OBLIKOVNI ZNAČAJ NOVEGA MESTA Jelka Pirkovič-Kocbek, Ljubljana Značilnost slovenske naselbinske kulture je, da jo sestavlja več po­ krajinsko obarvanih enot, m ed katerim i im a vsaka nekoliko drugačno naselbinsko mrežo, vsaka drugačen prevladujoč tip naselij, vsaka po­ sebno zaznamovano tradicionalno arhitekturo m est in vasi in poseb­ nosti v oblikah naselij. Kje so globlji vzroki za razlike m ed pokraji­ nami, razlike, ki jih prištevam o med kulturne konstante določenega prostora — to je eno tem eljnih vprašanj, s katerim se ukvarja naša um etnostna zgodovina že od Steletovih časov dalje. Nanj obstajata dve vrsti odgovorov. V prvo sodijo splošna razm išljanja, s katerim i ocenjujem o vplive različnih dejavnikov — od geografskih lastnosti slovenskih pokrajin do zgodovine različnih kulturnih vplivov, ki jih je že Stele opredelil kot vplive srednjeevropskega in m editeranskega kulturnega kroga. Taka razm išljanja pa pogosto vodijo v posploševa­ nja in tako m arsikatera značilnost, ki sicer določa kulturno podobo pokrajine, ne najde ustrezne razlage. Druga vrsta odgovorov tako sledi drugačni poti: s pom očjo posam ičnih študij, ki obravnavajo posebnosti v ožjih prostorskih okvirih, počasi sestavljam o mozaik m estnih, vaških in sploh naselbinskih oblik na Slovenskem. O tem, kakšen je odnos (umetnostno)zgodovinskih strok do vprašanja obli­ kovanosti naselij, smo govorili na drugem m estu.1 V pričujočem se­ stavku bi radi predstavili konkreten prim er,2 kako je mogoče z um et­ nostnozgodovinskega stališča analizirati oblike določenega naselja. Pri tem izhajam o iz postavke, da so naselbinske oblike pom em bni pro­ izvodi človekove ustvarjalnosti, k jer sodelujejo cele generacije, se zr­ cali kulturna podoba pokrajine in k jer končno lahko razberem o druž­ bene okoliščine, ki so vplivale na nastanek, razvoj in sprem injanje naselbinskih oblik v daljših zgodovinskih obdobjih. Ker je naloga široko zastavljena, presega ožjo um etnostnozgodo­ vinsko naravnanost, tako da se ne m orem o izogniti vpletanju spo­ znanj in postopkov sorodnih družbenih ved, ki se vsaka po svoje loteva proučevanja m est in drugih naselij. V prvi vrsti se tako sre­ čujem o z urbano zgodovino in urbano geografijo, pa tudi z drugim i 1 Jelka Pirkovič-Kocbek, Vključevanje (umetnostno)zgodovinskih ved v ur­ banistično in prostorsko načrtovanje, Sinteza, 1981, 53—54, pp. 67—73. 2 Članek je povzet po daljšem besedilu, ki je sestavni del strokovnih gra­ div za urbanistični načrt Novega mesta. vejam i historiografije in geografije. Po naši sodbi pa takšno preple­ tanje um etnostni zgodovini lahko le koristi, ker ji odpira nova pod­ ročja in prispeva k širšem u vključevanju stroke v tokove sodobnega življenja. Poslanstvo um etnostne zgodovine na področju proučevanja naselbinskih oblik je, da opozarja na kulturne razsežnosti celotne naselibinske dediščine in ne le na njene spom eniške vrednote. Nič novega ne povem, če rečem , da je pokrajina v okolici Novega m esta izrazito razgibana, saj je to značilen valovit kraški svet z grički, vzpetinami, dolinam i in terasam i, po katerem se vije K rka in tečejo številni potoki. Nekdaj je bil pas ob reki m očno obrasel z gozdom, katerega ostanka sta Portovald in Ragov log. Na obm očju kasnejšega m esta je K rka ustvarila tri zaporedne okljuke. N ekdanji prebivalci Dolenjske so si že v davnini za svoje bivališče izbrali srednjo okljuko, ki jo z zaledjem povezuje najožji pas zem ljišča in ki jo prav v tej kritični točki varuje naj večja vzpetina okolice — M arof.3 Poleg tega, da je pro sto r s treh strani obdan z vodo, s četrte pa dostop vanj za­ pira Marof, so tukaj dobre možnosti za naselitev tudi zato, ker im ajo južna pobočja M arofa in Kapiteljskega h riba ugodno orientacijo. Raz­ m erom a varne so bile tudi lege na terasi na Težko vodo, k jer danes stoji vrsta naselij agrarnega nastanka od Gotne vasi preko Jedin- ščice, Regrče vasi do Šmihela. Prav za km etijstvo razm erom a prim er­ na tla so poleg vidika varnosti pospeševala zgodnje naseljevanje v novom eškem prostoru. Ni moj nam en, da bi ponavljala splošno znana dejstva o zgodovini poselitve novomeškega okoliša v prazgodovini in antiki. Poudarila bi le, kako je bila nam estitev prazgodovinske utrjene naselbine na Ma­ rofu pom em bna za nadaljnji potek naseljevanja v tem prostoru: s tem je bila nam reč določena osnovna prom etna shem a obm očja (poti v sm eri jugozahod—severovzhod in sever—jug s prehodom čez Krko) in preko antične naselbinske tradicije (ko se je sicer težišče preneslo z M arofa na K apiteljski hrib) tudi na izbiro naselbinskih točk v zgod­ njem srednjem veku. V zvezi s prehodom čez K rko v obm očju Novega m esta je najbolj zanimivo vprašanje, kje je ta prehod bil. K er nim am o nikakršnih oprijem ljivih dokazov, lahko na njegov obstoj in lokacijo le posredno sklepam o — ne m orem o nam reč prezreti dejstva, da sta bili prazgo- vinska in antična naselbina nam eščeni na levem bregu Krke, m edtem ko je bilo eno najpom em bnejših halštatskih grobišč na nasprotnem bregu — na Znančevih njivah.4 Torej je že v prazgodovini m oral ob­ stajati prehod čez reko najverjetneje v obliki broda. Zdi se, da je njegovo lokacijo treba iskati tam , k jer je bil v srednjem veku postav­ ljen brod pri Dolenjih vratih in k jer so kasneje zgradili leseni m ost. Grobišče na Znančevih njivah je nam reč v neposrednem zaledju tega prehoda čez Krko, ki je utem eljen tudi z m ikro-topografskega stališča 3 Tako ima Marof nadmorsko višino 228 m, Na Drski 225 m, Ragov log 223 in Recljev hrib 221 m, Grm 217 m, Sipčev hrib 212 m in Kapiteljski hrib 202 m, medtem ko je gladina Krke pod železniškim mostom na nad­ morski višini približno 162 m. 4 Keltski grobovi so bili odkriti tudi ob Zagrebški cesti — cf. Tone Knez, Novo mesto kot arheološko najdišče, Kron, 1980, 2, p. 84. (najbolj prikladen spust s terase pod K apiteljskim hribom do reč­ nega brega, razm erom a lahek dostop do vode tudi s kandijske strani ter bližini izliva Težke vode in močnega kraškega izvira pod sedanjim kandijskim mostom). Tega prostorskega okvira se je kasneje držala tudi rim ska vicinarna cesta, ki se je od glavne ceste Em ona—Siscia odcepila p ri K arteljevem u in je preko ozemlja Novega m esta vodila čez Gorjance.5 Prvo naselbinsko jedro v prostoru Novega m esta je, kot je znano, bilo na Marofu, čeprav je kot naselitveno obm očje obstajalo največ do 4. stoletja našega štetja, pa je njegova nam estitev posredno vpli­ vala tudi na nam estitev srednjeveške naselbine: že v prazgodovini je bila nam reč začrtana prom etna pot, ki je najverjetneje vodila od Ma­ rofa skozi današnje m estno jedro pod kapiteljskim gričem do bro- dišča na Krki. Prav ta stara pot je privabljala tudi kasnejše prebivalce naših krajev v času antike, pozne antike in zgodnjega srednjega veka, da so si iskali zavetja v varni okljuki Krke in na vzpetini K apitelj­ skega hriba. Prav Kapitelj smemo šteti za tisto naselbinsko jedro v okviru da­ našnjega m esta, za katero lahko s precejšnjo gotovostjo predvidevamo, da je bilo verjetno nepretrgano poseljeno vse od pozne antike do ustanovitve srednjeveškega m esta in da tako povezuje najstarejšo na­ selbinsko tradicijo s tisto, ki tra ja še danes. Sondažna izkopavanja na proštijskem vrtu so sicer odkrila skrom ne ostanke m orebitne rim ­ ske naselbine,6 vendar bi natančnejše arheološko raziskovanje (pred­ vsem v ožjem obm očju kapiteljske cerkve) nedvomno prispevalo k bolj trdnim dokazom o starejši gradbeni zgodovini Novega m esta. Domnevamo, da je na vrhu kapiteljske vzpetine stala utrdba, s ka­ tere je bilo mogoče nadzorovati cesto, ki se je vila pod kapiteljskim pobočjem , po terasi nad Krko (nekako tam , k jer sta danes Prešernov trg in Sokolska ulica), in pa prehod čez reko, ki sem ga že omenila. Ob utrdbi je m orala stati še kultna stavba, pod vrhom (bodisi proti Bregu ali nad Loko) pa naj bi stala skrom na naselbina. Kot smo že rekli, nim am o trdnih arheoloških dokazov za to dom ne­ vo, vendar jo vsaj posredno lahko podkrepim o z etim ologijo im ena Gradec, ki se je v srednjeveških listinah ohranilo za lokaliteto na obm očju kasnejšega m esta, in z dokaj upravičeno hipotezo nekaterih avtorjev, ki vidijo v spodnjem delu kapiteljskega zvonika ostanek utrjen e pristave stiškega sam ostana,7 katerega tem elji pa bi utegnili biti še starejši. Tako lahko pridem o k naslednji točki, k tretjem u jedrn prostor­ ske organizacije, katerega nastanek po našem m nenju (povzetem po Gregoriču, Mušiču, Kosu in drugih, ki so se ukvarjali z zgodovino m esta) sega v čas pred letom 1365. V m islih im am predurbansko srednjeveško naselbino, ki naj bi nastala v zavetju stiškega utrjenega 5 Sonja Petru, Novo mesto v rimski dobi, Novo mesto 1365—1965, Mari­ bor 1969, p. 76. 4 Tone Knez, op. cit., p. 92. 7 Marjan Mušič, Podoba novomeške kapitejske cerkve skozi čas, Novo mesto 1365—1965, p. 167. G radca in ki bi im ela delno ruralni značaj (listine govore o šestih km etijah v Gradcu),8 delno pa celo trškega, če se pridružim o m nenju Kosa in drugih,9 ki v ožjo zvezo z Gradcem postavljajo v virih om enje­ ni M archstatt — tržeč ozirom a tržišče. Vendar nasprotno kot Kos menim, da sledov srednjeveškega M archstatta ni prekrilo kasnejše Ru­ dolfovo, am pak da se je slednje naslonilo na svojega protourbanega predhodnika. gradišče na Marofu, kjer se je stara naselbinska tradicija pretrgala prazgodovinska in antična cesta, srednjeveška pot antična utrdba na Kapitlju, kasnejši stiški dvorec območje domnevne antične naselitve JEDRA PROSTORSKE ORGANIZACIJE + srednjeveško trško jedro 1-------------------------^ -----------------------_J_ cerkev sv. Antona ® ° o ° o o ° o ° gozd ' Božo Otorepec, Prepisi in prevod zamenjalne listine iz leta 1365, ibid, p. 112. 9 Milko Kos, Ustanovitev Novega mesta, ibid. pp. 81—82. Novo m esto kot srednjeveško m esto im a prom etno mrežo v bistvu enako zasnovano kot večina naših srednjeveških m est. Njene osnovne prvine so: trg ozirom a tržna ulica, sistem kapilarnih poti, ki ga se­ stavljajo prečne in stranske ulice, ter tako imenovane obzidne poti, ki vodijo po obodu m esta, ob notranji strani obzidja. V prim eru No­ vega m esta sta posrečeno združeni dve potezi: na pravokotni osnovi tem elječa zasnova Glavnega trga in ulic v njegovem zaledju in v bistvu krožni venec obzidnih ulic, katerih traso je seveda določala krožna oblika obzidja. Čeprav je bilo novomeško obzidje odstranjeno že pred skoraj dvema stoletjem a, je njegov potek vtisnil m estni za­ snovi neizbrisne sledi: ob njem so iz nekdanjih obzidnih poti nastale ulice z značilno pozidavo. Obroč obzidnih ulic je pretrgan na dveh m estih, in sicer tam , k jer je imelo zemljišče poseben status: na pro- štijskem in frančiškanskem vrtu. Po nekdanjih obzidnih poteh pa so danes speljane naslednje ulice: zahodni del Vrhovčeve in Šolska ulica, Breg in Hladnikova ulica. Omenila sem že, da Glavni trg in ulice, ki se vanj iztekajo, začrtu­ jejo pravilni, bolj ali m anj na pravih kotih tem elječi vzorec. Res da KRANJ NOVO MESTO trg _ JL stranske ulice 7 _______________ ^ ^ glavni dostopi na trg se sam Glavni trg lijakasto oži proti svojem u južnem u izteku, ven­ d ar je njegov širši severni del skorajda pravokotno zaključen, prečne ulice pa se nanj iztekajo v dokaj pravilnem u sistem u in so z izjemo Dilančeve ulice nanj pravokotne. Že na prvi pogled se vidi, da gre za m estni predel, ki je bil načrtno zasnovan, in sicer tako, da so naj­ prej začrtali obsežni tržni p ro sto r ozirom a lijakasti trg kot razši­ ritev glavne cestne hrbtenice, nato pa razdelili zemljišče ob njem na značilne srednjeveške trakaste parcele, ki pa so bile do svoje obi­ čajne dolžine (okrog 90 m) razvite le v spodnjem zahodnem obrobju trga. Sam trg je največji srednjeveški trg na Slovenskem in tudi sicer ga m ed m estnim i trgi prekaša le Kongresni trg v Ljubljani, ki pa je precej m lajšega nastanka. (V to vrsto seveda ne štejem trgov iz no­ vejše dobe, ki pa im ajo povsem drugačen značaj in videz — na prim er trg v Velenju, Trg osvoboditve v L jubljani itd.) Speljan je po terasi nad Krko, ki pa se v južnem koncu spušča proti reki. Kot že rečeno, se nanj veže vrsta stranskih ulic, na zgornjem in spodnjem koncu pa se vanj izteka glavna m estna prom etna žila, ulica, ki povezuje G orenja in Dolenja m estna vrata. V tem je prehodna prom etna vloga, pa tudi oblikovanost novomeškega trga sorodna tisti, ki jo im a glavni trg v K ranju. , Vzporedno z glavno sm erjo obeh trgov, novomeškega in kranjskega, torej potekajo stranske ulice, ki so nekdaj služile kot gospodarske poti ozirom a kot dostopi do zadnjih koncev trakastih parcel. Zanimi­ vo je, da je na zahodnem robu novomeškega trga nastala še ena vzdolžna ulica, ki je vodila približno po sredini parcelnega niza. Očitno se nam reč parcele nadaljujejo tudi preko Sokolske ulice vse do Ko­ sove ulice. Prom etna m reža zahodne polovice starega m estnega jedra je dru­ gače oblikovana. Res da je zemljišče tukaj precej razgibano in zato m anj prim erno za pravokotno speljan ulični raster. Vendar menim, da niso le topografske značilnosti določale poteka ulic v tem m estnem predelu, temveč da je ta m reža bila zasnovana po drugačnih načelih, k jer je bilo v prvi vrsti pom em bno, da se poti prilagajajo zemljišču in da se stekajo v funkcionalno središče. Te poteze so značilne za ru­ ralni prostor ozirom a za vzorec proti v gručastih vaških naseljih. Le-ta pa predstavljajo verjetno najstarejšo srednjeveško naselitveno plast pri nas, katere korenine v m arsikaterem prim eru segajo celo v antiko. Prav v to vrsto' lahko štejem o tudi naselitveni prostor Novega m esta, k jer je od rim ske antike preko zgodnjega srednjega veka stala naselbina (oziroma njeni ostanki), ki se v visokem srednjem veku im enuje Gradec. V prim eru novomeškega Gradca je toponim verjetno označeval naselbino pod utrjen o srednjeveško postojanko (stiškim dvo­ rom ), ki pa je, kot sem že omenila, im ela tudi antično naselbinsko tradicijo.1 0 Lokacijo te naselbine je treba iskati na obm očju današnjega K idri­ čevega trga in zgornjega (zahodnega) dela Prešernovega trga. Slednji nedvom no predstavlja jedro predurbanega naselja, vaško ozirom a tr- 1 0 Predvsem M. Kos, op. cit., pp. 81—83, in drugi. PTUJ STARI TRG, LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG LJUBLJANA NOVO MESTO LESKOVEC ško središče, okrog katerega so bili razporejeni domovi in v katerega so se stekale lokalne poti. Na splošno lahko rečem o, da trikotna oblika trga v naših m estih vselej opozarja na to, da njegova zasnova sega v čas pred nastankom srednjeveške urbane naselbine. Skratka, trikotna tržna ploskev je p ra­ viloma značilna za ruralne naselbinske tipe, le da so v tistih naseljih, ki so do sedaj (oziroma do nedavnega) obdržala km ečki značaj, trgi m anj izrazito oblikovani: niso strnjeno pozidani z vseh strani, stavbe in parcelne m eje tvorijo bolj nepravilne (nazobčane) stranice tržne ploskve, v tlorisu gre za m anj geom etrijske, zato pa za bolj »organ­ ske« oblike itd. Razlika m ed ruralnim i trikotniškim i trgi in iz njih izpeljanim i, geom etriziranim i urbanim i dvojniki naj ponazorim z na­ slednjim i prim eri: Glavni trg v P tuju in Stari trg v Ljubljani sta nedvom no najsta­ rejša m ed navedenim i prim eri, njuni začetki nam reč segajo v obdobje rim ske naselbinske tradicije in sta nastala na stičiščih cest, ki so bile začrtane že v tem času. Tudi glavne arterije, ki se stekajo v novo­ m eški trg, so lahko predsrednjeveškega nastanka in so vodile od stare lokalitete na M arofu k prehodu čez Krko, tako da je prom etna sm er po Kidričevem in Prešernovem trgu ter dalje najverjetneje po Sokol­ ski ulici — starejša od tiste, ki je vodila od G orenjih m estnih vrat po današnji Cesti kom andanta Staneta preko Glavnega trga do broda (kasneje lesenega m ostu) čez Krko v Kandijo. Na ta način si tudi lahko razložimo sicer nenavaden potek vzporednice Glavnemu trgu po sredini dolgih srednjeveških parcel, ki obrobljajo Glavni trg na njegovem zahodnem robu. V obm očju pred Gorenjim i vrati je nastala m reža prom etnic, ki je značilna za srednjeveška predm estja ob m estnih vratih: le-ta nam reč predstavljajo edini prehod skozi zaporo m estnega obzidja in se zato proti njim stekajo vse poti iz okolice. Tako je nastala značilna pahlja­ časta m reža prom etnic, ki se ponovi tudi na notranji strani m estnih vrat, k jer se stikajo štiri poteze: stara in nova glavna prom etna sm er in dve obzidni poti. Opozorim naj, da je do konca 19. stoletja glavna severna vpadnica v m esto vodila čez Marof, po sedanjem K ettejevem drevoredu. Prav tako je odcep proti Ločni in dalje Mačkovcu potekal po današnji Ulici talcev, m edtem ko je bila sedanja Cesta herojev še v začetku našega stoletja le ozka poljska pot. Podobna pahljačasta cestna m reža se je razvila tudi v K andijskem predm estju, le da pri tem lahko takoj opazimo posebnost: ceste so urejene v obliki dvojne pahljače, ki jo lahko ponazorim o s priloženo shemo, pri čem er sta bili A. in A a prehoda čez oviri (oziroma m ostova čez Težko vodo in čez Krko), m ed njim a pa je bila prom etnica (da­ našnja Partizanska cesta) speljana po reliefno najbolj ugodni trasi ob Krki. Ob koncu 19. stoletja so se tudi v Novem m estu postopom a pričele uveljavljati sprem em be v prostorski organizaciji m esta, ki so bile povezane s splošnim družbenim razvojem , še posebej pa so jih ne­ posredno pospeševale novosti v tehnologiji prom eta. Tako ni čudno, STIŠKIY DVOR Razvoj prom etne m reže v m estnem jed ru lahko ponazorim o takole: NOVO MESTO PRED L. J365 glavna prometna smer _ stranske poti 5 0 0 I 1000 m _i— i KAPITEU \ >' NOVO MESTO PRED K. 18. STOL. glavna prometna smer starejie poti gospodarske poti obzidne poti obzidje drugo obzidje pod Bregom 100 da je prav prom etno om režje tisto, ki je v m estih industrijske dobe oznanjalo nove prostorske odnose in ki je bilo najbolj podvrženo hitrim sprem em bam . Na splošno lahko rečemo, da je bil splet pro­ m etnic v predindustrijski dobi enakovreden del celotne naselbinske zasnove, z vse m očnejšim uveljavljanjem kapitalističnih družbenih od­ nosov pa so prom et in njegovi tokovi postajali pom em bnejši, hkrati pa so se ta vprašanja reševala vse bolj avtonom no ne glede na učinke in povezave s preostalim i postavkam i urbane (oziroma prostorske) ce­ lote. Prom etne poti so na novo trasirali in oblikovali tako, da so za- BROD ŠENTJERNEJ METLIKA ŠMIHEL. Ai — A2 = sedanja Partizanska cesta poteka po reliefno najbolj ugodni trasi ob Krki dostili le enemu cilju: večji učinkovitosti (ekonomičnosti) samega pro­ m eta. Tako se je prav pri prom etu najprej pričelo uveljavljati na­ čelo parcialnega reševanja posam eznih problemov, povezanih z raz­ vojem m est in pokrajin, obenem pa tudi funkcionalistični pristop, k jer je načelo neposrednega ekonom skega učinka prevladalo nad drugim i načeli u rejan ja prostora. Kot sem že omenila, so se te sprem em be v Novem m estu dogajale postopom a. Čeprav njihove začetke lahko razberem o že v preteklem stoletju (ter delno celo v določenih posegih s konca 18. stoletja — pri tem m islim na odstranitev srednjeveškega obzidja), so se v pol­ nem obsegu uveljavile šele po letu 1945, ko je tudi Novo m esto dokončno postalo industrijsko središče. Z izgradnjo železnice je Novo m esto »ujelo zadnji vlak« in se p ri­ ključilo tisti skupini slovenskih m est, ki jim je predvsem železnica kot najpom em bnejša pridobitev 19. stoletja omogočila, da so se raz­ vila v sodobna urbana središča. Torej je železnica odigrala močno katalizatorsko vlogo pri novi hierarhiji urbanih središč na našem ozemlju. Na urbani ravni pa je v večini prim erov lokacija železniškega po­ stajališča, ozirom a njen prostorski odnos do m estnega središča pre­ cej vplival na sm er razvoja in na prem aknitev težišča centralnih de­ javnosti v sm ereh železniške postaje. Zgledi takšnih prem ikov so Trst, Ljubljana, Celovec, M aribor in Celje, m edtem ko Novo m esto sodi v tisto skupino naših m est, v kateri se ta proces ni odvijal preprosto zato, ker je bila železniška postaja zgrajena na odročnem kraju. V tem je »dolenjska metropola« podobna K ranju, Postojni in Ptuju. Toda čeprav se zaradi železnice m estno središče ni preselilo v njeno bližino, je v Novem m estu vseeno prišlo do širitve m esta proti severu (ob Ljubljanski cesti in leta 1912 trasirani Cesti herojev), ker je pač zaradi topografije (okljuke Krke) bil za to pro sto r najprim ernejši. Nova prom etna vloga Novega m esta in splošne zahteve po izboljšavi prom etnih razm er so narekovale tudi izgradnjo novega cestnega m o­ stu v K andiji. Za ožje m estno jedro je bil to najpom em bnejši poseg (ki je poleg tega predstavljal pom em ben dosežek inženirstva, saj je bil to eden prvih m ostov z jekleno konstrukcijo pri nas). Ne le, da so zaradi m ostu žrtvovali dve hiši ob južnem zaključku Glavnega trga (ter prav tako dve hiši na kandijski strani), saj ta izguba za prostor­ sko zaključenost trga ni bila tako boleča kot podoben, le da bolj brezobziren poseg na glavnem m ariborskem trgu, k jer so leta 1913 prav tako zgradili novi m ost če z Dravo, pom em bneje je, da se je z novim m ostom bistveno izboljšala prom etna povezava s Kandijo, tako da je najprej K andija sama, kasneje pa so tudi Grm in po vojni širše obm očje m ed Žabjo vasjo, Gotno vasjo, Šmihelom in Drsko postali tisti prostor, kjer se je m esto najbolj razširilo. LE CARACTERE FORMEL DE NOVO MESTO L’ article montre de quelle maniere on peut analyser les formes d’ une agglomeration sous l’ aspect de l’ historie de l’ art. La ville de Novo mesto s’ est developpee ä l’ endroit d’ un tres ancien passage de la rivižre dont le coude lui donnait une bonne position de defense. Le noyau de la ville actuelle ne se borne pas ä Rudolfswert, la cite medievale fondee en 1365, mais inclut aussi un quartier un peu plus ancien sous le sommet du Kapiteljski grib (Mont du chapitre) oü il y a eu probablement une bourgade au nom de Gradec. Novo mesto possede divers elements caracteristiques communs ä toutes les villes medievales: structure de son plan, reseau des rues, place du marche centrale, parcellation. La structure traditionnelle de la ville a ete graduellement transformee et completee. Les trans­ formations de la construction urbaine ont čte surtout intenses ä une epoque recente oü la ville est devenue le centre industriel de sa region. J b t e S t a t t Rvodolehswebt fProbslfj 41 Andrej Trost: Novo mesto, Topographia Ducatus Carnioliae Mod., 1679 Podoba Novega mesta iz Valvasorjeve Topografije Kranjske in iz Sla­ ve vojvodine Kranjske prikazuje motiv s klasične panoramske smeri — z Recljevega hriba. O njenih značilnostih (in tudi nepravilnostih) so pisali mnogi, ki so se ukvarjali z zgodovino mesta. Večina vedut mesta iz 19. stoletja je nastala z iste razgledne točke (npr. Costa, Skola, Šturm itd). 42 Razglednica Novega mesta, 1903 Še v začetku našega stoletja je bilo za poglede od daleč mestno telo strjena celota z jasnimi mejami in značilno naselbinsko silhueto. Zna­ nilec nove dobe je le kandijski most, zgrajen leta 1898. Tako kakor na upodobitvah iz prejšnjega stoletja je tudi na tej fotografiji v ospredju vidna skupina kmečkih hiš in gospodarskih poslopij ob Ragovski cesti. 43 Razglednica Novega mesta, okoli 1930 V primerjavi s prejšnjo fotografijo so spremembe neznatne — še naj­ več novega je bilo zgrajenega zunaj mesta (na Marofu, ob Ljubljanski in Ločenski cesti), kar pa ta upodobitev izpušča. 44 Razglednica Novega mesta, pred 1941 V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno so v Novem mestu nastali prvi industrijski obrati, med njimi tudi Pencova tovarna vezalk ob Ragovski cesti (po vojni tovarna igrač, zametek Novolesa). Njena funkcionalistična arhitektura je pokvarila najbolj značilno veduto me­ sta. Podobno velja za adaptirano stavbo zobne poliklinike, ki razbija silhueto Kapiteljskega hriba. 45 Razglednica Novega mesta, pred 1941 Z iste razgledne točke je bila posneta tudi ta razglednica, ki prikazuje vzhodni del mesta z novimi predeli. 46 Novo mesto, 1982 Skoraj ves prostor, viden z znamenite razgledne točke, je danes po­ zidan. Pravico do razgleda so si prilastili le lastniki zasebnih hiš tik pod vrhom Recljevega hriba. NOVO MESTO 47 Razglednica Novega mesta, okoli 1930 Še en priljubljen pogled na mesto — tokrat z vzpetine pred Ragovim logom. 48 Ivan Koch: N ovo m esto s severne strani, Slava vojvodine Kranjske, 1689 Približno v istem času kot znana Trostova upodobitev N ovega m esta je po Valva­ zorjevem naročilu nastala še druga, manj znana podoba prav tako objavljena v Slavi (XIV. knjiga, p. 155), ki jo je napravil novom eški rojak Ivan Koch. Mesto prikazuje s severne strani, nekako od tam, kjer danes stoji gim nazija. Zunaj slike je ostal kapucinski sam ostan, ki so ga pričeli zidati leta 1658. K apiteljski zvonik že ima baroč­ no kapo, ki jo je dobil leta 1658. T w y^rm yrj! 49 Jožef Wagner: Veduta Novega m esta, A nsichte aus Krain, 1843 W agner je v svoji veduti prikazal m esto iz iste sm eri, le da z nekoliko višje točke — s ceste, ki je iz Ljubljane vodila v m esto čez Marof. K ostanjevega drevoreda še ni bilo, le od Ljubljanskih vrat do konca pokopališkega zidu je rasla vrsta topolov, ki so jih zasadili Francozi. 50 Razglednica Novega mesta, pred 1940 Pogled na mesto z iste točke, nastal sto let kasneje — cesta čez Ma­ rof je le še sprehajališče, vpadnica z ločenske smeri je s spodnje ceste (danes Ulica talcev) prestavljena na novo, višje ležečo cesto (Cesto herojev), ki poteka po nekdanji poljski poti. V tem času so to cesto tudi že skoraj v celoti obzidali, nepozidan je le še prostor ob Krki. 51 Novo mesto, 1982 Pogled na Novo mesto z Marofa je ostal bolj neokrnjen od tistega, ki ga nudi Recljev hrib: pobočja hriba so na srečo odstala nepozidana, pa tudi Ragov log s Krko lepo zaključuje mesto podobo.