St. IS. V Gorici, 23. marca 1888. ^Sofia" izhftja vsak potok iu yeljs po podti prejeraana alt r Gorici na florin poSiljanft: Vbp Wo '. . .' . • f. 4.40 Pol Icfa *.."...„ 2.20 Cetvrt leta . . . . „ 1.10 Pri osnauilih iu take tudi pri „po. $!anicali" se |>l:iuujc r.z, nnvadiio tnstop. no vrsto: 8 kr. Le sc tiska. 1 icrat I » » " » X » Za ve6i> Srke po proatoru. Posamezuo Jteyjike se dpliyajo; po 8 kr. t tubakaruicali v gosposki ulici blizii „treh kron", na starom trgu in v nunski ulici ler r Trstu, vi^Ca-serma, 3. Dojiisi in nnrociiiua ijaj «e, poSlja ;opravniStTu „{joeo" Via . Suiaiuaiio St. 10 :<..................;_,. .... ..........._.. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi aaj so blagovoljno fraiikujcjo. — Delaleem in drutrhn nepramoSirini se naro&ripjt *niia. *ko sc oglaso prr opravniitvi?.. Vladike Josipa Jnrija Strossmayerja petdesetletniea v Gorici. Doe 19. t. m., v prazuik sv. Jozefa, patrona katoliSke cevkve iu rednika Jeznsovega, vrSila se je y malem mestu Dijakovn v Slavouiji, svecauost, katere so je deleftl ves omikani svet, na celu rau vidni glavar katoliSke cerkve in namestnik Kristov nazem-!ji sv. Oco papefc Lev "XIII., kalori je vladiki Stross-mayerju cestital k petdeactletnici njegovega maSnillva tor izrekel mu najtoplejSo i&eljo, naj bi ga miloatljivi Bog Se wnoga leta ohrauil Siloga ia vedrega cerkvi in narodu, kateri mu je iz area udan * najiskre-nejSo Ijabeznijo, kateri casti v njooi svojega najzve-stejSega sina in najvecjega dobrbtnika. Viduemu na-coluiku katoliske cerkve pridruzili bo se franooski Skofi, ki poznajo v J. J. Strossraayerji duhovaika po volji bozji, ki z besedo in dejanjem deluje za razevt-tanje katoliske cerkve in za Sirjenje Krietovega nauk.i med odcepljenimi svojimi rodnimi breti, ter so mu posiali drngooene lestenco ali kljoco, ki bodo kraaili prvnstolno cerkev dijnkovsko, sezidano po prizadeva-nji neumrlega vladike v vzhodnem. bizantinskem alogu. Narod hrvaski in slavonskl poklonil je svojemu ofiutu krasno adreso, ki nod r.ad 8000 podpiaov; razna drustva in posamezniki poalali so vrlemu mozu pisma, voSclia, bizojive in razne pojave brez konca in kraja. Le bliluji baratom Magyar ni so gauil, kur so je bal osopnie, katore je spri^al po visjem povelji oni, ko-mur je bila dana naloga. Kljubu osepnicam, podob* nim Mveiegrajski kugi", vrSila se je slavnost sloveauo in doatojno, kakor poroCitno prihodoic. A redka slovesnosfc poveli^evala se je tudi po drtigih krajth Utm zemlje, kjer bo se fiestilci sivola-st'ga cerkveuega dostojanstvenika zbirali to spominjali se njegovih izreduih zaslug za ccrkev, prestol in slo-vanski narod. Ni cam namon daues opisovati, kaj se je po svetu godilo f hvalo zasluzaemu alavljencu, teravee le v krat kem hofiemo ozoa^iti slavnost, katero je pri-redila goriBka Sitalnica due 19. t. m. svojemu east-nemu filanu v znak spostovanja in ljubezni. Ge je kdo mislil, da a'ovenska narodna Citalnica v Gorici hira in umira, in.^ je priliko omenjenega dne pre-pridati se, da so je ^ako motil. DtuStvo, katero je prvo zdru2ilo t Gorici *2ive5e zavedue Slovence in je dalo zivijenje vsem t islednjim narodnim druitvom, ne more bili tako sibko, da bi njogova iue koj ugaa-nila, ako se ne plha in neti brez prenehauja. Tako drustvo 2ivi mirno zivljenje in pu§La, da sc mladike, ki so M njega pognah», razvijajo in krepijo vsaka po svoji naravi; ali ko pride cas, da je treba po<5astiti petindvajsetlotnega 6astnega 6latta in pokazati mladi-kam, kako treba postopati, ko zove narodna dolinosfc, tedaj se pokaze tako druitvo V vai svoji nioCi in mladenfiki zivahnosti, da izsili celo nasprotnika be-sedo priznanja in cudenja. Tako je storila goriska fiitalnica o tpj slnvno&tni priliki. NotSerao opisovati podrobnostij prelepe slavnoati, katero je priredila goriska ditalnioa svojemu 5astnemu udu, vzviienemu in predastnemu gospodu Josipu Ju-riju Strossmayerju, papezevemu pristolniku, skrivnemu Bvetovalcu Nj. e. in kr. ap. Velicanatva, vladiki dija-kovakemu; ali vsaj v kratkih potezak moramo zabo* le^iti svecanoat, katera je v veliko 6ast slavljencu in ob euera v zaetuieno cast slaviteljem, goriakim Slo-veneem. Eo se je po „So6iu raznesla vest, da goriska (Sitainica namerava slaviti petdesetletnico uzornega duhovnika \o rodoljuba, cegar zaalugo in prizadetja pozna in priznava sama rimaka stoliea, na kateri scdi naslodnik sv. Polra, nezmotljivi oznanovalec Kristove vere, razveselila so se area goriakih Sbvencev, ki stavijo svoje upanje na mo5 katoliske cerkve, katera dru2i v sebt vse narode aveta, 6e tudi so raznili jo-zikov in seg. Nemirni prifokovali so dneva, ko jim bo dana pritika pcicujodim biti slovesni besedi, a katero so hoteli izraziti svoje viaoko spoatovanje in naj-iskrenejlo ljubezen rodoljubnemu duhovniku. Ob 8. uri zveSer videl si v 2italni5ni dvorani v prijaznem zboru narod iz mesta in z de^elc, ki je dosel slavit jnoia/ fopar ime *Q$* &* aejo slovfluakega ivetfl. | Redko katera 5italniLna boscda bila jo tako obilno in I iz tako razlicnih krogov obiskana ko ta. Zraven me-| fifiana videl si trgovca in obrtnika, zraven uradnika ' ucifrelja in duhovnika, zraven poslanoa zupaoa in po-sestnika. Od bliza in z daleka privrelo je narodno mostvo in zonstvo, da aprifia svojo zavednost in narodno zvostobo, da izrazi svojo hvalezaost ia sposto-vanje narodnemu delu po zapovedih bozjib. Kinalu po 8, uri zacno ieljno pri6akovana slavnost ; zastor se vzdigne in citalnic'ni pevci, katere je vodil g. Mercina, zapojejo v ob6o zadovoljnosfc Foer-sterjevo skladbo „Mi pjevarao". Posem tokla je tako gladko in prijetno, da je ob6instvo z burnim plos-skanjem izrazalo svojo zadovDljnost, da se bodo Tr-Sile tudi druge tocke prav povoljno, ker je prva vsem uatregla. Na to stopi na oder g. Klav2ar, ki je menda Bodeloval skoro pri vseh beaedih, katere je fiitalnica priredila v zadnjih 20 letih, a nikoli ga nismo sliSalf govoriti tako slovesno in iz globodine duse, kakor ta ve5er, ko je imel slavnostni govor o vzviSenem gosp. slavljenci. BNasa denaSujasvecanost", pravi govornik, „ni demonstracija v onem Bmisiu, v kakorsuetn jo ruzglaltjo in popisujejo nam nop-ijazni S&sntki, ade* inousirooija jo vendnrle in aicer demonstraoija velice-ga spostovanja, najtopleje hvalozno3ti, najiakreneje ljubezni do moia velikana, kojega celo zivonjo je bilo, je in bo posvecoao Bogu, sveti cerkvi in svojemu milemu, preziraiiemu narodu. Y tern vzviSenem zmi-slu demonatrujemo nmvduseno in slo^no se svojirai brati Hrvati, z vaemi drugimi Jugoslovani in as vaemi zavednimi, za sv^to stvar vnetimi Siovani. Kij?i mi . vidimo v vladiki Strosamayerju pravega taoix po bo^ji j volji, svitlo luc katoliske oerkve in mogogen steber ¦ elovanstvu". Omenil je<, da goriika 5italnica je u2e I pred 23. loti (18. nov., 18(52) imenovala vladiko Stross-! mayerja fiastnega filana, da torej razen 50 Ietnice, ki 1 velja za vse, praznoje ona poseho So to 25 letnio. Ta okoliscina dala je govorniku povod, da je pre5ital oni prelepi list, s katorim je bil Strossmayer pred 25 leti naznau'l citalnici, dasprejine podeljeno mu castno dlaostvo, in v katerem razpravlja jaano in nivduSeno svoje vedno veljavue nazore o nirodaosti, omiki, je-ziku iu o bodofinosti slovanski. Z najvefijo pazljivo-stjo poslusali so navzoci preva2no razpravo ter so glaano odzivali govorniku, ko je konc'al svoj govor z navdusenim pozivom, na] Bog iivi in ohrani 5e mnoga leta prevzvisenega vladiko, naso in na§ih bPatov veo-no diko. Govorniku so jo destitalo od vadi stranij. Naatopil je meSani zbor ter zapel s spromljevanjem glaaovira KuhaCevo skladbo ^Strossmayer, naia diko.a Toliko bcdodo, kolikor petje segalo je poslusalcera tako globoko do sroa, da ni nehalo ploskanjo, dokier se ni pesem ponovila. Sledil je earn Jspev wDariloa od Nedveda, ki ga je pel g. Kronavetvogl *e znano svojo spretuostjo. Ob5instvo ga je jako pazljivo posluSalo tor izraSalo mu svojo zadovoljnost z glasnim pritrjo-vanjem. Pevec so jo moral vrniti na oder, da je sprejel pohvalo zbranih poslusalcev. Zop«;t je priSel na vrsto meSani zbor, in aicer „Pozdrav", ki ga je uglasbil dr. G. Ipavic. Pel se je a tako natanjSnosjo in tako dopadljivo, da se je moral ponoviti. Na o-brazih obcipstya bila jo brati splosni zadovoljnost., Ako so bili poslusilci z naUetimi todkami spo-reda popolnoma zadovoljni, mora se refii, da nasloduje tofiko so jih oiarale. Vesela igra „Srce je odkrila" igrala se je v goriaki tSitalnici ptvi6 24. maja 1884 v navzoSnosti visokega slavljenci. Iz tega r.izloga in ker je igra sama na sebi lop.i, postavila se je tudi v spored te veselioe, v kateri pisetno. Prelao se je zacela vrjiti, ni menda uikdo priSakoval, da se bo tako vrSila, kakor so jo; a ko se je koncala, je vsak-do rokel, da tako se ni so igralo v fiitaluioi, da po-samazne tako moci smojo nastop'ti z zag.»to «rilom naj-boljega vspeha v katerem koii giediBCi. Najvecja po-hvala donela je gospodicui Pavlici-Pavliaki, ki je ta vecer sama sebe prokosila. Njeno imavno dekliSko vedenje v govoru in kretanji, v pregibanji in razgo-voiu, V petji in praSanji pridobilo joj je splosno pri-znanje, ker jo predstavljala etotnikovo unakinjo prav tako, kakor Bi jo jo mislil po naSem muonji sk'adatelj, Sq ne »o lopg.'. Njen glae zvo:ii priptno in z ujim r aoglasji je vsa njena prikazen. Gospodinja TJ*ga je svojo sitno nalogo prav fiastno izvrSila in je M.: malo uljudneje bi bilo bolje". Zo zadnjid je bilo omenjeno, da je bil dr. Tonkli med sobotuim govorom razburjen, ker se mi-nistru §e ni zdelo vreduo, poslu§ati ga, in ker je tako nejasno odgovarjal. Siccr pa je imela ostrost dr. Tonklija dober vspch: minister je izprevidel, da tako ne pojde naprej, in je bil v avojem drugem od-govoru boU jasen. Dne 12. t. m. je budgetni odaek nadeljeval razpravo o Solskem proradunu, in dr. Tonkli je ministra pri industrijalnih udilnicah dostojuo vpraSal, kako je z obrtao Solo v Ljubljani, kedaj bo bode u-gtaaoviia in a toteritn udniiu jwlkom «er ppomaii, da mm M Mia sirokovim Sola v Gorici boljSa, ko bi pouce-vali ua nji profesorje srednjiii Sol in bi bil vodja stal-no nastavljen. Enako je opozarjal ministra na stro-kovuo Solo v Mariana in Foglisao. Minister G a u 18 c h je na prvo vpraSame od-gbvarjal, da se bode v Ljubljani strokovaa. Sola za leseno bbrt odprla meseca oktobra; ufini jesik btt slo-venski, v ucnem naCrta pa se bode posjjtrbelb tndi za podk neraSkega jezika. Giad6 Gorice ni odgovar-jal nitesa, o Soli v Marianu pa je zagotovijal, da se bode vlftda primproma ozirala na njo. Dae 13. in 14. t. m. obravnaval je budget ni od . sek Ijndske Sole. Dr. Tonkli spravil je v razgovor . jjudsko Solstvo v alovenskih deSelab. Qjaenjal je, da Siv Trstu Se zdaj nimajo Solskega zakona/ in dft se ta-" mpiuje raunere od lani niso nic* sprcptaoUe. V Gorici pa se je obrnilo Se ua slabeje. Qoriska nim i d«* ma poslujocega dezelnega Solskega »wtn, v katenem razen tega sedita dva Solska nadzornika, ki postavno nimata nobene pravice, pa vendar poroftata, vdeleiu-jeta se razprav ltd. Ta detelni Solski sv6t je 14. sep-terabra 1887 sklenil, da ima biti nemScina obligateu uclni pred'niet hfl vseh ljudskih Solah na GoriSkem. .Ta aklep je nepostaven, ker uSni predmeti so taksa-tivno naSteti v ucnem redu, toda nemSkega jezika nWd njimi ni; tadi niso bili pnpraSani oni, ki Sole vzdrzajejo in imajo po3tavno pravico dolocevati ucni jezik & druge jczike, ki naj su u56; sicor pa nem-SCina na GoriSkem ni deLelni jezik, ampak ota de2el~ "na jezika slovenski in it»!jj»nski. Zakon razen tega jjeleva, da se je tieba pri takih dolofchah diiati po zakonu doloceuih mej. Tak zakon pa jezlasti tcmelj-ui zakon, ki veleva, da se oiMa ne more silifci k u-cenju druzega deSelnega jezika. Razen tegii je treba pomisliti, da je vefiina Sol enorazredna s 6 oddelki, da bi se torej s to dolocTw veliko casa odtegnlio «lru-gim potrebnejSim predmetom. VpraSa torej ministra, hoSe li razyeljaviti omeujeui protipostavni sklep dezelnega Solskega sveta goriSkega ? Dalje je oinenjal Solskih razmer ua KoroSkem In dotitaega govora poslanca Klnna pri lanpki bud-getni razpravi. Razen tega je bilo solskemn odsoku iztoSenih nad 100 peticij, v fcaterih prosijo slovenski prebivalci reSitve U teh rieznosljivih razmer. Zato vpraSa ministra, hocc li odpraviti nepostavnosti gle» de vravnave ljudskih Sol na KoroSkem? Glede Sotetva v Gorici se govornik najprej mi-, niatru zahvaljnje za 16.000 gld.. ki so za zidanje u-citeljske pridravnice postavljeni v drzavni proraCim; vendar pa se mu zdi, da je naknpljeni prostor za i-menovano poslopje nepripraven, Zdaj je gimnazija z .tjadskinii Sblami deSkimi vred v enem voslopji. Po njegovi misli bi bilo prav, ako bi se tukaj prizidal aov del in napravil poseben vhod EoneLno omenja ., Se.Stip.endij zii uciteljske pripravnike in pripravnico v Kopru in Goriei, ki asfaui veiike"revalue isterska-ga prebivalstva ue xadostnjejo. Tndi v tem oziru bi Bilo torej treba zdatnejSe podpore. Na ta ypraSanja odgovarjal je mmiater, da je de-2eliii zbor goriSki oporeks! omenjenemu skiepu dezel-nega Solskega sveta ; vsled tega se je minister obr-nil do cesarskaga namestaika v Trstu ter od njega zahteval polreboih pojasnil; ta pojasnila so nedavno dpSia ia ret bo skorej reSena na podlagi obstojefiib zakonov. Taled obilnih pritozb, ki so se lani cule v bud-getnem odseku in driavnera zboru zaradi Solskib razmer na EoroSkc-m, obroil se je minister do xlezulne-_ •gapredsediiika na Koroskem ter mu zaukazal rec priBiskyvat;. To se godi in kakor hitro ma dotiiioa po rocila rtojdfjo, bode to zadevo reail ua podlagi zakonov Ih po pedsgogiCnih na^elih. Zaradi prostora za pripravnico v Gorici pravi minister, da je poizvedoval, ko bi bilo mogo5e najti ga Ije dragje, da se pa to ni posrecilo; Siipendije za Istro so ze sedaj neprimerno obilae iajih ne more vec" pomno2iti, ker znsSajo 8000 gl, za zensko pripravnico v. Goriei pa jih bo povikSal. — To je vse prav tepo, ali vendar nimamo nobe-nega npanja, da bi "se zlasti na KoroSkem kaj na bolje obrnilo. Ako se zaukazane poizvedbe in preis-kave VrSe tako, kakor n. pr. ˇ Belifevem, ue bodo - imeie driizega vspeha, kakor da ostane vbc pri sta-rem, ali scpa Se hnje ponetnfuje, 5eS, da slovensko prebivalstvo samo to zeli. NaSi poslanci bodo imeli torej ua'ogo, te pretskave in poizvedbe pojasnovati in kazati, da se je od teh preiskav le v tem slu5aji - nedejati kakoga Vspdba, ako se vrSe po nepristran-skem pooblaSCencu,ki ga ininisterstvo od tod poSlje m KoroSko, tie pa po domaeih uradiiiKih, KoroSka je* naSim lioeralcem sploh jako pri ar-c\$ silno de b&je, da bi tam ne priSli cb svoje go-spodstvo. Zato jim ni prav, da se je tndi tain zbudi-la narodna zavest in se priCelo 2ivahno gibanjs zo-per nemSko-liberalno trinoStvo. Po njih misli so vse-ara temu krivi le duhovn;, ki so prej pomagali, da je na KorbSkesn vladal teko lep sarodeu mir. Zdaj pa, rekel ju Stajerski poslanec Heilsberg, velika ne-varnosfc pretf temo narodbemu inira ravno po duhov-nikib, katere sedaj odgojnjejo j e z ti i t \. Odkar je tt> Eabn postal Skof celovSki, ukrenilose je tndi So ve^ drugib Skodljivib refii, zato prosi ministra, ki je ¦¦< >«:.«»tt miowter bogoCaStjs, naj posebiio pbzornost pbraca a* omenjene aade?s ua Koroikem, Kaai je \» prav, in 2olimo lo to, naj se g, minister pri svojipo-zornosti strogo drii zakonov, ker potem koroSki SIo venci nimajo nid zgubiti, pad pa morajo veliko pri-dobiti, kar jim samopaSnost njih nemSkih sodeielanov dozdaj trdoyratno odreka. ,S1.U Vincencijeva druzba. Krajni opravilni svet druzbe sv. Vincencija v Gorici, v katorem ab bili leta 1887 te. gg. Oskar baron Somaruga, prof. Julij plom. Kloinmftyr. atftv*j| beni uadsvotovaloo vitoz Banbola, monsignor JoSe, MaroSid iu vodja Fran CusteUiz, priobfiil je te dni v italijanakrm in nemSkem jeziku drnzbino letno p«-ro6ilo zi prcteklo leto 1887. Ker to ravno letos radi ! nekaterili nengodoosti razraure konferenoe s slo-j v e n s k i in p o s I o v ti i m j o z i k o mtt odve6 4a-loatno in tiini* dovelj denarjev v potroSenje tiskane-ga poro6ila, pod»m ta vsem precestitim delavnim u dom, dobrotnikom in podpiratoljom naSe druSbe ne-katero nataudne podntk»\ Krajnega opravilaega svefc.i glavno porofiilo pridenem kasneje ,8oCiu. Verbovni svet oskerbljcvfil je dve druibeui nstanovi, to je: a) oratorij in b) zavod aester sv. Kriza. Kopferenca sv. Hilarija in sv. R.»ka s italijan.^kim poslovnim jezikom imela je a) akerb za ubogo. omonjenih 2upnij in b) skerb za dijaski „konvikttt, katercmn je bilo v pre-teklem lotu strani italijaoakih prebivaleov nase de-iele jako zdaten dohod. Itnlijanaki naSi Hodezelani se zanimajo prav 2ivo v napred^k tegi zavoda, ki jo sedaj v prav dobrcm polo2»j;. Natancne tacuno kasneje, ko nam dojdo poro&ilo. ,Konfereaca sv. I g n a c i j a in s v. V i-das slovonskim poslovnim jessikom*, ki u2e (Setrto leto ?iv>, imcla je lausko leto innogo dela, mnogo zetve ali m a 1 o dejansfce p r i p o-mofii. Radi tega je n8e pri6etkom leta 1883 klical na pomoc podpisani predsednik. Odbor hotel jo uze meaeca februvarja delovanje svojo skloniti, kojti krog podpirateljov se je mogofrio skerfiil, krog delavnin udov se je prikratil; zgubili smo saporod 6. gospode: prof. Kozuha, zasebnika Fabijanija, ufiit. Lebana, dr. Ferdo Rojoa in sedaj radi preniesSeoja - ^upnika GoljevSfika. ?i»trobe pa so vedtio vecjo. Podpisani ustanovil je nekako Studentovako kuiiinjo dno 1. maja 1885, takrat v ulici sv. Kid re, v prostorih (ta-krat So miadeg&jj „otro§koga vrta" ki jo imela 4—5 uconcev a podpirateljov in delavnib udov vedno vo5. Male potrebo — mnogo mofti! Tako so je a po-mocjo Bozjo dobro naprcdovaln. Leta 1887 jo pa za-celo iti slabo, kajti pomoc je jola pesati, potrebe pa naraScafci. Nasa ^slovenska" konfereuoa imela je leta 1837. po stari navadi 1) skorb za uboge. Steli amo tu 10 delavnib udov, katerih Stovilo se je koncem leta se za dva skrajSalo. Seje bile so ob petkih. Tu so je posve-tovaio in sklopalo ali mnogokrat bili amo tazai, ker se vsled mnogih vabil ni moglo pomnoziti Stevilo de-lavnih udov. Pri tej priliki pozove podpisani vse one clove-kcIjobCj ki jim je mar za tolazbo revnim naSim dru-zinam in olajsanje stanja naaa Blovenske, u6e6e se mladine, da ustopijo v to delalno krdelo. Oglaae sprejema podpisani predsednik. No bodirao malomarni, da ne pozebe ta, za nas 91ovenoe velovaioa konfe-renca! Racunski sklop za leto 1887 kaLo to-le: Sprejeli: 1. Ostauek leta 1886......gld, 89.42 2. Po vcrho^nom svetu.....„ 177.64Vt 3. Podali delavni udje.......26.80 4. Po posebuih dobrotnikih .... „ 10.50 5. Izvanredna dai ila......„ 5 — Skupno gld. 809.361/, Izdali: 1. Veljavnice ubogim za moko, krub, risg, meao itd. . . .......gld. 263.90 2. Za najemcino ubogin ..... „ 36.— Z, Pri pogrebn' ubogih ...... „ 12.— 4. Za obleko......... , 14.50 5. Za dolorene namene.....„ 5.— 6. Mali sfcroski........_ 1.45 Skupno gld. 332.85 Torej amo na dolgu 23 gld. 48 \ kr. in za veljavnice od 1. januvarja do koneo marca 44 gl. 50 kr.; skupcj torej dolgnjemo 67 gl. 98 */» kr. Pomagajmo si torej, kajti ljabezen ni v samih cutih, ona so kaze v dejanji. Komur mogofie in ima ker&cansko ljubezen in pravo narodno arce, naj po rao8eh svojih d?raje. Olrenem pa izreka podpisani v imenu oubora vsem dosedaojim dobrotnikom pie-sr6no zahvalo! Bog jim povrni, kar so reveSem svo-jira dobrega storili! • 2) Vzdrze vala je na§a konferonca /J t tt-d e n t n v #k o k u h i n j o\ Leta 1887 imeli amo po 35 uccnccv; vsi bo se lepo vedli in pridno u5ili. Jedoako stevilo ima mo jih tndi sedaj. Preza-losino bi bilo, ko {bi jim movali a 1. aprilotn ali 1. raajem pripomofi svojo odreSt ter kuhiaio opustiti! jTbjevrokah Taiiih> piedragi dobrot-nikit V dobrp oikerbljenilf pevatorih. imajo ti wU- denSi od 10. do 3. ure svoje zavetiace, svoje nad-zorstvo, svojo jed in vzgojo. RaiSun kaze za leto 1887 to-le: Sprejeli: 1. Ostanek leta 1886......gld. 30.53 2. Iss pusice delavaih udov .... n 65.80 3. Darovi podpirateljov. •.....„ 170.20 4. Male vpla5e nekaterih ucencev '. » 56.40 Skupno gld. 322.93 Izdali: % 1. 5380 porcij veljalo z nadzorstvom leta 1887...........gld. 320.40 2. Solski pripomoSki revnim dijakom » „ 15.40 3. Obleka jednemu uoencu . . . . „ 4.— 4. Uoencu za stanovanje .;. . . t. . „ 8.50 5. Stauovsnje od 1. maja 1887 do 1. fo-fcruvarja 1888........ „ 60.— 8. G. sestram odgkodnina od 1. maja 1887 do 5. februvarja 1888 . . . „ 30.— 7. Mali stroSki........„ 3.50 Skupaj gld. 441.80 Torej dolg „5tudontovake kuhinje" znaSa gld. 118.87. Ker je slavni dezelni zbor dovoti! pripomoti 100 gld., katore pa Se ni.smo dobiii, ostajalo bi 18 gl. 87 kr. 6e so pristejo Se jed, stan. in odSkodnina do I. msj;i, bilo bi Se pridjati blizo80gl., torej skupaj blizo 98 gid. 87 kr. dolgn. Take so razmeto naSe. Slavno ob^instvo in po-sebno oni, ki ljubijo revno slovensko rnladino, naj aodijo in previdno ukrenejo! Skoda bi bilo, ko nam bi ta krasna in dobrodejna ro2ica poginila in to pri-celkom pomladi, ko vso klije, poganja in26«8l Po-mo^ki so potrebni in to v kratkem 5asu. Ni nam treba mnogo bosed'j, da ome6imo serca jaaSih verlih dozelanov. ki so morda pami sknSali, kako silno da upliva na 61ovoka lakota in rovScma. Dobrovoljnb do-ne-ke, v katoro prosi vae pre^eatite domoljubo naS odbor, sprejema mirao pddplannog* po dobrohotnosti tudi opravni^tvo 3So5i!tt, via Soininario, St. 10, ha§ cestiti Bodruzbenik gospod G. Li kar, ti-goveo S pa-pirjem v semenisk'h ulicab. Koncem izrekam (v i-menu odbora, v imenu ubogib in mladih podpiranih presrLuo zabvalo vsem detayuim udom, podpirateljem in dobi-otnikotn. Bo^ daj, d'a'oaSa „konferencau s „51 u d e n t o v s k o k u li i n j ou ne pojenja I V Gorici 20. marca 1888. Julij plcm. K 1 o i n m a y r predsednik. 0 p o m b a : Ilvalo naSb vsakernu slovonskemu liatu, ki bi vsaj posnotek tega poro^iia blagovolil po-nHtisniii. Mons. Kafol poJari! 5 gl. G, Li kar, trjjoveo 2 gl. Bog pozivi nualedniko ( Dopisi. V Gorici, 22. marca. (PoroSilo bolniS-n iAc c v s m i I j e n i h b r a 10 v v Gorici.) O.ikrbniStvo te boluiSnice je izdaio tudi letos svoj<; porofiilo in sicer za leto 1887. Co primorjamo ta iskaz vs poroLili prejSnjih l*;t, zasledimo uekake razlike. Ze naslov je zdaj drugaCen, ki govori samo „o sploSni boloiSnici,* ,ailgemeines K^ankerlhalls,,, v tem ko so prejSnjih let pisali obCa bolniSoica i n n 0 r n i S 11 i ca, na!Igenieine Kranken- und Irreuans-talt". Proj so im«'uov»li bolniSnico BKrankenstalt* zdaj jo inienujejo Kraukenhaas. Od kot lo poni2anje samih sebo? Od kod ta pohlcvnost? Kedaj se je spremenilo vao to io zakaj? In kar je jako karakteristicno, tudi na5elnik oskrbniStva, Ivan od Boga Sobel, se v „izkazuu za leto 1887 ne podpisuje ved kot „Prior in Oberarzt," ampak je naslov nOberarzta ali MnadzdravoikM odpa-del popolaoraa. Od kod zopet ta pooi^nost, kateia se v toliko vainih receh nikakor ne vjema s tem, da je isti nacelnik drugace podpisan z vs&mi naslovi, ki jih je dosegel, ki pa ne izrazajo poviSanja na le&tviei zdravniSkih naslovov ? ! Glede n& te bistvene sprcmembe naslovov za-voda vsmiljenih bratov v Gorici in ojegovega oskr-bniStva^ spremombe v zmislu krLenja in ponizanja se nam pa& vsiljnjejo v spomin dogodki iz prej so jih let, post'bno pa intei pelacija m broSura dr. Roicaod 1. 1886. Kdo Guriiianov ne ve, da je ravno dr. Rojic navedune naslovo poleg dmzih strauij v bolniSnici ¦ usmiljenih bratev hudo bilcal kot nepostavne, nenme-stne, slspivne in Skodljive. Kar se je lorej Bprerae-nilo v zmislu dejanskih razmer, izvrsili so na tiboina v:>led miraloo sile, ki je na inicjativo dr. Rojea jav« no vplivala in pritiakala do neizogiboih sprememb. Iz tega je razvidno, da vspehi javnih fcastopaikov se vendar pokozejo, tudi ko bi jib prekrivali in no ho-teli pripaznavati ofiitno. No> pa oglejtno si nekoliko zdaj priobfieno spo- rofiilo vsmiljenih bratov. Kakor povedano, je iz spo- rocila razvidno, ,da je norutenica kot samostalen za- ] vod nuboina odstranjena, in obca bolniSuica obstaja ] zdaj iz 4 odsekpv, oararefi medicinskega, blaznega, 1 kisrargifiaega in sifilitifinega odaeka. Ume&tno je potem vproSati; Zakaj se je odjiusiila javna nornieiiica klju* bu ternu, da degela aimaSe lastne nowiSnice?! Kara so se odposlali naSi blazni iz tukajSnje javue blazni-ce". katevo je, oskrbm§tvo v prejSnjih svojih Irtnih porofiilih z velikltni cVkami Ijudstvu naglaSalo kot javuo?* Saj vendar ni misliti, da bi si bilo uao-jalo oskrbniStvo oni naslov samo da bi sfepilo: neved* no Ijudatvo! Cuduo in .ueprimirno se nam zdi.tudi, da niina odsek za blazne lastnega psihijatra,, ako jo res oddclek s tolikim Stevilomoskrbovalnili dnij in ni-ti vsaj lastnega zdravnika, ako jo samo opazovaluica. AH da bi bil ta oddelek aamo opazovalnica, ni rao-goce roisliti. ker jc Stevilo blaznih za tak obsorvacij-ski odsek proveliko. Kako volika je ta pomnnjkljivosf,. da nl ue psihijatra, ne zdravnika /a blazue, je raz-vidoo iz tega, da so iraeli blazni 41*644 nskrbevalmh dnij, v tern, ko so imeli ostali 3: medic, ki-rurg. in sifil. odsek samo 21*454 oskrbovainih dnij in dva zdravnika. V tem se torej zavod ni §e poboljSal kljubu strokovnjaSki kritiki dr. Rojca in onih i.-nenitoih ve§-cakov, ki so se injiin soglasno izrazili. VpraSali bi zopet, kako se vjenu to z dohodki katere dobaSa proveliko Stevilo blaznih z znanosijo in pa z 'humanitetb, — da nu omcnjamo nainena, ki ga iraaravno red vsmUjenih b'ratt>v?:9aj so blazui „tako irekoc tudi yudje.a 6e primorjnmo Sttsvilo bolnib in blaznih s fctevitain prea^njih let, vidimo da pada Stevilo na-vadnih boluikov v tem zavodu, mdl lout, ko se muoii StcviTa ^lazlifh, ceravno ni ta zavod javna nbrnisnica &mpakt kakor se «daj gama uklauja rcsnici, jedino i^javna boluiSnico." Od kod je to, da polnijo samo caSi blazni tukajaojo bolniSnico, v rem, ko inorajo iskati navadni boloiki trzasko boiniSnico? V porofiilu je brati, da je odvisuo obiskovanje blaznih jedinp od oskrbniStva; z a k a j u c o d z d r a v- 1 n S k o v ? Po eporocilu poi nja oskrbniStvu ambulantnim bolnikom col dan zdravniSke pom.'Ct, v tem ico v bol-tiisnici sami nima n-o b e n e g a, ne zdravnika, no psi bijatra iu ue oknlista, atnpak sarao ranocehiika, ki pa ni za tak posel sposoben. Tako bu u5i nevcdiio ljudatvo iskati pomoct, Iyer je ui, v tem ko hiva v nicstu 20 zdravmkov za waktero'bolm'sun ponnti. Iz porutfla je tudi raaviduo, da oskrbniStvo se ni poboljSalo glede na takac aa 111. razred b70, 40 in 50 kr. Iz- rainist. odloka od 1. 1376 it. 18950 ju namreC doloSuo pozuati, da je taksa za III. ra/red ¦70 kr., ker bi minislerstvo nc.moglo drugace progla-siti takega zavoda javnim zavodotn, in je r(>snica, da si oskrbiiiStvo dnplafia primanjkijej do 70 kr, tudi Z& domaie bolniko iz zapu^Cin, doloOeuih de2eli na korist, s katerhui bi moralo oskibnidtvo iiz-iii.'vaU vsak dan 27 naSih boluikov breiplacuo. Iz porofiila pa ni niti razvidno, ali oskrbniStvu mnogo do-ho d k o v c e 1 o ue p re o a t a j a, ker n i u a v e-denc kol iko oskrbovaini U dnij so inuli bolniki III. - vrste n a 5 c deMo. Z a k a j sotega nataoko ne pove, dabi prebival^tvo n&Se dcSele vsaj r a z v i d e I o do kam se-ga oskrbniStvo v Iastni 2ep, ko raz-g 1 a S a, daje taksa za na§e boluikc ulta. kot za bolnike druzih de^el. To so po torn takcm §e stare napike. Nadjati se je, da se bskrbniStvo in poklicani faktotji zaved6 tudi fish in jednakih pomanjkljivosti. Zafetek pobulj-saaja js ie storjen, io ne v drugem, vsaj v dveb vaiaih naslo**ib. Le naprpj takol Y. \i Brd, 15. marca. — BSiovenski jez* poala 1 je te dni drzavntmu zbora to-Ie proSnjo: Visoka zbomica dr2avnih poslanrevi Ker je §olsko vpiaSanje s prcdlo^enim postav-nim naCrtom visokospo§tovnnega dr^avnega poslanca Lichteusteio-a priSlo v tok in ker se to gibanje s peticijami uasprotujo&h si naCei zelo pospcSuje, sklc-nilo je tudi podpisano dru§tvo t svojem obCnem zbo-rn due 1. marca t. 1. z namenom, da bi re to vrenje Solskega vpraSanja z dobro reSitvijo koncalo, Tloziti na visoko zbornicr diiavnih poslancev nnslednjo pioSnjo- Giede na td, da je drzavna Solska postara od 25. tbaja 1863 St. 48 in drzavna Solska postava od 14. raoja 1869 Sf. 62, po katcrih so dane glavne do-loebe za vredbo ijudskih Sol, skoraj dve desetletji v djanski rabi, in da jc ta dolgoletna skuSnja pokazala ranoge pomanjkljivosti v tch postavah, valed kojih se iste ne vjemajo z doloSbami dtiavno tcmeljne posta-ve od 21. decembra 1868. St. 142; gledc" na 16, da ta drzavna temeljna postava va-ruje iu brani dva bisera vsakeinu cloveku prirojenih pravic: vero in uarodbi jezik, ker ista garantuje v dlenu XIV. vsakemu polno prostost verc in veiati, v Cleou XIX. pa nedotakljivo pravo. da se mu varjc in goji narodni jezik, ter da se vsled tega po dezelah, v katerih vefi narodov prebiva, javna uCiliSiia tako vreJili raorajo, da vsaki teh narodov, ne da bi mu bi!a sila ufiitl se drazega dezV.lnega jezika, vs« za omiko potrebne pomofikc v Bvojem lastnem joziku prejmo; glede* na t6, da velja ta drfavna temeljna postava tudi za aolsko mladino, kat^rrj je po obfinem driavljauakem zakoniku v §§. 16 iu 21 sfe- | •_ 7fl qh in. • 7plo atevljeao. poselmovarstvopostav, ne^samo glede" pre- ,^oze za SaD0 in Jt Z 10 gled4 na t6, da tem doloCbatii dr2avn«b tcmclj- i nib postav nasj^rotujejo doloCbe v zgoraj nhvedenih d»2avnih SolsUih pbstavah s katerimi j« dovoljeno ' Solskim obJastnijam be samo dolocevati poducni jezik | v Ijudskih Solab (§. 6 dr2avnc postave od 14. maja | 1869) mnpak tudi mesati otiokc raznih ve"r v eno I So'o (§. 2 isttt postave) ter nastavljati kato;li§ki Soiskr mladmi ujKilelje diuzega veroizpovtdanja (§. 6 drzav-nc postave oe 25. maja 1868); gbidc* na vse td j)iosi podpisani odbvr visoko zboruico diiavthh poslancev, naj visoko-ista blagovoli sestaviti tako diiavn» Solsko postavo, ki bode, ne s am o v p.r o b r a n i i a fiolsk-i -mlad ini t c r konfe »jouc. In c Sole up^.ljala, nmpak t u d i v / in i s 1 u L 1 a n k a XIX. d r i a v n c t e-molj tic postave od 21. dec era bra 1867 St. l42izreLno d o 1 o C i U, damorabiti materni jezik Solske mlad in e podu5ni jezik v vsakiljudski soli, terda se rc o-rajovtanamonv vsako Sololeotroci iste narodnosti vSolati in nastavljati le ugitelji ve§6i njih maternega jezika. Biljana, due 12. marca 1888, Oibor knt.-polit.-tiarod. diuStva .Sloveuski jez v Brdih". Piav tako! Kar se tirja za biser veie, to naj sc tirja tudi za biser maternega jezika! Prod mora otrok U'zik znati iu govoriti, yotem Se le verskih re-snic u(iti se i Groza me wtresa, ko se spominjam, kako so tias itpin&li nekdaj v malih golah z nemSkim katekizmom. IZ KobaHda, IP. marcija. (Izv. dop.) (Stross-majer 6astni 61an in romanjo v Xlim). Tudi ns§a ob-Sina je stopila v krog najzavedaejSih ob6in na ,,Slo-i'cnaketn, kajti ludi ona si je aoglasno izvolila j u-g o s I o v a n a k o I) i k o," preuzviSenega gospoda Jo sip a Jurija Strossmajorja, svojim 6a-Btnim ob/ianom. Afozj'6 kobarieki pokazali so a tem 6iuom, da se jasno zavedajo Bvojd n&rodnosti in da zrmjo ceniti za tu^no Jugoslovijo zaslu2ne moio, med katerimi jo najevotlejsa zvozda novi faatni ob6an ko-bariSki. Slava zaveduim Kobavid6anom! Lepa priloznoat bo ponuja, prihodnjim koba-riskim potovalcem v Rim, da tudi osobno spozndjo uvojega novega oboana. Ako SI o v enc i no pojdemo v Kirn a avojim vlakom in da no pojdemo doli kakor Slovene i, tak6 pojdimo pod zastavo „nase Dike" — Strossmajorja. Ako pa pddemo do Rima lo5oni od drugih Slovencev in Iltvatov, tako glejmo, da so zdruiimo v Uimu vsi Sloveuci in Hrvati in da lias vso skup prodstavi slavni nas Strossmajer sv. Oostu. Zalostrio bi bilo, ue bi sv. 05e no Izvedel, da smo tudi Slovenoi tckli v Rim, da vidimo in prej-nmmo blagoslov od Njih Svetosti. Politidni razgled. »o2enjaf ampak tudi gledg prirojenih pravit; Drzavni zbor ima danes zadnjo sejo pred velikonofinimi prazniki; potem prestane do 7. due aprila. Posledrye dni je sprejel postavo o uciteljih verouka in dovolil je sodnijsko posto-pati proti poslaucu Schonererju zarad razgraja-nja z mladino po mesti. Iz 61ai.ka o dr^avnem zboru uvidimo, da minister Gautsch vendar ni tako trd} da bi ga ni5 ne zmaknilo; le prave volje, vzajemnosti in poguma treba na§im poelaneem, da stanovitno zahtevajo, kar nam postavno tiLcr pa bode Gautsch spolnil, ali pa §el za Conradom. Gotovo se §e vsakdo dobro spominja, da je bil naSposIansc dr. vitcz Tonkii prejinjega ministra Gonrada malo pred odstopom ravno tako resno prejel, kot jc prejeraal v poslednjih sejab driavnega zbora ministra Gautscha; tako treba tudi dalje prcjemati —. Slovenski poslanci so menda vze sklenili, da bodo se pred proraLunsko debato zahtcvali od Gautscha jasnega odgovora ob o-snovi nasih sol in potem z czirora na odgovor postopali. Tako je prav! ,, Drzavni vojni minister grof Bylandt-Rheiftt je po 12letne» sluzbovanji vsled svojc pro&nje radi bolehnosti umirovijeii. Na njegovo mesto, jje; iraenovan Nizje - Avstriski poveljnik baron ^I.r Bauer. Italijanske vojake v Abisinji 5aka huda: borba; njih nasprotnik ima pctkrat toliko voja-kov iu j ill bo z vso siio napadel, kakor liitro se pomaknejo naprej. Francoska vlada je vpokojila glasovitega generala Boulangerja, ker se je prcvec" samo- voljno ponaSal. Moz ima vse bolj gorke Fran- nevarcn republiki in Nomcyi, Domafie in razne voM, Gospoddr. vit^ Tonkii je^riSeUMeao z Dunaja in ostane dbma.. do zas,edanja; fililavnega zbora po velikonpoi. To na zaanje onira, ki 2ele nje-govega syeta in pomo5i. ."'"¦. Za otrogki vrt daroval Slovan 62 kr, Gori^ka ditalnica priredi na vol ikon odni pondcljekv svoji dvorani veliko besedo, pri kteri so boste psedatavJjali veaeliigri *Plavaj ali y t o n i" in pa na mnogostrasko zahtevanje, 9S r o e" j eo d kr i I aa ; dalje so v. program uvrfii&nt prolepi moski in meSani zboii pa spevoprizor „Advoka(jo'a. Vstopnina za ude in neudo 30 kr.; sede$ 10 kr. Cisti dohodek je odmonjen za tagrdbni spominek rajnkemu nepozabnema pevovodji Antonu Hri-bar-ju. ZaSetek ob 7Va uri zve^er. Ker je imel blagi rajnki mnogo prijateljev in iastilcev v mestu in po deSeli, nadejati se je prav obilne vdelezbe. Castao diplomo za prevzviS. in prorail. gosp. biskupa Strosmajera zlatomaSnika, katero je poalai fcSlov. jez" 17. t. m, v Djakovar; izdeial ije ,j*a|:o licoo na§ rojak iz Idrije, gospod JanezFajgelj v G*o-rici (Riva Corno h. fit. 17.) Odbor vinorejskega in sadjorfljBkejga druStva briskega je sklenil v seji dne 22. fe>ru-varja tekocega leta, naj se aklifc obfini zbor Ha o!6ino nedeljo ob 4. popoludne. Zarad vainih uzrokov pa jo ; pred Bed oiStvo po-tazumljono z nekterimi odborniki in mnogimi »di sklenilo, naj bode ob«5ni zbor dne drugo nedeljo bo velikej no5i. Dnevni red in ura naznani se V SoJSi o svojim fiasi. . .' Za predsednika: podpredoednik Andcej Fig^j* Na gospoda Vekoslava Spin6i6a, v*fW0"?wM»je|«r 4jy» .GreSiti je cloveSko", izgovarja se vsak, ki je greSit; ce pa greSi bliznji tvoj, takbj jo ogenj v atrehi. „ , ,. Od Boga izvira edinoBt, od vraga prepir. Zakaj neki t6? — Bog je en sam, vragov pa mnogo. Kakor se prika&jo zvezde se-le kedar noe na-stopi, tako Be §e-le ˇ nesreCi razodeva floveka prava vrednost. v. . Ne tiati, ki domovino ljubt v steci, je pravi njen prijatelj, aiapak tisti, ki ji zvest ostane v nadlogah! Za vso imej roko na srci, Za enega le arce" na roki. Najvedja zalOga norimberSkega drobnega blaga in aemen ima g. A. Potacky v Gorici sredi RaStela. Ker je g. Potacky Slovencera jako piijazen in upamo, da tudi oen ne bo preveS napenjal, pripo-rooamo ga na'Sin rojakom. ODGOVOR. Onim* ki so nam pisale o objavljeni »lu2bi v ,So5itt in drugiin, ki ae znabiti zaniinajo 7a to aluS-bo, ne moremo pismeno odgovarjati; priti morajo k opflvniStvu „SoCeB, ako hofcejo kaj vefi izvedeti. Tu lim otnenimo le to, da objavljena sk'2ba ui v Gorici. OpravniStvo BSo{e". MZMN1L0. Licna raoja prodajalnica v gosposkih ; ulicah st, 15 preskrbljena je obilno z vsakovrstnimi oburaU za gospode, gospe in otroke in je zdruzena s cevljarsko I delavnico, ki sprejema vsakovrstna fiev-| Ijarska dela in popravila po tako nizki I Letri, da se ni bati tekmecev. Miha Mozetic. V pisarci Seitz-ove tistarne naaproti aemenisca v G-orici prodaja bo po zniLani ceni — za 1 gld. 30 kr. :nro€s, spiaai prof. Aadrej Marusifi. Enjiga ae poSilja tudi po postina povzetje. Edor pa denar uze z naro&iom vred poslje, naj pri-dene Se 10 kr. za vozni list.________^^^^ 1?v€k-nna »disti hitro "* g°tovo» L i am/qfrfcp Kar[ ^ Braun u ^ JOZ6I% ne nzroknJe nikakih tezav r*i i J»faw pi- Bamberger na Dmaji. GsTGIlkl »dela bofcuspeSno, ko .__ druge grenke vode," Vr Cle C Mm Leidesdorf na flmaji- Zahleva naj se veduo in razlodiio: FRANCA JO^EFA GKENKI VRELEC. Zaloge povsod. V Gorici; lekar gosp. Cristofoletti, in A. Seppenhofer. RazpoSHja se iz Bn- OZNAHILO. Znani malar Josip Comuzzi, rt\ *" «Je ^ oslavljen na vet razstavah in y4 je izvrsten za malarije po eerkvah na m steno in na platno in za popravke ter fi zboljganje istih itd., odprl je svojo de-3] lavnico nattgu sv. Antona st. 7 [A] v Gorici. rS Pobvalna sprifinla, ki jih je projel [§] za svoja dela, in nmogostevilna njegova M dosrdanja dela sama priporoeajo ga pri-kjl jatoljem lepih in resnib olcpsalnih ma-[fj lanj, osobito za cerkve. ^ '^^^^V^^^i^V#iiV#1|V^^ Teodor Slabania, srebrar v Goriei,f " ulicc Moretli St. 17, 80 priporofci volocastiti (JuliovsL'ini za izrlolovanjo cerkvenih potrob§5in najnovpj5e oblike, namre6: Monstranc, keliitov, ciborijev, svetilnic, BVe&likOV itd. itd., po raj-n'zji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprara V O-gnju pozlati. posrebri in popravi. Na blagovoljna vpraSanjo radovoljno odgnyarja in poalje vsako blago dobro spravljeno in postni-ne prosto. St. 148. Razpis drai;be. Po sklcpu c. k. pomno^enega okrajnega §ol-skega svcta zidati je novo Solsko hiso na St. Viskigori. Odda se to dclo dnc 7. aprila t. 1. po drazbi pri podpisanem uradu ob 11. uripred-poludne. Stroski so preudarjeni na 4774 gl. 57 kr. DotiCni nafiert, preudarek in pogoji so raz-polozeui v tukajSnji uradniji da dnova di'a^be. C. k. okrajni solski' svct v Tolminu, due 16. marca 1888. LJ MARTIN POVERAjT"! civilski in vojaSki krojai. m i $ BOGATA ZALOGA ! >¦> VSAIidVIISTVEliA SUfillA 1 **H± KMETOVALEC A 1 je edini sloreuski, gospodaraki lint s podobaini, |f| ki izbaja dvakrat na mesec na celi poli. in pri-na3a poljedolsko, Zivinarske, vinarskoin drugo clanke, goapodarsko novice ter daje novocnikom svojim ; dobre gospodarske svetc. „Knictovalec" stoji na ( leto 2 gld., z&-gg. nSiteljc in knjiSnice IjuJakih Sol pa le 1 gld. Naro&niki, ki vstopijo mod letom, dobe vse izisle itevilke tistega letnika. ETOVALEC. __........................._____]Z"3M | je list s podobami, ki prinoSa sadjarske in sploh rrtnarske Clanke in izhaja dvakrat na mcaec.,, Vr-tnarja" dobe naroSniki nKmotoTalca" zastonj. j§J izdeianiH suknenili obleli fL rA in sicer po naslednjih cenah fL M spomladansko in ietne obloke od gl, 8 napej ImJ || n n JOP'^ h n 4.50 „ p hi ace ™ » n suknje •I salon ska obleka .... rA obicko za deklice in decko Jy plaSci za dnm in za dc^ . 4 , J2 50 . 9— ,25.- • 130 Narofiila se po 2elji izvergujejo po in najnovejgem krdj za vsak stan in po TM (j pogteni ceni. m Vzovei se poSiljsijo po zahtevanji ^ na ogled. ?ojaiEiti, I wM na MARLhVCEUSKE KAPLJiCE so izvrstno zdravilo za vse zelod- cevc bolozni; neprosegljivo zdravilo so ob slabej slasti do jedi, sla- bem vzdunu, napenanji, ki- slem zdrgovanji, zvijanji po trebuhu, jprehlajenji zelodca, zgagi, nabiranji skamenelca, za odpravo preobilne zleme, ble- dice, gnjusi in riganja, glavo- bola od zelodca, zelod&vega kr6a, je proti otrjenja in zagati. preobjedi in prenapitji, glistam, boleznl na vranici, jetrah in zlati zih. _, Genu wale stcklcnico z naznanilom vporabo tT je 35, vecje pa 60 kr. Osreunja razposiijavnioa je v KromeiiJah. Marijaceljske kapljice niso skrivgno zdravilo. Njih Bostanaki deli so naznanjeui na listku o njih vporabi. Prave Marijaceijske kaplje so dobo pkorej v vsch lekarnab v oritku z rudo6o znamko zgorne podobe zalepljenera. V Oorioi jib imajo lekame Gironcoii, Cristo-foletti, Klirner in Pontoni; v Seiani pa Philip Ritschel. ^HK^MH<^.^<-^ H. Bock-a aa SsstjL SI. Mpinm it. 11 Ceniki se dopoSiljajo brezplacno. Razprodaja smrekovih sadik. Y c. k. osredni drevesnici pod rozuikora pri Ljubljani [razproda se okoii 2 milijona tri letnih smrekovih sadik v skupinah po tisod ko- . sov, katerih vsaki stane z zavijanjem vred 2 goldinarja. Narp6ila proti vpla6ilu zneska sprejema c. k. dezelno gozdno nadzorniStvo v Ljubljani do 10. aprila 1888. C k. de^eina gozdarsko nadzorstvo 2a Kranjsko Svojim prijateljem, znancem in rojakom! naznanjam, da dotoo pri meni vso papirnato in pisarsko robo prav tako dobro in po tistej ceni, kot pri drugih trgovcih ; zato se priporo- ' Sujem, da bi po svojej previdnosti dobrohotno zahajali k meni kupovat. GASPAR LIKAR, trgovec v Gorici. SeniciiiSke ulicc, h. §t. 10. Wwnto% m od^OTorpi wrcdnik: M, KOJBSIO — HlTijW5k* Tmkimm v to.icr