$2.00 na

dva krat
na tod
pfp
■'i1 ••'] r
i
•	' '■lV

neodvisen
E DELAVCE V AMERIKI.
——•
ŠT. 33. r- NO. 33.
CLEVELAND, OHIO PETEK a&j MALTCA TRAVNA 1915.
W • i' .......
Število porok v C'evelandu se manjša; število nezakonskih otrok se pa hitro množi.
ZDRAVSTVENI URAD.
—Urad, ki izdaja poročna dovoljenja, se je izjavil, da je tekom letošnjega leta izdanih / 2000 manj poročnih dovoljenj kot ob istem času lansko leto. Pri tem pa se je število nezakonskih otrok pomnožilo za deset odstotkov. Slabe razmere so krive, se je izjavil zastopnik Jones, da minogo parov odlaša s poroko, in da se tako na-rodi več nezakonskih otrok. •
/
—A. Alekiska, uslužbenec pri Otis Steel Co. na 3131 Lakeside ave. je bil v sredo ufyit pri de'u. 1 drugimi delav-. ci je zajedno čistil stroje, ki me-ljejo pesek. Ko je forman hotel spustiti elektriko v stroj, da se premakne, je vprašal, če so vsi delavci na varnem. BiH so vsi razven Alekiska, ki je še hitro skočil na stroj, da riekaj pobere. V tem trenutku je stroj zavrtel in zmečkal med valjarji delavca, Stanova) je na 2711 St. Clair ave.
—Poročno doveljenje so lo-bilr: John IPretnar in Mary Centa, jos. Adamič in Katarina Grefoenc, Jos. Frančeškin in Gaisti K'emenc, Fr. Česnik in Rozi Martinčič, Tony Mramor iri Mary Pogačnik. Novopo-čWnim parom obilo sreče!
/-—Slovensko pevsko in pod. w jAfuštvo "Edinost" priredi izlet /na farme Louis Recharja dne 30. maja, v Euclid, Ohio.
-i-Utnrla je v sredo v St. Louis. Mb. Mrs. Mary Kalb-fleisch. mati znanega zobozdravnika Kalbfleischa v slovenski naselbini.
—Rojak Frank Birtič prične po i. maju mesnico in groceri-jo na 16801 Waterloo R<i. '
—Starrs em Ant. Oswald je prinesla teta štorklja zdravo hčerko, in starisem Jos. Vovk na Norwood istotako.
—Mestna elektrarna tako doibro uspeva, da je zahteval električni inženir Ba'lard', da se cene elektriki ponovno znižajo. Mestna elektrika je že sedaj za 100 procentov cenejša kot kompanijska.
—-Zastopniki raznih delavskih organizacij v Clevelandu poročajo, da se je delo precej /.boljšalo. Zastopniki električne, zidarske in drugih delavs-skih organizacij poročajo, da njih člani unije dobro delajo. Le unija barvarjev in unija fcot-larjev dt je pritožila, da delavske razmere za njih člairte niso ugodne.
—Mestne finance so v žalostnem stanju. 2upan Baker je v torek pozva1 k sebi vse načelnike raznih oddelkov in jtfh rotil, naj zmanjšajo stroška kjer se da. Mestu prozi deficit poldrugi milijon dolarjev. Davki niso tolfko prinesli kot se je prvotno računalo.
i
—19 avtomobitistov je bilo prijetih v pondeljek, ker so prehitro vozili. Kaznovani so btf vsak s ($5.00 globe. 44 policistov na kolesih in motornih kolesih pazi na avtoh}obiliste po ce^m mestu.
—Truplo tri mesece starega otroka so dobili delavci na bregu jezera na W. 9. cesti. To je že drugo otroško truplo naj^e-»zeru tekom
—Teško je pričakovati, da bi se jeseni zopet vršile volitve za mokro ali suho državo Ohio. Prohibicijonisti, ki so pobirali podpise po mestu iri po državi, niso dobili dovolj pristašev, ki bi se podpisali. Ker se pa zahteva 250.000 podpisov, če se hočejo vršiti volitve, najbrž ne bo iz vsega nič. Volitve za mokro ali suho državo bi veljale zopet do $100.000.
—Rojak Charles Armbrus-ter je bil v sredo prijet iti ob-dolžen napada na rojaka Louis Ivanca. Ker pa Louis Ivane ni mogel dokazati, da ga je Arm-fiTuster napadel/in sp'oh ni imel nobenih prič, je sodnik McGan-non oprostil Armhrusterja popolnoma od vsake krivde.
—-Nad 200 manjših hiš, barak in hlevov se bo podrlo v tem in drugem mesecu na povelje mesta. Hiše so ali tako razpadle, da grozijo prebivalcem ali pa so velika nevarnost za razširjenje ognja. Največ jih je na Hamilton ave. in okoli devete ceste.
—(Mesto Cleveland je v torek prodalo za $2.047.000 bon-dov. Skupnega <lo!ga ima sedaj mesto Cleveland $54.488. 000.
—Starišem ' John Levar je umrl novorojeni sinček.
—»Rojaki, ki so zadnjič na sodniji prestali skušnjo in bili potrjeni za državljane, dobijo svoje državljanske papirje meseca maja pri skupni razdelitvi in svečanosti, ki se vrši v sodnijskih prostorih nove sod-nije ob jezeru. Dan se določi pozneje ~
—Sodnik Dan Culi od mestne sodnije, je dobil grožnje od Črne roke, da ga bodejo člani mafijaške organizacije ubili, če bo še nadalje tako ostro nastopal proti črnorokarjem. Sodnik Culi si je mnogo prizadjal, da je spravi1 pod ključ več te nevarne golazni, ki ogroža celo mesto.
—Kdor rojakov si je kdaj sposodil kaj denarja na pohištvo ali drugo premičnino v mestu od raznih kompanij, in misli, da se mu je zgodila krivica ali da sokompanije zahtevale preveč denarja od njega ter je 'bil sploh prevaran na kak način, naj se obrne na Frank W. Poulsona. policijskega pro-sekutorja na glavni policijski postaji v mestu. Mr. Pouison je znan posebno kot neumoren zasledovalec kriminalnih kom-panij, ki posebno delavce stiskajo, kadar jih dobijo v roke s tem, da jim posodijo denar. Mr. lPoulson vam bo z veseljem pomagal, če se obrnete nanj.
...•■' '-i V	' k
—'Meseca novembra, 1914 se je ponesrečil v tovartli Lake Shpre Elevator Co. rojak Anton Trhlen, stanujoč na 6127 St. Clair ave. Bil je bolan do sredi februarja, nakar se je podal zopet na delo, kljub temu, da še ni ibil popolnoma zdrav, ter je bil večjide! prisiljen od zdravnika, 'katerega ,je da je zdrav in sposoben za delo. Delal je nekaj dni) v tqvarni nakar s^ je bolezen vrnila, in Sredi marca se je zopet javil bolnega, in 7. aprila je bil odpeljan v bolnišnico, kjer je podlegel bolezni 20. aprila. Ranjki je bil doma iz Šodražice pri Ribnici, star 30 let, član dr. "G1as Clev. 'Delavcev", šf. 9 SDZ zavarovan za $1000 ter zapušča mlado soprogo in dva nedorastla otroka. Poročen je bil samo dve leti in pol. Pogreb še vrši v petek ob 9. uri zj. Po: koj njegovi duši, njegovi soprogi pa izrekamo iskreno so-
poravnan?
Pri vladnih krogih so mnenja, da se bo premogarski štrajk v Ohio kmalu končal. \
RAZNE NOVICE.
Guverner WilUs je poZval zastopnike atrajkarjev južnih premogovnikov države Ohio in zastopnike lastnikov premogovnikov na skupno zborovanje v Canton, Ohio. Tu se bo razpravljalo o točkah, o katerih s« misli, da bodejo sprejete od obeh strank. Zastopniki pre-mogarskih baronov kakor tudi zastopniki štrajkarjev so se izrazili, da inmajo upanje, da se štrajk poravna. Originalno so štrajkarji zahtevali 47 centov ml tone premoga, operatorji pa so ponudili samo 44.61 na tono. Štrajk traja sedaj že 13 niese--fv, in nad 15.000 delavcev je bilo ves ta čas na štrajku.
Detroit, Mfch.. 22, aprila. Ford Motor Car Co. je naznanila, da dobijo vsi delavci te tovarne, k-i so uslužtbeni v Ca-nadi, zvišano plačo in skrajšane lejavne ure. Vsi delavci, ki so pri kompaniji šest mesecev a*i več, dobijo najmanjšo plačo 50 centov na uro, za osemurno delo na dan. Ford Motor Car Co, bo na ta način izdala $600.000 več na leto za plače kot dosedaj.
Syracuse, N. Y., 2T. aprila. Tu se vrši sodna obravnava bivšega predsednika Roosevel-ta proti nekemu Barnesu, političnemu bosui države New York. Rosevelt se je izjavil, da je Barnes gralter, lažmik in podkupljenec. Barnes je tožil Roosevelta za $50.000 odškodnine. Na dan prihajajo razni politični Škandali, kako so politični bosi sleparji državo in volivce.
Erie, Pa., 21. aprila. Tu je policija zaprla 20 Italijanov, Jci so na sumu. da so v zvezi z bombnim napadom na hišo Samuela Nenofa. V torek je bi-h vržena ha dotično hišo bom-.ba, ki je hišo popolnoma zrušila. iNtenof je bil uibit, njegova žena in pet otrok pa je dobilo nevarne poškodbe. Nepof je bil tajnik unije obrežnih delavcev, in lansko leto je pri volitvah zgivbil tajništvo, Pozneje se je branil izročiti tajniške, knjige novemu odboru, in ko je bil tožen, je dobil sodbo. Zato so baje nekateri člani ?kleniliy da se maščujejo. Unija, katere tajnik je bi1 Nenof je baje pripadala I. W. W.
Chicago, 111. 21. aprila. Tu je umrla prva oseba letos radi prevelike vročine. Anton Gre-gleto je padel mrtev, na cesti.
"Mrtvaška roka"
Tako je naslov novemu romanu, ki ga začnemo priobče-vati v današnji številki. Roman je spisal slavni francoski pisatelj Aleksander Dumas. Roman "Mrtvaška Roka" je nadaljevanje romana "Grof Monte Cristo", in skoro vse iste osebe, ki igrajo ulogo v '*Monte Cristo", stopijo tudi v "MVtvaš-ki Roki" na pozorišče. Roman je skrajno zanimiv od konca do kraja, in čitatelji bodejo gotovo veseli na<f izvrstni in zabavnim berilom. Ce nt-ste še naročnik, naročite se sedaj.
=
ti
LETO Vin. — VOLw
Zave
izkrcali
Italijanska vlada je zaplenila vse privatne ladije za svojo uporabo. Vsa avstrijska meja utrjena, in nad 500.000 Avstrijcev pričakuje napada od laške strani. Nemci so k Rusom ponujali Carigrad in Dardanele, če odnehajo od vojne. Tri turške torpedov potopljene. Boji v Karpatih se deloma prenehali. Angleži imajo uspehe napram
—Jako^zanimivo zabavo sta nam napravil v sredo zvečer naš rojak Johu J. Grdina in De-jue s svojo čarovniško umetnostjo, dvorana je bila do zad^ njega napolnjena. Upajmo, da se še večkrat pokaže na odru.
Avstrijci so pripravljeni.
Rim, 22. aprOa. Italijanska vlada je pred časom določila, da se bo dogovarjala z avstrijsko vlado glede meje do 20. aprila, in da po tem dnevu nehajo vsi mirovni dogovori. Dan je pretekel, in avstrijska vlada je poslala kolikor mogoče mnogo vojakov na mejo; Dva ar-madna zbora sta nastanjena v Tržiču pri Trstu, iti nadaljne čete so nastanjene pfi^Ranki in Zagradu. Avstrijci so objed-nem jako močno utrdili vso linijo ob reki Soči s strelnimi jarki, kjer so že razpostavili baterije topov.
Priprave v Italiji.
Rim, ar. aprila. Genue prihaja poročilo, <la je italijanska vlada prevzela v svojo službo več potniških pirnikov, in mnogo Amerikamcev, ki je hotelo potovati v Z jed. države, je moralo ostati v Italiji, ker so parniki odpovedali vsako plovbo. Iz Trsta prihaja poročilo, <la sq tam zaprli vif ipte, ker jih rabijo za nastanitev vojaštva, Vojaške priprave db meji se vrše z mrzlično naglico. V Tridentu je bi'o proglašeno obsedno stanje. Avstrijski poslanik v Rimu plačuje svoje slu-, žabnike od dneva do dneva, in ne več mesečno kot prej.
Mirovne govorice.
Rim, 21. aprila. Kljub vzbur-Ijivim poročilom glede vojne med Italijo in Avstrijo, pa krožijo po Rimu novice, da mir ni več daleč, in da se bo mednarodni položaj v kratkem spremenil. Dasiravno nihče ne ve, odkod izvirajo ta poročila, vendar jim pripisujejo veliko verjetnosti. iN^emški poslanik v Rimu ie obiskal papeža, in govori se. da se je šel posWit od njega, dočim drtiigi zatrjujejo, da je vprašal papeža glede miru.
Parniki zaplenjeni.
Rim, 21. aprila. V najkrajšem času se lahko zve, na katero stran se bo Italija odločila. Vsi italijanski parniki, ki prevažajo potnike, so bili od vlade zaplenjeni, in parniške družbe so <k>bile povelje, da ne smejo pustiti nobene ladije na pot brez ministerskega dovoljenja. Uspeh francoskih zrakop'ovcev
London, 21. aprila. Dva od-dqjka francoskih zrakoplovcev sta napadala nemške pozicije ot> reki Reni v torek popoldne. Z uspe'hom so' bombardirali železniške postaje v Muhlhausen in Habsheim. Velikanske zaloge živil1 in krme v Muhlhausenu so zgorele in ninogo že'ezniš-kih poslopij je požar uničil. Skoda znaša za Nemce nad pet milijonov mark.
Napad na Carigrad s suhega.
Berolin, Jik aprila. Nemški listi poročajo o cenzurirani brzojavki iz Carigrada, kjet se omenja, da so Angleži izkrcali 20.000 mož na suho v bližino Enosa v Dardanelah, da napadajo turške trdnjave s suhega. Močno streljanje z angleških ladij na turške forte je preprečilo Turkom, da niso mogli ovirati izkrcali angleških čet. Nadaljne brzojavke iz Aten poročajo, ,da prihajajo na otok
Lemnos angleške in francoske čete danzadnevom, in da se v kratkem pričnejo večje operacije. V nedeljo so angleške oklopnice tako silno streljale na dardanelske forte, da se je streljanje slišalo 40 milj daleč.
(Poročila iz Dunaja.
Dunaj, 21. apri'a. Generalni štab poroča, da so nemške čete, prisilile Ruse, da so se umaknili iz mesta Tarnov v Oaliciji. katero mesto so morali Avstrijci pred nekaj meseci prepustiti Rusom. Rusi so potegnili svoje čete iz inesta radi močnS&a avstrijskega strMjanja, toda Rusi imajo še vedno svoje postojanke vzhodno od Tarnova.
Angleži zmagoviti.
London, 21. aprila. Angleška armada je zavzela od Nemcev hrib št. 60 blizu Ypres, ki gospoduje celo tamošnjo okolico. Angleži so imeli v teh bojih nekaj nad 1100 mrtvih in (ranjenih, toda nemške zgube si še večje. Sedaj se pripravljajo na napadi mesta Lys, ki <><1 pira pot do mesta Li^e, Rou-baix in Tuurcoing. S splošnim napadom na celi črti pa se še ni pričelo. "
Nemci ponujajo Dardanele Riusom?
Pariz, 21. aprila. V tukajšnih krogih se govori, da skušajo iNtemci podkupiti Ruse, da sklenejo mir z Nemci, s tem, da jim ponujajo Dardanele in Carigrad. Nemčija je prava moč v Turčiji, "kajti Turki dobivajo od Nemcev vse, denar strelji-vo in častnike. Če Nemci odtegnejo Turkom pomoč, se morajo uflati. Zato je baje skrivna želja Nemčije, da Ruse zadovolji z Dardanelami, sklene mir z Rusi, potem pa tvdari na Francoze in Angleže. Nemci in Avstrijci.
V nemških političnih krogih se skrivej domčnja, da je baje iNVmčija zadovoljna. d& prosi Avstrija Rusijo za mir, Avstrija je Nemcem sedaj itak napotit in pred večerom popolnega poraza. Zato je prišlo med nemškimi in avstrijskimi genera1«' že do večkratnega prepi-ra4 ker Nemcem se zdi, -da Avstrija prepočasno napreduj*.. Če pa Avstrija sklene mir, tedaj ostane Avstrija prijazno nevtralna napram Nemčiji in ji pošilja streljivo in topove ter drugi vojni materijah katerega sedaj sama rabi. Po mnenju nemškega generalnega štaba Nemci lahko branijo mejo proti Rusom.
Rusi pred Carigradom?
Berolin, 21. aprila. Neprijetno je <dirnila vest nemške kroge, ko se je naznanilo, da nameravajo Rusi nagloma prepeljati močno armado preko Bulgarije, da udarijo na Carigrad. V okolici Drinopolja se vrše važni dogodki. Bulgarija se še ni izjavila, kaj bo naredi~ 'a. Brzojavke iz Carigrada naznanjajo, da se pripravljajo zavezniki na splošen napad na dardanelske forte s suhega in z morja.
Dve turški torpedovki uničeni.
London, 21., aprila. Rusko brodovje, ki napada Bospor, je potopilo dve turški torpedovki.
Ko je turško brodovje odpljulo v Črno morje, so Rusi minirali vhod v Bospor, in tako je turško ferodovje zadelo na mine. {Dve torpedovki ste potonili, ostalo brodovje seje pa moralo umakniti.
Boji v Karpatih.
London, 21. aprila. Rusi imajo mnogo dela, da odbijajo napade avstro-nemške armade ob reki Strij in pri iLupki prelazu. Rusi so dobili v svojo oblast Roža.nka hrib. Rusom nasproti stoji v (Karpatih 6oo.poo avstrijskih čet.
Hud tobak za Nemce.
Washington, 22, aprila. Zjed. države ne bodejo nehale prodajati orožje in streljivo vojskujočim se narodom, ker vlada stoji na stališču, da nobeno evropsko državo ničesar ne briga, kaj se proizvaja v Ameriki in komu se prodajajo ameriški izdelki. Tak odgovor je dal državni tajnik William J. Bryan nemškemu poslaniku Berns-torfu, ki protestiral pri amc riŠki vladi, da Zjed. države izdelujejo orožje za Anglijo, Francijo in Rusijo.
Zračni napadi.
London, 22. apri'a. Deset nemških zrakoplovov je napadlo rusko' mesto Grodno, in nad sto l>omb sq zagnali v mesto. O škodi ni ničesar znanega, štirje francoski zrakoplovci so se prikazali včeraj ob nemških utrdbah oil) reki Reni.jNtemški Ze.ppefini so napadli francoske zrakoplove in vnela se je bitka, toda o uspehu se ne ve. Angleški zrakoplovci so napadli nemško postojanko za zrakoplove v iGhentu, kjer so povzročilj mnogo škode.
Nihče ne more zmagati.
London, 22. aprila. Zatrjuje se, da zavezniki kot Nemci niso nasprotni miru. Kajti na obeh straneh so sprevideli, da se bo morala vojska nada1 je vati s tako silnimi človeškimi žrtvami, da se bo gnjusilo vsem. ki niso udeležni pri vojni. Od Severnega morja do Švicarske so obe stranke zgradile obram bene črte, eno za drugim, tako da je Francozom nemogoče prodreti skozi nemške črte ali pa Nemcem preko francoskih. Nemci imajo pol milje za svojimi strelnimi jarki prvo.obram beno črto, ki je utrjena tna vse moderne načine, eno miljo za to črto se nahaja druga, xlve milji nazaj četrta in deset milj nazaj peta obrambena črta. In okoli vseh teh obramfoenih črt se nahajajo številne trdnjave, katerih ne bo mogoče vzeti, kakor Nemci ne morejo vzeti francoskih obmejnih trdnjav. Ona armada, ki hoče napadati, tmora žrtvovati 25 vojakov, za vsakega vojaka, ki ga prežene iz vseh pet obrambenrh črt»„to-da nobena armada nima ne volje ne vojakov dovolj, da bi se !otila kaj enacega.
540.000 Angležev v Belgiji.
London, 22. aprilaf. Angleški minister Lloyd George se je izjavil, <Ja ima Anglija sedaj 36 divizij na bojišču v Belgiji in Franciji, ali vsega skupaj 540. ooomož. Vsak vojak,, ki pade je takoj nadomeščen z drugim.
Vojaki so dobro preskrbljeni z vsem. Angleži so v »bitki pri Neue Chapelle porabili ravm toliko streljiva kot v celi bur s-ki vojski, ki je trajala dve ti in pol. Vse angleške tovs delajo s polno paro streljn ker Angleži dajejo streljivo di svojim zaveznikom, ll 3000 tovaren dela streljivo Angleže.
Nemški socijalisti. Haag, 22. aprila. Nemški cijalisti ibaje želijo miru. Nizozemsko je d-ospel Breitscheid, nemški soc. drži ni poslanec, da se pogovori'; nizozemskimi socialisti, in te ms francoskimi im angles mi glede miru. Baje so si sti za to, da Nemčija ne ti nobenih novih pokrajin. Angleško uradno pori London, 22. aprila." Nem neprestano trdovratno ni jo hrib št. 60. Včeraj med 9. uro je 'bil napad p< hud in Odbili smo infant •Nemcev z
mi za Nemce, tem še celo noč streljj hrib, toda brez uspeha. *
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, 2. aprili. Soižrai je prenehal z napadi na vi točkah pri Laborczi, vi in Ung dolini. Med tir Laborcza do'ino. je jovi ponovno poskusil prodreti zi naše desno krilo, kar je zročilo hud boj% ki je trajal 1 nočij. Rusi so imeli velike zg bi, in poleg tega smo 3000 Rusov. Ušok gorski 1 laz je še vedno v naših roks
Francosko poročilo. '
Pariz, 22. aprila, V Bel so Neme! napadli 'hrib št. katerega so Ang^ži vzeli cem, toda Nemci so bili Nemci so zgubili na tej do 4000 mož. V Cham 1 distriktu so iNTemei skušaM pasti naše strelne črte, bili prepodeni. V Arj gozdih je 'brl ustavljen energičen napad Nemcev, zrakoplovi so boml glavni stan nemške ai več mest na Badenskem električne naprave v Bori
Rusko poročilo.
Petrograd, 21. aprila. V za-pa-dni Galiciji smo odbili av s tri j ski napad pri Gorli« Prejšni dan je napadel sovi nrk naše postojanke v B< toda se je moral po hudih bah umakniti. Nemci so na Ijskem skušali prodreti nase postojanke, toda so po krvavem jboju odbiti, oddelek 500 nemških ujetni je že odšel v motcanjost dež< Več nemških zrakoplovov napa-dlo naša mesta, toda ven da so ubili Hekaj cr niso naredili druge škode.
Boji v Afriki.
Pariz, 22. aprila. Zavi čete so izvojevale zmago merunu, v nemški Afriki, ci so se morali po več umakniti v notranjost Framcozi imajo v domačine zamorce, z veliko hrabro«
Ceni.

I po peSti............
> itevilk« po S
•pbibrapodplMlnoMbrmrtlK iwt»*«|«*M*
V»a jnemu, dopisi iu denar naj ne
pošilja na:
DSKA AMERIKA,
«11* 9T. CLAIR AVE. N. E.
CLEVELAND, a _
HOWARD KALISH. Publisher. I/5ri8 J. PIHC, Editor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Rtnl by lft.OOO tMo'riilntit (Kr*lncra» In the City of Cleveland i»nd etaewhrrc. Act-rr-ttotnr rmtf on mjuwt.	«
TIL. CUV. PRINCETON IBB
Bate red »* Kcoq4-cUH matter January Bth 1009, at the pott otflce at Cleveland, O. Hdtr the Act of M»nh 8, 1H7B.
<No. 33 Fiday, April 23. 1915.
03
Jogoslov. Socijalistična Zveza proti qedinjenju in svobodi

Piie: Dr. Ante Biankini.
Že samo dejstvo, da so bili na "kongresu" bodoče "Jugoslavije" v Chicagi. bili navzoči kot delegatje razni časnikarji, advokati, zdravniki, trgovci in ftifkartaii in drugi narodni izkoriščevalci, dokazuje, da v tem narodnemjgokretu ni ničesar resnega in iskrenega, pač pa je to zloben napad na narodne lepe in zdrav razum jugoslovanskega delavstva v Ameriki. — ("Radnička Straža", št. 14. dne 17. marca, 1915.) In dosledni v tem, so Kajzer-Ijevi socijalisti okoli "Radničke Straže" videli voljo svojega naroda na drugi konvenciji, ki se je vršila isti čas na Went-worth ave. kjer 80 avstrijski tžnji imeli svoje zborovanje prilog Avstrije.
zasukane fanatike sobnih voditeljev torej ne obstoji drugi ideal, niti narod ni, niti mednarodni, za hrvat ti, slovenski in srbski narod, ■kot žep in trebuh!
Hvala jim na takem prizna uju.
M! smo že zdavnej vedeli, da oni, ki hočejo izvojevnti svobodo celemu človečanstvu, morajo voditi strašno borbo vsemi silami starega reda. z vero in duhovniki, s policijo in bogatini, z vojaki in nionarhiz-mom, ponajveč pa s presodki
širokih narodnih mas---
in sicer na--papirju.
In vedpli smo tudi že zdav nej, da hočejo oni vzgojiti narod' z odstranitvijo vere. narodnosti, sorodnosti krvi, morale in političnega prepričanja. — Toda da bi socijalisti v odločnem, zgodovinskem času, v najbolj važnem trenutku, se odrekli svoji domovini, svoji krvi. svojemu rodu, tega pa do-sedaj nismo verovali.
In- ta naravna in narodna pravica, s katero se lahko vsak poedinec in narod j>onaša, ali je ta pravica ravno tako vredna za jugoslovansko rajo?' Vi zasukani dogmatiki, ki želite svobodo le sebi, drugim pa ne, vi ste v protislovju z vašim delo-njem in vašim pisanjem. Vi vite, da se dvigujete proti raniji, toda vi kujete verige vcem 7. vašim delom in postopanjem. Vi zagovarjate internacionalno svobodo, svojo lastno narodno svobodo pa zame t a vate!!
Vi hočete, da zaustavite s svojo m rž njo in napadi tok civilizacije, ne privoščite svojemu lastnemu narodu, da se razvije, evolucijonira v prosvetnem in svobodnem duhu.
Vi me priznate, da ima Rusija pravico govoriti v krogu izobraženih narodov, ker 80 odstotkov ruskega prebivalstva ni prišlo po vašem mnenju do pros vete. toda ob istem poveličujete Hedervaryev sistem, ker v Jugoslaviji je 40 odstotkov aualfabetov, in je ta in ista avstrijska vlada iztirala iz do-
tretino ter jim oropala domovja
tnino.	^ _
In vi, ki se imenujete prosvi-tljeni socijalisti, se ne sramujete delovati proti zvezi Jugoslovanov, pač pa podirate to zvezo, katere namen je, podreti gnjili monarhistični sistem in na podrtinah zgraditi novo, svobodno, ljudsko vlado. Vi mislite, da Ibo nam Jugoslovanom sposIov^Jl svobodo turški sultan s svojim koranom, in narodne pravice pa nemški kaj-zer z nemškimi bajoneti!
Vi mrzite -Rusijo, ker se drži zastarelih naukov Kenana. ki je spisal knjigo o Rusiji pred 30. leti. Vi ne vidite zakaj in za katera načela se Rusija da-nes bori. Vam je nepoznana vsa moderni, ogromna književnost Rusije, počenši od Aleksinskega, Bigelova Wilso-na, Wallaeea, Baringa in drugih, ki so pisali o Rusiji v angleškem jeziku. Vi se naslanjate v svojih citatih o Rusiji na židovske, germanske in bonske štampe.
In oni heroični boji in trpljenje, 'katero uživa Srbija za sebe in za druge, to se vam niti ne zdi potrebno omeniti. To-d*, 0111 večni zločif.: kapitalizma, sovraštva med ljudi, to »o vam ljubo polje, katerega neprestano obdelujete.
I11 ravno sedaj, ko se je za časa vojne dokazalo, da je narodna misel pred versko mislijo, pred socijalno in internaci-jonalno pri vseh civiliziranih narodih, pri Nemcih, Angležih in Rusih, sedaj napadate vi ravno to narodno misel: svobodo narodu! In ravno sedaj napada organ "Jugoslovanske Socijalistične Zveze v Ameriki", te zapuščene sirote, brez ognjišča in doma, z namenom, da naredi razpor na lastni njivi, v želji, da vcepi Slovencem. Hrvatom in Srbom sovraštvo eden do do druzega, da so zopet razklani, razločeni iti brez pomena. Glejte jib, kako pridigajo ljudstvu.
"Opozarjamo vse sodruge v Ameriki pred to najnovejšo goljufijo ^Jugoslovansko Zvezo), ki hoče na tako nesramen način izkoriščati naš narod!"
To je 'vrhunec nesramnosti in bedarije socijalistov! Jaz sem prepričan, da so jugoslovanski socijalisti prišli v škripec, in da si drugače pomagati .ne morejo kot da pišejo za prusko pikellifiuibo, da pišejo za hegemonijo priviligiranih razredov v Avstro-Ogrski. da pišejo za turški koran, samo da pokažejo svojo internacionalno barvo, za katero sta jim avstrijski in nemški kajzer jako hvaležna. Pišejo proti dušev-
grude,
in naz tičnega
Patrijotsko svečeništvo in patrijotski socijalisti so bili postavljeni pred dilemo: Dotno-|zgodo vina ali internacijonala, in na-1 nje v \ šli so pravi pot rešitve v tem problemu. In to za to, ker so nekatera čustva človeku priro
ki se

ajhujše delovanje redstvo poleg poli-anja. In na žalost je politično delova najnižjih pojavov, r„je iz narodne svobode v oblasti onih, ki prezirajo narodno misel, in katerim je
(Dalje prihodnjič.)
—
jena, ker se ne dajo iztrgati iz narod samo za izkoriščevanje src človeških, za to, ker ljudje Če premišljujemo o vojni* z nečejo biti vselej fanatiki za družabnega stališča, bo vsak-iiekaj, kar jim je pfotinaravno. d"0 uvidel, da je notranje druš-XI.	tveno kot gospodarsko življe-
Naj navedem govor nekega nje v zvez» z državno močjo uglednega in kremenitega ju-1 napram zunanjim odnošajem goslovanskega demokrata, ki Moderna vzgoja, ki daje člove-je govoril na narodnem zboro- M™ čimdalje več misliti, pa pri-vanju v Chicagi. Take besede | l>™"ore veliko do izkoriščanja, so izliv globokega prepričanja velike večine jugoslovanskih delavcev, in jih prinašamo tu kot primero nacijonalne akcije proti onim, ki hočejo zatajiti resnico, in ki igrajo tako mizer-no 11 logo v tem odločilnem ča su
"Internacijonalizem socijalne demokracije je zgubil svoj p«- n-cip takoj v začetku sedanje svetovne vojne, in to raditega, ker jc nemška socialistična stranka .takoj v začetku stala na strani nemškega kajzerja Viljema. In ker so nem sle i socijalisti ta'ko naredili, so jih pc snemali francoski« angleški in ruski socijalisti, vsak od svoje strani.
Tn če socijalisti vsake drža ve drže za svojo državo, in se ne zmenijo za tnternacijonalo, -aK.ij naj bi potem narodnjaki uif Ičali in klecali v prahu pred ' nitii, ki so jih dosedaj zitirafi Narodnjakom je do tega, da se
Na francoskem bojišču.
Pariz, 18. aprila. V dolini reke Aisne, je sovražnik napadel naše strelne jarke, toda je bil takoj odbit z artilerijo, doc i m jim je naš bajonetni naskok pri-zadjal teŠke zgube. Severo-za-padno od Perthes so bili Nem ci prisiljeni umakniti se iz več strelnih jarkov. Zajeli smo 60 metrov strelnih jarkov. V Al-zaciji so iNtemci trikrat brez I uspeha napadli naše postojanke pri Reich Ackerkopf.
Že
na pijanca.
yr<
Konec.
Zofka Kveder.
neinu kolosu Rusije, ki je ustvaril Gonkjja, Tolstoja in druge, samo da sebe delajo večje. Tako zagovarjajo kratkovidni pisci okoli "Radničke Straže" in "Proletarca".
In ker se ti ljudje ne morejo dvigniti na višja mesta, igrajo sovražno igro, ter javno zagovarjajo plačane agente reakcije in proti-slovanske politike, ter s tem dajejo postavnost suženjstvu milijonov narodnih sinov, ki zahtevajo primitivne narodne pravice in svobode. Pa je vendar mnenje milijonov Krancozov, Nemcev, Angležev, Rusov in Belgijcev, socijalistov, nekaj več vredno kot zastarelo mnenje Marksa in Ivn-gel so na: Proletarci vsega sveta. združite se! In s tem ges-k)in pisatelji "Radničke Straže" in "Proletarca" kot papige zagovarjajo starodavni nemški militarist ični kapitalizem, da tem tolčejo po jugoslovan-kem nacijonalizniu. Sramuje-jo se svojega lastnega naroda!
.Mak siin (forkij, izgnanec, Marcev, smrtmi sovražnik ruske policije. Peter Kropatkin, pognani anarhist, vsi ti so prihiteli v svojo domovino, v Rusijo, da pomore jo svojemu narodu, ki se bori na smrt in življenje. Vsepovsod po celem svetu, so drli socijalisti in drugi nasprotniki vladnega režima pod zastave svoje domovine, da branijo lastni narod pred tujcem, samo pisarji okoli "Radničke Straže" in "Prole-t area "tem ne da žilica miru,
,	, , . . i Zimaj na 'hodniku je nastal
1 , 'I:	svobo kH"PO». LN>Wo »e j« ^letoval na
vrata in nerodno iskal kljuke. iSlaje ven in pomagala možu v stanovanje. Strašno je izgledal, umazan, blaten. Najbrž je padel na ulici. Gnjus, sovraštvo in
'/?oejo socijalno - demokrate '■eje Ifglje životarile, kjer l.o več svobode in napredku kot kot pa v militariftičnih in cc-sarskih državah l Tn tako govori človek, ki iU'bi svojo domovino 8
ogorčenje so jo premagali. Su-svo>f> domovino in ljubi Lila ga je v kuhinjo, mu slekla ' n narod. J ako so ruti}; vsi površnik. "Oh, ti živina I" je za-
|r<ioIjubi, tako s« govoril! vsi.	siknila med zobmi. V takih tre-
" ,n,,"i(> sv°j "a-od. In ko je	notkih je izginilo vse usmikjen-
-'.'Y>l>hik nemške socij lne de-	je iz njene duše, zadnje sledi
nokracjje, Ludvig Frank, pa-	ljubezni. Brisala ga je, krtačila,
(-d v boju. se je dvignil v prsih	Tudi roke m ob^az je imel bla-
nemskih socijalistov krik,	ten, opraskan. Zmočila je bri-
tln "maščujejo'' svojega so-	salnik pri vodovcnlu. in mu čis-
nrt^ra. iPadel je v boju s sovra-	tila roke H obraz. Iz nosu mu
znikom, za domovino, d-il/jvst	je curela kri v brke in brado^
nemških socijalistov, ki ne po-	smrdel je po pijači. Na srajci je
"najo internacijonalizma, je bi-	imel rjave madeže; gotovo je 'a, da stopijo skupaj in se bore | '''»1 še v kavarni in je pil kavo z za nemški socijalizem, in gitri če pri tem postreliijo vse francoske m ruske soci aii;io! Internacijonalizem je mrtev!
rumom. "Po celem mestu nosi svojo sramoto!" ji je hušknilo po mislih. On se je malo zavedel in jo Pokopali so ga oni narodi, ki|si"*ovo pahnil od sebe. Do zdaj o najbolj kričali za njim. In m nikdar vzdignil rok nad njo, iadalje: Ko je nemški socijalist,) tudi v pijanosti ne. Zdaj pa so Vžlavni poslanec, Liebknecht ladalje: Ko je nemški socija-;st, državni poslanec, T/ebkne-v državnem zboru povzdig-
se 11111 pijane oči zlobno svetile, grd, hudoben nasmeh mu je pačil obraz in s povzdignjenimi pestmi je šel proti nji. Zbežala
Liebkne-
nil svoj glas in protestiral pro- je >• hodnik in v jedilnico, ti izdajanju 5 tisoč milijonov " l iho, pazi, da ne zbudiš za vojne namene — edina izje- otr(,kr ie svafiia i" mit hotela ma med socijalisti. ki je prote- Pomagati sleči suknjo, ko je
prišel za njo; ni se ga bala, še nikdar ji ni ničesar storil.
Ali ko je stopila 'k njemu, jo
manjkal I ^ z^ral,i! 7a ,ase in j° trežčil 'ob tla. Dva stola sta se prevrnila ropotaje. Pretresljivo je kriknila od bolečine. "Pusti! NTe blazni!"	m -
On ni odnehal, z nogami je suval v njo, s petami jo je gazil. "Na, kanalja! Jaz sem tvoj mož, da veš! Boš že ponižna!" je mrmral pijano z divjimi, norimi očmi. ."Pomoč, otroci, pomoč! Meta, pomagaj!'' je vpila mati v smrtnem strahu.
Iz spalnice sta pritekla najstarejša otroka v srajci, prestrašena. trepetajoča od groze. Vrgla sta se med očeta in mater.
"Pusti, mamo! Tata. pustil Ubil jo bo, moj Bog!" je zajokala hči in ibranila mater od udarcev, ne meneč se za to, da so padali po nji sami, po glavi, po suhih otroških ramah. Deček je skočil in ugriznil očeta v roko. ki je posegla za sestri-
stiral, a tedaj so planili nad njega drugi socijalisti in sc ogorčeno izražali o chtu, t kateremu je nemški utilitaristični patriotizem.
In s tem so dokazane dve struje v socijalistični stranki: Fvna se prišteva Ludvigu Franku, in ta struja je socijalistično prepojena z gorkim domovinskim čustvom za odmovino brez internacijonalizma, in struja Liebknechta, ki stoji pod internacijonalnim upljivom brez osebnega čustvovanja in srca, in ki v dobi skrajne nevarnosti žrtvuje interese svoje domovine.
In nastane vprašanje: Kako je mogla vojna upljivati na prepričanje poedincev, stranke, organizacije in naroda?
Zato, ker so duševni doživ-Ij'aji nadvladah znanstveno modrovanje, in ker je ljudsko čustvo zmagalo nad strankarskimi koristmi. 'Doted a j se je pripovedovalo, da je delavec brez domovine, ker tako je rekel Nemec Karl Marks in Friderik Kngels, toda ko je bojna trobenta zapela, se je dognalo, da ima tudi zadnji socijalist svojo domovino, da za njo čuti in pade. Delavec je -tekom vojne prišel do odkritja v svoje veliko začudenje, da v njegovi krvi in v njegovi duši nekaj polje — domovinsko čustvo, najbrž ljubezen do svoje lastna
ne lase( Oče je spustil, odmaknil se nazaj in otroka sta jokajoč pomagala materi na noge in jo vlekla s seboj v spalnico.
Ali oče je ostal le za trenotek osupljen. Bolečina v roki ga je' še bolj raztogotila in zno^a se ie zapodil nad ženo in otroka. Preklinjajoč je bil s pestmi, suval in divjal, kakor da ga je obsedla hipna blaznost. Petletni deček se je tudi že prebudil in
jedilnico, odkoder se V spalnico zmes teles: mati sestra, brat, oče, vsi v strašni razburjenosti kričeč. In zdaj se je zdramil še dojenec v svojem vozičku. Oče je bil zagrabil stol in ga je vrgel v veliko zrcalo, ki je bilo udelano v vrata omare za obleko. Pokajoč in žven-ketajoč se je razsulo steklo y sto kosov in zacinkalo po tleh. Otroci so zavpili, zajokali; zle-tenki glas dojenčka je rezal ušesa ostro, kakor nož. Sipa je zletela v njegov voziček in ga je urezala v lice, da se je bela blazinica pod glavo poškropila s krvjo. Dojenčev jok je drhtel v visokih pretresujočih tonih, groza s6 je zibala na rezkem-otroškem kriku.
1
Mati je priskočila in že je videla, kako se je spačil otroški obraz, kako so se zabelile oči in kako se je zvilo telo v krču. Bela pena se je prikazala na ustnicih.
"Umira, umira! Ubil si ga!" je zakričala mati v grozi in vzdignila otroka k sebi. Le malo je bilo ranjeno nežno otrokovo lice, to ni bilo nevarno* Ali otrok se je zvijal v strašnih krčih, oči so se pošastno obrnile navzgor, punčice so se skrile pod trepalnice in nekaj belega, groznega je zijalo namesto oči iz otrokovega obraza.
Mož se je zdrznil in sel na posteljo, v obrazu topost.
"Božjast!" je uganila mati s svojim srcem. "Kaznovano bo dete do konca svojih dni, vzkli-to iz semena pijanca, pokrito že v nedolžnosti svoji, s proklet stvom očetovih grehov. O. otrok, otrok moj !*' In tisti hip je že videla mati celo njegovo življenje, videla ga je iti po mu-čehiški poti zaznamenovanega, slabega, izobčenega. Spoteknil se bo na ulici, padel bo in že bo s-kočila strašna bolezen nanj in zvijal se bo v cestnem prahu v divjih krčih in ljudje bodo zija-i vanj in se ga bodo bali. In po-ikal se bo po svetit in nikjer ne jo doma zanj in sreče ne, miru ne, pokoja ne. Kaznovan bo za očetove grehe stotisočkrat In do smrti ga bo proganjala reže-
Q BRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
in po pravilih plačamo do dnan, ko potcguoto denar ▼on
4%
St. Cloir andTSSth Si. Prospoct and Huron Superior and Adduon.
jHinnmimii»(nin»%
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A. Kalbfleisck,
6426 St Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hmuto.
Uradne are:
Od 9.30 do 11.30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6.-00 do 8:00 sre&r
Telefon urmda:
East 408 J.
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M.
tom. i,&
samem hipu je spo-znala mati to in zabolelo jo je v srcu, presunjenem z bridko sulico trpljenja. In ljubezen je vsa ognjena, nepremagljiva in večna vzklila iz krvavo ranjenega srca in se je oklenila nesrečnega deteta z neomahljivo zvestobo.
iPritisnila je telesce na prsa, ubogo zvijajoče se telesce in občutila je, da so se se le ta hip odprla vrata zadnjega, največjega trpljenja tudi za njo; trpljenja, pred kterim ni več rešitve in 'ki jo bo spreinljevalo do groba. ,
"Mieta, hčerka," je zašepeta-la hčerki, k "sosedovim pojdi, pozvoni, prosi, naj pošljejo deklo po zdravnika. Otrok ima l>ožjast..."
Trenotek jo je. spreletelo, da bi zadržala hčerko, da ne bi iskala potnoči. Naj »mmrje ofrok zdaj v začetku trpljenja... Morda bo rešeno še nocoj...
Noge so se ji zašibile in pokleknila je na tla z otrokom v
va pot?"
JN»e, ne, vse se mora spohiit
kakor je sojeno.
In na kolenih je drsala moža in je šepetaje govorila, kazoč mu otroka v rokah: "Glej, ti si kriv! Strezni se, ti si kriv! Vztrepetaj, zdrami sel! Reši se iz prepada!"
Otrok se je zvijal na njenih prsih, hropel stokal. Nei^mno je gledal oče vanj s topimi, ne? razumečimi očmi. In se je. nil vznak na posteljo, obrnil se" v stran in zasmrčal.
Ona je spoznala, da se bo tudi nad tem. človekom do kraja spolnilo,, kar se je že začelo. Vroče solze so ji kanile iz oči, bridke, kakor da teče srčna kri.
Vstala je in odšla v drugo soljo. Z eno roko je držala, dojenčka, z drugo je popravljala stole, da ne bodo videli sosedje, kaj se je zgodilo. Osemletni sin je vlekel otroški voziček za njo in petletni Ivan je pobiral v sa~ mi srajci črepine od ogledala. Rili soo navajeni skrivati slabosti očeta...
©
Prva in edina slaven, trgovina s šivalnimi stroji,
G-
poživlja vse gospodinje krojače, in čevljarje,
na bližajočo se spomlad in veliko ftivanje. Ako nimate šivalnega stroja, kupite ga, in prihranite si veliko denarja v teh slabih Časih.
Veliko vas tudi že ima stroje; poglejte jih natančno. Če so dobri aK ne, ker od slabega stroja ne morete pričakovati dosti. Jaz vam stroj popravim in yas obvarujem drugih stroikov. Popravljani vsake vrste stroje, po najnižjih cenah od 7Sc naprej.
Kdor želi imeti nov stroj, ga lahko dobi na odplačila samo S 1 eOO n* mesec in sicer najboljie SINGER šivalne stroje.
Rudolf Perdan,
6024 ST. CLAIR AVE.
Q
Skrbimo, da je Cleveland
gorak.
Potreba je silno velikega kapitala, da
je Cleveland gorak In zadovoljen.
Mi smo omenili to 2e prej ~~ in najbrž bodemo zopet omenili.
Zato, ker bi fti radi prepričali o našem velikanskem delu ko skrbimo, da je Cleveland gorak.
Mi dopeljamo naravni plin ▼ vašo hišo kot smo ga v tisoče drugih hii.
Mi skuiamo, da vam zlajiamo skrbeti, da je vai dom gorek, in da kurite z najčistejšim, najcenejšim in priročnim kurivom, kjjje znano.
'ftic East Ohio Gas Company
Superior Ara., Opposite Hollenden Hotel Cleveland, Ohio
Miin 4886
Om-CMHtlWI
VINKO PRISTOV,
SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI. 6112-14 ST. CLAIR AVE.

Ker nisem mogel oddati trgovine v najem, sem se založil s popolnoma novo zalogo moške, ženske in otročje oprave. Cene so jako nizke, blago najboljše Blago tu kupite ceneje kot kje drugje. Poskusite in se prepričajte. Pridite k nam in prihranite denar. Kolikor prihranite, toliko zaslužite.
Blizu slovenske cerkve. Mi dajemo rudeČe znamke
m. tolstoy,
6217 ST. CLAIR AVE.
S

m.
MHH


—
Ustanovljena 13. novembra 1910.
Glavni sedež: Cleveland, O.
Inkorporlrana r dilavl Oblo lato >914.
Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Calr Avenue. Podpredsednik: PRIMOS KOGOJ, 3904 Bt. Clair Avenue. . Tajnik: FRANK HUDOVBRNIK, 1052 Baat 62nd Street Blagajnik: JERNEJ KNAU8, 6129 St. Clair Avenue. Zdravnik: JAMBS M. SBLIftKAR, 0127 S t Clair Avenue.
ODBORNIKI: p. M. JakM«, 1208 Norwood Rd. Joaip Rum, 1206 E. 55 Fr. Zorič, 6909 Proseer av. Frank Oerne, 6033 St. Glair Ave. Anton Ordlna, 6127 St. Clair Ave. Ignac Smuk, 1098 B aat 66 St. Anton OStlr, 1168 E. 61 St. , Zvezlno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice naj se pošiljajo na glavnega tajnika
( Pisarna glavnega urada se nahaja na 1052 E. 62nd Street, prvo nad-aadaj. Cuy. telefon: Princeton 1276 R.
»tropje,
fpremembe pri krajevnlb druitvlh v mesecu m arc, 1915.
A8ESMENT 4TEV. 17 "Slovenec" 4t. 1. Zopet eprejstl: c75
. Logan, c. 77 Fr. MohorČiČ, c. 91 Uce Jalovec (2), c. 97 Fr. KlopClC, c. 123 Mike Vuk, c. 230 Ant. Nose, c. 155 Lotile Kernc, c. 390 Ant. Leopold, c. 403 Mike CvetkoviC, c. 557 Jos. Potočnik, c 646 Fr. Koienc, c. 802 LoulS Brulc, c. 803 Jos. MatjašlC, c. 942 Jos. žerjav, c. 1003 Louis Hribar, c. 1005 John KlopClC, c. 1011 Ant. ZorčlC, c. ,1036 Fr. Grandovec, c.. 1048 Ferd. Starin, c. 1092 Ant. GombaC, c. 1097 Uafcper Jelovšek, c. 1306 Jak. Hlttl. — Suspendirani; c 15 Frank Coi, c. 34 Martin 8lptl£, c. 35 Jos. Supan (1), c. 50 Johm Zdovc, c. 102 Mat. Vertov-inlk, c. 114 Jos PensollC, c. 122 Lov. Kolin an c 152 John Straus (1), c 153 (Ant. KraSovec, c. 232 Jo>. IvilC. 14^ 2(65 John Vlnter (2), C. 266 Ant. I7)irrinc, c. 290 Gregor Marolt, c. 330 ljo» Ferlln, c 339 Ant. OStlr, c. 383 R.ov ftkrjanc, c. 404 Jos. PreseCen, c. 406 John Cvetko, c. 554 Fr. AntonClC, c 608 John Breskvar, c. 709 John Somrak, c. 711 John Krhin, c. 758 l^ins Prijatelj c. 981 Fr. Senica, c 9H7 Ig, Germ. c. 995 Jos. ZupanPič, c 999 Mike Štefe. c. 1004 John Udovič, c. 1009 John PetrovClC, c 1033 Job. Hren, c. 1043 Jon. Kozoglav, c. 1047 Peter Klun c. 1050 John Sadeč, c. 1093! Louis Darovec, c. 1094 Felix Dre nikj c. 1120 Geo. Krištof, c. 1257 Fr. Zaifcrajiek. c. 1263 Fr. Rant, c. 1265 Frj Gorup, c. 1285 Jak. Mesojedec, c. 12ji7 John PaullC. c. 1291 Mike Kor-c 1308 Fr. Zalokar, c. 1322 Mike vnlk, c. 1326 John UrbanCiC, o. 1331 , Skotln, — Izobčen: c. 1273 Joalp ^onCar. — Novo pristopil: c. 1403 Jo-4l> itlrn.
"Svobod. Slovenke" it. 2. Zopet spre-
fte: c. 690 Angela Skerl, c. 1252 Ma-[r Prijatelj. — Suspendirane: c. '692 lary Fridhofer. c. 1117 Roži Globo ar. _ Izobčena: c. 1133 Mary Glo-očnbk.
Slovan" »t. 3. Zopet sprejeti: c. 723 t. Belsj, c. 7Ž1 John Zaletel, c. 734 Jos. Kalan, c. 735 Ad. PetriC, — Suspendirani: c. ft3 John Speheky c. 733 Ferd. 43knkar, c. 1067 Louis fttefan-Clč, c. 1A75 Mat. Fabjan, c. 1144 Ix>uis Jerše, le. 1215 Stefan VihtellC — I* občank 727 Jurij Centa, c. 1064 Ja-BraittseL
■p AnfrH. 4. Zopet, sprejete: c. 292 14. PeW, c. 840 Ang. I^vstlk, e. 41C vec/ c. 437 Jos. Jslovec, c. 458 Kovačtč, c. 475 Agnes Berkopec 477 Fr Kosoglav, c. 542 Jos. Grrti-c. 778 Mary StefanCIČ. c. 827 Ant. d bath, c. 1079 Mary /Bklpič, c. 1105 lica JakliC. c. 1148 M»ry UrbanCiC, 1220 Helena Gobec, c. 1227 Ana eka, c. 1231 Jos. Vegelj, c. 1239 eleoa Žlindra, c. 1245 Ana Plmat, c. 253 J. Kolar, c. 1275 M. Knaua, c. 276 A Bohinjc, c. 1294 Josefa Weiss, 1367 Al. Smajdek, c. 1373 Msry VI-C, — Suspendirane: c. 269 Mary No-k, c. 418 Rozl Gornik, c. 435 Ang. Ibcrt, c. 706 Fr. OStlr, c. 1030 Ana 'ZorjBič, c. 1152 Mary Ponikvar, c. 1225 Mary Zupančič, c. c. 1230 J Roje, c. 1358 T®r. Glavan, c. i::fl R. Kral, c. 1372 Fr. Branlaelj. c. 1.1JB3 Mary Rogelj. — Izobčene: c. 46 Urftula Zalokar, c. 1223 Karolina olar, c. 1293 Rosi Reja. — Novo prl-toplls: c. 1406 Josefa Cuk, c. 1407 olonija Zalaznlk.
Napredni Slovenci" it 5. Zopet spre-
fjeti: c. 171 Louls 'KosmaC, c. 189 Fi ]fp Smrdel, c. 19.1 Fr. Laurlč, c. 647 r. Slapnlk, c. 818 Fr. Butala, c. 1073 nt. Rakdrec, c. 1090 Fr. Kadunc, c. 3 John Jeglič, c. 1355 Anton Stra-— Suspendirani: c. 182 Fr. rc, c. 184 Flor Zuplnf c. 186 John rirnat, c. 188 Jak., ftuitarilč, c. 191 Peter ifeupln, c. 546 Fr. Bernik, o. 1354 (John Jakoveo.
|"Slovienskl Dom" it. 6. Suspendiran:
13J&8 Blaž Pro j. I^NoJl Dom" it. 7, Zopet sprejet: c. i 1814 iroseph Stre kal. — Suspendirana: 0 Jos. Kotnik, c 1198 K. Bradač, is" it. & Zopet sprejeti: c. 369 l^evar, c. 361 Tonili Levar, c. 366 BenClč? c. 371 Mary Gross, c. 461 Gross, c. 80» Ant. Zalar. — Guars n: c. 368 Frank Novak. C lev. Delavcev" it 9. Zopet Jetl: c. 129 Louis Gornik, c. 219 tetko, c. 615 Fr. Petek, c. 793 . ©erne. c. 1178 K. Godi«, c. 1184 o® Peterlln. — Suspendirani: c. Fr. Arko. c. 478 Jos. Modlc, c. 611 . ftkulj, c. 904 Jos KogeJ, c. 1170 Gruden, c. 1195 John čeplrlo. — t k it 1. c. 205 Jos. MsčerOl. Izobčen: c. 213 Rudolf KraSovec. Novo pristopil: c. 1405 Fr. Pucelj. lr" it. m Zopet sprejet: c. 634 Jos Aj — Susppendlranl: c. 636 ja-RogeJJ , c. 861 Tom at Glalvič, c. John Zaje. — Novo pristopila: c. AlfJzlJa Chample.
" it, 11. Zopet sprejeta: c. Fr. SlmonCiC. — Sulpendlrane: c. Fr. Tu«k c. 719 Fr. Debeljak. Fr. Turk f2>. c. 1249 Ana Bole, a: c 663 Francea Moro. * it 12. Zopet sprejeti: c. Bradač, c. 264 John Korelec, Frank J. Kern. — Suependlra-10 Aug. Haffner, c. 840 Jos. n, _ Novo pristopil: c 1409 Truden.	; .
I. Slovenke" it 13. Suspen-: c 504 Ivana Preskar. Siolvenct" it. 14. Zopet spreje-c 100 Ix>uls Eckart, c. 11« Fr. Lah 121 Michael Ktrblft. c. 305 Pavel o. 311 Fr. Htorat, c 928 c. 1157 Fr. Kočevar. — t: c. 26 John Velkiavrh, c. c: 582 Fr Nahtigal. c. Stari?, c. 900 John Gram. c. Mihevc. — Novo pristopi-Urban «trohen.
c, 929 John Marvar, c. 931 Ant Zupančič. — Suapendirani: c. 784 Pri-mož Zakrajiek, c. 795 Frank Zupančič, c. 1314 John. Boldan. "Dr. A. M. Slomiek" it. 16. Novo pristopil: c. 1410 Matija Jerele.. "France Preieren" it. 17. Zopet sprejeta: c. 470 John Centa, c. 689 John Jevnlkar. — Suspendirani: c. 462 Janez Ježek, c. 594 Mirko Omerza, c. 683 John Juršlč, c. 707 Ant. Samsa, c 760 John Žnidarilč, c. 762 Peter (Bu-kovnik, c. 765 Michael Dren&ek, c. 768 John Mlilč, c. 771 Joh Prebil, c. 772 Frank Vlčlč, c. 773 And. Krainc, c. 829 Loul» Lach. — Novo prlatopili: c. 1399 John Zavrfian, c. 1400 Jak. Remigar, c. 1401 Matija Lavrlč, c. 1402 MatevS Rejc.
"Sv. Ciril in Metod" it 18 Suependi-ran: c. 465' Frank J. Turk.
Cleveland, O. 17. aprila, 1915.
Fr. Hudovernlk, vrh. tajnik.
Vsaka nevesta ali ženin ima v slučaju poroke precej ve'ikih stroškov, in toraj, če si it lite svoje stroške zmanjšati in pri-kupovanju prihraniti precej denarja, kupite kar potrebujete za poroko pri meni, kjer- dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem ^ Vam na dom izurjeno splet al ko las, ki Vas splete in opravi za poroko in to čisto brezplačno.
V zalogi imam najlepši izbor vsakovrstnih finih poročnih oblek, vencev, šlajarjev, šopkov, kakor tudi vso drugo opravo.
Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se Vam naj topleje priporočam.
BENO B. LEUSTIGl i
6424 ST. CLAIR AVE.
blizu Addison ceste.
Naprodaj j« hiia za dive druilnl na 1176 Addison Rd Skrljeva streha, kopališče in toilet. Velika garata, hlev za 10 konj. Pripraivno za trgovino. Vprašajte na 1379 E. 65th St (34)
En fant dobi čedno sobo, brez hrane. Mary Koienc, 1140 E. 60th St. (36)
Nekaj novega. 1
Rojakom po širni Ameriki naznanjam, da imam veliko zalogo dobrega vina, katerega pristnost garantiran). Imam najbolje katavba vino, okusno belo vino ter fino lconkord vino. !Prodajam na galone ali na sode. 'Vsa'k, ki je naročil -dosedaj pri meni vino, je bil za-dovoljen. Naročila pošiljam na vse kra-e. Priporočam se za obila naročila. S spoštovanjem NICK VIDMAR, 1145 E. 60th St. Cleveland, O. Tel. Princeton 1834 R. (38)
Sprejmejo se trije pošteni fantje na stanovanje in hrano. Kopališče je tudi na razpolago. 5801 IProsser ave.
POZOR I
Naprodaj Je slaščičarna in grocerl ja vse v eni trgovini, zajedno z lepo hlio za dve druilni, v slovenski našel blnl. Vse skup se proda za |6500. Mrs. Miller, 1211 Addison Rd.
Zgorenja slika predstavlja našega glavnega potovalnega zastopnika,
Mr. Anton Šabec-a,
ki se je podal na potovanje po zapadnib državah. Obiskal bo rojake po Californiji, Oregon, \Vasliingtbn, Idaho, 'Montana. Utah. Wyoming, Arizona. \Tew Mex'co ter rojake po ostalih zapadnih državah. On je polno pooblaščen nabirati naročnino, tiskovine in oglase za naš list. Upravičen je posta vljati nove zastopnike in pre gledati poslovanje starih za stopnikov. Prosimo vse Slovence, da ga povsod prijazno in po bratsko sprejmejo.
"Clevelandska Amerika."
Kuharica zmožna za v restav-rant dobra in stalna služba 6006 St. Clair ave.	(34)
■mmš
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, tci so nas obiskali in tolažili oib smrti moje soproge, oziroma matere Marije Zaitz. (Posebno se zahvaljuje mo dr. Srca Marije (novo), katerega članica je bila pokojna. Društvu se še posebno zahvaljujemo za krasen pogreb. Hvala vsem, ki so darovali vence na krsto ranjke.
J. Zaitz in otroci.
Priletna žena dobi takoj de*o za hišna opravila. Oglasi naj se takoj na 6208 St. Clair ave.
- (34)
Farma v Wisconsinu z malo
liišo. 70 akrov, deset minut od javne šole, cerkve, prodajalno ali tovarne, (dve železniški progi v bližini. Se proda ali pa tudi zamenja za lot v Clevelandu. Vprašajte pri J. Malovič, 6025 Bonna ave. Cleveland,"O. (34)
Dober krojaški pomočnik dobi takp: delo ln dobro plačo. Andrej Jarc. 61ir St Clftlr ave.
DELO!
DELO!
Takoj dobijo delo premogar-ji in operatorji s stroji. Premogovnik de'a vsak dan, dobre plače, nobenega štrajka, lepe, udobne hiše za stanovanja, dobra voda, pripravne trgovine. Oni, ki so oženjeni imajo prednost. Pridite takoj.
Pond Creek Coal Co. Stone, Pike Co. Kentucky. Vlak pelje mimo Williamson,
v«.
ms i ■„, ,, s w ; ■ ry ,,„•'■ . ->, ,
Naprodaj je hiša, 7 sob, velik lot, cena Jako mala. Najlepša prilika sa Slovenca. Hiša je na 1415 E. 41st St Oglasite se pri John O. Murphy, Society for Savings Bldg It. 643, Cle veland, Ohio.	(34)
AM TI
ALI VASI MUJATELJl TRPUO HA
SLABI KRVI
Slaval tdrmrmfkk nwfai* 827 »lučajev zdravljenih 827 slučajev OZdMPllfllfl).
S pomočjo Oxjolina in seruma. Pridite v naš urad in vam bodemo pokazali ta poročila in drnga, ki vas prepričajo.
Dr. L L SlEGELSTDN,
SOS PERMANENT BLDG-74S EUCLID AVE.
Naznanilo.
Spodaj podpisani naznanjamo rojakom v Clevelandu, da smo otvorili novo krojačnico, kjer bodemo izdelovali obleke po najbolj modernem kroju in na tedenska odplačila. Čistimo in popravljamo obleke po najnižjih cenah. Delo garantirano. Se priporočamo za oibila naročila
Kobal * Lozar
slovenska krojača. 1366 Marquette St. blizu St. Clair ave.	(Fri-23-46)
čista kri
Je zelo potrebna ako se hoče vzdrževati zdravje. Je torej zelo vatno, da se kri vzdrtuje v zdravem atanu !n kolikor mogoče brez ne&lstotl. Sedaj je čas, da si očistite kri s pomočjo Severovega kričlstllca (Severa iBlood Purifer) in a tem preprečite razne grde kožne opahke, kateri nastanejo vsied nečiste krvi. O. Edw. Pivny, iz New Underwood, S. Dak. nam je pisal: "Oprostite ml, ker Vem nisem preje pisal In naznanil, da ml je Severov krlčlstllec veliko pomagal. Z veseljem ga bom priporočal vsim, ki ga potrebujejo." — Cena $1.00. V vseh lekarnah. Vprafiajte po njem po imenu in ne vsemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.	(4)
Vsak pri svojem poslu.
Kadar zbolite ali se kaj po-bijete, je gotovo, da pošljete po zdravnika, ne pa po krojača. Ko vas zdravnik pregleda t napiše listek, da greste v lekarno po zdravila, nikakor pa ne k suhafobarju, kajti četudi bi stili arobar imel zdravila, vam ne more postreči, ker ne zna citati kljuk, katere napiše zdravnik. Ravno tako je, ako želite hišo kupiti, gotovo ne bodete šli k čevljarju, pač pa na številko 1378 na 49. cesti, kjer dobite najstarejšega slovenskega prodajalca hiš in zastopnika najbolj zanesljivih zavaroval nih družb proti ognju. Se priporočani Josip Zajec, 1378 E. 49th St. Cleveland, Ohio. Tel. Central 6494 R.	(33)
HAROLD E. EIMEORICH. Javni notar in zastopnik sa zavarovalnino proti ognju. Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Ta Wood 58, Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St. Clair ave. Collinwood Sto. Cleveland, O.
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — tPlin in Kisik. Uradne ure od 9—■12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zveter od 6—8.
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
POZOR!
Spodaj podpisani želim zvedeti za naslov Leo c. Kresal, V Clevelandu, Ohio, ima mater in sestro. Mati sesedaj piše Borkovič. Kdor rojakov mi javi njegov naslov, mu plačam za trud. Jos. Mantel, Box 1047, Ely, Minn.- (33)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
4 FRANK BRICELJ, 4 6026 St. Clair Ave. ^ Expresman.
4 Prevažam pohištvo in vsa-
♦	kovrstne stvari. Postrež-
♦	ba točna in zanesljiva.
+ Tel. Princeton 1982 L. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Hiša naprodaj na E. 49th St. Cena $2600. Proda se jako u-godno, Vpraša se 4018 St. Clair ave.	- (33)
Priporočilo.
George H. Crittssinger, 960 E. 141 St. Collinwood, O. se priporoča vsenf slovanskim narodom za barvanje hiš. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Delo je vestno in točno, izvršeno najhitreje in jamčeno. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Frank Koželj, 14502 Saranac Rd. Collinwood^ O.
(■36)
Pomanjkanje hran«
Najbolj tragično pomanjkanje hrane je k$dar se ielodec brani spreje-niHtl hrano, alt če je sprejme, vas prisili, da jo zbruhnete. Ta>k poloZaj zahteva takoj&nje pozornosti. Ml Selimo priporočati jako dobro odvajalno sredstvo, znano pod imenom Tri-nerjevo amerUko grenko vino, ki prežene iz leiodca vse, kar ne Bpada tla. Utrdi tudi prebavijalne organe ter *]lh naredi zmotne, da sprejemajo in prebavljnjo hrano. Kadar ste zaprti, ste zgubili apetlt in Bte sploh slabi, fablte Trinerjevo amerl&ko grenko vino. Po lekarnah. Cena $1.00. Jos Trlner, 1383-39 So. Ashland ave. Chicago, HI-
• • •
Trd vrat ali hrbet drgnite s Tri-nerjevlm llnimentom, in bolečina hitro sgine. Jako dober za revmatizem In nevralgijo. Cena 25 ln 50 centov, po pofitl 35 in 60 centov.

■fm
vM":

Pozor, hišni gospodarji!
Spodaj podpisani se uljudno priporočam slovenskim hišnim posestnikom za barvanje hiš in vsa tesarska in mizarska dela ter popravila. Vse moje delo je zvršeno hitro, trpežno in po nizki'h cenah. [Priročam se v obila naročila. Frank švajgar, 1411 E. 52nd St. Doma vselej po 6. uri zvečer. Med dnevom vprašajte gospodarja, kje de-
1 . „ i
POZOR, SLOVENSKI f 4. GOSPODARJI! * ^ Spodaj podpisani slo-
venski mizar in kontrak- 4* 4- tor za vsa mizarska in 4* hišna dela, se priporočam 4 «4 svojim slovenskim roja- 4* 4* kom, hišnim gospodar- 4* 4 jem za vsakovrstna zi- 4* 4* darska, mizarska in te- 4 4- sarska dela. Vse poprave 4 4* zvršim v vašo zadovolj- 4* 4* nost in pocerti. Vse moje 4* 4> delo je jamčeno. Sloven-4 ci svoji k svojim! (41) 4 4- ANTON SALAMON, 4 4* 1594 East 49th St. 4* 4.4.4.4.4.4.4.4.444.4*4.4.
Dekleta zmoina šivanju na električnih strojih za krila in bluze. Dobra plača Stalno delo. Galvln Bros., 1381 W. 6th St.	(33)
Mlad fant dobi delo v mesnici. Mora znati nekoliko nemško in angleško. Vprašajte pri Fr. Andreas, 3238 St. Clair ave
1 . "---(33)
Tri sobe se dajo v najem. Za fante,, ki sami kuhajo, ali za novoporočen par. 3345 St. Clair ave.	(34)
Fantje se sprejmejo na stanovanje in hrano. Soba ima,svoj ■uhed. Vpraša se v uredništvu.
(34)
Dekle za hišna dela,, samo da nekoliko čisti, dobi takoj dobro
1 5824 St. Clair avt -(34)
Naznanilo preselitve.
Spodaj podpisana slovenska cvetliča.rica naznanjam cenjenim slovenskim in hrvatskim društvom, kakor tudi spoštovanemu občinstvu, da sem se preselila iz 6010 St. Clair ave na 1336 E. 55th St., tretja vrata od St. Clair ave. Zahvaljujem se vsem za dosedanjo naklonjenost in prosim vse, da mi jo ohranijo tudi. v bodoče. Imam vedno lepe sveže cvetlice na prodaj ter postrežem lahko s svežimi in suhimi cvetlicami ter venci vselej in vsakomur. Se priporočam Slovencem. JOSBPINA TURK, 1336 E. 55th. St. (37)
Hiša naprodaj, 8 sob, kopališče furnace za toploto, škrljeva streha. Na lepem prostoru blizu Gordon park na 1011 E. 72nd St. Cena samo $2800 in je vredno med brati. Vprašajte pri O.eo. Travnikar ali pa pri R. Ketz, 3861 Stt/Clair ave (33)
Hiša in dva lota naprodaj za malo družino. Cena samo $670 Plača se (akoj $300, drugo po dogovoru. Vpraša se pri L. Re-cher, Wood 721 R. Slovenec, ki nima dosti denarja, pa bi rad imel svoj dom, ima tu najlepšo priliko.	(30)
Kje sta Ignac Kos in Jos. Po-har? Qba sta bila pri meni na hrani in sta odšla potem, ko sta pozabila plačati za hrano. Baje stanujeta nekje v Clevelandu. 'Prošena sta. da poravnata svoje. Mary šuštaršič, 6218 St. Clair ave.	(33)
ALI VI AU VASI nUJATELA Tanjo NA
Revmatizmu
SUvai iJmniid pec*č*j* 1SS slučaj«* zdravljenih
131 »lučajev ozdravil«!*.
S pomočjo Oxyolina in si-nusoidala. Pridite v naš nrad in mi vam pokažemo ta poro. čila in druga.	,
Dr. L L SIEGEUTEM,
90S PERMANENT BLDG. 74* EUCLID AVE.
POZOR!
Potrebujem izučenega mesarja, ki mora znati nekoliko angleško in nemško govoriti. Plača po dogovoru. John Vh demšek, 15706 Waterloo Rd Collinwood, O,	% (33^
. FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Joa* Kozely, 4734 Hamilton ave.
V najem se odda ona »oba 2a
enga ali dva fanta s pohištvom. 1426 E. 53rd St. • (33)
■t-. ,■■> i;. Xi
J>m*m \ mm* '
National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. im 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v naj'boljsi lekarni. * (45)
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,15217 Luknov ave. N. E. blizu šole.
(37-14-36-15)
Nov "furnace" na plin, da greje gorko vodo, se dobi prav poceni. 1199 E. 61 st St.
■	11 1	1
te* mt«Jm in «4 a*jČUt.j4i>y<4r«*iU im tu M mm oidriviti.
V*il >4r«v*iiki r«c*pti iMTmi« priti r —T- lekarne, kjer bode)* sdelaai m(h<w p* idji ijrtutti. Imm (odi	zelo*
t« gumijevih priAiilw. loeletalk »etrek-Ui«{ 4ltT, ciaer ia »UJfcerj*.
1
Guenthers Sloven. Lekarn,
Addison Rd. vogal St. Clafar Ave.
V najem se odda mlekarna, kjer, je bil prej Louis Skoda. Vse popravljeno. Rent poceni Bert Wiesehberg, 3345 St. Clair ave.	(33)
Važno naznanilo.
The May Co. želi naznaniti, da je kompantfa v tvoji prodajalni otvorila "Slovenski oddelek"
Ta oddelek bo imel posebne razprodajalce, ki bodejo ram na uslugo ob vsakem čnsu da vam pomajfajo ku^avnti t veliki trgovini The May Co.
Prostor slovenakega oddelka je na balkonu glavnega nadstropja« vhod iz Ontario St.
Ta dobite slovenski urad s posebno sobo ta počitek in si. pr id ja ce. Katerim laliko sanpate, da vam bodejo najbolje po.tregli Z drugimi besedami, oni v*m pomagajo kupovati, in so podučeni od The May Co da delajo v vašo korist in uaiugo.
Da pridete do tega slovenskega < deika je nnibolj, da pridete v trgovino The May Co iz Ontario St in ko stopite v trg -vino, vidite takoj balkon ter slovenske napise.
The May Co. vat vabi v ta slovenski oddelek, kadar hočete, če kupite kaj ali ne.
'	S prijaznimi pozdravi

SLIVOVIH
tm§mk DUM Hit *L
Nada slivovka je kuhana iz pravih suhih češpelj. Cena € steklenic je $6.50,12 stek. $13.
V zalogi imamo tudi čisti tropinjevec, cena 1 gal. $2, $2.25-$2.75 in $3.
Pristna rudeča Ohio vina: Galona 50, 55, 00, in 65c.
Katavba in Delavare vino 75, in 80c galona.
Za vina računamo posodo za 5 in 10 gL $1.00, za 25 gaL $2.00, za večja naročila je sod brezplačen. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov.
Za pristnost pijače jamčimo
The Ohio Brandy Distilling
COMPANY
6102-04 St Oair-av. Oevdud, 0.
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.
Moške oblek«...............#..$1.00
Molk« suknje.................$1.00
JopiJH..........4................,....80c
NIZKE CENE.
Ženske kiklje.....................S0c
Ženske dolge suknje........$14)0
Ženske obleke.................$1JOO
Th« DAHM DRY CLEANING Co.
1574 E. 55th ST.
A.J: DAM M, poslorodj*.
jr
CENA $1.00
PO LEKARNAH,
JOSIP TRINER
Chicago, 111
1333-39 So. Ashland Ave.
Imejte vedno Trinerjev liniment pri rokah. Mogoče ga dane« ne potrebiqeta, toda jutri vam lahko koriati, da ozdravite bolečine v milicah in (klopih. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
ESTABD 1879
WE FILL MAIL
\05DERS
IwRItB I
1 FOR 7/

...................... ^mniiminiiimwi
ROKA
spra
bed
Mnwni
Roman.
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".
-	SPISAL DUMAS-LE MUHCE.
Ha P
PiRVO POGLAVJE.

Kdor se igra na stezah in soteskah.
Če nas zadene nesreča, če če nas preganja usoda, kaj za to? Nikdar ne manjka ljudi, ki prihajajo k nam, s poželjivim nasmehom okoli usten, da nas vabijo na svoje zabave, dokler ni potreba uničila čas našega blagostanja.
In ravno ta čar je, ki vodi k na mveliki svet, ki povzročuje, da nismo od njega pozabljeni, četudi ljudje vedo, da trpimo pod1 težo usode. Baronovka Danglers je morala pod tako strašno težo ukloniti svojo gla vo, kajti zddeta je bila od groznega udarca. Kljub temu pa je zbirala v svoji hiši še vedno si jajno občinstvo, in slovela je po mestu, da uživajo gostje pri njej najboljšo zalbavo. Tudi igralo se je pri baronovki, In nikdar ni pri zeleni mizi manj kalo denarja niti volje, samo da niste poizvedovali po privat nem življenju igndca.
Ponos in častihlepnost inte resantne baronovke Danglers, njena visoka, vitka postava njen aristokratični, bledi obraz na katerem je par očij sedaj se bliskalo, sedaj ugaševalo, kakor so pač nanjo upljivali dogodki, njena snežnobela prsa, vse to je upljivalo na goste, da so zahajali v 'dokajšnem številu
v	njen salon. Ljudje, ki žive jkx1' močnimi utisi, se vedno zanimajo za ženo kot je bila baronovka Danglers. Njen malenikosten
;h ,njeno odločno in prev-bitje, ki pa je bilo objed« nem podložno in nežno, ker se je znala premagovati, njen gostobesedni in ostri pogled vse to je povzročil, da so jo mladi gospodje smatrali za junakinjo, dasiravno je že prekoračila dobo pomladnega življenja.
In v takem položaju se je nahajala baronovka leta 1837.
Bilo je neke septemberske noči istega leta. »Dvorane njene palače so bile sijajno razsvetljene ter so polagoma napolnjevale z osebami, ki so obiskovale družabne večere ba-j ronovke, osebe, ki so poletava-le od enega mesta do druzega.
''Jezus, kak melanholičen obraiz imate, gospod Beauch-p!" vzklikne gospa baronov-proti nekemu kavalirju. katerega ostre poteze so kazale mračen izraz, kot bi slutil skrito nesrečo. "Skoro bi mislila, da nameravate nas spraviti v nesrečo, ker ste pretečeni teden, kakor sem slišala, zgubili pri igri."
"Nikakor, ne gospa Ibaronov-ka, nikakor ne, motite se. Nikdar nisem bil navajen misliti na to, kar sem pri igri zgubil, kaj-ti ne igram radi dobička, in
vi	me ne sodite prav, če tako mislite o meni/*
"E," odvrne baronovka z ironičftim nasmehom ill ko ga prime za roko. — "Vaš izraz na licu se mi je v resnici zdel nevaren. In sedaj, da prežene-te mojo skrb in moj strah, pri-|K>vedujte 1111. kaj veste najnovejšega.**
"Od koga pa zahtevate to, lepa baronovka? — Ali ni tu gospod Lucian Debrav, ki vam la'hko sporoči najnovejše vesti?"
''Kaj to pomeni, gospod ? Gos-poda ministra, ki je zatopljen v svoje misli, pustim v miru. Sicer mi lahko začne razlagati kak paragraf postave, ki je tako dolgočasen/'
"Kaj? Kdo? Minister?" "Ah ne, pač pa paragraf.'" "Ubogi Debray mrmra Beuachamp. "On ne zasluži vaših ironičnih besed. Jaz priznam. da se on veliko bolj razume na ministerstvo kot mož-i so bili pred njim n^inini-
sterskih stolih."
"Tako morate govoriti, gospod moj — da vas bodejo enako častili v novi časti kot generalni <tržavni pravnik. — Samo končajte ne tako kot vaš prednik."
"Ne, gospa Ibaronovka,'' odvrne Beauchamp hitro z glasom, ki * je izdajal naglico. 'Trdno sem prepričan, da se z
— Zapovejte in govorite."
"Vi morete vedeti," odvrne minister Debray, "kako se,na-nimam za vse, kar se tiče našega miru in varnosti. In ker je tak slučaj, tedaj bi bili tudi vi na mojem mestu nemirni, če Jbi vedeli, da je lice generalnega državnega pravnika nemirno in mračno."
"Oprostite, ker sem šele no-
menoj ne bo storilo enako, vsaj vinec," odvrne Beauchamp.
ne iz enakega vzroka. Ker pa govorite o državnem pravniku, katerega bi vedno rad pozabil, kadar stopim ob enakih večerih v vaš salon — " "Gospodi"
"Oprostite, gospa baronovka. Nihče naju ne čuje. .Vihče niti ne sluti, kaj je predmet najinega pogovora," reče uradnik.
"Dovolj, gospod Beauchamp dovolj. Vem, kaj ste mi hoteli povedati. Toda to me utrudi in silno dolgočasi. Vprašala sem vas za novice, da razpršim skrb, ki mi jo je vzbudilo vaše žalostno in resno lice. Povejte mi kaj, nekaj enacega kot v časih, ko sto bili še urednik pri listu. To je bolj veselo, bolj za-' nimivo, in ima več življenja v sebi."
Po teh besedah je Beauchamp obstal in pogledal baro-nm ko kot bi hotel citati, k a, se godi v njeni duši.
"Kj, glej ga no!" reče ona in se neprisiljeno smejo. "Bivši žurnalist že ne zna druzega bi ti kot uradnik." /
"Ne, gospa baronovka, vam nasproti ostanem vedno isti, in skazite mi toliko časti, da vrja mete mojim besedam. Toda poročila, katera bi rad vam zapah pa tudi ne morejo priti iz ust žurnalista."
Beauchamp je namenoma spregovoril zadnje besede večjim naglasom, tako da se je gospa Danglars pričela tresti.
'In zakaj ne?" vpraša, ko skuša udušiti neznano bojazen po bližajoči nesreči. "Ali ste prisegli, da me nocoj s strahom umorite ?"
"Besede raditega ne morejo iriti iz ust žurnalista," odvrne Beauchamp, "ker. se tičejo dame, katero uradnik izvanredno spoštuje in ceni. To je.vse."
Način, kako je uradnik izrekel slednje besede, pogled njegovih očij, iz vsega tega je sklepala baronovka, da ne sme dalje siliti v uradnika. Toda hotela pa je vedeti, če se novica, katero je skrival uradnik, tiče nje. Obrne se torej, spusti uradnikovo roko in reče:
"Dobro, gospod — iz istega vzroka spoštujem tudi jaz do-tično damo. Ohranite svojo skrivnost za seibe."
Toda gospa baronovka je svojo igro zgubila, kajti uradnik je ostal popolnoma miren. .
"Ah. obraz tvoj je iz železa," mrmra Beauchamp sam za sebe, ko gleda za odhitelo damo. 'Pri tem pa položi kazalec desne roke 11a lice. "In vendar, ti skrivaš v svoji preteklosti
strašno skrivnost, katero znaš
>
pred očmi sveta jako dobro skrivati, toda mojim očem je ne moreš skriti. V tvojem sedanjem življenju je nekaj ničvrednega, sramotnega, kar znaš ti s peklensko spretnostjo skrivati pred očmi svetal —■ Toda — na delo! Že sem se polastil ene njene skrivnosti v preteklb-sti, delajmo sedaj, da odkrijemo še drugo, in sicer ono, ki se tiče sedanjosti."
Nekaj trenutkov pozneje opazi Beauchamp, da nekdo za njim koraka, kot bi hotel z njim govoriti. Takoj prične počasneje korakati, ne da bi se ozrl, ker je hotel pustiti osebo mimo sebe.
''Ali morem imeti čast nekaj besedi z rami govoriti, gospod Beauchamp?"
"Kaj! — Gospod minister?
"Nisem se še navadil kazati mirnost kot državni uradnik."
"Napačno razlagate moje misli,^gospod Beauchamp. »Nikakor vam nisem hotel ničesar očitati. Prav dobro mi je znano, da je človek lahko uradnik, ne da bi raditega jenjal biti človek in imeti iste občutke kot drugi ljudje. Resnica je. da sem po svojih skrivnih agentih poučen o nekem gotovem slučaju. katerega dosedaj nisem smatral za resnega, toda ko vidim vaš obraz, je pričelo tudi mene skrbeti. Raditega bi danes skoro vrjel ono, o čemur sem včeraj dvomil. Pri tem sc gre za čast neke dame, katero spoštujem in cenim. In radite* ga sem vas hotel vprašati, gospod Beauchamp.
''Ah, vam je znano,, gospod Debray. — No dobro, zagoto vim vas, da če je resnica
"Torej upam, da bodete iz vršeVali svojo dolžnost kot uradnik," ga prekine Debray toda z naglasom, ki je hotel reči: Upam, da bodete spolnili svojo dolžnost kot prijatelj! —. "Preostaja mi samo, da pri mer j am ime moje dame z imenom vaše, da odstranim vse dvome. — Ali bi bili toliko dobri? --
Beauchamp ni mogel skrivati ničesar pred ministrom, ne da bi se 11111 zameril ali posta surov. Zato se sklone k Debray 11 in mu nekaj pošepeče v uho.
Debray postane bled; toda hitro je znal zakriti svoj nemir, poslovil se je od državnega pravnika in se vrnil v salon, kjer ga je baronovka s skrbjo čakala. Državni pravnik pa je zapustil hišo baronovke z ironičnim nastnehljajem.
Ko se je družba odstranila, ko so bankirji pobrali svoje zlato in svoje bankovce, je dala ibaronovka skrivno znamenje Debrayu, nakar je takoj zapustila salon in se podala v svoje bogato opremljene sobe. Baronovka odpre steklena vrata, ki so vodila do godbene sobe, kjer je stal običajni glaso-vir. /žalostno pogleda baronovka na gla sovi r, in ni se mogla zdržati, da ne bi zaklicala:
"Ah, Evgenija, zakaj si me tudi ti zapustila?"
Solza zdrči po bledih licih ponosne gospe baronovke. Potem pa je zamahnila z roko kot >i se hotela znebiti mučne mis-i. Iz godbene sobe koraka pre-co kabineta, kjer se vsede k napol odprtemu oknu ter gleda napol mize na dvorišče pred hišo.	,
Tu obstane, dokler ni začula drdranje zadnje odhajajoče ek-vipaže. Potem pa opazi senco moža. ki hiti z vso naglico proti poslopju, in ona se dvigne ter hiti po stopnjicah navzdol, da odpre vrata. Potem se pa poda v svojo sobo nazaj ter se vsede na zofo. Lucian Debrav pride po skrivnih stopnjicah kmalu navzgor, zapre vrata za seboj in trenutek pozneje stoji nasproti baronovki.
^Debray, kaj je?" vpraša baronovka v skrajni nervoznosti.
Debrav pa si sleče rokavice, odloži • suknjo in klobuk na bližnji stol ter se rsede nasproti baronovki, kot človek, kt ie bil navajen intimnega občevanja z njim.
"Govori vendar. Debrav! Tvoj mir me še ubije. Gotovo
1
mehampa kaj slabega
sem mogel iz njega ie da bi postal pri teni je bila ena sama bese-rne Debray z največ->m.
zakliče baronovka, nevoljna, toda vsa v strahu.
"In ta beseda je naznanila
ime neke žene tvoje ime!"
"Torej misliš, da fcem jaz v nevarnosti?"
"Tega s^m se že zdavnej bal," odvrne Lucian Debray.
Baronovka se lahno zasmeje. "Nikdar nisem še ničesar skrivala pred teboj," reče ko-nečno. "Najbrž se vrjel, da potuje baron Danglers s svojo hčerko za zabavo, in da sem jaz od barona in Evgenije zapuščena."
Dalje prihodnjič.
144« a« soba 0 hVaDfO vred pri dobrih ljudeh, med 55. in 80 ceato. Naznani •e na 6911 St. Clair ave. v prodajalki.
Prijazna sobu se odda sa dva fanta brez hran«. 6220 Carl ave.
1396
(3rd St zgorej,
fanta.
!»V- : -v.,!

0? f. t , VO .
mi
Čudno je, dm se mora ljudi opominjati naj Čuvajo svoje bogatstvo - zdravje, Id se ne dobi* teko lahke, kadar je, no: Toda Jjudtye silno zanemarMo svoje zdravje prav kakor bi vabili bolezni in smrt v svoja t$)e*su Hranite svoje zdrayje bolj kot •▼oje dolarje. Mi ponujamo onim, ki so zgubili svoje zdravje, in ki ga žele zopet dobiti
vino.
Garfield
' rfriavnik in prMfacdaik
je rekel:
"Molje in ženske so, ki utajo hraniti, ki postanejo bogati"
Karkoli si prihranite z varčnostjo, ni samo vaše pač pa vir novih dohodkov, kakor hitro
položite denar v to Ifenko.
Kar bodete imeli deaet lat pozneje, ja odvisno, kar tedaj prihranite. Začnite hraniti danes.
Cbe Cleveland Crust Company
Euclid and Bait Ninth BsMtircta ovar 187.000.000.00.
To naravno zdravilo obstoji s čistega rudečega vina in zdravilnih želiič, in ima mnogokrat hitre posledice, če se redno jemlje, če imate
OTRPLA JETRA, ZAPRTJE, ZGUBO APETITA, HIPNO SLABOST, BOLEČINE SPODAJ, KRČE, ŽELODČNI KATAR.
Za vse take bolezni je treba telo hitro »čistiti, ne da bi telo oslabelo. To zdravilo utrdi sistem in mu pomaga, da odpravlja svoje dele brez zadržka. Pri želodčnih boleznih, jetrnih in prebavjjalnih organih, jako dobro upliva
Od velike trgovske organizacije do zttcci. li j« ločit-cijaniral industrijo z oblekami. Videli ste «11 ictti, m nismo rastli kot gobe, pač pa polagoma, in vzelo je eicm let, da smo prišli do tja, kjer smo danes. Navadne obleke niso mogle tega povzročiti, kajti trgovine z oblekami so prišle in odšle, toda naša trgovina je rastla od leta do leta, dokler ni danes največja svoje vrste na celem svetu.
En obisk v našo prodajalno vas bo prepričal o tem. V treh nadstropjih naše trgovine vidite neizmerne množine krasne pomladne obleke stotine raznih vzorcev in barv, vse narejene v nasi tovarni oa W. 9th St. Izberite si katero hočete za $10. So mere in modeli za vse može in dečke. Vse lahko zadovoljimo natančno po njih želji. Bodite gotovi, da ae prepričate o naii zalogi, predno kupite pomladno ali poletensko obleko. Prihranite si dobiček preprodajalca, $5-$8.
Samo in profili, ns m naš, rt prehpčenka. P®S$awi uroali ps pošti. Pilite za proate vzorce. Trgovina odprta v sobotah do 10. zvečer
Prospect
Ontario Cleveland, Ohio
■MHaaMBBHaaMMHaBlMHHaMHM^M