Za poduk \n kratek cas. Dvanajst bratov in kraljičin. (Pravljica od sv. Aue v Sloveuskih goricah.) (Dalje.) Po tem ugodaem odgovoru zopet povzame beaedo Milica: ,,Predragi, ako želite aas rešiti, treba je aaaledaje točno izveati: tri leta ae smete skupaj, razua vaako leto v tej noči, v katerej Vaa obiščemo. Govoriti ae amete vaa leta aiti jedae beaede; apavali boste vsak v svoji aobici; bodite lahko za kratek čas samoč aa lov. V ta namen aajdete potrebae priprave v gradu. Jedila boate dobivali v avoje aobice, razua oae večeri, kadar Vaa obiščemo, takrat najdete mizo pogrnjeno tukaj v veliki jedilaici; doaašale Vam bodo samo vidae — roke! Vsi obijubijo, da hočejo aatanko vae pogoje spolnjevati. Sedaj atopijo pred — rešitelje, atarejša Milica k Mirko tu, tako, da je vsaka priatopila k mladeaiču svoje atarosti, ter mu je stisaila krčevito roko. Koaečao se pokloaijo, nasmehaejo in ae prav toplo priporočijo ter izgiaejo potem, kakor so prišle. Dvajaajateri bratje si poiščejo sobe svoje, in v reanici, vaak je imel jedno pripravljeno, v kateri je apaval in se tudi drugače razveaeljeval. Hodili so tudi aamoč na lov, nrize imeli so pograjeae in obložeae z okusnimi jedili vsak dan. Tako mine leto. Pridejo zopet ob 11. uri kraljičine, a bile so že en malo belkastega obraza; dejale so vae vesele ia arečae: ,,Sedaj, ljubljenci, amete zopet jedno uro govoriti, proati ate, le pripovedujte, kaj ae je v teku leta vse pripetilo, odkar ae nismo videli!" Zopet je prišla ura za alovo. Milo ao pogledale rešitelje. Njih pogled je bila mila prošaja, naj le ataaovitni ostaaejo in pogoje aataačao spolnijo! Odidejo. Bratje zopet molčč. Drugo leto poteče, zopet pridejo kraljičine ¦—¦ belše. Konečno je prišlo tudi tretje leto. Bratje ao zbrani pri mizi, molče zavživajo božje dari. Maajkalo je samo 6 minut, pogoji bodo izpolnjeai ia kraljičine rešeae. V tem pa ustane Mirko in izpregovori, ne misleč na kraljičine: ,,Dragi bratje, mialim ia za gotovo upam, sreča nas po svetu čaka, dejte, hodimo medsvet; zakaj bi morali tukaj, v tem zakletem, pustem gradu živeti, kakor samoataaci, ne da bi se smeli pogovarjati in se veseliti; dejte bratje, zapustimo to pusto zidovje ia hajdi na prosto!" Pri teli beaedab se vsi, razua najmlajšega Mil kota vzdigaejo, ter mu za odhod zagromijo: Živel brat, res, sreča aas za gotovo čaka, le takoj odriaimo!" Milko, aajmlajši brat, pa se britko razjoče pri tem prizoru, ia žalostao pogleduje na aestanovitae brate avoje. Vrata se odpr6 ia v sobo stopi zopet 12 kraljičin. Bile so pa razua aajmlajše Marijice zopet — črae, a v rokab držijo žareče meče, ter vsaka stopi k svojemu neatanovitnemu rešitelju — žugajoc mu. V tem strašaem prizoru je padel Milko v aezavest, ia kadar se vzbudi iz aezavesti, zaašel se je s koajem svojim v aeki šumi. čudčo se, se je popraševal: Nisem li bil v gradu? rfe-li mi aanja, ali kaj ? (Dalje prih.) Smešnica 38. ,,Vaaki čas", razlaga učitelj v šoli, ,,vaaki čas" ima svojih prijetaosti, eden nam daje to, drugi drugo veselje. Ali tudi en ia isti čaa je lehko eao leto bolj, drugo maaj prijetea. Ali veste, otroci, za kateri letai oas, ki je bil prijetniši memo druga leta?" ,,Laaska zima", odgovori žnpaaov Fraace. ^No zakaj pa?" — ,,Ker ate, g. učitelj, bili boleai, mi pa za to nismo imeli šoleJ, odgovoril je Fraace.