F-—™- c I Na|T«ljii mIdt—lri ifainiik v ZAnifr — kh iriavali V4w k« m i«*o ... $6.00 Zfc pol Ut*.....$3.00 7-a York c«lo Into . $7.00 ?M inozemstvo c«io leto $7.00 ^FJB ' ' $' v - J^ ^B^HM ^.HFHip ■{ * ^ ^ ^L HB^B Mr M B * ^ List:slovenskihidelavcev v Ameriki. II The largest Slovenka Da2y in the United Statec. i Iasoed every day except Sunday« and legal Holidays. I 75.000 Readers. iL, ^^ ^^ Catered m Secgad CUm Matter, September Zl, 1903. it the Post Offic« at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 I^^B^^^^^^Vg^po^. c^^^^Tg u'" ~ * - ■IMMWMMMMiJ XEW YQRK' MOyPAY' MAY 5' — PONPELJEK, 5. MAiA lS^O^^^^^H^^^^^B^^M^BM^^J^^PM^ XXXYHL — LTENOL X^XTm. I MWM 1! ■vas ^M jw ^ES^a^B :; HH^^I^I^H^^^^^HB' w^M ^Til aH JV n ^a ^a S ^^^o^ft HT ft HP W f^* ft Bj^^w m ■ w M^e s a aa ■ a^k ■ ■ ^^^a ^ h m^™ n^a ^p^^B I a^^jB a ^ js naa ■ HjM m a Bit Z ARETACIJO INDIJSKEGA J H VODITELJA SE JE ZAČELA NOVA FAZA GIBANJA ZA PROSTOST Aretacija se je za vršila v mestu Jalapuru. — Aretiran je bil na temelju postave iz leta 1827. — Angleži ga bodo držali v ječi toliko časa kot se jim 00 zdelo potrebno. — Mohamedanci se ne strinjajo z G and hi j« vi m i metodami. BOMBAY. I..d tja, S. maja. — K.ar so več te fJnov* pričakovali, se je danes zgodilo. V Jalapuru je bil aretiran voditelj indijskih nacijonali-stov MaKatma Gandhi. Aretiran je bil na temelju postave iz leta I 827, ki določa, da ima vlada pravi-< 0 imeti voditelje indijskega nacijonalističnega gibanja toliko časa na varnem, dokler se ji zdi po-»rebno. Malo pred aretacijo je govoril Gandhi na nekem zborovanju žensk v Suratu. V mestu Poona, kjer je močna angleška posadka, se je završila velika eksplozija. Sest oseb je bilo usmrčenih. splošnem vlada v Indiji mir. SUKKUR, Indija, 3, maja. — Znani voditelj konservativne skupire mohamedancev, Ma-Jinnah je pozval na mosleimki konferenci svoje pristaše, naj opurtc metode in politiko civilne nepokorščine, češ, da so te metode brezpametne in nepraktične. BOMBAY, Indija, 3. maja. — Tukajšnji odsek evropske zveze je pisal governerju Sir Fridericku Sykesu, naj zavzame odločnejše stališče proti vsem kišiicem postav. KALKUTAjlndija, 3. maja. — Parada, ki je bila vprizorjena na čast bivšemu speakerju indijske zakonodajne skupščine, V. J. Patelu, je dala povod novim nemirom. Policija je parado prepovedala, toda demonstranti niso vpoštevali tega povelja. — Policija je napadla demonstrante s palicami in jih več težke poškodovala. I Bj | Bfc'^^'j^^^J AMRITSAR. Indija. 3. maja. — Danes je bil tukaj aretiran dr. Kitchlow, predsednik sprejemnega odbora lahorskega kongresa, ter obtožen ve-leizdaje. Policisti so morali splezati preko obzidja njegovega posestva, da so prišli do njega. loBTOŽENCISO 9 PREKLICALI j PRIZNANJA Hrvatje, ki so obtoženi veleizdaje izjavljajo, da so bili v zaporu podvr-ž^ii nečloveškemu mu-cen ju. BfiOGRAD, Jugosiav'Ja. 3. maja. Proces proti dr. Viadu Mačeku in 1r indva).irUm mtobtotenim sc-aa- Državna pravun^tvo Jjh Jolii da S3 nameravali s borrbarrti <»ognat> v /rak vlak. s katrtim se je voslla BbrvaUlfa vciano^tna deputacija v Beograd |K.o Je državno pra.vdnii.tvo p-ed-lortio njihova, "ariananja". so vsi < >'.qjuhii i/juvnh da so b:la priroa-l|HMUil]ena H njih potom nasilnih Iv Jedi ko morali spati na vlafeilfc I tleu ter so ti ve« več mesecev ob h*mt*n kruhu tal vodi. P^UcisU so j t h t>tu * pcetmi m an dr ai i z nogami tcx Jih obetali sa pete. Nkkako čado nI, te ao v takih o-ghutonah prtaruJi jrvojo krivdo. 200 ribičev 11 žrtev tajfuna 500 čolnov je bilo uničenih v Odomari zalivu. Skoda znaša dva in ool milijona dolarjev. -,- TOKIO, Japoiuika. 3. maja. — Nekaio dvesto japonskih ribičev je umrlo v neaadnem tajfunu, ki je uničil petsto ribiških čolnov od skupnega Števila dveh tisoč. To se j« zgodilo včeraj med otokoma Sa-kalinom in H^kairto. Škodo cenijo na dva ir p>l milijona dolarjev. Porodila na Rengo nrrojavno aierrturo pravijo, da so 94 trupel že našli, da pa jih te vedno pogrešajo več kot sto. Ker so jih zvabile velikanske mnjtfh« skmikov, j« odšlo nekako 10 000 ribičev na morje iz Odomari zaliva Veiina mo&tega prebival-»tva mesta je bila na čolnih. Tajfun je udaril z velikansko naglico. Nekateri čolni so se hitro potopili, drugim pa se je posrečilo priti v -ah v. Tekom viharja ae je odtrgala zemlja nad mestom in poicopala dosti domov.| Reševalci, ki ao delali na majhnih pamikih in čolnih, so rešili več i kot dvesto ribičev. s«. *fHBf ■■ Daai sa se oblasti bale velikih nemirov in izgredov, ao ae vse demonstracije mirno vršile in končale. H PRAZNOVANJE L MAJA V NEW TORKU ROCKEFELLER JE ČESTITA|U MATERI JONES rv 1 »i i • . Dober človek je, — je rekla mati Jones o svojem prejšnjem sovražniku. — Dobila je brzojavno čestitko. ---- WASHINGTON. D C., 3. maja John D. Rockefeller mlajši, katerega je z njegovim očetom vred najbolj trpko napadla mati Jone.s, prijateljica prrmogarjev, je poslal br-JL , zojavno čestitko stari ženski on priliki njenega stotega rojstnega dne. Pred šestnajstimi leti je mati Jones strogo obsodila oba Ročke-felelrja, potern ko So> se stražniki Ročketellerjevih rovov spopadli s stavkarji ter je bilo ubitih dvanajsi mož iti eno'ndxajset žensk Akcija mp.tere Jone^ o j onem ča-j su je nneia za pasledic^ da so jo takoj vtaknili v ječo. Brzojavka mlajšega Rackefelier-ja se K* glasila: m Mati Jones: Hm Silver Sprmg, Md., via Washington, D. C. 1 Sprejmite meje prisrčne čestitke ob priliki stote obletnice vašega rojst\a. Vaša lojalnost napram dolžnostim, je bila inspiracija za vse. ki so vas poznali. Naj bi ostaii še nadalje zdravi in srečni. I John D. Rockefeller, ml. Kj je mati Jones prečltala brzojavko, je rekla: — Prokleto dober i po rt je. Nabila sem ga dostikrat, a sedaj sva sklenila mir. * Maja meseca leta 1914 je mati Jcnes obraasiožila svoje nazore glede coloradske stavke v registriranem pismu, naslovljenem na John D Roc*keffelerja,E ml. Vrnjeno je h;lo neodprto s pripombo: — Ne sprejmem! Ob onem času je izjavila mati — Komaj sem gojila upanje, da j bo mlajii Rockeffeler poslušal prošnje triinosemdesetletne ženske, ki je dajala vse svoje življenje interesom naroda, katerega je izkoriščal. Brez dvoma je sklenil vrjeti svojim uradnikom v Coloradu, ki sj kršili državne postave ter izzvali konflikt, ko so kršili pravice moža Pri preiskavi, ki se je vrnila pred ? " i rsn LAGUARDIA ■SE ZAVZEMA ZAD0BR0PIV0 Nabiral bo podpise ter izselil glasovanje. — Dy er, oče predloge, pa svetuje čakati, dokler ne bo poročala WickersHamo- va komisija. ----->— WASHINGTON. D. C., 3. maja. Kongresni k La Guardia iz New. York a je vložil v poslanski zb rnici predlog, naj justični komilej preneha nadalje razmišljati o Dyerje-predlogi. Kongresnik Dyer iz Missourija je namreč vio.til predlogo. k_l ima namen izvzeti pivo s 2 75 odstotki aikjiioia iz ]>--ciii;icije. Predlogu | je bila izročena justičnemu odse-j ku, kateremu oripadata tak;> Dytr j k:t La Guardia. J Soglasno s pravili, mora bit: predlog odobren cd večine, to je oJ 218 poslancev. Dyer pa je izjavil, da smatra za J buljie. če se čaka paročila Wicker-I shamove komLsije, katero je imenoval predsednik Hoover, predno se vprizori poskus, da se sprav. predi .go iz justičnega komite-a. S Suhaški republikanec Sparks i? Kaniasa, ki je tudi čian justičnega | odseka, pa je objavil dane% da bo v svojem odseku predlagal, naj se odkloni vse predloge, ki imajo namen preklicati 18. amendmen: ali pa omiliti Volsteadovo postavo Sparks je izjavil, da se b3 izrelcel justični komite j. ki je imel še dosti javnih zasli&anj, proti predi gu mokračtv. Predsednik Graham, m »krač, je izjavil, da ni vrjetno, da bi ugodno poročali o predlogah, ker imajo suhači v justičnem komiteju večino. i "i zvezno komisijo za industnjalne odnošaje januarja L;ta 1915, sta se sestala mati Jones in Mr. Rockefeller. Ko jo je videl, se je dvignil j proii njej ter ji rekel: J — Želim, da bi prišli v rnoj urad , ter mi povedali vse. kar veste gle-j de položaja v Coloradu. — Well, to je lepo o i v.-.s. — je ' odgovorila. — Vedno sem trdila, aa ne veste, kaj počenjajo plačanci lam zunaj ter si lahko predstav-i ljam. da sem vas napačno sodila. Dva dni pozneje pa je mati Jones j i2premenila svoje naz:re. ČANG KAJ ŠEK PROTI VSTAŠEM Nankinški vrhovni poveljnik bo načeloval armadi, da porazi Jena, ker so se mirovni predlogi izjalovili. ŠANGHAJ, Kitajska. 3. maja. — Nankmška p ročila izjavljajo, da je Čang Kaj-Ž>ek prevzel vrhovno poveljstvo nad kazniino ekspedici-jo proti severnim "vstašem". — Pričakuje se, da se bodo več-je vojaške operacije kmalu pričt-— se gla4 T poročilih. Čang Kaj-Sek bo kmalu odrinil proti se-veru. Objavo, da je skupina severnih civilnih in vojaških voditeljev sklenila pr; iclamirati novo vlado se-v: me K.1.1 -.kv\ ;e označil Wang, I zunaj; minister v nankin-ki vladi, kot "odprto vstaji-"- Wang ie rekel, da se bo nacionalistična vlada lotila vojaške kampanje. da uniči te vstaše ter zasede zopet ozemlje, v katerem sedaj nastopajo. Wang je rekel, da bo Kaj-šek najbrž v par dneh odšel v dantung. da prevzame vrhovno poveljstvo j nad nacionalističnim vojaštvom, j ki se še pomika proti Pekingu. Poročila iz Hankova pa izjavlja-jc. da si nankmška vlada prizadeva podkupiti severne voditelje ter jih odtujiti stvari severnih vojaških poveljnikov. MORROW OBJAVIL j KANDIDATURO WASHINGTON, D C., 3. maja. ! Poslanik Moorov je izjavil, da se Cj pri primarnih volitvah dne 17, j junija poteza' za republikansko se-, natno nominacijo. Vkratkem bo govoril v New Jersey ter pojasnil svoje stališče napram prombiciji. ___ lis : ' FRANCOSKI PREDSEDNIK ODPOTOVAL V ALŽIR TOULON Francija, 3. maja. — Predsednik francoske republik? Doumergue. je odpotoval danes na krovu p:irnika. "Duquesne" proti Alžiru. kjer se bo udeležil praznovanja stoletnice osvojitve te dežele, f Svečanosti bodo trajale več dni in jim bo Doumergue predsedoval. i indOstrijalci nasprotujejo izavarovanju ----- Industrijalci, ki zborujejo tukaj, strogo obsojali senat, ker je sprejel take "nestrokovnjaške" metode. ATLANTIC CITY. N. J , 3. maja. Konvencija zveze izdelovalcev je sprejela resolucijo, v kateri obsoja penzije za ostarele kot "socijalistič-no navlako". Take penzije. — se glasi naprej v resoluciji. — so breme za industrijo, davek na varčevanje in uso-depolne za inicijativo in neodvisnost. Izdelovalci so poslušali nagovor prejšnjega govemerja Stokesa. Napadel je senat Združenih držav, da je nastopal "nestrokovnjaški", ko je razmtšljal petnajst mesecev o tarifu. St .kes je reicel: — Če bi trgovec potreboval toliko časa, da resi avoje probleme, bi bil kmalu bankeroten. Stokes je proslavljal predsednika Hooverja, ker je sklical industri-jalne. trgovske in delavske voditelje po zadnjem kravalu na borzi. Stokes je rekel da je predsednik vprizoril to akcijo, ker ni zaupal kongresu. Obžaloval je oeijali-stične tendence", ki so se pojavile, ko so nekateri govorniki nasprotovali potrjen ju vrhovnega sodnika Hughesa. Amerika bo postala tako despo-tična kot Rusija, ko bo izgubilo najvišje sodišče poln^moč. da proglasi neustavnim ukrepe kongresa. ! Stokes je napadel tudi senat, ker je zavzel baje diktatorske pravice. Rekel je konečno o njem: — Senat ni več svetišče konstruktivnega državništva. pač pa veLika preiskovadila porota. _____ Policijski načelnik kriv. 51 CHICAGO III.. 3. m tja. Pe»er Oszakovski. policij, načelnik predmestja Niles, je bil danes spoznan krivim v zveznem sodišču, da Je podkupil dva prohibicij. ka agenta. Brat policijskega načelnika ima na-mrež obcestno krčmo, katero so o'3-iskaii prohibicijski agenti. Policijski načelnik je nato podkupil oba agenta, naj molčita o stvari. priprave za revolucijo Slavni španski pisatelj 11 nam uuo je ostro na-* padel kralja ter zahteval, naj takoj odstopi. MADRID, Španska. 3. maja. — Sem je dospel dne 1. maja slavni španski pisatelj ir. revolucij 0:1 ur Miguel Unamuco. Sprejela k.i je silna ljudska množica ter ga navdušeno poedraviia. Zvečer je govoril v Athaencum klubu pred 3000 poslušalci ter pozi-val mladino, naj strm og Lav i kralja in njegovo ministre. Navzoče je pozval, naj gredo na ulico ter noj prično revoitirati. Dasi je bilo v dvorani dosti policistov, se ni nihče drznil nadlegovati sivolasega revolucij on ar j a. Proti večeru je pršlo do vročih spopadov med policijo in študenti, ki so razobesili z univerze rdeča za t| stavo. Nato so poglasili prolesorji in študentje štrajk. Ko so nato pričeli paradirati po ulicah, se je vnel med njjimi in policijo boj, v katerem so igrali vlogo revolverji in krepeljci in drugo orožje. Unamuno. ki Je živel tekom Ri-verove diktature v izgnanstvu, i'-izjavil, da smatrajo vsi napredi i &panci kralja za nepotrebnega in nezmožnega. * PLAVAJOČA MINA V BLIŽINI STOCKHOLM.* STOCKHOLM Švedska. 2 maji. Veliko mino, ki je ostanek svetovne vojne, so videli plavrt: v b.i.it-ni švecLkkega svetilnika v Baltiškem morju, ravno izven Stocknol-ma. Obveščeni bili vsi parmki v bližini. ČASOPISJE SLAVI VOJVODO IZ CONNAUGHTA LONDON Anglija, 2. maja. — Večina angleških listov je objavila uredniške članke, v katerlh so proslavili vojvodo iz Connaghta, strica kralja Jurija, ki slavi svoj osemdeseti rojstni dan. Listi so spominjajo njegove javne službe v številnih delih imperija vključno njegove službe kot generalni govern tr Canade. mm m m rciorf NEW YORK, MONDAY, MAY 5, 1»30 eWLAJROBSTBLOVENE DAILY la U. B. I, (A CorocrmUofii ~ ■■> Mw rnidttl 8S-j^yfcBll Bee edit:. Treasurer Km Mma of -the corporation §m4 iMr«m of Above officer* * ar. tatu »trt*« *f Munb.l*/,. jg New Y«rk nty. T JuLAI D AfcUbl __*..! - iw rum. __ j—it Ewt Pij bc^C B«zul»«* a»d Holiday«. --- . _ , - ^ ----•- - - ------ e»k> Ho velja Ust, m amerike j Zm New York m. cel« leto__4*7 jOO 1» K*c»ao ...............4« UiZa pol i*ta___________(3^6 pcM l*ta___________I* tfl 1 Za tfioEeoiilv j u celo leui__47 i* A <*«lrt let« _________fl WllA POi te-A ------- Bu^rtplkm Yearly teoo .......~_] B Advertisement on Agreement. ^ __ ^ _ _ _ _i _ __ — —__________ ____ Gbua MaruOa* izhaja mxi dan larteniil nedtlj In praznikov JOoplaJ brrj piMlpbA La awtmoiti a- o« prtobdujtjo. Deuu nal me tala -xovoU potrati lx> Muaey Order vr acremetnbl kraja naročnika, n da m dud tudi prejinje biva ke naznani. d« Hitreje najdemo bhmMA tiUI NftkODi", 214 H. i tih StiMi Ne«« Tort, N. Y- I I H jBla t—*—* »» W <«1W, ■ ;u h cfku li^A, ki iiit.i r-i/.~irjv«»j vpliv ttn* i «r?lK t mi t v«M-ii»«» kon-»tik'.v p »#1 fc. »ntaml«?. Kaiululnt. ki jrvno in l< ". Ker ^o aiiKTi-ki }*»litiki j orožni in s<* !iitr«» vži-l v# v ra/nnrt\ s»* /aunU ljubka mini tiavUU-z uklonijo \tili^tlouaki iiui i v lavhoMj TriSij.i v iij»*i! mi n)<*h«' o<», i., m , EiT j 5m ■nn t«* iu SAhleve. lu tako j«- z^'Mlilo. da >«• i<- pojavila rSWa^liiir,;- tl m. ^m S ^P 1 tonu vrsta naroe privat. rum /ivlj« liju tu? hranijo jUdcj** kapljfcfv v jiivimsti >o pa luivdn^cia '•tuliaiT'^ «U ua jim /!»'pa ni para. Ti ijiulj«' i&]aj:«j'» /.a lian*! p.i-Tav.-. i-t«M"asno '»• ^»rttare im n na« in kr>ij«> 'n ijjiiorirajo. [>ru?Jm, ki si loileti »uilo^o odprav'ti n^-miiaj.>ti itnmAiaeiit, ima v -»rojili ^ /n;itnih »ni« na \ s* li teh ljiKii n jih Jfr iiOtrlu objaviti, t.*!ii -enatni o^ln.r. ki prt-i.-k «'« lovan.)t* orc»:ii/a''i.|, ki na^t»roJu,i» jo pr»»hiinciji, ni oln I a v« dovolil, taja vsak .lan ln»!j Sprejet ri<* Kil naprim« r .lon«-s<»\ zakon, ki ozna-'-a I« herneel k At erf lcr>i feibi«*ijsko po-tav«» za zlorin-I ter »lolofit ;t takt' Hvf,c kazen 'lo P> till let je«-e in «1.1». .vli je ta |iosta\a veljavna *atin» W99Šm ali tudi /a « lane kon^rt^sn fp 7nuna stvar je. «la-ki>ijt» pn»hibn ijsko po-tavo številni kon^re?«»iiki, v>oKi v!;nlr.i la-adniki ter eel » ki, i w ne strinjaj' s tak<*vanim "pl"in* nitim eksp. - \8koi;^re^n »*> Jju*ljet ki lie^mei-ko zavijajo i« i kii«Vjo Boga i« p4*klo i.a jruno/. ak<* k«lo le z "Uit ni kaj, kar iiiEvci' kot pol proeenta alk«»lioia. v jili stanovanjih in privatnih klubih se pa kosajo, kntei i vee žganja in vina popil. K« rakaj<» jm*1 krink<» krepost i, pri tem pa mladini naj-lalr i vz^leil. Vsle>. . s Sfc a rt- bi objavili njihova imena, »ia b<» že vsaj javnost vt^h-^ l:t, s kom ima opravka. Zopet velik požar v Beli Krajini. Mttliaba gasilci si šc nLso daftio odjiotflU ud naporov pri grorovitem v Zadukl. ko j* 1? aprua uaAiiakt alarm iop*t dvitn;l iz po-Spieil V5» Metafta-le (luibt trooenuiigivaii škof ml. se 4* davi okroc po» 5 ^jmcUI in na po*k»pJa električne ceturale oporll dun ntd katerim Je i* Jhrtgal drj ; bm plamen PoiCel >e tu. hrib in močni al runi klici so se razlegal: rjo Metliki Oa^ikd ao bili prav hitro pri elektrarni s *roJo motorno a pet gunscu ao UL na delo tudi ie gasilci iz Rosalnice, ki •■so kot sosedje prvi opazili potar a* prihiteli a avo>o rotno brltgalno ta-M xui pomoč. gpttehA elektrarne se je te ruMla Motor m dmazno au bilo po^olno-mm rarftadjena. je doapola mo-tmfc tetagalk*. M metW ga*llcj UM 90 ffUOoiUniku pripeli na fee M«. aA po.j h* v cm url Je mtor- lea ogenj pogasila. Orožniki iz Metlike privajali ljudi k reševanju, d.; se re;.;. ka» je še mogoie. UspfJaemu delu gasilcev velja zahvala, da škoda, ki jo cenijo na 80,000 Din, n' se večja. Saj bi bil iioei zgorel tudi mlin in žaga. a se i* cocj* cbramlo Popolnoma pa je pogorelo poslopje elektrarne s stroji in co seda) Metlika brez luči. Metliške elektrarno i>ta pred dobrimi ieti ustanovila Ivan Nemanlč in Žiga Honzel. Slednji pa je mesto družabnika odstopil Mirku Ma-karju, a tudi ta je kmalu dobil namestnika v osebi Popoviia Iz Vino-mtra Pridružil se je še Šustič, toda zaradi n&kupa že starih strojev je podjetje precej peAato. Naposled te Hi potekama banka ki je dala J poccjilo. prunorana pire vzeti trie k-trarno, ter Jo Je prodala sedanji lastnici Tereziji Nemaničevi. Elektrarna Je bila aavarovana fsn Jadranski zavarovalni družbi in je Skoda krita m zavarovalnino. O rednem štedenju. | Redne §U'denjr je najboljše »varovanje proti posledicam slabili delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega za- j služka šted« i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega iahko j črpajo kadar nimajo dela. Kedno sledenje je velikega pomena za delavca, ki nima | drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral i majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo sted-- j U. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, j da ga v.agatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obre- J - sU po * -■% na leto, prlčenši z vsakim mesecem. To je naj- } boljše obrestoranje. ki se ga more sedaj pričakovati za si- ] : s urne hranilne vloge. Vlagatelji izven Ne« York-a nam pašl^j« denar najpri-j pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejetua-no Mi Msacy Ortiers, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujem« v vlečne knjižice., Sakskr StateBBank 82 Cortlftadt Street NEW YORK, K. Y. Indijo poznamo malo. Ne zavedamo *. da se bori v Indiii 300 milijonov mod-rnih sužnjev ž:- dolgr, vrs'.o let ra nfodv:«no:r In načelo te ogromnr množic no -rvoboii: _ . gj* e nr^p^e n inc: v je postavila u- a.aa moža v katerem mnegi že ^n i z v.cu^o drugega Me.-»iio. Samo i adstv i \ incil-i nu pravi aLaliar- ' :. i ur p VeLU dur. zamiiljeae ač:. niriza. ;bkt pc- f»i«va ko^en obrat z velikim:, str an -*.rlečir-ii uš?si, ;c je Idejni v: 300 m.ll^onsJieea naroeta v Indiji. Nosi raševmasto cbi*?co z I ; •• p: o .n h-.d: o-jš Hakr au V., ga lahko primerjali r modernim Kr;s*om. Je >amo rože in ^aaje. pi>;v.:ia je v ,»rr. primeru znova pokazala. da vladna raK ne zna zajeziti spontanih pokrelov. V Ambri-tsuru je pot'snila vladna vojska svet j procesijo z ženskami in otre-c. v tesno ulieo i:, jo začela iz zra-1 ka bembardirati. Gar.dh:}u pa ruti na misel ni prišle irvaittti iz posledice. k«r je dobro vedel, da ^e •.r?ba vsaki veliki ideji doprin^ti žrtve. Te teže se je držal prav za prav do zadnjtga. Leta 1922 š ' 'kc-o prostovoljno v jeto. da bi tudi sam doprinesel veliki ideji o-svejejenja Indije žrt?v. K-- •• Ar slu a doseala .-voj cilj. si je skoro z nerazumljivo kretnjo um i la roke m obleka .smoking i-Klajčnega gentiemana. Obravnava je bila po svoji ob!ik.i zopet dostojna tradicij o anjtie.ški uglajenosti. Za sodn.Ki je bil določen p.enip-niti mož Mr. Bromfield, ki je na-prav.i istega dne angi°. t: vladi mnogo napak, kakor rra ;i R. R-/.-land. V uvodu je dejal, da je najtežja naloga kar jih je ime! kuaj sodnik izreči pravično obsodbo. -Obrnjen h Gandhi, i je br;pomnil, da ga smatrajo za moža visokih cii'f-v i.i p.jmtni*'-ga znai-aja i.i celo zi1. -jVčtnika tudi oni. ki se v politiki z njim ne strin-aio. Prosil je obtoženca, naj mu ^am svetu-', kakšno kazen bi mu xLr.erii. Resno ali v šali.Rttj se ne ve, ga je vprašal, ce oi ee mu C k*t ne zdelo predolgo. Gandhi je prijel iz ječe poldrugo leto po bolezni. B:J ; strahovito izčrpan. Od tistega časa. od leta 1024. se ie marsikaj iz-premenilo. Program pasivnost: se je umaknil programu nepokorščine, ki se kaže v kršitvi zakonov. Posnet | v Indiji je postal tako revolucionaren. Mahatma Gandhi j? prispel končno po mnogih napornih dneh iz svojega samostanskega sedeža v Ahmedadbodu k morju v tJom-j bayskem zalivu. In ko je doM?gel , morje, so v.dele solarne v Dan-di 2^.četek najčudovitejše revolucije v zgodovini. Po dolgih molit.ah je odšel Mahatma v spremstvu vojih pristašev k morju, oa pri'-ne s svečanim vei-Kim obredom pri- I dobivan a soli iz merske vode. so.i. i ki v Indiji drtu»ni tno.o p jI. katere pridobivanje in predaja pomeni torej kdšitev zakona Neznaten prestopek, a vendar kršitev zakona, odpor proti osovraženi vladi Gandhi noee ni - drugega, nego p kazati svoje zaničevanje. On noče nikomur storiti nič zalega, ker je v svoji orijentaiski psihologij: ; prepričan, da ludi to zadostuje. Angleže je treba v Indih bojkoti-: rati in to je vse. Takole op-suje setradnik ion-don kih "Timei" v Dandi prize-ko je Gandhi pričel svojo kampa-Hn o državljanske nepokorščine: Mahatma Gandhi je prekršil odredbe indijske vlade o pridobivan u soli v nedeljo 6. aprila ob 6.30. Šti-n ure poprej s? je spust-1 po nicah svo ega bivališča med množico privržencev, ki so se zbrali čez noč in prebili celo u."o pred Vitanjem v molitvah in prepevanju narodnih pesmi. Bilo jih je do 4000 Gandh; je stopil v kopalnih hiaci-cih prvi v morje hi je nekaj minut plaval. Potem je hodil s svojimi sotrudniki po pe-ku oh vodi. Točno v trenutku, določenem za začetek . drzavljanste nepokorščine v v Indiji, so spremljevalci opozorili Gandhija. da je napočila odločilna ura. Gandhi se je sklonil, nabral je preišče peska in slane vode tc-r NAJČUDOVITEJŠA REVOLUCIJA Mh VSEH ČASOV se vrnil smeje v svoje prebivališče Veliki čin je bil storjen, vsaj iz tehničnega vidika, ker je pridobival sol proti zakonu o solnem mo- I nopolu. Kmaiu je odšlo 82 prostovoljcev v bližn i zaliv, kjer je soli v morski vodi več. nego na obaii. Prgišč^ soli. katero je pri.dob',1 Gar.d-h:. >o izdrai-L za 32 lan. -v šter-iingov. Ta cas so hodih Gandhi levi >ristaš. po coali sem in tja. Političnih demonstracij ali izgredov ni biio. Nikjer ni bilo videti nobenega /tražnika in po mojih .nfoi-rr.acijah je oilo izdano povelje, ni; pclicija ne nastopa. Mučeniki s:o torej opravil^ svoj po?el br€Z muk e? ne računano pripeka cee^u solil c? in -Slhne vode. Ves prizor je bi! reui:i:.k,ovit, otročji in zelo prisiljen. Ja^n j je. da zavisi učinek take akcije od osebnosti dotičn^ga. ki jo vedi. Če t, začeli vsi Indijci odklanjati monopolno >ol in nehaii pia- čevati d-žavne aavtce. če bi r.ehaii Q .zpoinjevati odredbe vlade in nje-r.ih organov, bi moiala peščica An-g leže v v Indiji hitro pobrati sila in kopita, sic.er bi b.ia .strta, v prah Tak rezultat Gandhi j eve revolt. .sekt r ali versko šolo. ki aplicira njegov novi zakon. Indija sicer ča-Gandhija kot svojega ::vetnika j.n ga posluša, je pa slaba, kakor :o pač slabi ljud e napram v r. k . dogmam in predsodkom. Domači fankciionarji so odlagali ob Ga.i-dhiievi po*i svoje funkcije, a so jih zopet prevzeli čim se je prorok oddaljil od dotičnega kraja. Angleži so zavzeli napram početju tega originalnega revolucijonarja ed.no pravilno stališče. Ignorirajo ga. kolikor s° cla, in kaznujejo amo * na munejših primerih in zelo obzirno. da bi ne delal, mučenikov, kajti mu eništvo je v Indiji še vedn -največja slava in najbolj nalezljiva bolezen. Menda je usoda a-ma na strani Angležev. Da e dala Indiji revolucijonarja Leninovega ali celo Stalinovega kova. b: bil revolucionarni oikan že davno odpihni angleško nadvirdo iz te bogate dežele. Iz Slovenije. Ponovna obsodba Rudolfa Kovača. IgOf i 17. aprila se je pred malim senatom okrožnega sodiija v Maribora vršila nova kazenska razprave pre'- 10. januarja t. 1. na 13 let težke ;cee obsojenemu čevljarskemu vajencu Rud lfu Kovaču izStu- ^fr.cev. Ponovna razprava se ie vr- ... p? edrede: stola sedinorice v Zagrebu na pritožbo po zagovorniku ar Šnuderlu proti sestav; senata p:tih sadnikc/, ker je bil obsojenec za časa storjenega dejanja se red-Icten. Kak-^r porcl-an;, je Kovač dne 24. septembra s so de lev .i-nje.r Rudclfa Mchcrka. ki je pi rcor^nil in ga do-:iaj še niso tledii: v roparskem namenu na re- -*: Cd pr- oje Sv Lebr^nc na Po-horra do Dcvice Marije v Puščav, nepade! posestnika Jakoba Čresni-kj in Jak ba Viemar.a. ki -t i se 25 tisoč dinarji vračala z živinsk -ga sejma v Mariboru m da je a. oktobra lani na ce-'i pri Kamnici jreti Sv Križu umeril s sejma v Maribor ?c vrača jo. eg a posestnika Rudolfa Kanclerja od Sv. Križa. Dr hm je Kova: pri prvi ra ..pravi (c':dclž:tv: trdovratno zanika jc zdaj odkrit- priznal, aa je pr; peskušenem roparskem napadu na Čre.šuika in Vicmana soudeležen, da pa ga je k zločinu nagovarjal pobegli Mohcrko in da -e te pri napadu ob?h kmetov 1 ti! samo b I>estmi. doi-im je bil napadalec i nožem Mohork Krivdo na ropar-.".71 umoru Rudolfa Kar lerja jt odločno zanikal tudi zdaj. Glede na to, da ni bilo pričakovati nobenih odkr't'.j. priče nij-o bii.; za ii-.šar.e in .■ . se izpovedi samo čital' Zel' zanimiva je. o.iba med obto-ženčevim zagovornikom dr. Sever-jem. ki sta z jedrnatim: i uri s Učnimi lr. psihole^kimi argumenti itcpala voji tezi »lede krivde in nt krivde. Poivetavanje • -na,la. k. je ibitojali b odnikov P. e;-?, Mi-klcša in Tcmbaka. je traj?; izred-r.o dolgo. Kri »'derek senata Fe gia-il. da je Rudolf Kivač kriv e-be h zločinov in je bil obsojen na 14 let težke ječe, plačati pa mera 25C0 Din odškodnine dedičem umorjenega Kancler j.i Obsojen je bil tudi na povračil. \ -,eh sednih stroškov in taks. Obtožencev zagovornik dr. Šnu*i, rl ..«• je zaradi previsoke odmere kazni pri težil. Peter Zgaga | — Z^Ka. pa ncs:š pen 11; o na sr tu' — si vprašali rojaka — Veste stvar j»» taka. — je od-.•nhi. — jusr n: precej pczabljiv, 'ao m. je pa z ena rapra\ .1? penija na prst da ne bcm pozabil od-iati njenega pisma — No, pa Ji pismo oddaj7 — N". — Zakaj pa ne'' — Ker mi ga je žena pozab.la iz- Ta stroj c-pravlja delo d: e-Ler:h ljudi. — je rekel predravna-Tako .zborno funkcijouira ie >t da bt imel c iovebko pamet. Nak. pameti pa že nima — je zamrmral nekdo rred poslušalci — C- bi i.n^l pamet bi ne delal /a fie-let ljudi. -Y- Snanskesmu kr.iliu se je zael majati prestol No, če ie bo drugače, bo p« po-bral šila in kopita ter se izselil. Z denarjem ki -i ga je nagrmadil te4tom svojega vladanja, bo prav lahko preživel ostanek svojega življenja v kak'm francoskem leto-?Lšču. Francoska republika se nt* brani • dstavljenih monarhov. C« imajo denar, seveda No, denor pa imajo brez izjeme *•■ kateri vladajo tiar«»d..m v. Komaj se je končala v Londonu konferenca, kuje cilj je bil zmanjšanje oboroževanja na morju, oo že začele velesile tekmovati, katera bo zgradila več križar k. Pcsebno Itellja hi Fraiecija sta nenasitni v tem ozira l alija namerava zgraditi devetindvajset novih bojnin ladij, dočim hcee imeti Francija dvestotiseč ton več mornariške tonaže kot ie ima Itahja Kako se bo ta spor končal, b: pokazala bodoča vojr.a. katero sta najiravili Li^a narodov in Kel-3eggova pogodba za nekaj nemogočega. Ncvi angleški poslanik v Washing tonu b liir.portiral iz Anglije precejšnja množino alkoholnih pijač. Ostali prebivalci Washingtona so pa bolj praktični. Iz Anglije imp Drli ran a pijača ie precej draga. Zato se rajši zadovo-l?e z domačim produktom, ki je v gotovih ozirih istatoko dober * Poštenost maidkatere ženske je podobna nezastraženi dragocenosti. Samo zato ni ukradena, ker ni nobenega tatu v bližini. * Pomagajte ml, — je rekel berač. — Dajte mi kaj vbogaime. Poročen se in sem nekoč živel v boljših razmerah. — Dragi prijatelj. — mu je odvrnil zakonski mož — vaak prav vsak, ki je poročen, je živel nekoč v boljših razmerah * Londenska konferenca, koje cilj je bil onemogočiti bodoče vojne, se je raziia. In tako je zavladal začasen mir, že vsaj v Londonu * O sodniku Oliveru Wendellu Hol-me^u, ki je član zveznega najvišjega sodišča, se glasa, da ne pripada nobeni stranki. V Ameriki bi bilo dosti boljše, če bi bilo več takih sodnikov. * Neki časopis je ugotovil, da so mesta, iz katerih prihajajo suha-ški narodni zastopniki, skrajno mokra. S tem je potrjeno le splodno znano dejstvo. * Neki znani evropaki zurnalist, ki se mudi v Ameriki, je rekel, da ne bo Poljska nikdar poeabila predsednika Wilsona. To je umevno. So pa še druge države na svetu, ki ga ne bodo tako kmalu poeabile. Naprimer Nemčija. * Angleške oblasti so dale zapreti indijskega voditelja Mahatmo Gandhija. Ja^J S tem je o&povetiate Anglija boj tristo milijonov duš broječemu Sn- dijsketnu narodu ■■NT.......■■■■■■■I......................... i........... s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prija- ; »teljem, da je po dolgi :n mučni bolezni, previdena sv. Zakramenti mirno v Gosoodu zaspala naša nepozabna mati H Katarina Zadnik Stara je bila 74 let. — Umrla je dne 4. aprila 1530 v r.bniei na Dalenjskem. Pogreb se je vršil iz hiše št. 23. Ribnira one 6. aprila 1930. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Žalujoč ostali: j1 andrew zadnik. sm 11821 Parnell Ave, Chicago, 111. joseph zadnik. sin r. f. d. 3, Smethport, Pa. * frančiška poročena petek, hči Ribnica na Dol.. Jugoslavia i T ^^^^^^ K " KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, "GLAS NARODA" ne ota orno vsle W^Mwy p»ž m T»i Slorenci v 'rail okolici. |||B CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Jffi •QLA"? N A I O 9 A* ^"'■"wiiMnP'^MBvvaMMW' -m r- ■ II 1 ■ — ■!■■■ Mi. I ■" ■ ----- ■■■—!■■■ II l«M I I I ...................................I I KRATKA DNEVNA ZGODBA! -"a2 ' -g isl iwra * ^avka NEW YOBfi, MONDAY, MAT 5. »Si The LARGEST SLOVENE PAH * KLAMASTI TONA A. Olive Cmkk: GANDHIJEV POKRET Pfd ka;,*) K KO'! v orehovi enet, predse je rijai in preudarno ffc61*l Da rr.u je tuo ptjuvame la - ?!<■ <>d r<>*. v ustih slikal tik, in fi t j«■> čik ilahtnejii imel okas, pa Ej* i» malem zamaka) iz stefcini-j <■«*. m Ji skrival v nctranj-®! I** skrival ne rarad. ljurts . m n?*o i/ : avad» Odkai *ta mu umrla oče li miti Je bi sam &voj gospodar Pa m ' b:l j** »am N« - b»l vj .en, da .ta komandiraU «ia- j I 1» #MU tal »ta fcomandirnU tJfl ko ooc je »rdel na eevl arsk^rr j stolu pa M vsak hip poklical j ci.i mu uopi v starano po iganc. ra t{a »i mkdar poki it a i z drugac-, , 'x edit nt -to van! vr»tH ki-- _'■ jk' M»u pu ie od Jatra do večeru ' juinj tmljala -a aha zta *-ner- j Jala, da klama Pa Of btl fant reanieoo -oama, toda j< oi njun a lift In r*i bil sum kr.v. da je kar Js.^ SHfia; '- a -.;.ara dva nista več ko- . m »nd ra*n. nir ve* ni o*e vanj mr- i'. k flic M-c ni mati nan nt-I Hala « vuins® *e Se h-v di) Pil sra r»a ]r pa k akri- t< ** UBM'l V z.*pu zato^da ga ne b. viciftia n» »ra dva W<'*uj nW"J**ev >»ta bi i /<■ mrrva, v ->*- ,:h !e bui d j ix kakega Ok la ali kzza nanj zaropotala sedrl J« kiamasti T^i pred svojo U »> in fledal tja v božji dan. ud Mgl^dul r> krev.jaj tiari JaUta. po »vejem poklioi j Pa j« klamas-mu v zaupanih j »o^^U /budila mivei ali al j onegavi one oni dan pravil, da je Klamastl Tona je rmajal t^vo .■i pljunil prrvlHf Juhata' — i kUmasU Tona? Prikrevijal je' limite ki stokava na klop po-j E "ia klamaitega m^ i, kgfla Jf Idama iti dejal — Sa« ki u- mJ. ah ni^r Odjavi one ^ pravd um dan. rta ai umrl'J J* m t oka t berat H — Umrl. u-mrl. kakopak* Seveda sem umrl V1*lo iiranja mi daj. k. ti frakelj o^a ujma? Kiamaati )« dal čudovitemu «o-.tu Irakelj in *e nekoliko umeit-| nU Uopi nerodne je sedeti »raven mrlič*« Ni ka. bi. pa )« vprašal Ak si nazaj prifcSfV it odgovoril Juh.ua — Za pota i i-) na onnri s-v^tu |pf» ,, in kom ur j* kaj tr«ba tia mu lepo preakrb^m * te*a sve-ta. kakiao klobaso za priboliaek ali tobak Le igaaje re smem ^j^lMpiau. 3tfanja n- gledajo radi / POTRTI? E^B \ a*«*«« t »crk« uj» »jtc J » i,...—. i Hktaa.i ■ C h.. r» ■Mf^ukuan« I K '* tolUHM ^K«tM(%tt> bf- M mi3323Sr tam gori. Pa si je privoščil še en pdarek in mu ga ni bUo zavidati ob ra/merah, kakršne so bik* po njegovih b<-»edaJi na onem svetu. Klama mu ni bran.l pcžirka. Beračeve besede »o mu zaprle sapo Mclcal je Potem ?e dejal: — Naša .rara dva. ali si ;a kaj videl na onem svetu'* Je odgovoril Jahata: — Videl ridel! In te pozdravljata Našo K lamo si Ofclcj, sta dejala, kako? se kai >am komandi ra fflH Klamafei-efta. m tcai rzves^uia ne- I pričakovana ta pošta od rajnkih dveh roditeljev. Tesno mu je po- j tajalo okoli srca in c vprašal —j Kai pa kaj počen a stari'* Je zastokal bera- — Kakor po j navad:' Boli slabo se ima SVarp^- ! 'e krpa ce mu kdo katere prinese I Pa kopita krog sebe luča Je?i se, I da nima nikogar, da bi jih luči! j van De*a! je. da te hudo pogreša | Deja! tf, da bo priše' nazai la pa! zganja mu manjka, zganja! Neprijetni občutki so se budili v j klama^tem Tonetu Kaj. če se sta-1 ri resnično vrne' To ne bi b.la po- j stena reč in po pravici' Ta misel I sa je tako zmešala da je pljunek ' p- /H fik p g:7pUunii. Zmajal jfj trlavo in je vpraša! še oo materi, I kaj pot :vj .n kako se jim £0di j — Kakor po navadi. — je pove- , dal berač. — Ves dan regija jO, oa i j.h nihče ne poslusa. Dolgčas jim je Radi bi pn^li nazaj, če bi vsaj kravo imeli, lahko bi si vrasi kaj kofela skuhali — koj bi jim čas bii • krajši! Klamasti Tona je molčal Pre-, čudne misli, prečudm računi so se mu pehali pa glavi. Berač Juha.a pa je Ae pnpove- i doval: — ČJe bi s»a.ra dva kravo i-j mela mati bi se lahko skuhali i -aksen kofe — očetu ni za kofe, I materi pa je. Nekaj mleka pa bi j lahko p/odali, da b« stari imel vsaj i za tobak in za kak požirek grenke- I ga ka, malega bi nemara da-i lo spraviti take robe noter kon- j terb-mt! Ja ja. ruč nista preveč za-j dovodna; rekla sta, da bosta na- i za j prišia Kar pripravi se! ^e ena slina je zg:?šila svojo pot v grlo namesto na dan. Potem se ie j idamast Tona zakregal na glas:' Kaj bosta hodila n?,zaj! Pogreb J je plačan in >eimma tudi. oboje košta! Kaj ta je prepisana name, prepis košta! Kam bosta šla — i kajti ni prostora! Reci jima. da se bom oženil! B'rac Juhata je nagnil frakcij — prazen je bd, komaj eno kapljo je še ujel na jezik Postavil ga je puleg sebe na hlop in se pripravil. da vstaite — J a ja. tako sta rekla.lda bosta prišla nazaj, še prav ktralu bosta prib'.a. O ja, težko je ua svetu« Bom pa sel *n pozdravljen bodi. Tona« Pa se je Tona hitro odločil: — Čukaj, sakrabortt, bo*, kravo vzel j, in jo ženi ?tarima, da bGsta sila in ne boata silila nazaj' St?>pil je v hlev in od vezal kravo m jo prignal. — Tukaj jo imaš, pa jo ženi! In jima razloži, naj o-•ftaneta. kjer sta L*hko ju nu.lo postrašiš — tako jima reci. da .iu bodo ie iandarjl prijeli, če pride-, ta aazaj!" M Berač Juhata se je obotavljal. — Svoje žive dni še nisem gonil krave — sam jo ženi! Pa je klamasti Tona poiskal po žepih in našel nekaj drobita, da ga je dal beraču. — Le ti jo ženi — če b: az priše!, sakrabclt. prehitre sem jeze. ne vem. kaj bi se zgodilo. Pa je berač spravil denar in zastokal in odkrevljal s kravo. 1 Ni prišel daleč, je krava zamukala — iz hleva se ji je oglasilo te?*» pa se ie krava obrnila in ni hotela na-preji Je berač zaklieal Tcnetu: — Krava noče brez teleta: Pa je klamasti Tona ročno zaklel in je stopil v hlev še po teleta. — Na. hudnik, pa ženi še teleta s kravo! - Par dni potem je bil v bližnji va- ' i semenj in so pravili, da so na sejmu videli kravo idama uega Toneta in ie tele imeia pri sebi. KLa-mastemu ni bila vaec ta novica; bal se je: stara dva sta kravo prodala, da bo ta imela za pot, in bosta prl-Ala nazaj! Pa .-ie je hitro oženil, kupil je nove močne burklje in kajžo dal prepisati na ženo.^ Toda je šlo po sreči: starih dveh ni bilo nazaj. In berača Juhata ni bilo več le-mime, nemara je res umri če /e ne prej. pa pozneje. __ml LJUBEZEN ALi ALKOHOL | Razširjenje samomorov v Turčiji | po-euio med mladimi ljudmi, daje J mnego posla civilnim oblastem in ! zdravniškim krogom v Carigradu. Za ta pojav v turški republiki se navala jo razni vzroki. Neki Franco?, bivši profesor za sociologijo na univerzi v Stairbulu pravi, da sc krivi tema nagli reformni ukrepi, zlr*.st. izpremembe na polju ljubezni. Turlci, tako meni Fran* "i, so bili nenadoma vrženi v zapadno ro-| mantiko. katen so bili doslej zelo daleč. Nikoli doslej niso mogli mladi ljudje cbeh spolov tako svobodno občevati drug z drugim in potem. ko so odpravili harem ter se je zakon paduhovil. se loteva iju-bezen čedalje v večji meri turške mladine in jo melje v njenih globinah. Nasprotno pa pripisuje turški zdravnik Fahredin Kerim beg pom noti t ev samomorov čisto drugim vzrokom. Meni namreč, da je alkohol ki je bil prej prepovedan, korenina zla. Alkohol pristudi Turkom življenje in jih vodi v pogube. Ta zdravnik je ustanovil zavod za duševno higijeno. Poleg ljubezni in alkohola pa igra nedvomno beda zlasti v revnejšin slojih velikansko vlogo. Gospodarske razmere v Vurčiji so zelo slabe; ▼ zadnjem čaju beleii kronika vse polno polomov, kar pojasnjuje obup, Id vodi marsikaterega Turka v prezgodnjo smrt. SEZNAM AKANtfitANIH KON- ' CWTOT. - 18. maja: Chicago, 111. (Orchestra Hall). 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. jumU: Calnmaf. Mich.. (Opera House). 7. junija: Traunick, Mich. 15. junija: Ely, Minn. 22. junija: Duluth, Minn. Naslov: Banovee WL €233 St. Ctalr At«. Orteland. O. P ŠITALKE za na BOX In MALO maMno dobe dek>; dolga sesija in dobra plača. Vprašajte: — City Straw Work. 1*21 Gran* Street. Hntoken, N. J. ŽEUM IZVEDETI za bratranca EMILA KRAJNC. Nahajal se je v Pa. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve kje ae nahaja, da mi blagovoli sporočiti, ako pa cam čtta naj o? javi: — Anthony On—ii. 172t Gates Are.. Brooklyn. N. 4lx iJUt7* ■■ji ■ 'M. JB sar .aoig f-T- »riggs mejs M a^jg-'p _____i nt« flumm 'aummm'its. »weta;' n.„ . . . „: lsiis. ihm___.^u.i.asnasa.:: ■•isjsdbii'.iwl.'"iijihisa i »t "" ^Mir^WraFWilBM m j U-oda Ljeningradr. je v tem, da bo ostal vedne Petrograd! Moskva j je živa in pristno ruska, Petrograd ' je bil vse kaj drugega kakor ru- j sk;. Danes pa je mrtvo mesto in 1 kar je ostalo od nekdanjega Petro- ' grada je samo pranaseljenosi du- \ hov — duhov vladajočega razreda, ki je bii temelji te Jše izgnan iz domovine kak;r katerikoli družabni razred v kakšni revoluciji, odkar pcir.zu zgodovina. • Peter Veiiai >e hotel imeti .svoje "tkno na zapad". Čeprav je bilo zgrajeno na slanih močvirjih in. kaker pravijo Rusi. na mrtvaških kosteh, zakaj v močvirnatem oee-m)ju se je mnegim utrnila luč življenja. Peter Veliki je hotel tako in tako se je morale zgoditi. Zgradi i pa ni ruskega mesta, ampak po | zapadnem vzoru, kozmepelitsko me-ito. najmodernejše in naiprostra-nejše v vsej Evropi. S svojimi širokimi ulicami, avenijami in prospekti, s klasičnimi pročelji in ponosnimi stavbami -n bil pastai Pc-trograd malone carski Washington. če ne bi hkrati bil nekakšne vrste mračne Benetke s temnimi prelivi in svojo sivo laguno, po kateri se izlivajo črni valovi Neve : Finski zaliv. Ne-recno slepilo Romanovcev za zapad in za morje je ločilo to vladar sko redbino od mračne stepe, kjer ni vetrov slane vode niti kakršnihkoli evropskih dojmov. To je tudi dalo povod za zgradbo največje admiralske palače na svetu, bro-do/je pa je ostalo eno najneznat-nejših pod solncem. Tri tisoč čevljev dolgo pročelje mornariškega ministrstva zaključuje Nevski pro-5pekt, na njegovi jamborasti keni-ci pa je kazala zlata kompasna igla še vedno v napačno .smxr. Arhivi tega ministrsva so nabiti z momari- I škimi načrti in proračuni — njih i realni uspeh pa je bila mornarica v miniaturi Danes pa napravlja Ljeningrad vtis vtis tujega odra. ki je bil prirejen za veliko svečano predstavo, ki pa ae ni nikoli vršila. Tako se zdi da večinoma v baročnem sloju zidane privatne palače, katerih 1 postanek je vezan na imena ekso- 1 tičnih arhitektov kakor Trestinija I Rasireilija. Rcssija in drugih, ki ' spadajo v Rusijo, prav tako kakor j tudi ne zmanjšani model Petruve cerkve v Rimu. Kazanova katedia- I la in mogočna cerkev sv. Izaka„Jki bi imela primernejši prostor v Parizu. Človek si jedva more predstavljati Ljeningrad kot bojišče delavske revolucije... Ljeninu se je obneslo obleganje Petrograda zato, ker sta cila ruski vojak in rusjd kmet sita vojne ir ni blio nikogar, ki bi jima dal mir. Čeprav je imel večjo moč kakor nekdaj car. ni postal Petrogrid nikoli njegova prestolnica. Tako je premestil Ljenin svoj sedež v "sveto mesto'', v najstarejšo citadelo stare Rusije in Petrova mogočna prestolnica je postala zopet vna-nja straža. Kakor v dneh, ko je izgnal Švede ter sezidal proti njim v svojo obrambo trdnjavo Petropav-lovsk. Razpadle palače plemenitašev žilujejo nad tragedijo svojih nekdanjih lastnikov, mah izbija iz razpok med kamnitimi ploščami. Toda Petrograd je kljub temu o-stal carjevo mesto. Ljenin je imel Kremi Ljeningrad pa je ostal Petrograd. Staro carsko mesto je polno palač. zimskih in letnih dvorcev, palač za to in ono, ali za tega ali o-nega izmed Romanovcev. ki se je nenadoma naveličal svojega bivališča in si je začel zidati novo hišo. Če si videl eno, naj te nikar ne žeja po drugih! Vse te palače so namreč ekoro enake! V njih najdeš isti marmor, ista zrcala, pre-bogato in pozlačeno razkošje, na katerega so bili kralji priklenjeni in obsojeni, čeprav ne pom poznejše kakor v Italiji aii Španiji, čeprav ne tako ukroti ji vo kakor v kraljevski gradovih stare Francije. Zimska palača je mračen kup kamenja, celo če gledamo nanj z vidika muzeja. Kot bivaCsče pa se mi je videla ta palača silno neprijetna in hladna, ko sem korakal skozi temne, neokusne sobane. Zadnji Homanovci so ostavili malo krasote in raako&nosti, ki bi jo bil človek pričakoval od carja vseh Rusov. Bivali so sredi natla-četnega gradu pretsj enostavno nekake po vsorcu dobrega povprcc-! nega meščana. Tembolj fe obžalovanja vredna grama usoda teh preprostih ljudi, W v mM nfeo aaskttM ttUnaca ' v* > >r . * * t rasnega konca. Nikon nisem sli-sal Rusa, da bi izrazil to čuvstvo ' ali vobče kakšno čustvo zaradi propada !tomaiiovca. Neki kmet mi je dejal, da "je mali oče pač moral umreti, ker se ni umei ubraniti vojne in drugih skr^i". Kdor si o- j gleda nove mednarolne tipe sovjetske Rusije, kako pohajkujejo skozi palače svojih prejšnjih vladarjev, postane takoj pozoren na njih nenavadno ravnodušnest in sam obvladanje. ki neo čit uje niti zloce niti sočustvovanja. Prihajajo v sku-j:nah in tropih iz tvornic in s kmetsv. zdržem v vzgojne in izobraževalne tečaje", ki tvorijo važen člen novega sistema. Paiače pa vzdržujejo tako dobro, da morajo ljudje, ki pridejo na pr. v Carsko Selo, natakniti na noge kloouie-vino ali kakšne drugo obuvalo, da ne poškodujejo pro torov . Bivši stanovalci teh palač so večinoma mrtvi ali pa žive v prognan-stv u izven Rusije. Proletarska Rusija nima prostora zanje. Končni -meter razrednega boja je bil uničenje starega vladajočega razreda. Srečne se počutijo tisti, ki so našli v očeh novih gospodarjev toliko mi-l-rrti. da jim je viada dovolila dve scb.ci v lastni hiši. Nekateri, n. pi\ knez Obcien>kij. nekaj bankirjev in inženirjev, juristov in učenjakov. je stopilo v sovjetsko službo. Ljeningrad ima možnost, da p;.-i ^tane duhovno sredisče sovjetske države. Poleg Akademije znanoiti velikih zgod vinskih in znan^v- -nih zbirk ima še sloviio univerzo. Carjevo me^to ni bilo sredis;:e bogastva in družbe, ampak važno središče literarnega udej^tvovanja in shajališče vse revolucijonarne inteligence. Piefesorji. muzejski Ofckrbniki. knjižničarji in drugi pripadniki znanosti so ostali se iz prejšnjih časov. Vsi še poznajo tuje jezike imajo stare manire. po katerih sc ugodno razlikujejo od drugih sovjetskih uradnikov. Nekemu številu meščanov je država tudi pomagala do služba. Tape ilila je na ta nacm mnogo proie-sorjev. zdravnikov, izprašanih knjigovodij in sličnih poklicev, k' so jih | ti izvrševali že dolg3 časa in se v njih izkazali. V svojih najslavnejših dneh pa. je moral Petrograd napravliati nekoliko melanholičen vtis. Kakor je megla njegovih močvirij in Baltiškega morja vedno obrobljala zlato Petrograda, tako je obdajala carski dvor groza in tragedije. V Moskvi je vse zaposleno z zidanjem novega sveta Ljeningrad. ki je v primerih z Moskvo otožen in zelo miren, ima v poletnih nočeh nekakšne vrste malomeščansko zabavo. Tam "fcxtrotlajo" brez sramu. pijejo vse kaj drugega kakoi kavo, vse ozračje diha življenje m veselje do življenja. Z eno besedo, naš Petrograu je ostal še vedno nekoliko buržoazen. 3 Smrtna nesreča, delavca. V Dugiresi se je te dni smrtno ponesrečil delavec Janko Benič. Hotel je čez ozko brv v višino 10 metrov, pa je izgubil ravnotežje in strmoglavil v kanal, kjer je nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa pošodbam podle- NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjamo, da je dne 2i. aprila umrla v okrajni bolnišnici v Oak Forest, 111. -j 9 3ea PRANCES NARTNIK, rojena v Waukegan, 111. Ranjka je bolehala na jetiki celo življenje, njena mati je na isti bolestni umrla lansko leto. Pokopane ste obe na katoliakem pokopališču v Summitt, m. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence, Antonu Jakopin iz Cleveland, O. družinam Ahčan, Bevčič; Jurca. Jurek, Dovjak in g. Louis Srvaja, bratu Albertu, kakor tudi onim, ki so ji delali kratek čas ob zadnji uri življenja. Miss Dovjak in Pink. Še enkrat vsem lepa hvala in Tebi, predraga Francka, pa mir in pokoj ter večna loč naj Ti sveti; ■ Ostali žalujoči sorodniki: Alkert Nartnik, Anton Jakopin. Josepina Jurek, Mar* Dovjak, Joseph Dovjak. 1760 W. 22nd St., Chicago, I1L t kbfeiidhi k cl - .>.-■.. ■ Indija je danes v ospredju zanimanja. ne ie v ožjem območju britanskega imperija, mraveč tudi za ostalo svetovno javnost. Akcija, ki jo vodi Gandhi, se zdi, da se bliža višku in ves sv^t napeto čaka. kakšen bo njen rezultat. Lahko pa kar brž pristavimo, da je težka najti kak političen problem. jer bi bilo tako težko napovedovati nadaljnji razp'.et :tua-icije. Tudi najboljši poznavaj] Indije si niso na jasnem, kakšne do-H gndke prinesejo bližnji dnevi. tr. d ni i n meseci, kar na.ilep- odseva iz dejstva, da se položaj tako različno presoja. Eno se zdi pri tem gotove. Dežela. v kateri se je narodno gibanje povzpelo do tolike stopnje. Kjer | je stremljenje po popoln: osamo-j svoljitvi zavezelo ž" tako široke i kroge, se ne more več do!g<» drža ! ti v takem odnošaju do držav? << j jih je podrejena, kakor -c d-ne> j Indijo. Pač ne more nihče ve3 dvomiti, da bo bližnja bodočnost postavila razmerje Indije do Velike Briatnije na nove temelje, ki bodo pomenili dejanska osamosvojitev dežele in naroda. Toda koliko bo mera samostojnosti in v kakem tempu se bo izvršila o-samosvojitev. to oboje pa je še vedno zavito v negotovost Na Angleškem ie pri sedaj odločujočih političnih krogih odločno razpc'_>ienj° za likvidacijo spora z Indijo, če je dovoliena takšna o-; z.iaeba za pripravljenost delavske vlade, dati Indiji dominijonski i statut. Toda tudi MacDonaldov ; kabmet ne živi preveč s svojo reformo. zakaj tudi ta je razpoložen . za staro tradicijo angleške politike . nai kolonija, ki se osamosvoji v domonijon. ne doseže uspeha v taki obiiki. ki b: ^e mo*la tolmačiti kot p.;raz Anglije ter uspeh recimo. naciionalnega up: ra. POLARNI SNUBAČi v Angleški tečajni raziskovalec Snow 'pomembno ime!) je priii -se.' s .seboj zelo zanimive kinematografske posnetke živalstva iz veiike bele puščave. Črna b.trva. ki pomeni pri nas žalost, je ob južnem tečaju nasprotno znak življenja. Še belega medveda spoznamo oti-daleč na ledu po črnem gobcu, o-čeh in krempijih. Po rpiozkih • r-nih skalah lazijo tisoči 'trnih mro-žev, ki se solnčijo in kakor na saneh drčijo nazaj v morje. A največ uspeha imajo pri občinstvu prizori iz življenja neštevilnih tol-ščakov, čijih dolge, čriie vrste s povešenimi kratkimi perutm nepremično gledajo v solnce. Tc like ptice gradijo gnezda iz ka menja, ki ga mukoma odl-c >pava;i' izpod ledu. Droben kamenček zanje pravcat dragulj. Toiščul.: so vzorni rodbinski cčet.:t. Mlau tolščak, ki snubi svojo izvoijenko. ji prinese kamenček in ga spusti v sneg. Lloiče vprašuje: "Ah bi iu-tela z menoj graditi skupen tiom Ona pobere kamenček. ;>a pritrdi, ali pa gre proč, č° ji ženin ni všec. Marsikateri nestrpni mladenič u-krade kamen srečnejšemu tovarišu, da ne bi zamudil ugodne pril -ke z dolgim napornim iskanjen: Treba je videti, kako prebrisan > se ozira po svojih tovariših v zavest'. da je zagrešil tatvino. Če -ja zasačijo, ga tudi po za -.lun: feaz-nujejo. Še pri tolščakih velja zasebna lastnina in nimajo umevanji za komunizem! BKEZPLACNl POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli šiv 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v |K>ndeIjek in sredo ob 3. do S., soba 413. _________ ŽENSKA PO PARIŠKI MODi Znani pariški modni diktator Mf.I>ncaux tf je mudil u dni v Berlinu. ga Nemci pazljivo lušali, kt, j .m je pripovedoval, kak.-»na bo /a nska po pariški modi leta 1930. Dcjai je: 1. Ne bo imela kolen »menda Je mislil, da se ji ne codo kolena videla». samo v letovi.v :h in pri kopa nju jih trne imeti 2 Zvečer bo z damami še večji ker tudi mec in'g lean je v ne bi;dt» imele clnc^io ker >r ne b>do i videli. 3. Povratek kratkega krila je nemogoč. Zato so Berlinčanke o-blečene pre\*eč Kratko. 4 Čeprav mora ostati silhueta vitka, se pomika ženska linija naprej. 5. Malim klobučkom je odzvo-iiiic. Zdaj pridejo v m do široki klobuki pod katerimi bo v senci jiiava. 6. Kar se tiče barv. naj si dame zapomnijo, da zahteva moda do-polne nežne barve, popoldne črno, temnoroodro in belo. zvečer pa ve-rele. K večerni coleki sr nosijo rokavice barve kože. 7. Dečja frizura spada v pretekle kakor bela rokoko lasulja Zdaj so v modi nakodrani lasje. POZIV! t _1 i Vsi naročniki katerim j je, oziroma bo v kratkem pošta naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo-i žnosti čimprej obnove. — Uprava lista. t j ADVERTISE i in "GLAS NARODA" ! L Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE H POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO RRf^B se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 FOPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU! VSAKI TEDEN Hlniii, "•11« R 11 O B I* . gngg^s TaBTTIalE ■E#nKBPiluiilCTgJiTiijBt''. '"al NEW TOKI, MONDAY, MAY 5, 193« mom »LOVPH P AIL J hi U. S. A. o ■ f-tsar^ t* a. go 1 K U I A jjjansssesam romaj« življenja. ^^^^ ^DEfaPl P ~ ».- t- S3 B ti I-J Za Glas Naroda priredil G. P. flf_^jm^^mj^k^bbm lmii r pj ■ _ ,■ b kuli ■n 25 H^PEgERpa ; Nadaljevanje. • s« m |30| i f rang Čeprav Je bila primera neugodna za slednjega, je Jerica vendar pari^, na starrs. k4 je bil izročm v varstvo Kakorhitro sta dospela do nove cerkve, Je k Jerici oreddelavec ter jo nagovoril: Dobro jutro. Miss Flint! Upam, da se dooro počutite. Ah, Mr. Cor-pc, vi prUtSHda mi pomagate nekoliko! To je prav. Brez vas skoro ne moremo biti. Rekel ,e ta -ter odJel s starim cerkovnikom. Jerica pa ga je vpraiaie. ce bo gledal na to, da bo prišel Mr. Cooper "-amo dotiiciv. Merski Jt je obljub«_T — Gotovo, M les Flint. — Je rekel, — kajti dobro bomo skrbeli zanj Jerica *e nato odhitela v solo, vsa srečna, da bo Mr. Cooper varen vsaj tolika Mi Sullivan pa bo :mcia mir. kacerega je tako nujne j potrebovala. Ta moi je bil cesti Ll Ji v zidar, katerega je pogosto videla v službi Mr. Orahama Niege.a d^bra volja si je pridobila naklonjenost Jerire. Odkar Je bila Jerica pri Sullivanovih. je bilo opaziti tudi veliko iz-premembu v vedenju Mr Cooperja. Poatal pe mirnejši, kazal manjšo leadražt iioet In ugodila ;zprememba je vplivala tudi na Mrs. Sulllivan. Zadnjih par dni pa je postala strain,, slaba in njene pogoste omedle-vice »o povzročale velike strah v srcu Jerice. Par dni pozneje je sla k doktorju Jeremy ju ter ga prosila, naj pride ter ti ogleda bolrucoffl Jerica mu je pojasnila, da živi sedaj pri svojih znancih in da dela v ioii Zdravnik jo Je povabil, naj ostane pri kosilu ter jo predstavil fvoji žrni Zdravnik, ki jc čul. da sta Mr Cooper in Mrs. Sullivan dobra prijatelja Jerice, se Je informiral glede zdravja obeh ter rekel, da je .-edaj oti na vrsti da opravi nekaj dobrega dela. ■Etl.-^ B I I ' [B rOMNOŽENE SKRBI. ■ ^B Mislila sem. da — je rekla Jerica, ko sta se bližala domu, — kako bi napravila, dok.tr", da ne oi preplašila. Mrs Sulliva.nove? — Kaj ^o bo preplašilo? — je vprašal zdravnik. B - <"> bo takoj izvedela, da ste zdravnik, bo zdivjala. Najboljše je, .e vas predstavim kot svojega prijatelja, katerega sem privedla domov v viharju. Torej hoeeva igruti majhno igro, Jerica? Dobro. Pripravljen iem Kaj naj rečem na j prva? To prepuščam boljši glavi kot je moja, doktor, ter zaupam vaši prevodnosti, k£>ti vi ste vendar zdravnik! — Da da Najprvo se bon* delal kot privatni meščan, ki bi rad nekaj izvedel Nato sta odprla vr*ta. M.-S Sullivan se je dvignla s svojega stola z vznemirjenim obrazom Ier Lomaj čakaia. da je Jerica predstavila novega prijatelja, nakar je tafcoj vprašala, če nI pnšei Mr. Cooper i njima? — Ne je odvrnila Jerica. — Ali ga ni domov? Ko ji je Mrs. reki', da ga ni videla od jutra, jo je infor- mirala Jerica, da ga je pustila oskrbi M-. Millerja in da bo slednji najbrž odgovarjal ta njegovo odsotnost. Zeio sem žalostna, — je rekla Mrs. Sullivan, — da je odšel v takem »iharju. Misija, da je virao v cerkvi, šla pa bom takoj. Mene ne briga slabo vreme. B— Potem vremi šal. D Mrs Sullivan je odšla k predalu Jerica pa je medtem prosila dr. ^eremyja. nrj jo čaka. dokler se ne vrne Nato je odšla. C Bii je zelo neprijetno popoldne in ie se je mračilo. Jerica je odšl* hitro pc znani steri ter Ur, po več cestah, predno je co*epla do cefte*e| j Na galeriji v Je sestala z Mr MiUerjem, ki Je začuden zrl nanjo ter pjo p* ašal ce se Mr Cooper ni vrnllH Odgovorila kj je. da ne. Domnevala je, da mora biti pri Miller- < Jcvih Jerica se Je napotila takoj tja. Po neprijetni hoji Je konečno dospela do svojega cilja. Potrkala je na vrata, a ker se ni nikdo odzval Jw stopila noter. |f mtm druga vrata Je slišala kričanje otrok in brez nadaljUh ceri-m:a pridne rGke, utegne marsikoga zanimati. kakšne so abesinske razmere in kakšni ljudje. Prebivalci prvotne Abesinije so južnoarabskega porekla m njihovo narečje spominja na narečja, v kakršnih so pisane abesinske cerkvene knjige. Vsa ta narečja imajo skupni izvor v starem geeskem jeziku, katerega zdaj nihče ne razume. Ta jezik so govorili v Arabiji že davno pred Salamonom. v abesinski mitologiji se imenuje Manihelek, sin Salamona in kraljice Sabo, kot etiopski kralj. v prvih stoletjih po Kristusu so Abesinci večkrat plenili po Arabiji. Iz srednjega veka so se ohranile vesti o presbit.eru Janu, ki je imel v grbu leva. Leta 1^25 so pomagali Portugalci abesinskemu kralju proti mo-hamedanom in tedaj je nastala nekakšno zbližanje abesinske s krščansko cerkvijo. Po prizadevanju Bermudeza in jezuitov se je cesar Seltam- Segehed leta 1609 ločil od koptiškega patrijarha v Alek-sandriji, in se pridružil rimsko-ka-toliški cerkvi, a jezuita Alfonsa Mendeza je izvolil za patrijarha. Toda že leta 1643 so Abesinci zvezo z Rimom pretrgali, Mendez in duhovnik in so pobegnili iz dežele in zavladala je zopet koptiška cerkev. v Abesiniji niso še nikoli imeli mirnih časov. Pred dobrimi sto leti so bile notranje zmešnjave tako velike, da so pripravile cesarja ob ves vpliv. Ošabno plemstvo je posadilo na prestol, kogar je hotelo *n kadar je hotelo. Končno je sa-mozvanec Ka_';a zapodil staro vladarsko rodovino in zedinil abesin-se pokrajine v enotno državo. Leta 1855 si je kot kralj kraljev, neguš negesti, posadil vladarsko krono na glavo in si nadel ime kralj Teodor. Mož je bil pa zelo strog in krvoločen in ker je dal mnogo svojih nasprotnikov pomoriti, ga je začelo ljudstvo sovražiti. v svoji ošabno-sti je nastopal tudi proti Evrop-cem in ko jih je nekaj interniral, se je zap^tel v vojno z Angleži, v kateri Je 14. ^»rila 1868 v bitki pri Magdali padel. Deset let je trajala po njegovi smrti v Abesiniji popolna anarhija. Potem se je pa posrečilo vladajočemu knezu v Tigri s pomočjo plemstva zasesti prestol in po strahovitih bojih razširiti a-besinske meje. Leta 1885 so stali Italijani že trdno na afriških tleh in 2 orožjem so razširili svojo kolonijo ob Rdečem morju tako, d n so zasedli večje ozemlje, kadkor je sama Italija. Italijani 90 začeli kmalu hrepeneti tudi po Abesiniji in ker so videli, kafco osvajajo druge države bogate dežele napol divjih narodov so se tudi odločili za osvajalno vojno. Toda negur Jan ii. se jim je postavil po robu in njegovi vojskovodje so Italijane leta 1887 in 1888 premagali in pognali nazaj. Ta čas so vdrle v Abesinijo Mah-dijeve tolpe, ki so v bitki pri Me-temnehu 12. marca 1889 premagale neguševo vojsko, a neguš sam je obležal mrtev na bojišču. Tedaj se je polastil prestola negušev zet Menelik, dotlej šojski vladar, ki ie je dal 3. novembra 1889 v Antotu v Šoji kronati za kralja v navzočnosti italijanskega vladnega zastopnika Ragazzia. Že poprej je bil namreč sklenil z Italijo pogodbo, da se bo pogajal z evropskimi državami samo s posredovanjem Ita-lije. Toda prijateljstvo z Italijo ni trajalo dolgo, kajti Menelik se je kmalu otresel italijanskega protek torata in naslonil se je na Angleže, po njegovi smrti je vladal njegov nečak, Lidij Jasu, ki je pa moral po ljutih bojih izročiti vlado Me-neiikovi hčerki Zaoditi. Abesinci so srednje postave, izbočenih prsi, širokih pleč in dobro razvitih mi-šič. Nosove imajo ravne ali zakrivljene, ustnice debele, oči velike, inteligentne, lase črne, kodraste, brke redke. Barva polti je rjava. rdečkasta ali čr-na. Ženske so bolj blede od moških tako, da se zdi kakor da bi vedno zardevale Fantje si v Abesiniji kupujejo dekleta takG, da ni nobenih zarok, niti pravih porok. Če se zakonca ločita, ni nobene ovire, da bi se ne mogla zopet poročiti. Tudi v krščanskih rodbinah je dovoljeno mnogoženstvo. Glavna hrana Abe-sincev je tako zvana bronda, to je surovo goveje mesto v ostri omaki iz svežega popra. Kruh peko iz ječmena. pšenice in fižola. Pijejo pivo iz medu. Glasbo zelo ljubijo. v Abesiniji je naseljeno tudi posebno pleme Židov (falašii, ki je nekoč gospodarila nad vsem ozemljem, zdaj je pa navezano samo na neznaten del dežele pri jezeru Ta-ne. To sicer Židi, ki se pa od drugih Židov močno razlikujejo. Žive po starem zakonu, ravnajo se po Mojzesovih postavah, v bodočega Mesije pa ne verujejo. O babilonskem suženjstvu nimajo pojma, talmuda sploh ne poznajo, hebrejščine ne razumejo. To priča, da je njihova vera mnogo starejša, nego vera drugih Židov.k ------- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE EEAOEB) $2.— oukauT^I^ODA u« West It Street MmHMiMiiSiEM^SB 'V r.>. ABESINIJA — Dobro se počuti,. — je odvrnila Jerica, ki je domnevala, da jo jc rpoznala. — Kaj pravi rlede mene? — Pravi, da vam je odpustila in vas obžaluje. Upa vam pomagat, nekoliko, da boste zopet zdrava! — To je rekia0 — je izjavila bolnica. — Potem me ne mara ubiti? — Ubiti vas? — Ne, zares ne. Mi vsi upamo, da boste še okrevali. Mrs. MUler, ki je pripravila čašo čaja, je stopila sedaj bližje. Jerica je vzela čašo ter ponudila Nani, ki jo je poželjivo pila ter pri tem zrla nanjo preko. Ko je končala, se je naslonila udobno nazaj ter pričela mrrnati par nerazumljivih besed, med katerimi je bilo ime njenega sina Ste- Jerica. ki je bila prosta, se je hitro vrnila ter oprostila dr. Jeremija, ki je ostal pri Mrs. Sullivan ter rekel: — Z Bogom. Prišel bom zopet! — Aii me ne boste žalili? — je vprašala Nana ter se premaknila. — Ne. Prinesla vam bom nekaj, kar vas bo zelo razvedrilo. — Ne privedite mi Jerice seboj. Nočem jo videti! — Prišla bo sama — je odvrnila Jerica. Nana je legla nazaj in ni več govoida dokler ni zapustila sobe. Mr. Cooper ni ugovarjal svoji spremljevalki in kljub ostrosti viharja, sta vendar srečno dospela domov. Dar. Jeremy je izgledal kot človek, ki se počuti popolnoma domače-i ga. V odsotnosti Jerice se je temeljito seznanil s slučajem ter dal tudi Jerici izraza svojemu mnenju, ko je Mrs. Sullivan zapustila sobo, da pripravi svojemu očetu nekaj svežega perila. — Jerica, — je rekel, kakorhitro je zaprla vrata za seboj, — to je zelo bolna ženska! — Ali mislite tako, dr. Jeremy — je vprašala deklica, zelo vznemirjena ter omahnila na bližnji stol. aKt. I ;il k TJ I — Jaz vem. — je dovrnil zdravnik. — Želim, da sem jo speznal pred šestimi meseci. (Dalje prihodnjič.) I POZOR, ROJAKI 11 Is naslova na lista, katerega prejemate, J* razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte toraJ, da se Vas opominja,! , temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naaib sastopnlkov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauahln COLORADO Denver. J. bchutte Pueblo, Peter Culls. John Germ. Frank Janesh, A. Saltlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk. INDIANA Ipdlanapolls, Louis Banlch ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago. Juseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. f. Laurich, Andrew Splllar. Cicero. J. Fabian. Joliet, a. Anzelc. Mary Bamb'.ch. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield, Matije; Barboricb. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek ta Joža Zelene. kansas Glrard. Agnes Močni*. Kansas City. Frank Žagar. Maryland Steyer, J. čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Koba Detroit, Frauk Stular, Ant. Ja- ' minnesota Chisholmn, Frank Goute, a. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouke. Gilbert, Louis Vessel Hibblng. John Povie Virginia. Fra*'Jc HrvaUch. Sheboygan, Johr Zorman. i West Allia, Frank 8kok. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom. 1 * Roundup. M. U. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK ' Gowanda. Karl Sternlaha. Little Falls. Frank Maala. OHIO Barber ton, Jonn Balant, Joe Hltt Cleveland. Anton Bobek, C has Karlinger, Louis Rudman. Anton Simclch, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagoda. [ Lorain. Louis Balant in J. Kumic Nlles. Frank Kogoviek. Warren. Mrs. F. Hachar Youngs to wn; Anton KlkelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakte. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. -Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro-vaniek. Crafton. Fr. Machek. Export, G Previč, Louis Japan-člč, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc, Martir Korosheta. Krayn. Ant Tauielj. Luzerne, Frank ftalloeh. Manor, Fr. Demahar. Meadow Lands, J. Koprlvftek. Midway, John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmilflek. Pittsburgh. 2. Jakshe. Vine. Arb in U. Jakobich. J Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading, J. Pead«rc. Steel ton, A. Hren. Unity 8ta. In okoUco. J. SkerlJ. Fr. Behlfrer. West Newton. Joseph Jovan WUlock, J. PeternsL UTAH Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Koren. Badas la okolice, Frank Jslsnc, Kretanje Paraikov ,— Shipping news — 7. maja: Aquttanla, Ch<»ittourK N*rw York, Ctierbourn. Hamb-jrf America. Cherbt»urg. l;rt-m»-n S. maja: Columbus«. Clierbourp. Brtrn^n Olympic, Cherbourg Penn la rid, ("hf-rtmiii p. Aniwrpcn Volfndain, Boulogne, »ur Al^r. Rot-terdam 10. maja: M i ri ik w ash a, Ch^rbourjr Conie iiian«-ji.inanij, Nup««!! < it-no ra 13. mnja- Fluropa, Chertxjurg, Drt-menS Hfpubtlo, Uirmvn 14. maja: Vubanla, Trst IJ.»-r»-rig;tr:a. OI:>-i b< ' ir(f St l^iu's. ChtTlc urn. H imt'iirR Frtsnlwnt Harding, Cherbourg, Ur« m-n 15 maj.-i: I> d« Franc*, flavre Sf ittp.trt. Chrr».ourg. Iirrmcn Majfsti«'. Chertxmrg I^apland. r'ht-f injurg. Anlwcriwn N»"w Amatfrdam, JUmlognt sur M^r, Rotterdam 16 m;ija: Uflian. e. Cherbourg. Hamburg Ki>tna, Najioii, Cl-no\a 20 m;i Ja: J:r«-im-n. Ch*-rb.»urg, Hrem^n 2". maja: Ur»-m*-n, Cb<-fbourg, Ttr»-mrn 23. maja ■ Mauritania. Ch<»rb»»iirg Il^m'ojig, Cherbourg. II imburg (Jtorgt; Washington, Oh^-t i/'>';rg Bremen 12 maja: B^tlir, Boulogne sur Mt-r. i:rcm»>i 23 maj;i : Pari«. Havre Hon*trie, Cherbourg \Vest*-rriIand, Cht-r'»ourg. Aniwer* 5>en Statesi'lam, Boulogne sur Mi-r, H-j< tt-rdam 24 maja: .\It:,n»-ti"ika, Ch*-rt.'.nrg l.eviathan, Cherbourg Coat* Grande. Najnjli. Ceniva 28. maja: Aquitania, ChfrlKiurg Albert Hal.in, Cherbourg Hitml-uri President Ko>js*-ve!t. Clierbi. g. P-rt-men 25 niaja: Saturi.a, Tr?>t I»r»-nd>-n. < "bfrli'.urg, Br. mf-n Europa. Cherbourg. Hrernen I 20. maja: Krafii?, Havre Hoiympit-, Cherbourrr ItortrrJam, B.-uIoko" but M»-r. rtot- terdam 21 mUa: Milwaukee. Ch*rN,iir(r Hamburg Be'genlar.d. Cherbourg, .\ntweipen Minavkabda, Bnulogrit- sur Mrr 2. junija: CMlumbua, Cherbourg, Br^m^n 3 junij.i: H*-rei.garia, ............. llr.su!.(<, Cherbouig, Hamburg I junija: Ni« Y rk. Cherbourg. Hamburg America. Ct»frL>ourg. Kit-men «. junija: lie d»- Frame, Havre Majestic. Cherbourg I't-nnland. Cht-rbourg. Antwerpen Volendum. iiuul<!>rnpic, i"^hert»"iirg Stef nlal d, Ct.« rt-ourg. AnUcr- pen Statendam, Bouiig'.e »^r M»r. 1: I -tenia m Koma, Napoti. Genova 21 junija: t"< i .■ . «. Cf .rlrfj irii ll.im! irg Minnet.,nka, »'bert-ourg Pr. •iiOent Roi/sevelt. C!ierb>.iirg. Bremen 22 junija: , 1-' - r-earia. cl • n rg 23 Junija: c »ionibua. Cherbourg. Bremen 25 ju ni. a IV i)^ Fr ovce. Havre Aliiert Baiiiri, '"herU. jrg. H imb rg Republic. Cherbourg. bremen 2c junija: l»resden, Oherliourg. I'.remen 27. Junijii: Bremen, Cherbourg. Bremen Majestic. Chert,...,ig Rotterdam. Roul gne Me'. H terdarn junija: Mauretania. Cher!-drg, Antwerpen M im.ekaltd i. IVuilogne »ur Mer Ij^rlHfll.lB, «"helke»Ulg t"of)te Giai de. Ni.p.iii. Genova S" junija: Paris, llavr« ! s dni preko oceana , N»Jltr»j»» in niJDoiJ ugutna i outovmi« na ogromnln ••rnlklH I!«? dc France IS. maja; 6. jun.i ■8 p m i 14 p m..' ! PARIS 23. maja; 12. junija <4 p. m j 17 p . m » | FRANCE .10 maja: 17. jun. i"P.M i (7 P. M i nftjkrtita pot u-. k« .mi1ioi vu>o j« v posebni kablal > v*«nj| m dernl ml udohDx.il — Pijsi1! in slavo* francoska krMnja lirafio nlsft* ran« » vp^^tejt« kti*i eg&koll ! J^a poo blatne agaat* ^ FRENCH LINE f^hw 1» 9tate miti ; | jmhbkol nl w n v. ^ Kako se potuje v stari kraj ic nazaj v Ameriko. - j Kdot je namr/tjien polorttl v 1 stari kraj. Je pot.-ebno. je poučen o potnih Ustih, prtljagi 1» drugih stvareh. Vnled nuk dulfo-1 letne ixkosnje Vam ml samorem« dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno ie prvovrstne brso-parnike. Todl nedriarljanl samorejo potovati v stari knJ oa ohisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev