Naročnina mesečno 19 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Oin
Uredništvo je » Kopitarjevi ni.6/111

Telefoni nrednlitrn: dnevna sinih« m — nočna Mi, SN h |M
Ček. račun: Ljub-Ijans *l 10 650 ia 10.149 za inserate« Sarajevo it75fc\ Zagreb »tv. Vf.Olt, Prags-Du naj 24.797
(Jpravs: Kopitar ierm 6, telefon 21W
pm praznika
Naša doba
Večkrat smo slišali besedo, da živimo na prelomu časa. Kljub temu pa ni tako lahko dognati. kaj si ljudje pod tein pojmom predstavljajo. lako se kot posebna značilnost za javno politično življenje našega časa nuvaja boj med demokratično in državno absolutistično obliko vladavine. Za primer se navaja Nemčija, Italija, Sovjeti in druge diktature Toda. ali je »kriza demokracije«, kakor mnogi to nazivajo, res tako prvenstven pojav, da bi ga mogli označevati kot »prelom časa«? Predvsem se o »kri/i demokracije« stvarno sploh ne more govoriti, ker vidimo, da so dejansko z demokracijo prišli navskrižje le tam, kjer jo nikdar nisi, v njenih darovih, pa tudi zahtevali resnično spoznali in so pač hoteli uživati njene prednost;, niso pa bili kos odgovornostim ki so združene s političnimi svoboščinami, — in drugič šc tudi danes ni nobenega naroda na zemlji, ki bi se ob popolnoma svobodni izbiri političnega režima ne odločil zu politične svoboščine in demokracijo. Toda, — bi utegnil kdo ugovarjali, — demokracija je zašla v težave tudi v državah s starimi demokratičnimi ustavami, kakor na primer v Franciji, klasični deželi ljudskega parlamentarizma Res je, da je sedan ja Sarrauluva vlada v Parizu že siolti od obstoja III. republike in da so ob tej priliki mnogi antideinokratični listi v Evropi naravnost triumfiralr češ v 65 letih 100 vlad. torej na vsakih sedem mesece uruga! Ali je mogoče, da bi se pri takšnem načinu vladanja moglo /,a narod kaj koristnega napraviti? Vendar je treba pojasniti, da francoski parlamentarizem m »klasičen«, ker so ga sprejeli od Angležev, a ga takoj ob sprejemu pod vtisom idej racionalizma prosvitljenstva ;n pietirune-ga individualizmu pokvarili. Demokracija ni v tem, du dela vsak kar se mu ljubi, du sleherna politična irakciju skrbi le izključno za svoje interese, skratka: demokracija il isto kar anarhija. Zakaj pa Angleži in Amerikanci dobro vozijo z demokratičnim parlamentarizmom in zakaj so li. pr. Cehi imeli zadnjih 17 let razmeroma malo vlad, ko nihče ne more reči, da Češkoslovaška ni demokratične država Demokracija predpostavlja gotovo stopnjo politične zrelosti in neprestano vzgojo naioda, da si privzgoji smisel za skupnost in splošno blaginjo. To je pri vseh narodih in v vseh čusih stalna nnloga in ne le v naših dneh.
Ne da se pa tajiti, da ima naša doba v resnici neke gotove značilnosti, ki se v političnem življenju, — da vzamemo le te področje — na čisto svoiski način odražajo. Iz marsičesa bi se dalo sklepati, da je psihologija mas danes drugačna, kot pa je bila še pred desetimi, ali petnajstimi leti. Neštetokrat so si n. pr. politiki že stavili Vprašan je, kako je bilo mogoče, da je v Nemčiji prišel Hitler v demokratičnem režimu na površje, čeprav je bil znan njegov nnti- i demokratičen program. Ali so »ili Nemci siti demokracije? Mislimo da ne. saj io še nikdar niso prav okusili. Vzrok je drugje. \ko gledamo nazaj, bi si preje upali reči da tedaj vladajoči nemški politiki niso poznali psihologije novega rodu, ki je pričel posegati v politiko, 'luko tudi Hitlerja niso vzeli resno. S samozavestjo, ki pa je postala usodna, so stare nemške stranke v knjigah in brošurah, v znanstvenih razpravah in z ogromnim tiskom, s katerim so razpolagale, apelirale na razum nemškega volivca in mu z brezhibno loariko dokazovale vso nedoslednost, nesmiselnost in demago.štvo kljukastih voditeljev, liili so pre- j pričani, da bo volivna borba uspešna ako se s j čim bolj prepričevalnim dokazilnim materialom pokaže vsa nerealnost Hitlerjevih političnih ei- ; ljev. Obračali so se na razsodnost .ia trezno i nemško pamet, kot nekdaj Res obdržali so \ skoraj brez razlike svoj preizkušeni, stari vo- j livni kader, niso pa mogli dobiti mladine, i Mlajšo generacijo je pobral Hitler ki je bolje pogodil njeno masno psihologijo. Hitler se ni obračal n;' razum ljudskih množic ampak je skušal vplivati na njihova č u v s t v a Hitler je instiktivno pogodil, da na novedol.ii ega človeka ru/.umski dokazi ne vplivajo posebno prepričevalno, ker ni več vajen logično misliti človek, ki je otrok naše dobe. nima mnogo smislu za razumska dognanja, ne peča se več toliko z vprašanji: od kod in kam in čemu?, kakor je bilo to mogoče človeku v boljših mirnejših časih. Danes pa življenje tako trdo in neposredno pritiska na slehernika, da večina pozna le še eno filozofijo: to je filozofijo inaterielne eksistence. Od neprestanega boja za obstanek so ljudje utrujeni in upehani du d večina na večer po storjenem delu. — ako ga sploh ima ! —, ne želi lepe knjige, ne globokouinnih raz- | mišlianj ob temeljitih znanstvenih razpravah, ; sploh ne resnega umovanja ampak «e zateče , v pravljični svet kina. ki s sve jo plitkost jo povode čuvstva v irealne baine svetove. Seveda je to strah pred resničnim življenjem, zlasti pred lastnim življenjem, ki ga vselej označuje orir poedinca v človeško maso. Masutn pa le redko gospoduje trezen razum, ampak navadno prevladujejo čustvu. Kdor ume bolj vplivati na čusiva in jih zainamiti, tisti obvlada mase. Tako si morejo uveljaviti dobri voditelji, pu tudi de- ] inngoški zvodniki. Žal, da je tako
Urez dvoma so človeške mnežice bile vedno I ta';o nustrojene, da jih je znal najbolj tisti vžgali, ki jt razumel spretno vplivati na Čustvu. 1'orla dandanes je iraeionelnosi ljudskih ni'- posebno oči vid na, čustvenost v političnih j pol.relih prevladuje, nekritično in slepo drvenje j /n :vesli in voditelji je značilno Ako stoje v ospredju celo uniformirani politični pokreti, ne mislimo, da je to le slučajno Ne, gre za pojav, ki bistveno označuje naš čas
\sakdo razume, da nam je pn teh raz-mišljnnjih Nemčija le šolski zgled in da je iste psiluViiške pojave mogoče tudi drugod opazovali le pa tudi vsakomur jasno da ti pojavi katerikoli načelni politiki niso v dobro in da zlasti načelnim strankam s trdno opredeljeno ideolorijo preti posebna nevarnost. Demokra-c p i.' postavljena pred nove, težke vzgojne iiuVne.
I >u je iracionelnost res značilnost za naš čas. opazujemo tudi na drugih področjih, pred-
Na ogromnih razdaljah Mongolije
Temne vesti z bodočih bojišč
Sovjetska in japonska vojska na mejah Mongolije
Tokio, 8. febr. SE. Japonska poročevalna agencija Domei poroča, da imajo Japonci na kitajski celini sedaj ie armado 150.00« mož (kvantunska armada pod poveljstvom generala Doihare). Od teh jih stoji na mongolski meji 50.000, ki imajo namen vkorakati v mongolsko prestolnico Ulan Bator. Ista agencija pa pravi, /la imajo Mogoli zbrano še veliko večje število vojakov in da so častniki po veliki večini Rusi. Mongolske cele da so moderno oborožene, posebno letalska armada razpolaga z najmodernejšimi stroji. Večina mongolske ali prav za prav sovjetske vojske, stoji pred Ulan Batorjeni. pripravljena, da odbije vsak napad, ki bi prišel iz Mandžurije, odnosno od Ja-ponccv. Iz Moskve pa prihajajo še vedno novi transporti z letali in niunicijo za bombardiranje. Tudi maudžurska vlada je odredila zbiranje večjega števila svojih čet na mongolski meji, posebno odkar so Mongoli, nahujskani od Rusov, kratko-malo prekinili z Mandžurijo vsaka pogajanja.
Moskva. 8. febr. b. Uradna agencija Tass poroča iz Daljnega vzhoda, da se incidenti na man-džursko-sovjetskih oziroma inandužrsko-mongolskih mejah neprestano miiože. Tako so ruske čete zalotile pri Nikolsk-Usuriskem nekaj mandžurskih kompanij, ki so prekoračile mejo in strahovale vasi in krnele na ruskem ozemlju. Sovjetskim vojakom, ki so kompanije razorožili, so poveljniki razodeli, da gre za mandžurske vojaške upornike, ki so se spuiitali, pobili nekaj japonskih oficirjev ter zbežali fez mejo, kjer so si morali kakorkoli priskrbeti hrane.
Na ogromnih ozemljih Mongolije, kjer se križata sovjetski in japonski imperijalizem, se torej pripravlja velikansko bojišče, kjer bodo padle usodne odločitve v najbližji bodočnosti.
Japons a ofenziva z - denarjem
Šanghaj, 8. febr. h. Z ozirom na neprestano fltiktuaeijo kitajskega dolarja je sklenilo japonsko trgovsko društvo v šanghaju, da bo odslej vse svoje posle zaključevalo v japonskih jenah. Ta sklep so sprejela sedaj tudi vsa ostala japonska združenja, tako v centralnem kakor v južnem Kitaju. Dosedaj so se posli med japonskimi in kitajskimi trgovci vršili v kitajskih dolarjih, v šter-lingih ali pa v ameriških in mehiških dolarjih. Japonci izjavljajo, da se bodo odslej zaradi tega sklepa posli razvijali lažje in hitreje, ker ne bo treba več vpoštevati kurznih sprememb.
Za tem sklepom pa tičijo v prvi vrsti politični razlogi, ker bo trgovanje v jenih napravilo velike težkoče kitajski centralni vladi, ki pravkar misli uvesti valutarno reformo svojega zaradi izvoza srebra zelo prizadetega denarnega gospodarstva. Zaradi japonskega koraka ho Kitaj zašel v še večjo gospodarsko odvisnost od Japonske, ki misli na ta način tudi oslabiti Anglijo in Ameriko.
Treba je pomisliti, da jc japonska jena izpodrinila tako kitajski kakor ameriški in mehiški dolar ter angleški denar že po vsem severnem Kitaju. kjer se danes trguje izključno z japonskim denarjem. Po najnovejši odredbi japonskih trgovcev ho prodrl japonski denarni vpliv tudi v južni Kitaj. Japonci so prepričani, da se bo odpor kitajskih trgovcev proti temu dal lahko premagati in da sc bo japonska trgovina odslej tako razšir-jevala po vsem Kitaju. da bo to najučinkovitejše sredstvo, da se izpodrine angleški in ameriški vpliv.
Nevarnost eksplozije
Kitajska vlada Irdi, da se princ Tehvan, poglavar notranje Mongolije, ni odcepil od Kitaja in da se ne pogaja z Mandžurijo v svrho spojitve Mongolije z Mandžurijo. Treba je počakati, ali so
Španija pred volitvami
Streljanje po madridskih ulicah
Madrid. 8. febr. AA. Havas poroča iz Viga: V teku snočnjega napada mestnih levičarskih sindikalistov na sedež mestnega odbor« desničarske organizacije »Španska Falanga« je pri »o do hudega prelivanja krvi. Ena oseba je umrla, ena pa je podlegla ranam, ko so jo prepeljali v bolnišnico. Težko ranjenih je pet oseb Sindikalisti so nenadoma z napetimi revolverji vdrli v hišo, kjer je imela lokale »Španska Falanga«. Prisilili so vse osebe, ki so h • c. v lokalu, da so morali dvigniti roke v višino. Nato so ugasnili luči in oddali dva do tri skupne strele v nasprotnike in pobegnili.
V okolici mesta Salamic je prišlo do hudega spopada med desničarji in levičarji. Ena oseba je ubita, mnogo jih je pa ranjenih.
te trditve resnične. Na vsak način vlada po vsej Mongoliji silno napeto stanje, ki lahko vsak hip privede do eksplozije. Med sovjeti in Tokijem se vrši živahna izmenjava protestnih not zaradi neprestanih spopadov med obmejnimi stražami zunanje Mongolije na eni in Mandžurije na drugi strani. Zdi se pa, da se tako japonska kakor sovjetska vlada izogibata izbruha resnega konflikta, ker obe vladi izjavljata, da se ju konflikti med zunanjo Mongolijo in Mandžurijo prav ia prav nič ne tičejo, dasi je dejstvo, da za zunanjo Mongolijo stoji Rusija. Za Mandžurijo pa Japonska. Morda se sovjeti z« enkrat še boje odkritega spora i Japonsko. ker položaj na zapadu še ni popolnoma razčiščen.
Protiboljševiška fronta skandinavskih držav
Helsinki, 8. febr. TG. Finska vlada uradno potrjuje vest, da bo meseca junija švedski kralj Gustav Iki se je pred par dnevi nahajal v Berlinu in imel zelo dolg razgovor s kanclerjem Hitlerjem, op. ured.) uradno obiskal finskega predsednika republike Svinhufvuda. Finsko časopisje naglaSa važnost tega potovanja, tembolj, ker je izgledalo, da se švedska sedaj že dolgo vrsto lel ni zavedala, da tudi njo ogroža sovjetski imperijalizem
in da se je lreba proli njemu postavili v bran. Finska vlada je slejkoprej sovjetom sovražna iu ie vesela, da se bo ludi Švedska njeni politiki pridružila.
Značilno je, da je sovjetski tisk lukoj porabil to priliko in zagnal proli Finski širokopolezno ofenzivo, očitajoč Fincem, da san)ajo o Veliki Finski, ki da jo hočejo ustanoviti na račun ozemlja, ki se sedaj nahaja pod sovjetsko zaslavo. Sovjetski tisk grozi Fincem, da jim bodo rdeči vojaki takšne sanje že izbili iz glave.
Francija boljševihom denar Rusija Franciji vojaško pomoč
London, 8. febr. b. Iz zanesljivega vira se ouje, da je vpraašnje ratifikacije francosko-rnskegn pakta samo še stvar časa in t>o ob prvi priliki predložena francoski zbornici, da ga odobri. V Londonu pa se trdovratno širijo vesti, da je med generalštahoma obeh držav ie prišlo do spora zuma. da bosta v primeru, če hi Nemčija napadla enega ali drugega, skupno nastopila proti njej. S tem v zvezi pa se pričakuje, da ho sovjetska Rn sija dobila od Francije posojilo v znesku 800 mili jonov frankov (2 in pol milijarde Din), ki jih p« trehuje za zgraditev prometnih zvez na svoji la-padni meji, ki so trenutno v precej slabem stanja.
Z abesinskih bojišč
Cesar na ju$?
Asniara, 8. febr. b. Po zadnjih informacijah, ki jih je dobil italijanski generalni štab, kaže, da se je abesinski cesar vrnil z letalom v Addis Abe^o. da bi lahko tam proučil položaj na obeh frontah in nato storil nove korake, da prepreči preboj abesinske bojne črte po Italijanih. Cesar se je v teku današnjega dne zopet odpeljal z letalom v neznano smer. V Desie ni prispel ter se splošno misli, da je odšel na jug, kjer je trenutno položaj najbolj nevaren.
Cetniška borba
na severu in jugu
Na južni fronti bodo čete generala Grazianija, ki še zmeraj napredujejo vzdolž reke Gestro. najbrž ustavljene od deževja, ki pada v celi pokrajini. Abesinei so v teli zadnjih operacijah izgubili okoli 2000 ljudi. Tako vsaj zagotavljajo poročila iz Somalije. Iz Addis Abebe poročajo, da se abesinski vojaki v jx>krajini Dolo stalno skrivajo po pečinah, iz katerih napadajo na italijan oddelke. Dejstvo, da so italijanska letala letela nad progo Djibuti—Addis Abeba se tolmači tako, da je general Graziani dobil znatna ojačenja v motoriziranih oddelkih, ki jih sedaj pošilja v smeri proge in da [»osebno želi zavzeti mesto Harar.
Reuter poroča iz Addis Abebe, da so italijanska letala napravila dolge izvidne jKilete v pokrajini Gojani in Borane. Neko letalo je bilo poslano, da bi preneslo nazaj irskega zdravnika BroTila, ki mora biti operiran. Neki nevtralni opazovalec, ki uživa glas objektivnega človeka, se je nedavno vrnil s fronte, iri sicer naravnost iz Desija. Ta je dopisniku Reuterja razložil položaj v jiokrajiiii Temhijen. Ta mu je potrdil, da se padec Makale pričakuje za vsak trenutek, takoj nato pa bo padla tudi Adua. Po hudih bojih so abesinske čete zavzele položaje, ki popolnoma dominirajo nad sektorjem okoli Makale. Tamkajšnje abesinske čete vsako noč napadajo, in sicer nenadno. Italijane, ki se često niti ne spuščajo v borbo. Podnevi se abesinske čete ne premikajo ter se na ta način skrivajo pred italijanskimi letali. Takoj ko pade nož, pridejo iz svojih skrivališč in napadajo na četni-ški način. Ta osebnost tudi trdi. da se je položaj abesinskih čel na severu zelo zholjšal in da so Italijani zelo oslabljeni, ker so morali del svojih čet poslati za ojačenje generalu Grazianiju.
Hudi boji na reki Sibeli Veliko žrtev na obeh straneh
Dolo, 8. febr. b. Čete pod poveljstvom generala Grazianija so ponovno prešle v veliko novo ofenzivo. Borbe se vodijo ob reki Vehe Sibeli in v teku današnjega dne je prišlo do najbolj krvavih borb. ki še vedno trajajo. Na obeli straneh beležijo ogromne žrtve in nešteto ranjencev umira pod vročim tropskim solncem od run in žeje. Na : italijanski strani so v akciji motorizirani oddelki,
ki nadaljujejo svoje uničevalno delo. Podrobnosti o tej bitki Se manjkajo in ni še znano, kako »e bo končala. Tako Italijani, kakor tudi Abesinei izmenično napadajo in vodijo se hudi boji na nož. Italijani trdijo tudi, da so Abesinei na tem sektorjs zadnje dni izgubili nad 3000 moj
Kdo bo krotil delavsko armado
London. 8. febr. b. »United Press* poroča j*i informacijah iz. Italije in Abesinije. da je zmaga ali poraz Italijanov odvisna od tega, fe ho italijansko vrhovno vodstvo lahko tudi oh času prihodnje velike deževne dolie v Abesiniji vzdržalo pravilno zvezo med svojimi sprednjimi oddelki, ki se nahajajo daleč na ahesinskein ozemlju. f'e bi izostal dovoz živil in vojnega materijala. ho Italija prisiljena izprazniti svoje postojanke, ki so jo slale toliko človeških in materialnih žrtev, v nasprotnem primeru pa lahko postanejo one čete, ki so največ doprinesle do sedanjih zmag, žrtev lakote in abesinskih gverilskih tolp, ki jim ne bodo prizanašale tudi v času največjega deževja. Da bi se Italijani izognili tej nevarnosti, so Italijani odposlali na bojišče novih 50.001) delavcev in je delavska armada v Vzhodni Afriki narasla ie na 100.000 mož.
Razpoloženje med delavci ni nič kaj rožnato, ker jih mnogo od njih sili nazaj domov, vendar pa jih razne grožnje še obdržijo na njihovih mestih. Dobro poučeni krogi pa trdijo, da ne bo mogoče dolgo krotili te velikanske delavske armade, ki se od nje zahteva mnogo več. kakor se ji daje.
Italijanska vojska, ki da les šteje že okro<> 400.000 mož, porabi dnevno 5(XX) ton brane in vojnega materijala. Ena divizija porabi približno 250 ton živeža in municije. Prevoz teh ogromnih količin vojnega materijala in hrane je problem, ki povzroča Italijanom največ skrbi in od njih zahteva tudi največ materialnih žrtev, saj vozi dnevno ta materija! najmanj 1200 tovornih avtomohilov. Promet je tako močan med Asinaro in Makalo, da se mora že obstoječa dobro urejena cesta ponovno nasipati vsak drugi ali tretji teden, kar zopet zahteva velikih naporov.
Hrana z letal
Na jugu pa je problem še hujši. Gradnja cest ni tako težka, toda razdalje so tako ogromne, da mora vsako vozilo vzeti s seboj več bencina za sebe. kakor pa hrane in municije za armado. Razdalje skozi puščavo znašajo kakih 800 km in vsakdo si lahko sam predstavi, s kakšnimi stroški se vrši prevoi hrane in municije za vojake na fronti. Pri zadnji ofenzivi je moral general Graziani oskrbeti svoje prednje kolone s hrano in niunicijo s pomočjo letal, ker jim je grozila nevarnost, da najdejo svoj grob v puščavi. Italijani sicer poudarjajo, da bodo obvladali tudi le težave in če bo šlo vse po sreči, bodo dosedaj zasedene postojanke obdržali tudi v bodoče ln če prebrodijo te težkoče, je po mnenju italijanskih strokovnjakov zmaga dobljena za Italijane.
vsem v samem duhovnem svetu in potem v verskem življen ju. Tu se obrat kaže v prvi vrsti v sieer zdravem odporu proti golemu razumur-stvu in mrtvi abstraktnosti. Ljudje si žele zopet živega življenja brez shematičnih formul, kakor ga poznajo samo še stare iz zemlje klijoče kmečke kulture. .Mladina razodeva hrepenenje po životvorni idejni vernosti, po simbolizmu, po novem utelešenju Boga v človeku, po miste-rijih. ki objamejo tudi čute in ne le razum.
Večkrat govorimo o verskem preporodu, ki je brezdvomen. Zlom materialističnega svetovnega nazora in povratek k veri ir krščanskim skrivnostim je tako velik, da gu je mogoče opazovati celo pri tistih, ki ne iščcjc pota v resnično krščanstvo, pač pu se pod dojmom svojega časa zatekajo h surogatom z nekakšnim duhovnim obilje/jeni: k okultivizmu. astrologiji tele-putiji... Drugi si zopet ustvarjajo nove vere. nova božanstvu in iih brezumno malikuji jo in
se jim žrtvujejo: božanstvo krvi, plemena, na-cije, uli v bolj ševizmu božanstvo produkcije, stroja, traktorja, stranke Nekateri vidijo v teh pojavih dobro znamenje, češ. od materializma se sodoben človek vendarle vrača v idejen svet. Toda praktično težave za resnično duhovno in religiozno življenje niso manjše koi kdajkoli, če ne celo večje. To pa revno zaradi odpora proti razumskemu verovanju. Nekoč j« imelo krščanstvo proti sebi prepričano fronto brez-verstvu in se je proti tej moglo boriti z umskimi dokazi in apologetiko. kakor vemo. je bil ta boj uspešen. Nasprotno |>a ima dt nes katolicizem proti sebi iracionalno čustveno fronto, ki ji 7. umskimi dokazi ni mogoče do živega. Svoj čas je nasprotnik pred posrečenim umskim do-ku/oti« klonil, danes pa dokaz nc /aicže nič. Čim 1k>Ij je notranja nevv.držnosi /ni"te jasna tem li u | sn /akrkn jenosl /tigri/.enosi in nekak- , I šua instinktivna odklon jenost se ktiž, Nu mesto I
nekdanjega razumskega ateizma je stopila nova vera, ki pa ni vera, ki bi temeljila na razumu in resnici, ampak je mvtlios. inalik, ki si ga je človek v svoji čustveni znblodelosti ustvaril.
Torej novi problemi! Nove naloge. ki jih bo morala reševati politična delavnost in nove naloge, ki posegajo v duhovno oblikovanje sodobnega človeka. Kakor upamo, da bo življenje z narodom in za narod našlo tudi v takih ra/ merah ključ, ki odpre vrata dc. ljudske duše tako bodo tndi duhovni voditelji z božjo po močjo znali pravilno zajeti tokove n; šega časa Suj nam je dano spoznanje, da moremo ločiti dobro od slabega. Naš čas si išče svojo pol \kc bo moral to storiti brez pomoči večne ljubezni bo zapadel znova brezdušnemu raziimarstvu ali pa novemu poganstvu. Nnšn nalogu pH jc. da ljubimo ne da sovražimo, ii. du iščemo novega človek*
d rili
V Aix-en-Provence v Franciji
Proces proti kraljevim morilcem
V sredo se je v Aix-en-Pjovebce na Francoskem /:i;,>l ponovni proces proti sokrivcem uiuora kralja Urksandra v Marseillcsu dne'«.: oktobra 1934. Kakor znano, so' morali proces kini jeseni vsled ue-n .jočei-a zadržanja biamka oBdolŽencev AJesUou-. sa,"ki je uri razpravi izzval neprestane škandale, pivložhi. advokata kaznovali, imenovati novega p ilsalnil-a sodišča in . nove branilce ter podvzeti vse potre no. da a škandali p« ponove pri ponovni raz] ravi.	''-..■!*,	-' ■ ■■
|.>o.l novim pvdsetbiikoiu Loiseaujem je- pbrav-rava .- la ik-h; .'.eno naprej. Pr.tlaeehlik je v cqlo-dtjjvnih u anjiii «ij3oi-ed(OT»!zasljžal. vje Iri 'i;''O'•-•lice, iv i; tj a. L jiea in Po^pišila, ki so b.li , j s\on'h ujrili svetovalcev zelo dobro poučeni., i- - s' t ij.urJU. na. vst la.jili. Jslobedeli ui hotel 'kaj viil.lt o I.Turistifi! ■".u taboririii v Janka Pusii. no-beti--ii ni pr lia ti i bil nekdo organiziral vso zarotd let morilce razpostavil po \ ^ej. poli, ktider bi iiv.cl kralj Alt!■■.«.itder potovati, da ga naslednji ivijt. či bi prvi zasedi srečno ušel. loda predsednik l.i.i.i i ; je predme! niojsttrsko obvladal. Kot |-'.Ct,ce o pri,i-' a hi vprašanja ua obtožence, vedno hujše so jih prijemala, dokler drug za drugim niso začeli ali' naravnost priznavati, ali pa' se zapletati v protislovja, iz kalerili iti bilo več izhodu. Preiskovalni sodniki so svoje tlelo sijajno opravili. Vse so izsledili, vse odkrili, vsaka minula obtožencev-,., odkar so zapustili Janko Pusto in .so bili po 'aten» tatu v l-rauciji aretirani, je skoraj zabeležena, vsak njihov gib pojasnjen. Pred porotniki je ležal velik zemljvid. na katerem je bila z rdečo črto zaznamovan:!'pot zarotnikov iž Janka Puste do Marseillesa. i ihto/niča je legla kol ziidušujaea klada na obtožence.	, ■	. v .
Med izpraševanjem že jih jc skušal tudi iiioj* sirsko branili novi zagovornik de Saint-Auban, ki se je v svojo vlogo u/.ivel ter si.slavil dolžiicst, da jih reši. Radovedni stjio na njegov zagovor, ki ga bomo slišali v par dneh.	...
Po zaslišanju obtožencev je predsednik , zaslišal tudi nekaj prič, med njimi najbolj zanimivo, .to je pod poveljnika francoske oborožene sile generala Georgesa, ki se je s pokojnini kraljem vozil, ki je bil sam zadel od krogle-in je smrti le čudežno ušel. Njegov govor, v katerem se je spominjal kralja in naše države, je bil teko viteški in plemenit, daje med porotniki izzval naravnost solze ganotja, Za njim so bih zaslišani še drugi, ki so bili ob kralju v trenutku atentata: šofer, policijski poveljnik, ki je s sabljo pobil na tla atentatorja, člani jiolicije in drugi, ki so stali blizu mesta atentata. Končno je prišel na vrsto tudi jugoslovanski inšpektor v notranjem ministrstvu, v Belgradu Sinjonovič, ki .je izpopolnil sliko o mreži zarote proti kraljevem življenju z natančnimi podatki o življenju atentatorjev. o njihovem delovanju na jugoslovanskih tleh'in njihovih zvezah z drugimi atentati, ki so že okr-vavcli jugoslovansko ozemlje.
Spodaj dajemo posnetek o nadaljevanju obravnave. kot smo ga sprejeli brzojavnim potom-\t Aix-eii-Piwence v Franciji.
So 'ni dvor se klanja sooiVmi hralia Aleksandra
Aix-en-Provenie, S. februarja. Takoj .v začetku
-t-n.i-nje seje je predsednik sodišča L o i s o n izjavi:
Mislim, da jc potrebno, da v začetku te seje v framiu na včeraj njo sejo izkažein uradno naj* f.< po:n«jše apof-lovanjc Francije njeni sestri Jugo, s viji ~/.r'im podčrtati neločljivo bratstvo med obema ii. roi ima. Opozarjam gospode porotnike na v/i išem nr. top Uglednega svetnika notranjega miti! MSlva grsp. Siinoiioviča, tega visokega držav-n - i:acnika, ki so mu ubili kralja in ki je poti d n lilojalntjše sodelovanje in jiodporo. česti-i:.tn mu k temu zaradi identificiranja treh terori-rov, ki sc tu nahajajo in o katerem bi bilo naravno. da dado poif.snila. da se branijo, lako da je v n, It c m trenutku kazalo, kakor da bi bil cn krivec, ki se nahaja pred najvišjim sodnim forumom Francije pred porotniki, ki se nahajajo tu v istem času.
Naj mi bo dovoljeno, tla omenim snmo en primer. ki je vsem znan. Omejim se ua to, da pokažem la primer, ki spada v zgodovino. Povedal bom, tla je v Zagrebu, popolnoma hrvatskem mestu. ostala krsta z ubitim kraljem od II zvečer do 6 zjutraj pred železniško postajo tega mesta, ki ga je pokojni kralj tako zelo ljubil, po katerem se je svobodno gibal brez spremstva, celo drugi dan po poskušeneni atentatu v Orehovem. Ta vzvišeni kralj, ki je gledal smrti v oči, na vseh bojnih |io-Ijanalt, se jc izprehajal brez oklepa po ulicah v družbi katoliškega duhovnika. Od 11 zvečer do O zjutraj je truplo ubitega kralja ostalo na železniški postaji. Vso noč je ganljiva povorka, tožns procesija z globokim spostevanjem vse Hrvatske do svojega kralja hodila mimo njegove krste. Mislim, tla ni treba posebej omenjati ta primer.
Zadovojil se bom samo s tem, da bom povedtl, :la je sedanji jugoslovanski notranji minister msgr. dr. Korošec, prelat cerkve njegove svetosti, da je sedanji pravosodni minster v Jugoslaviji katoličan, in tla je ob nadškofovem jubileju pred dvema le-loma kralj, ki so ga ubili na naših tleh, odlikoval z največjim jugoslovanskim odlikovanjem, z redom Karadjordjeviča msgr. Bauerja, zagrebškega nadškofa.
Državni ložilec R o 1 e s : Mislim, da je treba pridružili se besedam, ki jih je izgovoril prvi predsednik sodišča in priznanju, ki ga je izrekel bratskemu narodu, ki je doživel tako veliko nesrečo ob istem času kakor naš narod. Obenem hočem tudi jiovedati, kako težak in bolesten vtis je napravilo name včeraj, ko sem videl visokega uradnika, ki je prišel k n e m z dovoljenjem naše vlade, ob umoru kralja, da se z njim ravna tako kakor tla bi bil podvržen nekaki obtožbi s strani morilcev, ki jih imamo pred seboj. Gosjiodje! Globoko užaljen izrekam to pripombo in izrekam popolno spoštovanje svetniku gosp. Sitnonoviču, ki smo mu ga vsi dolžni.
Odvetnik branilec S a i n t - A ti b a n : Gospod prvi predsednik! I/ spoštovanja do sodišča so me vaše besede globoko presunile. Zde se mi v iiejti meri naperjene zoper prizadevanje obrambe. Toda vprašanje, ki stopa danes na dnevni red. je posebno težko. Ne smemo izprevreči našega prizadevanja in gledati v naših poklicnih prizadevanjih napad na kalero državo. Prišli smo sem z absolutnim sklepom, da ite bomo vodili jvolitike in tla ne bomo pati I i i/ svoje vloge,, a tudi z dejanskim sklepom, :la bmiimo koristi, ki so nam poverjene.
Predsednik: V leni vas bom . podpiral.
Zagovornik S a i n t - A u b a n : Jaz sem posebno razburjen. To je proces, ki se ne vrši ne po vaši ne jx> moji krivdi. Kaj sem Itolel včeraj storiti? Ali smo mar mi dotaknili se ponosa katere države? Gre za neko pričo. Ta |4iča pride pred sodišče. Ona obsoja one, ki jih je s svojo znano ali prezgodnjo zgovornostjo državni lo/ilei imenoval morilce. Dolžnost je zagovornikov kakor je •Ud/nos1 ^btoilie. ds svoboduo proučujeta.
Nadaljne priče
Nato se začne zasliševanje zdravnika OJ m e -r a Davida R a o U 1 a, I a zdravnik izjavlja, da je v trenutku, kp je |)rišej mj pretekturo, da izkaže ponicč ranjenemu kralju, bil vladar že mrtev Nato opisuje lelmičjie rane, .ki jih je morilec zadal kralju.
Nato se jc začelo zasliševanje A s a I i j a , ki je takisto" izjavil,' tla "je bil v' Trenutku, ko je"prispel ua prelekturt), kralj že mrtev. Zdravnik je še dodal: Pregledal sem tudi rane generala Georgesa. Imel,je štiri rane- Vse te rane so bile tpžkgga- značaja. General Georges je "imel na prsj-b jugoslovansko odlikovanje, ki mrl je inatijkata neka frka. -Zdi se, tla jc krbgla zadela najprej jitgbstovnn-sko-odli-kovanje, nato jia prodrla v lelo generala Georgesa.
Predsednik: Neskončno "anljiva'je misel, da jc krogla udarila ;v srbsko odlikovanje in da je td odlikovanje-upreragiiilo smer krogle. To je.njorda ohranilo generalu Georgesu življenje. To pride v zgodovino.
Nato je zdravnik jx>pisal rane, ki jih je dobil
general Georges.
Predsednik: Ga. Petrovič, prosim vas, prevedite takoj. da . .je getieral "Georges ostal živ lo po zaslugi reda Karagjorgjevičev, ki ga jc imel iui jirsih.
N.itto se /začne .zasliševanje tretjega zdravnika, Bfiiinardh,- Vtič«'izjavi, da so jo poklicali da pomaga ranjenemu Barthouju,-nato pa pravi: V trenutku, kp sem prišel v bolnišnico, -Barthoujevn rana še tii bila zavezana. Izteklo upi je mnogo krvi. Storil sem s svojim tovarišem vse, izvršil transfuzijo krvi, pa ni nič pomagalo: Barthou je padel v agoni jo,
Malo je prišlo na vrsto zasliševanje zdravnika VerneinTa,' ki je-zdravil ranjenega-redarja Gulyja. ki je,' kakor znano-, pozneje umrl zaradi te rane.
Nato sledi priča Soudar. Njegova izjava se popolnoma sklada s pričevanjem prejšnje priče, stotnika Devya. Soglaša ludi z izjavami veščakov. O bombah, ki so jili našli pri morilcu Kelemenu in v kovčegu na postaji Sainl-Lazar, pravi, da so le bombe bile nevarne za množico, ne pa za lisi ega. ki- jo vrže.
Zalem ' so zaslišali znanega trgovca z orožjem v "Marseillu Atirteln. Obširno opisuje orožje atentatorjev. kažoč porotnikom za|>lenjone revolverje, bombe in munieijo.
Nato je bila zaslišana priča Sitrlet. To -je nameščenec trgovine, ki. je prodala Kelemenu novo obleko in tlv.-i dežna plašča. Priča pravi, da je račun v znesku 715 frankov j>lačal Kvaternik.
Nato se začne zasliševanje priče Borela, glavnega nadzornika javne varnosti v- Franciji, ki je navajal rezultate preiskave, ki jo je vršil v Švici, v Luganu. V Luganu so odkrili zavoj, ki ga je tja spravil maja 1934 neki Ante Zidar. Mislili so, da je Ante Zidar Ante Pavelič, toda v tem niso bili gotovi. -.Naročil je nekemu svojemu prijatelju, nekemu Oserju Alojziju, da ■ nai prevzame pošto namesto njega in da naj jo ponovno pošlje na neko pošto na italijanskovi carski meji. Toda Alojz je naletel pri pošti na težkoče, ker so od njega zahtevali pismeno pooblastilo, da sme dvigati pisma. Nato je Zidar izginil.	. '«"
Meseca julija 1934 so se pojavile na poŠti v Luganu neke osebe, ki so iskale Zidarja. Švicarske oblasti so jih legitimirale in aretirale. Te osebe so s težavo, govorile nemški in niso znale tudi ne francoščine. Ker pa niso ničesar odkrili,-kar bi-jih bremenilo, so jih izgnali iz Lugana. Tamkajšnja policiia je obdržala, tudi neko pismo, ki govori o nekakem..revolucionarnem dejanju, ki bi se imelo izvršiti na nekem tujem teritoriju. V nekem pismu je podpisnik navajal, da sicer ne pripada teroristom, vendar je pa pripravljen izvršiti vsako njihovo zapoved, kakršnakoli bi bila.
Predsednik: Evo, gospodje porotniki, policijski inšpektor, ki je vodil preiskavo v Švici, in sicer francoski inšpektor, naj jiove, ali je Kvaternik 18. septembra 1934 položil denar v Luganu?
Borel: Njegov prvi prihod skozi Švico je bil 17. septembra 1934, Ta dan je Kvaternik imel pri sebi nekaj denarja, 30.000 frapkov, in je kupil tuje devize, šilinge in belgijske Iranke. 23. septembra ie j5onovno prišel in ponovno kupil .devize. Te devize so bile namenjene voditeljem teroristom, ki so -se nahajali v inozemstvu, kakor n. pr. Gru-biču v New'yorku. Imeli so na razpolago denar in z njim razpolagali,, kakor so hoteli. Nato se je Kvaternik vrnil okoli 30. septembra v Curih. Tam se je sestal z obtoženci in si je sam napisal pismo v Montreux. To pismo si je pisal zato, da bi mu služilo za alibi.
Nato je Borel popisoval gibanje treh obtožencev in je nadaljeval: Kvaternik je prevzel nalogo, da zabriše sledove, ter se je zato imenoval tudi Suk.
Predsednik: Glej, glej, tudi on se je imenoval Suk!
Borel: Na železniški postaji v garderobi so uašlj obleko in —, kajpada — orožje
Predsednik: Zakaj »kajpada«?
Borel: Zato ker se je orožje našlo-na vseh koncih in krajih. Na?!i $o tudi vozne listke na Lu-gano in sicer iz meseca junija. Zdi še, da se je nekdo izmed njih mudil v Luganu meseca junija.
Predsednik: V kakšen namen so jim služili revolverji po vaši sodbi?
Borel: Govorilo se je. da pride kralj Aleksander v Lugano, da konzultira očesne zdravnike.
Predsednik: Ali ste prepričani, da je to res?
Borel: Takšne so informacije švicarske policije.
Nato. so zaslišali pričrf Moreta, glavnega inšpektorja sodne policije. Priča je jjodrobno popisala preiskavo francoske policije po atentatu na kralja Aleksandra. Njene izpovedbe so podale najmanjše podrobnosti o gibanju atentatorjev po Franciji.
Priča Baleti, komisar policije javne varnosti v Parizu je popisal, knko so se atentatorji gibali okoli, zlasti za- svojega bivanja v Parizu.
Nato je podal svoje poročilo [Kilicijski komisar Cbeiiovier. Izjavil je .dn je bila njemu poverjena l.iosebna naloga, da določi identičnost plnvolnse dame, ki so jo opazili v Marseillu, V Aixu se je psi javila pod imenom 1 Voiulraček, stara 24 let-, rojena v Trstu. Itiju je v družbi nekega, moškega, o kntepem je rekra, du je njen mož. 30 lel star, rojen takisto v Trstti. Vzlir vsemu prizndevnnju se n i koti ni pos perilo zanesljivo identificirali !a zakonski par.
S letu se je današnja razprava končala.
V črnem na plesne in večerne
prireditvel Smoking, frak, 2a-ket, marengo obleke najele-gantnejaih kroiev - poceni pri
D&AGO S C HWAB
LJUBLJANA
NA ALEKSANDROVI CESTI
V Ga-Pas
' Gft-Pa, B. (cbr.
Garmiseh-Portenkircheri sc i«' danes prcbiidil v vsem jjvojčm velirtisljii: zimsko sope t: ie r <u-4ivcilo na vs^ svoje žcirke, piclestno sc p: blcščfil okrog mcslccti in doline venet: s snegom pokiiiih planinskih veliktiiiov, akrutka, biio jc vreme, Ita-kor ga še noben dan sedanjih olimpijskih iger nismo imeli.
Nn oJjjjiB.iisketn sludionu ie gorel olimpijski ogenj, pod veliko skakalnico ie na visokem drogu plapolalo olimpijska zastava, ljudje pa so sc od ranega itilra valili pioli Giidibcigu, na katerem so medtem pripravljali progo za tekmovanja v domskem slalomu. Proga, ki so jo danes Irpsirali, je bila žc" o'd vsega /.afelka v načrtu olimpijskega tehničnecja odbora, pn so se pred dvema dnevoma zaradi vremenskih razmer raje odločili za progo na terenu blizu olimpijske skakalnice. Ko pa so dahes bile'na tej progi (nu hribu Gudi) ftajpi iklad-nejše snežne razmere, so prireditelji zoj>ci stra-sirali progo tam, kjer je bila prvotno. Ze okrog 9 se je zbralo okrog toliko gledalcev, da so morali postaviti posebne straže ki so pazile, da gledalci niso prihajali preblizu progi, ki bi jo utegnili poškodovati. Na najbolj izpostavljenih točkah so potegnili celo vrvi..
Proga
PiOga satnd ic 'merila SOO m /. 1!10 m višinsko razliko. Start ic bil pri planinski koči -Gudibefg«, cilj pa lflO m iližie, kjer so bili postavljeni merilni aparati, tribune za goste in — razume se — okrepčevališča.'Proda je bila izpeljana po dokaj težkem terenu, ki je imel več hudih strmin. Zaradi snega pa je tehnično vodstvo slroširolo progo lako, da budili strmin ni bilo mogoče zvozili v velikem diru. Sredi strmine so bila namreč vratca postavljena tako, da so morale tekmovalke hitrost zmanjšali, če so hotele,- da jih zalet ni zanesel s proge, V glavnem bi se dala proga razdelili na ii i dele. Takoj s starta jc vodila* čez precejšnjo strmino, fl so bila že proti koncil strmine postavljena vratca, tako da iekmovaTke niso mogle razvili polne brzine. Sledijo ie sedelce, okrog katerega je vodila proga na. drugo strmino. Ta strmina ni imela nobenih vratc. Pač" pa je na dnu strmine proga zavila na desno na majhen greben-ček. V drugem delu proge ie bila za smučarske terene značilna mulda«, iz kalcrc ic vs.ako smučarko zanesel zalet, ki go ie pridobila na terenu proti »muldi«. Tretji del proge so tvorili različni zavoji po strmini nad ciljem. Na vsej progi je bilo skupaj 25 vratc. Zadnja vratca so bila kakih 30 m pred ciljem.
Pred slarlom
Okrog pol II so začele prihajali na' start prve tekmovalke. Prihajale so v skupinah iri ob tri četrt na ti so že vse pregledovale svojo opremo ter "C nato pripravile za start. Pogled na tekmovalke vseh narodnosti je bil prav svojevrsten. Blizu starta je stala Grasekeneva, plavolaskri. Kakor jo poznamo že iz šlevijinii slik. Zraven nje Nčmka Kristl Cranz. Ta tiajodločnejša nemška smučarka, ki pa je včeraj odpovedala, naj danes maščuje svoj včerajšnji poraz in s tem pridobi zadoščenje vsemu 60-mi!ijohskejnu nemškemu porodu. Zraven nje .ie stala Norvežanka l.aila Schoti-Nielseri, $elc 18-letno dekle— pa že od včerai sveiovn i piva-'illja v smuku. Nato sloji skupina Angležinj, med tiiimi ftidi Katiadeanka, ki je v Ga-Pa poslala že splošno znana po svojem — monoklu. Ostale zastopnice Kanade sp vzbudile pozornost še po svojih fantastičnih plašči-i in kutiah z rdečimi iraki. Med vso to pisano družbo pa vlada izredna di ti-žabnost, da si se bo med njimi v por minutah pričela borba na življenje in smrt. Tik na šlartu je stala skupina smučarjev iz. Ga-Pa, ki so ves predpoldne delali na progi.
Ura se približuje enajsti. S starta zdrčijo drug za drugim smučarji iz Gaimischa, da še enkrat izvozijo progo.
Start.
Druga za drugo stojijo nad startom, opremljene s startnimi številkami v onem vrstnem redu, kakor so sc včeraj plasirale v smuku: 1. Not ve-
Nemcs sta prvih mestih
zanka Nielsei\, 2. Nemka keseh, 3. Nemka Gras-ecker, 4. Svicarka Stcuri, 5. Nemka Pfeifer, 6. Nemka Cranz ild. ločno ob II je zdrčaln Norvežanka. V brezhibni drži in z. vso sigurnostjo ru-tinirane smučarke ie smučala skozi vratca. Ko jt: /.dirjala skozi cilj, je juikaztiia ura 77 sekund in še nekaj desčiink. ldkoj nt.lo je že odrinila s sfaiia Nemka j-Jesch. /. uič maii;so liiirosljo, kakor njena prednica, je ludi ona v skouij isiem času privihrala na'cilj. Največje /.animanie ie vladalo zti smuk Nemke Cluisle Cranz. Kar je ona pokazala. je preseglo , vse pričakovanje. Kakor da ne vozi skozi vraten, marveč po prosti poljubno izbrani poti, lako je švigala skozi vratca, z,t. ijnla okrog ovinkov in z nczniunjš :t:o brzino tlrčala čez strmine. I.e.v kočljivi -muldi.; jo ie pri izteku malo pritisnilo k tlom, vso oslalo pni',o pa je prevozila v gltibokem predklonu in ie liii njen siil daleč najboljši Voc elo pu sc je tndi, dn bo njen čas — ako ne pride pred ciljem do kake nesreče — daleč nadkrilil vse os!nie. In res: !;o je švignila skozi cilj, ie ura polui/nlo 70 sekund iu eno desetino. S tem je bil postavljen do tedaj najboljši črts, ki oa pa tudi -pozneje ni nresegln nobena tekmovalka in je tako ostal to tiaiboljii čas drieva.
Ko so tekmovalke vozile progo drugič, so nekatere čus znultio ptiprovile.. I'uko j'. Norvežanka Nielseu popravilu čus kar zu 3 sekuuce, vendar pa sc Neiuki C run z s častMii nolienn ni tiili približala. Christi Cranz pa je tudi vtlrugič pokazala vso svojo neiiitrlkriljivo umetnost, ki je res edinstvena.: .Vepopisljivo- jc bilo navdušenje, ko je neniš|;a zmagiivulka tinli vdrugiu dosegla isti čus. kako.r |iri prvem .smuku, čestitanja in jitizdruvljunju,ni bilo no konca ne kraja. Dva najbolj niivtlitšeuu sniučurja sta jo vzela lia rame ter jo-nosila skozi množico ljudi jjred častno'tribuno, kjer so ji čestitali |iosebej drug za :tlrttgiur najodličnejši zastojiniki 'nemškega ja tujega športa- Nainuh je postulu sredi-,šče vsega zanimanja, kajti hitri sotlirki so medtem že /računali, da šj jt< Nemka priborila zmago v dninski alpski -kombinaciji. Pred mikrofonom jo je napovedovalec izpraševul vse mogoče stvari, ua katere je, vsa zašopihunr komaj odgovarjala ter je končala razgovor prid mikrofonom z.'ugotovitvijo, da je. vse tuko lej>o, ku-kor še nikdar...
Zlata olimpijska kolajna
je bila oni magični privlačni simbol, zaradi katerega so se zbrale nu Gutlibergu danes z vsega sveta zastopnice svojih nurodov. da si v plemeniti borbi skušajo osvojiti to največje odlikovanje, ki ga more doseči kak športnik ali š|iortislka. lil to zlato olimpijsko kolajno si je danes priborila simpatična Nemka Christi Cranz.
Srebrno kolajno si jc priborila Nrnika Kiite Grassegger. ki si je osvojila drugo mesto. Bronasta kolajna jin je pripadla včerajšnji zmagovalki v smuku Noi-vežanki Laili Ntelson, ki jc zasedla tretje mesto. Nato. so sled'le v kvalifikaciji zu kombinacijo nn četrtem mestu Eriia Stouri Išvit-it). na petem mestu* Hudi Pfeifer (Nemčija), n u. šestem mestu Lizt. Veseli,'(itHif!-kn). na sedmem mestu Johanna Uvbvvntj veškul. na osipein Angležinja Evelvn PincMfig. uu devetem .Marceja; .Buliler' (švitaK
Nemke najboljše smučarke
Ravnokar navedeni roz.ultaii kažejo, da so Nemke v alpski kombinaciji najboljše smučarke; kajti med prvimi (i tekmovnlkami so se plasirale vse šiiri Nemke. To ie uspeh, ki ga doslej še ni dosegla nobena damska reprezentanca v svetovni konkurenci. S tem sc je Nemčija rehabilitirala | proti'Norvežnnkam /a včerajšnji poraz v smuku, i Saj pa. je tudi včerajšnji poraz, kakor smo že po-J roeali, Ic slučajna smolo, Ivi ne more imeti odlo-čilnega vpliva pri presoji dejanske sposobnosti nemških smučark. Vei jetno pa bo ostala to edina disciplina, v kateri niso nn jirvein mestu severni narodi, ki so si z včerajšnjim dnem zopet znatno ; pridobili na verziji, da so prva mesta v smučanju nekak njihov monopol, ' •
Zadnja pot inž, Lolzvia Pikta
Ljubljana, <3. febr. Včeraj popoldne so pokopali na božji njivi : pri Sv Križu žalostno ponesrečenega inž. Lojzeta S Pikla. Njegovo truplo so prepeljali i/ Zagreba v Ljubljano in včeraj ob pol 4 popoldne jc nastopil zadnjo pot izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti, spremljan od dolge vrste pogrebcev. Na čelu sprevoda je svirala turobne žalostinke vojaška godba, za krsto pa sta stopali pretresljivo ihteči mati in vdova z nebogljenim sinkom jer-neičkoni. Za njima so stopali generalni ravnatelj TPD g. Skubec z gen. tajnikom, Pogačnikom in ravnateljem TPD v Trbovljah Loskom, rudarski glavar g. inž. Močnik, zastopniki trboveljskih revirjev, predsednik jugosl. združenja rudarskih in topilniških inženjerjev univ. prof. inž. Gostiša in mnogo pokojnikovih stanovskih tovarišev in prijateljev. Častna je bila udeležba tudi s strani aktivnih in rezervnih častnikov naše vojske. Pevci »Ljubljane so pokojniku v slovo ginljivo zapeli dve žalostinki. nad odprtim grobom pa ie odjeknila salva častne vojaške čete. Solze in cvetje so zasule gomilo mladega, k visokim ciljem stremečega človeka, ki mu je tingično naključje prezgodaj prislriglo kvišku udarjajoče peroti. Počivaj v miru, blagi l oizel
Velik požar
v Studenem pti Posfr'tu
V petek 7. t. tu. zvečer ob pol 9 uaiii je zapel rdeči pet el i ji svojo strašno |)esem. Na še nepojasnjen način se je vnela Gasarjeva hiša sredi vasi. V hipu pa je bila vsa v plamenu, bila je krita s slamo. Komaj da se je rešila družina, že je zgr-i melo tramovje na tla. Radi velike burje se je požar zelo naglo širil, vnele so se hitro sosednje hiše j m to: Peckova, lluruova. Bobuičeva, Mihevceva, Andrijaževa iu Karnevceva Icr BrcžiCev hlev in kozolec. V Brežičevem hlevu je bilo okrog 5000 kg oglja, ki so ga v njem shranjevali oglarji iz bližnjih gozdov. Omenjenim posestnikom je zgorelo vse: seno, žito, jedila, nekaterim tudi nekaj po-hišlva. Več živine se je [»škodovalo. Bali so se jvi tudi v gornjem koncu vasi, ker je večina hiš krita s slamo. Vse vkrižem so vozili in nosili bližnji sosedje .svoje imetje tla varno. Domači gasilci so stopili lakoj v delo, toda radi slabih cevi jim jc ročna brizgalna slabo delovala. Pris|iela je ludi avtoinotorka iz Postojne s posadko reci dva moža, vstevši šoferja. Vendar pr, je takoj in jnav dobro delovala s jiotnočjo domačih gasilcev. Z njo so rešili ves dolenji del vasi. kamor je burja nosila v
šopih gorečo. slamo -in .ogorke. Okrog polnoči so se ljudje, ki so zbežali iz .še stoječih hiš, opogumili, in začeli, nositi; polagoma nazaj v olete domove svoje pohištvo. Bedeli so pa večina vsi do dne v strahu, kaj jim prinese naslednja' ura;
Strašno je pogledali r.a pogorišče: devet poslopij uničeni h ~ v razva'!;'nah. Sedem gospodarjev in družin brez strehe, brez-hrane, brez krme za živino. In to sedaj v zimskem času.
Pred desetimi meseci' (4. aprila 1935), je pogorelo šestim gospodarjem sedem poslopij. 1 a vas je posebno udarjena po tej šibi Božji, kajti v zadnjih pet m dvajsetih letih so zabeležili že štirinajst večjih in manjših požarov; Bati se je pa že vedno novih katastrof, ker je še mnogo tliš kriliti 's 'slamo. Da bi si pa prfldelMi iti popravili ljudje hiše, zato so pa preslabi iii težki čaid.
Belgrad, 8. febr. AA. Proslava papeževega rine v Belgradu bo jutri v nodcljo. 9. t. m.
Ob 10 dopoldne bo v cerkvi Kristusa Kralja v Krimski ulici svečana pon«ifik'alna mafa z govorom nadžkofa Rodlča. iJo sv. maši fjsdi zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« ia molitev za svetega očeta.
Popoldne ob 16 ho v dvorani zavoda sv, Jožefa v Rankejevi ulici 4 svečana akademija.
Apostolski nuncij bo sprejemat čestitke v sredo, 12. februarja. Ob 11 bo sprejel duhovščino ia korporacije, popoldne od 17 do 19 pa estale goste.
Olajšave za po*ovrm"e čez me o
Belgrad, 8. {ebr. AA. Finančni minister je na podlagi vloge družbe za promet potnikov in turistov »Putnik« dovolil, naj od oseb, ki hočejo letos tlo 15. oktobra potovati v tujino na zdravljenje, oddih ali snloh rz osebnega zadovoljstva, torej od turistov, pri izdnji potnih listov ne zahtevajo več potrdil o plačanem davku.
Belgrad, S. febr. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vozna cena vsem udeležencem glavne skupščine kmetijskega dobrodelnega društva »Seljačka sloga«, ki bo v Zagrebu 16. t. m. Ugodnost velja od 13. do 19. t. m.
Belgrad, 8. febr. AA. Danes popoldne od pol 13 do t-1 si je ogledal tlom slepih viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja v Zemunu minister za so cialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič ter izrazil svoje zadovoljstvo za delo pri šolanju in dosmrtni oskrbi slepih v Jugoslaviji.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno V višinah iutranii mraa, v oižinaJj okoli 0°C,
Najlepši kraji Gorenjske uničeni pianinha zdravilni čaj
Preddvor, 8. febr Strahoviti orkan ni prizanesel tudi preddvorski občini, ki ie izrazito ijozdna občina na Gorenjskem. Uničeni so skoraj vsi gozdovi, posebno v ravni, kar pa jih je v višjih legah, se niti ne more ugotoviti radi globokega snega in previsoke lege. Slika po gozdovih je obupna. Vse križem ležijo izruvana drevesa, smrekf. in borovci, lesu ne bo mogoče porabili za trgovino, ker ie povečini ves razklan v Irske Isto sliko nudijo naši sadovnjaki Vso odraslo drevesa so poruvana 111 v celi občini v prihodnjih 20 letih ne bo nobenega oridi-lko do sadovnjakih Prebivalci, zlasti revni sloji, so naravnost obupani, ker jim je s hiš odneslo skoro vso streho, sedaj pa so v strahu še pred slabim vremenom, da jim ne bi dež uničil še tistega, kar
jim je pustil vihar. Po približni cenitvi gre škoda, ki jo Irpi naše ljudstvo, v težke milijone. Orkan je prizadel največjo škodo v noči od 4. na 5. febr., prenehal pa je šele preteklo noč, t. i. od 7. na 8 febr. Sedaj je prilika du oblasti v dcjaniu pokažejo svojo naklonjenost do državljanov, ki so skozi leta in leta zvesto in veslno izpolnjevali svoje državljanske dolžnosti, pa so sedaj kljub svoji pridnosti in podjetnosti zašli v lako obupen po- , iožaj, da jih more samo javna pomoč rešiti. Ljudstvo upravičeno pričakuje, da sc bodo merodajni ! činitelji potrudili, da država ludi tej ljudski nesreči in ludi v teh pokrajinah doseže svoj namen, ki ie 1 v Iem, da s skupnimi sredstvi pomaga, kadar je posameznik brez moči.
Zakaj propada naše vinogradništvo
Skoro milijon litrov dalmatinca in banačana je lani uvozil Maribor V osrčju slovenskih goric se zavžije več dalmatinskih in banašhih
vin, kakor domačih
Maribor, 7 februarja.
Lansko jesen je vinska trta obrodila v Slovenskih goricah žlahten sad, kakor ga ne pomnijo že dolgo let. V krajih, ki žive izključno samo od vinogradništva, je zavladalo upanje, da bo po dolgih letih nesreč in krize prišel zopet kak dinar med ljudi Pa so se vinogradniki vračunali. Kljub izvrstni kakovosti novega vina, se vinska trgovina noče in noče razviti. Kleti so polne, kupcev ni. Nekateri zavračajo krivdo na gospodarsko stisko, zaradi katere je padel konzum. Ko smo pa ob zaključku leta poročali o potrošnji alkoholnih pijač v Mariboru v letu 1935., smo videli, da številke niso nič manjše, kakor v prejšnjih letih, celo zrastle so kljub krizi in stiski za denar. Vzrok, da ostaja slovenjegoriškim vinogradnikom dobra kapljica v kleteh, leži čisto drugje. Zanimali smo se za potrošnjo dalmatinskega in banaškega vina v Mariboru ter doznali številke, ki bodo gotovo na naše vinogradnike vplivale porazno V Maribor so v letu 1935 uvozili nič manj kot 453.635 litrov dalmatinskih in 488.725 banaškib vin, skupno tedaj
942.360 litrov. Te številke dobe šele svoj pomen, če povdaritno, da se je vsega skupaj lani konzumi-ralo v Mariboru 1,300.000 litrov vina, ali da pridelata oba mariborska okraja — desni in levi breg skupaj okrog 600000 litrov vina na leto Tako razmerje skoro na prvi jx>gled ni verjetno, toda številke so točne in ugotovljene na podlagi uradnih podatkov. Seveda se morda vse to dalmatinsko in banaško vino ni konzumiralo same v Mariboru, temveč so ga uvozili vinski trgovci, ki so ga [»rabili za mešanje in rezanje z našimi vini, ki so jih prodajali potem v Dravsko dolino in v druga svoja področja. Vendar to na končnem učinku ničesar ne izpremeni in je škoda za naše vinogradništvo ista.
Ogla* ran. pod S. štev. 34W od I9l II. IIB2
napravljen )e po start-m in preizkušenem predpisu iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč.
Gotovo je že mnogim znano, da se morajo človeškemu telesu zlasti spomladi potom naravnega zdravl|enia dovajati takšne snovi, ki telo očistijo razpadkov in kri obnovijo.
Da opravite to kri osvežujoče in kri čistilno zdravljenje z najbolj zdravimi, na n:iravnejšmi sredstvi, pijte kri osvežujoči in kri čistilni Planinka čaj Batiovec, ki je preizkušen za najuspešnejšega.
Mnogoletne izkušnje
namreč potrjujejo, dn se Planinka čat radi svoie sestave in radi zdravilnih snovi zelišč z uspehom lahko uporabi pri nasto >nih boleznih: pri zaprtju, pri slabi prebavi, pri napenjanju telesa vsled črevesnih plinov, pri slabotnem delovanju črevesna, pri boleznih jeter in žolča ter pri žolčnem kamnu, pri hemoroidih, pri tolščici (prekomerni debelosti), pri raznih kožnih boleznih (tvorih, koprivastem opahu, izpuščajih, mozoljih, ogreih itd.), pri poapnenju žil (arteriosklerozi).
Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka ča| Bahovec za 20 Din po paketu, ki vsebuje samo tedaj pravi Planinka čai, ako je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov
Lekarna Mr. Bahovec Ljub/rana
ki Vam brezplačno pošlje vzorec in poučno knjižico.
k. S. it. 2834, 14.;I12 od 23. i. 35 , tli. VII. 34
PLANINKA GAJ
Jezikovna pravda
Ljubljanski želodec v letu 1935
Ljubljančani so lani zavziIi manj vina, kruha, mleka, jajc in sladkorja; pač pa več krompirja in repe, kakor leta 1934
Ljubljana, 8. februarja.
Mestni dohodarstveni urad je skoraj še bolj točen barometer za ljudsko blagostanje v Ljubljani kakor mestna klavnica. Statistika dohodarstvenega urada zahteva izredno mnogo napora in ni za to prav nič čudnega, ako so podatki o lanskoletnem uvozu v Ljubljani zbrani šele sedaj. Slika, ki jo statistika nudi za 1. 1935., ni prav nič razveseljiva in kaže, da so si Ljubljančani lani še ponovno zadrgnili želodce ter da so se pričeli krepko nagibati "tudi — k abstinenci. Naj se gostilničarji in vinski bratci ne ustrašijo, tako hudo sicer ni. toda gola resnica je, da izpijejo Ljubljančani vsal<o leto manj vina, odkar je nastopila kriza in z njo zvezana suša v žepih.
Prvi v postavki je rum, z njim podobne pijače, kakor likerji, arak, sladke žgane pijače itd. Dohodarstveni urad jim meri jx> hektoliterskih stopnjah in teh je bilo lani zavžitih v Ljubljani O780, medtem ko je bilo predlanskim 8323. Koliko je bilo te pijače zavžite v litrih, naj si vsak zra-čuna, ako računa, da imajo likerji vsaj 15 do 20 hI stopinj, torej 1500 do 2000 krat toliko litrov, kakor jiredstavljajo prejšnje številke, torej 160 do 200.000 litrov, ali povprečno za vsakega Ljubljančana kakšne 3 litre Špirita in njegovega žganja je Liubliana porabila 14.959 hI stopinj (I. 1934 18.533), domačega žganja pa 39.000 hI stopinj (47.000 hI stopinj) Poraba žganja torej naglo pada Denatu-ri-anega špirita je porabila 58.000 litrov (57.000 litrov) ter 19.000 kg (17.000 kg).
Vina iz sodov so Ljubljančani lani popili 3.052.000 litrov (3.223.000 litrov), torej 171.000 litrov mani. kakor leta 1934. Mestna občina je imela pri vinu L 1935 257.000 Din manj dohodkov, kakor 1 1934. Vina v steklenicah je Ljubljana lam popila 4647 litrov, 1. 1934 pa 2861 litrov. Ako so Ljubljančani popili več vina, kakor ga je navedenega v teh številkah, pa ni naša krivda, temveč tistih, ki so temu dolili »čistega vina« iz Kleč. o katerem dohodarstveni urad ne govori
Sadjevca je lani jxvpila Ljubljana 23.500 litrov (12.500) ter 15.000 kg raznega vina iz jagod, malinovca in drugih sadnih sokov (14.000 kg) L;monove, vinske, mlečne in fiodcbnih kislin ter sirupov pa je Ljubljana porabila 14.000 kg (14.600 kilogramov).
Šumečih vin je Ljubljana lani uvozila 3.205 stek'enic (3.239).
Pivo je Ljubljana lam bolj pridno pila, naj-b-ž znradi bolj vročega poletja. Izpila ga je 678.000 litrov (564.000 litrov). Liubliana porabi torej dnevno okoli 8.COO litrov vina, ali povprečeo 1 osminko vina na osebo, pa naj bo to dojenček ali zagrizen v'nski brat. Piva pa fiorabi Ljubljana nekoliko mani kakor 2 000 litrov na dan, to se pravi, da si vsak 16 Ljubljančan privošči bodisi fX>'eti. bodisi pozimi, vrček piva vsak dan. Koliko izdajo Ljubljančani za te pijače na leto, je težko ugotoviti, ■oda ako računamo na vino povprečno 10 Din, 73 pivo 9 Din ter zraven doštejemo še izdatke za žganje in druge alkoholne pijače, pridemo do čedne?,-; zneska, ki ne bo dosti nižji od 50 milijonov Din, t. j. toliko, kolikor znaša ljubljanski mesmi proračun.
O uporabi mesa v Ljubljani smo že vče-rai objavili podatke iz mestne klavnice. Podatki dohedarskega urada se bistveno ne razlikujejo ter so za spoznanje večji. Vračunano ie namreč tudi to, ako je kak Ljubljančan za svoio uporabo pri-pelial v mesto zaklanega prašiča ali pa prinesel z dežele koline. Meso. ki se je prodajalo, izkazuje mestna klavnica.
Ljubljana je lani pojedla 21.135 puianov, gosi in rac (25 382), torej pride na tri Ljubljančane po ena laka žival na leto, ter 109.290 k o -koši in piščet (140.853). Uporaba obojega torej znatno pada in si je lani privoščil povprečno vsak Ljubljančan samo dvakrat na leto piško. pa Ibodisi reven ali bogat Padla ie tndi uro-nba j a i c. ki jih je lani Ljubljana zavžila 13.761.000 (14.2s.1W0).
R i b vsake vrste, domačih in morskih rakov. Jab polžev, raznih morskih živili slanikov no-lenovk, ribiih konzerv, ie lani Ljubljana pojedla «kiinno 80.000 k" (78700 ko-V Na vsakega Ljubljančana pride letno dober kilogram rib
S •> d i a presnpiTa. domačega, vseh vrst «*ob. gozdnih sadežev vložene zelenjave, suhega doma-fesv in južnega =idja, marmelade in komno'™. gorčice In podobnih pridelkov, ic I inbljina Eni zavžila skupno 3,137.000 kg (3,577.000 kg). Vzrok
slabšega konzuma sadja je v glavnem v slabi lanski letini ter višjih cenah. Samo na domačem sadju, ki ga je bilo 500.000 kg manj kakor predlanskim, je ljubljanska občina kasirala 125.000 Din manj užitnine. Pač pa je Ljubljana povžila zato več medu, namreč 58.166 kg (46.540 kg).
Ovsa, koruze, otrobov sena in druge živinske krme je Ljubljana porabila lani 2,772.000 kilogramov (2,594.000 kg). Suhega fižola pa je porabila 229.000 kg (238.000 kg).
Moke vsake vrste, pšena, zdroba, kaše, kruha in jxxlobnega peciva, je bilo lani uvoženega v Ljubljano 7,859.000 kg (7,879.000 kg). Od krize prizadeti Ljubljančan je torej lani nekoliko varčeval tudi pri kruhu. R i ž a je Ljubljana jx>rabila 384.000 kilogramov (357.000 kg), domačega sira vsake vrste 81.C00 kg (89000 kg), sira tujega izvora pa 1308 kg (1921 kg).
Jedilnega olja vsake vrste je bilo uporabljenega lani 318.000 kg (301.000 kg), rastlinskih in zdravilnih olj, voska, raznih sveč ter ribjega olja itd., 26000 kg (31.000 kg). Stearina, parafina in užitnega loja 7.698 kg (2.112 kg).
Na čast Ljubljani moramo priznati, da je lani pazila na snago, ker je jx>raba mila narasla. Tako je navadnega mila porabila 240.000 kg (234.000 kg), pač pa je padla uporaba toaletnega tinega mila: 29.0C0 kg proti 31.000 kg. Poraba sode in pralnih praškov pa je znašala 169.000 kg (187.000 kg).
Čokolade vsake vrste je Ljubljana porabila | 62.000 kg (56.0C0 kg). Tu so vštete vse slaščice iz sladkorja, kandirano sadje in |x>dobno Dalje 50.C00 kg čajnega peciva, keksov in boskvitov I (47.000 kg) Občutno je padla uporaba slad-| k o r j a za človeško pretirano Lani ga je porabila I 1,347.000 kg (1,392.000 kg). Industrijalnega sladkorja in podobnih stvari je Ljubljana porabila 248.000 kg (236.000 kg).
Prave kave vseh vrst ter čaja je Ljubljana porabila 78.000 kg (79.000 kg).
Žitne kave je Ljubljana porabila 159.000 i kilogramov (142.000 kg). Ako so Ljubljančani po-j jedli mani kruha, so pa lakoto potolažili z žitno kavo. Vseh drugih tujih delikatesnih izdelkov pa j je Ljubljana lani porabila le 68 kg (46). I Mleka smo Ljubljančani tudi manj jjopili.
Mleka, smetane in podobnih izdelkov smo lani ! z a v ž i 1 i 5,669.000 kg (6,069.000 kg). Lani je pri-I šlo na vsakega Ljubljančana jiovprečno okoli 80 I litrov. Povprečno uvozi Ljubljana na dan 18.000 j litrov mleka
Za poslabšanje hrane ljubljanskega prebival-i stva govori najbolj dejstvo, da je narastel konzum I krompirja, zelja in repe, ki je lani znašal i 4,858.000 kg (4,217.000 kg). Drugih poljskih pridelkov je Ljubljana uvozila 1,926.000 kg (1,887.000 kilogramov).
Sadnega drevja je bilo lani uvoženega 7.426 kg (6.835).
Morda so številke suhoparne, toda so zgovorne. Manj kruha, manj mleka, jajc. manj sladkorja, sploh manj vseh polnovrednih hranil, zate pa več krompirja in refie. Tak jc bil ljubljanski želodec v letu 1935.
Slomškovim častivcem!
Stavbni odbor zo zgradbo nove cerkve v Gornji Rečici pri Laškem sporoča slovenski javnosti: Od meseca septembra 1935 do danes je bilo z odobrenjem obeh knezoškofijskih ordinarijalov razposlanih nad 700 okrožnic na vse župne urade lavantinske in ljubljanske škofije s prošnjo, da bi blagovolili pobirati prostovoljne prispevke po vseh cerkvah
Slomškovo leio noj ne bo leto samo molitve za beatifikacijo apostola Slovencev, temveč naj bo tudi leto dela, da vstane v osrčju slovenskega hribovja pod Mrzlico-Savinjskim Triglavom, ljubko svetišče, ki bi imelo začasno z.a zavetnika sv Aniona Puščavnika, Slomškovega krstnega pn-Irona. Če pa bi bil, kar upamo, božji služabnik kedaj prišle! svelim, njega, Antona Martina
Stavbni odbor vljudno prosi vso lavnost za milodare. Poziva vso prosvetna in druga drušlva v domovini in izven nje, katero bodo proslavljala v Slomškovem Icfu njegov spomin, da podpro z milodari nameravano zidavo novega svetišča, ki lini bi bilo mično in kakor pravimo»moderno« po obliki, res bogu v čast, velikemu Slomšku v spo-
Eilm. dober in slab, se je že silno močno razširil. Tudi govoreči film ji že splošno v rabi. V filmih, ki jih imamo tn. priliko videti in slišati, sc govori angleščina, francoščina, največ pa nemščina, napisi pa so zu naš svet večinoma pisani v latinici in v neki mešanici srbskega in hrvatskega jezika, slovenske besede v teh napisih ne najdeš. Belgrajska »Pravdu« je včeraj na uvodnem mestu nastop:!« zoper to mešanico v jeziku filmskih nupisov »Ni dvoma.« pravi, -»du je književni iezik eden srbo-hrvatski. Pa je vendar razlika med književnim jezikom, ki se piše v Belgradu, in med onim ki se piše v Zagrebu. Ker mi Belgrajčani ne moremo dovoliti, da se kvaii naš materni jezik, Zagrebčani pa mislijo, da tako, kakor mi pišemo, ni prav in da je to »jiačenje lepega, pravilnega, hrvatskega jezika,« bo pa'" najbolje, da se uvedeta dve jezični cenzuri, enu za Zagreb, druga za Belgrad. Naj se Hivutje potem naslajajo nad svojim »lepim, pravilnim hrvatskim jezikom,« mi se bomo pa »naslajali« nad našim. I>otem vsaj ne bomo prisiljeni, da beremo napise v latinici (kar nas vsekakot moti), ki je v i filmskih napisih z.a vso Jugoslavijo popolnoma i izpodrinila cirilico, kljub enakopravnosti ciri-| lice in latinice.«
Slovenski jezik v »Pravdi« to pot ni prišel na vrsto. Po čl 3. ustave ie službeni jezik kraljevine srbsko-hrvatsko-slovenski, v književni jezik pa je »Pravda« sprejela samo en kos tega jezika, srbsko-hrvatskega in konec koncev še nastopila proti temu. da bi hr-atski kos kvaril srbski kos jugoslovanskega jezika. Ali »Pravda« ne ve, da »jugoslovančine« ni mogoče ustvariti drugače, kakor da se vsak izmed dosedanjih jezikov nekoliko pokvari, da se pomešajo besede, »Budučnost« ki s< tiska v Bel-
Poziv našemu učiteljstvu
Prosimo, da se vsi gg. učitelji in uči-| teljice, ki so pod prejšnjim režimom trpeli i preganjanje in so se brezuspešno ; obrnili na JUU, vsaj v teku dveh dni oseb-' no ali pismeno javijo uredništvu »Sloven-I ca«. Tajnost strogo zajamčena.
Uredništvo »Slovenca«.
f Nadškof dr. Vinko Pulišic
Na severno-dalmatinskem otoku Olibu je v četrtek zvečer umrl nadškof v p. dr. Vinko Pulišič. Pokojni nadškof se je rodil 23. jan 1853, gimnazijo je dovršil v Zadru, kjer je leta 1872 maluriral, tam ; tudi lcla 1875 dovršil bogoslovje, od leta 18/6 pa I do leta 1880 jc poslušal predavanja višjega bogo-I slovja na Dunaju, kjer jc napravil doktorat. Obi-, skoval jc tudi predavanja filozofske fakultete ter j se izobrazil v slaroslovenskem jeziku, zgodovini : in zemljepisju. Zadrski nadškof ga je odpoklical ! nato v dušnopastirsko službo, leta 1884 pa je pre-; vzel službo kateheia na višji gimnaziji v Zadru.
Služboval je noto kot dušni pastir po raznih dal-j matinskih krajih, kol kalehel po šolah, kot profe-| sor bogoslovja na semenišču v Zadru ter v raznih drugih cerkvenih funkcijah zadrske nadškofijc. i Leta 1903 jc bil imenovan za škofa v Šibeniku, kjer je ostal 6 let in 9 mesecev Leta 1910 jc bil imenovan za zadrskega nadškofa in melropolita Dalmacije. Na tem mesiu je ostal do 7. marca 1922, ko je bil upokojen. Od tedaj se je zadnji metropoli! Dalmacije umaknil v svoj rodni kraj Olib, kjer je žive! skromno ter se liho pripravljal na uro, ko ga Bog pokliče k sebi.
Glavne njegove zasluge so v !em, da je znatno dvignil nivo izobrazbe dalmatinske duhovščine, poglobil njeno duhovno življenje, zlasti pa, da jo je vzgojil za dušno pastirsivo v domačem narodnem jeziku. Pokojniku naj sveti večna luč, njegovemu spominu pa bodo katoličani jugoslavije ohranili trajen in časten spomin!
Elektrifikacija Litije
Takoj po končani vojni so litijski tržani pričeli delali omrežje za elektrifikacijo trga, kalc-rega so v prav kratkem času in z razmeroma majhnimi stroški dovršili. — Električno slrujo jc dobavljala topilnica svinca in srebra, ki je takra! j še obralovala. — Cena toku je bila takra! zelo i nizka, menda t Din Kw ura. Ko je topilnica po-; polnoma ustavila obratovanje, je litijska občina j skozi 4 leta s preccjšnjo efektivno izgubo sama
min ter vernikom v dušni prid. S posebno prošnjo se obrača odbor tudi na šolska vodstva z geslom ljubi mladini: »Mal položi dar Slomšku na oltar!«
Domačini so v preleklih solnčnih dneh navo-z.ili šc polrebnena gramoza, potrebno kamenje se šc lomi in sekira leše potrebni les. Pesna je zamisel pričeti z zgradbo temeljev v bližajoči sc pomladi.
Vsem dosedaniim dobrotnikom izreka stavbni odbor iskreno zalivalo in jih obenem obvešča, da bodo objavljeni njih milodari v »Slomškocvm glasniku«.
Ostale časopise pa vljudno prosimo, do ponatisnejo to poročilo
gradu, pa pravi, da bi se morale pomešati tudi cirilske in latinske črke, da bi tako nastal en jezik z eno pisavo? »Pravda« |>a je v tem sporu hvalevredno potegnila za čistost srbskepn jezika in za izvirnost njegove pisave, sklice-vajo se na enakopravnost. Ali Pr. vda« ve, koliko okrožnic, dopisov, zakonov itd. v cirilici moramo mi požreti"' In du tudi iui mnogih in mnogih, domala vseh uradnih listinah, ki so sicer pisane v latinici, ni niti sledu o onem tretjem jeziku, ki tra omenja čl . ustave? In če smo kdaj rekli, du nas moti cirilica, pa tudi »srbo-hrvaščina« brez. slovenščine v latinici, se je takoj dobil kak Jugosloven iz dravske banovine, ki je naredil preplašen obraz in teke! v Belgrad povedat, da so sc na »ev.-zahodnem koncu države zaredili [irotidržavm elementi irc Srbi so mu verjeli, tudi »Pravda« jt pisala o teh strahotah. Opiraje sc na u»tuvo in iz ljubezni do srbske kulture s< ji »Pravda« po-tegnila zu čistost srbskega jezika iu njegovo patriarhalno jiisavo. pa je menda nihče nc bo |>roglasiI za protidržavno vsaj v Hrrvski banovini ne — ali se smemo mi na .iodlagi istih načel potegniti za čistost slovenščine in pa. cIh so tudi tretji kos službenega jezika kraljevine zares sprejme »v službo«? Pri tem bomo pa z veseljem brali vsa dela v lep> hrvtšiini in čisti srbščini, tudi težavnejšo cirilico >omo iz ljubezni do krvnih bratov in iz ljubezni do slovanskih kultur zmogli, snnio ako nam ne bo kak prenapetež te ljubezni zastrupljal - strahom pred sodiščem z.a zaščito države Tn še tretjo jezično cenzuro bomo ustanovili, za Ljubljano, ki bo skrbela za čistost in lepoto našega jezika in sami jo bomo vzdrževali Mi b> ne bilo tako najbolj pametno iu — enakopravno?
vzdrževala obrat v lopilriri pri parnem kolin. Prcdilnica je za razsvetljavo svoje delavske kolonije na »Stavbah« par let jemala električni lok od občine ler tako gmotno pomagala vzdrževali to obralovanje. Pofem ie po predilniško ravnateljstvo kar na lepem odpovedalo nadaljnji odjem toka, vsled česar je občina napravila s parno žago g. Kunstlerja pogodbo, po kalen je pričela Kun-stlerjeva žaga dobavljoti občini električni lok Občina je pa na svoje stroške pri Kunstleriu opremila za parno lokomobilo prostor !er nabavila nov generator. Takrat je občina premenila prvotno slabo in nestrokovnjaško izpeljano omrežje, kar so dovršili strokovnjaki KDE po režijski ceni Vse skupaj je fakra! stalo nekaj nad 200 000 Din. — Ker pa Kunsllerjeva žaga nc obratuje skozi celih 24 ur, ampak uslovi obrat vsako noč ob pol 1, dalje se elektrifikacija nc more razširiti na vasi Gradec, Breg in Tenetišc vsled premajhne kapacitete lo-komobilc, je poslala nujna potreba in zahteva vsega litijskega prebivalslva, da čimpreje naši kroji pridejo do priključka na električni vod velenjske elektrarne. Za odvzem toka se v poslednjem času prav močno zanima tudi litijska predilnica, ki vsled sijajne koniunklurc obrafuic noč in dan n.i tri posade, ler njeni stroji komaj sproii šc zadoščajo. — Prelekle dni se ie v lo svrho mudila v Litiji komisija laslnikov in strokovniokov predi'ni-ce, ki so z ravnateljem KDE g ing. Miklavccm to pereče vprašanje priključka velenjskega voda k Litiji že prav resno obravnavali — Zaenkrat bi se prcdilnica zavezala za letni odjem 150 do 200 li-soč l<w ur. Kakor čujemo, se vodijo ponajanja naprej ler je upanje, da bo predilnica s KDE končno !e prišla do sporazuma glede množine in cene Z upravo litijske občine pa menda ne bo težko priti do zaključka, ker bo v interesu I ilijc morala pristati na par bistvenih zahtev KDE. nasprolno pa bodo morale KDE ludi nekaj popustili v svojih zahlevah.
Litija bi polem prišla do zaključka nn daljnovod, ki je že zgrajen do Doba Daljnovod iz Doba mimo Št Vida-Lukovicc, Moravč, tlotiča do Litije bi slal, računano po današnjih znižanih cenah, okroglo 700 000 Din, občino Dob bi morala prispevali za Iransformalor 50 000. omrežje 125.000 Din, Št. Vid-Ltikoviea transformofor 50.000, omrežje 140 000 Din Moravče transformator 50.000 P'n, omrežje 70.000 Din, Hotič Iransformalor 50 000 Din. omrežje 30.000 Din, Litijo transformofor 80 000 Din Skupni stroški bi znašali lorei 1.345 000 Din — Zu lo vsolo bi morale navedene občine skupno pri kokem denarnem zavodu dobifi posojilo, katero lii pofem KDE iz dohodkov za električni tok gl. dko iahko obreslovole in odplačevale v roku 10 let
Sedaj gre zolo, da se vse navedene občine medsebojno sporazumejo, najdejo skupno platformo, skličejo čimpreje širši sestanek vseh interesentov. da se ta akcija, eleklrifknejjo velikega dela naše ožje domovine, uresniči Potem pridemo do dobre in gotove razsvetljave, ki bo slala z.i razsve*ljavo največ 3 25 Din zn kw uro. zo pogon pa od 75 par do I Din — Gotovo se bo potem tudi noša mala obr! in industrija po naših krajih rozši rila Od tenn zavisi tudi v precejšnji meri obnov, i obrala v litijskem svinčenem rudniku ter apnene.il v Kresnicah.
Želeli ie samo, dn io akcijo lakoj vzamejo roke merodojni krogi in io v inleresn vsega prefu valslvs leh krajev v najkrojšem času izvedejo
H I
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzn mite zjutraj na prazen želodec kozarec ua ravne »Franz-Josef grenčice«.
Stran 4
»S IX) VENEC ., tlne 9. februarja UKUS.
fitev. m
Drobne novice
Koledar
Nedelja. 9 februarja: l'rva predpustnu nedelja. Vpolouija, devica inučoiiicii. ( i ril Me-ksandrijski, škof.	1
Ponedeljek, 10. februarja: Sholustikai devi- \ ea mučenica; Soieru, devica mučenica.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl g. M u r t i n N u v a k. , blokovnik južne železnice v p / njun lega v grob zopet eden najsturejšili naših krščanskih strokovničarjev. star veteran krščanskega gibanja med želczničiu.ji lei soustanovitelj Prometne zveze, kateri je bil zvest ves čas do njenega razpusta pred leti. Bil je tudi vedno zvest 1 našim načelom v političnem življenju, zanesljiv pristaš bivše SI .S in sedaj J H/, Zadnja leta svojega življenja je preživel pri svojem tustu g. obč. sv. šaleharju v Podmilščukovi ulici 5~ u. Dočakal je starost 8(1 let. Pogreb bo danes ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti v Podmilščukovi ulici. Vrlemu pokojniku sveti večna luč, mi pu mu ohranimo topel spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
•f* V ljubljanski bolnišnici je neizprosna j smrt ugrubila družini g. Alojzija Simoučiča, | zvaničnika drž. žel. v Litiji, sinčka A 1 o j z i j a. j Pogreb bo danes dopoldne ob II. izpred inrtvaš- | niče splošne bolnišnice nu pokopališče k Sv. | Križu. Naj se veseli med angeli pri Bogu. /a- | lujočim naše iskreno sožalje!
-f- Na Gobi, občina Polšnik, ji umrl posestnik Anton Zavrl, po domače Antonove, star 78 let. Bil je trden gosjiodar obsežne, vzorno urejene kmetije, ki je daleč na okoli slovela. 18 let je bil župan polšuiške občine, cestni odbornik ter se je sploh zelo živo pcčul z javnimi zadevami v prid svojim občanom. — Svojo številno družino je vzgojil v strogo katoliškem duhu, najstarejši sin g. Mlon/ je župnik nu Primorskem, Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= Diplomirana sla bila včeraj na pravni j fakulteti ljubljanske univerze gg. Ritar Peter j in Ilicng l.rnest. oba i/ Ljubljane. Čestitamo!
Srebrno poroko sla obhajala gospod 1'uv-lovič Janko, uslužbenec državne železnice in hišni posestnik na \ iču št uu pri Ljubljani in njegova zvesta življenjska družica gospa Terezija v krogu svojih otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev. Srebrno poročenccma kličemo: se nu mnoga mnoga leta'
Poroka. V Žoiubolji ob rumuuski meji se je poročil litijski rojak g. Jernej Primožič, de-taširan višji železniški uradnik v Romuniji /. gospodično Lo Michels. hčerko tamkajšnjega ' hotelirja. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Lastniki motornih tii7.il okraju Ijjuhljunu-okolica se obveščajo, da se vrši letni pregled vseh motornih vozil — prijavljenih v registracijo za tekoče leto od 8 do 12 iu od pol ,15 do 17 dne 1 I. februurja t. I. v Ljubljani, Breg, štev. 20. V pregled postavljena motorna vozila naj prihajajo iz smeri Novi trg—šl. Jakob ob levem bregu Ljubljanice na zgoraj označeno mesto.
250 -
delavcev
dela neprestano stole v vseh izbirah, pohišlvo in parkete. Zato Vam vsako še Iako veliko dobavo lahko izvršimo v
na!kraišem asu in do najusodnejših cenah.
REHEC-Co
DUPLICA KAMNIlf
IX. jug. esper. kongres v Ljubljani. Zanimanje/u tu kongres je vedno večje. Prijavilo se je že mnogo udeležencev i/ raznih krajev Jugoslavije ter celo i/ inozemstva. Kongresa sc bo udeležil verjetno tudi ravnatelj Mednarodne esper. organizacije v ženevi, g. Robert Kreu/. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen, v častnem odboiu pa so: g. podban dr Majcen, prev zvišeni kuezoškol dr. Gregorij Rožman iu načelnik ine-le Ljubljane, g. dr. Juro \dlešič. Na kongresu bi, občni zbor učitel jev - esperanlistov. katoliških esperanti-siov. delavcev ter sestanek slepcev. Kdor se želi priglasiti, naj piše na naslov: Fsperantski klub Ljubljana. Prijavninu znaša -'5 Im
Miha Maleš v reprodukcijah. Te dni izide nova knjiga avtorja Rdečih lučk Sence. Nova knjiga bo vsebovala skoro 150 celostranskih reprodukcij. Uvod v knjigo je napisal upravnik Narodne galerije L Zorman. Knjiga bo imela tudi to posebnost, da bo prva na našem književnem Irgu, ki bo izšla tiskana in vezana na jajKinski način Izšla bo v bibliofijski numerirani izdaji samo v 100 izvodih z avtorjevim podpisom.
Kaj pravi gospo Ivanka k femu?
Prav res je nespametno kaznovati takega revčka, če se zamože. Zakaj pa imamo ter-pentinova milo Zla*orag? Njegovo obilna, gosta in bela peno odpravi prav hitro vsako ponesnaženje In perilo je zopet l<c<,f->r novo, snežno belo in duhteče.
Razpisana je župnija Sv. Pavel pri Preboldu do II. marca.
Zborovanje voditeljev Marijinih družb bo v sredo, dne 12 februarja ob 9.30 v Rokodelskem domu. Spored: 1. Kat akcija in Mar. družbe, (p. KI. Ramšak, I). J., korelerat g J. Ka-lan). J. Evharistično življenje in Mar. družbe (g. dekan M. Rihtar, korelerat g. superior L. Sedej. C. M.). 5. Ljudsko petje in Marijine družbe (g. stolni dekan dr. Fr. Kimovec). Ker sličnc-ga zborovanja že dalje časa ni bilo in je snov referatov aktualna, se pričakuje obilna udeležba. — škofijsko vodstvo Mar. družb v Ljubljani.
VEBMOUTH
boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki
PERO KOL1Č - DUBROVNIK
veletrgovina z vinom
VZOREC NA ZAHTEVO 2 orig. steklenic, po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80'—
— Zadoščenje obrtniškemu vndji g. Vrhoven.
Med številnimi boji med obrtniki, ki se razvijajo zadnje čase, je bil tem bojem j)osebno izpostavljen predsednik Društva jugoslovanskih obrtnikov g. Ivan Vrhovec, o katerem so nasprotniki trdili, da ne predstavlja večine obrtnikov v št. Vidu in da g,-i je zato treba vreči. Ta obrtniška organizacija je v št. Vidu ena najmočnejših, saj šteje 113 ilanov. Prejšnjo nedeljo je bil v št. Vidu občni zbor te organizacije, ki je ponovno polrdil popolno zaupanje šentviških obrtnikov v g. Vrhoven. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Vrhovec. ki je v glavnem poročal o nekaterih obrtniških zahtevah, zlasti pa o dveh obrtniških razstavah v št. Vidu. Po poročilih funkcionarjev so sledile volitve, kjer je g. Vrhovec predlagal drugega obrtnika za predsednika ler nuj predsednika izvolijo člani z listki. Za jiredsednika pa je hil 7. veliko večino članstva zopet izvoljen g. Vrhovec. za podj>redsednika pa g. Andrej Kregar. Soglasno je bila nato izvoljena še lista ostalega odbora. S tem občnim zborom je dobil g. Vrhovec popolno zadoščenje.
Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalili
vsled zapeke, se dosež.ejo odlični ti.spehi z naravno j
Franz-Josefovo
grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno j Franz-Josefovo grenko vodo in jo dobro preneso ' tudi pri večkratni porabi.
Ojrl. rog. R. br. 30474/35.
nosti v Dobrodelni pisurm v šeulpetrski vojašnici.
Klektrika na Pohorju. Izjavi jamo. du članka pod tem naslovom v Slovencu / dne 2. lebruarja I0")!) ni uupisal g. dr Lojze Piruiil. banov inski zdravnik pri Sv Luviencu na Po-1 ju in ni s člankom v nobeni zvezi, lirodnl-
skolijski odlior katoliške akcije v Zagrebu. le dni se je v nadškofijskem ovorcti v Zagrebu sešel odbor centrale katoliške akcije zu zagrebško nadškofi jo. Po skupni liicliivi je nadškof koadjutor dr. Stepinae govoril o potrebi osnovanja odbora za dieeezo. katere naloge je dosedaj v ršila centrala K \ Govoril je nato dr. 1'rotulipac. l'o nasvetih prisotnih je nadškof koadjutor imenoval naslednji odbor sveta dio-ceze: glavni duhovnik Pavel Jesih. predsednik ilr. Ivo 1'rotulipac. podpredsednik I tika Perinič, tajnik dr. s. 1'odolšak. blagajnik Vlasta ArnOld. Ostali člani sveta pa sir Peter Crgec (dotna-gojsko moško starešinstvo). Anton šendu (križarsko siurešinstvo), Marija Ljubic (domagoj-sko žensko starešinstvo). Viarija Stankovič (križarske slarešinice), dr. Vladimir ( ic-ak (škofijsko okrožje mož), dr. Rožena Deželic (dorna-gojsko okrožje žena). Sofija' Budic (škofijsko okrožje žena), Stjepun Rainl jak (kmetsko - delavsko križarsko okrožje), dr. 1'erdo Fuchs (do-magojsko mladeniško okrožje). Ivkp Marušič (doniugojsko dekliko okrožje). Drugutin Grga-njie (dornagojsko dijaško okrožje), Zvonko Fr-žoj) (dijaško križarsko okrožje). Milu So jat (do-niagojsko okrožje dijakinj), Bosiljku Jugovie (dijaško okrožje križane) in vodja pisarne Anton Metzger.
Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. To vse le zato, ker svojim nogam ne (losvelite dovolj pažtije, ker jih redno ne negujete. Obiščite naš« pedikiiru. V ko-pelji Vatli osvežimo noge in omehčamo trdo kožo, odstranimo kurja očesu in debelo kožo in poetri-žemo -zarasle nohte za ti Din. Proti utrujenosti ln za boljšo cirkulacijo krvi priporočamo masiranje nog za 4 Din. Prepričajte se sami!
Ljubljana. Šelenburgova 7.
Razpisuje se služba zdravnika pri Zdravstveni zadrugi v Ponikvah. Zahteva se ludi apote-karski kurz in eventuelna zobozdravniška praksa Nastop službe lahko lakoj. Plača je sledeča: prosta hrana I. razreda, prosto stanovanje, 1500 Din mesečno v golovini, |>olovica kilometrine kadai je namreč zdravnik klican na dom k bolniku, dalje polovica dohodkov od ordinacij nečlanov in polovica čistega zaslužka pri zobozdravstvu. Za starost in onemoglost penzija iz penzijskega fonda pri Zvezi zdravstvenih zadrug. Opremljena prošnja naj se pošlje vsaj do 20 februarja t. I na Zdravstveno zadrugo v Ponikvah, pošta Videm-Dobrepolje V slučaju, da prosilec nima apotekarskega kurza, se toliko časa počaka, da ga izvrši.
~"ŠlTAlT«r SVETEK šlanipilije" "etikete sedaj na Marijinem trgu 8. Se priporoča.
— Za pridno, pošteno dekle, vajeno vseli hišnih del. šivanja in deloma kuhi iščemo primerne službe. — Pri dobri družini sc sprejme sostanovalec (event. s hrano). Podrob-
stv o.
Doien.ska sirotišnica. Pripravljalni odboi društva •►Združenih bivših učenk šinihelskcga zavoda za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko v Stni-lielu« sjjoroča vsem, ki so prispevali za sirotišnico ltX) Din in s tem poslali člani lega društva, da bomo imeli prvi redni letni občili zbor na prvo postno nedeljo, t. j. 1 marca t. 1 s sporedom, ki ga bomo obširneje javili prihodnjo nedeljo v časopisju. Sporočamo to že dane.s, da si oddaljene tova-rišice zamorejo urediti vse jjotrebuo glede udeležbe. Na svidenje torej pri naših nekdanjih učiteljicah v Šiiiihelu I. marca. Za sirotišnico so nadalje prispevali: G. Franjo Maršič, Novo mesto, 100 Din, Zora dr. Červinkova, Novo mesto, 200. Din, A. Pauser, Novo mesto 200 Din, Ivica Oblak-Pečar, Novo mesto, 300 Din, Martina Košir, Novo mesto. 50 Din, Greti 111 Martin Vrhovnik, Novo mesto, 200 Din, Globevnik Emilija, Novo mesto, 100 Din, Drago lladl, Novo mesto, 100 Din, Franc Kolar, Novo mesto, 50 Din, Dana Lovša. Škocjan, '200 Din, Martina Lovša, Škocjan, 100 Din, Angelca Grosek, Maribor, 100 Din, Pleivveis Kari, Ljubljana, 100 Din, Ana Brulc, Novo mesto, 60 Din, Sušnik Miha in Mara, Uršnasela-Laze, 100 Din, Ivan Ziherl, Mokronog, 110 Din, Alojzij Košmerlj, Ljubljana, 100 Din. Jug. tvornica gume i obuče, Borovo, 100 Din, Gradb. družba Dukič, Ljubljana, 50 Din. Elvira Dolinar, Vel. Dolina. 10 Din, Vzajemna pomoč, Ljubljana, 50 Din, Skobe Ignacij. Rob na Dolenjskem, 50 Din, Kramaršič Marija, Ljubljana, 50 Din, F. S. Finžgar, Ljubljana 20 Din, Psekar-Kampjot, Pelagija. Vavta vas, 50 Din, M. Ogrizek, Kranj, 100 Din, Neimenovana iz Ljubljana, 100 Din, Silvo Skeb:, Višnja gora. 20 Din, Ju/nič Ana. Ljubljana, 50 Din, Oto Bernard, Novo meslo, 50 Din, Franja Verdir, Ljubljana, 100 Din, Mervec France, Ljubljana, 20 Din, Ana Gabrič. Artiče pri Brežcah, 10 Din. Še pred občnim zborom bomo dale izdelati diplome za ustanovile člane, ki plačajo delež po 1000 Din. Ustanovnih članov ma do sedaj naše drštvo oziroma sirotišnica 7. Vsem gori navedenim izreka odbor iskreno zahvalo, druge pa pio~i, ne pozabite na naše jioložnice. Upravni odbor.
7a gospode in danit* NAS ČAJ naj vzame gospodinja za goste visoke in preproste.
m REUMATIČIIE
— Peleasa: ».Friderik Ozanani. Ustanovitelj Vincencijevih konferenc. 1956 Izdala in zalo /ila V incciicijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani. Misijonska tiskarna. Domžale (■rublje. Friderik Ozunam se je približal nam Slovencem šele v zadn jih desetletjih. Nuši predniki, ki so presadili k nam njegovo zamisel, konference svVineenci ja Pavelskegu (is"b). ga — se zdi —- niso bližje poznali, šele rajni prelat Andrej Kalan je pred svetovno vojno v »Dom iu svetiu objavil tehtovit pregled življenja in dela tega velikana katoliške in is I i in akcije. Kraiel oris o njem je prinesel takrat tudi Deloljub, (1915. str >3—V)j. Ob stoletnici ustanovitve Vin cencijevili konferenc (19i5). se je Ozunamov ] spomin med nami /iialno poživil? Sedaj gn nam | pisateljica Peleasa predstavlja i/.nova ua prav j prisrčen način. Bivala je dalj časa v Franciji, i lam v/ljubila Friderika Ozanuma delo. obiskala j kraje, kjer je veliki pobudnik živel in se boril j proučila njegova dela in vse bogato slovstvo o lijem. Sedaj nam to podaja v živi. lupatam v ! vzneseni besedi. Sicer pu to prelepo iposloisko ! življenje ne potrebuje pomoči zgovornega s|i,- : ga. Nihče nc bo prečita! knjižice, da ne lu mu j ob taki veličini duhu in srca v ganotjii ne za zvenela duša. Knjiga ima 4<i strani in jo krasi več lepili slik (Friderik Ozaiiam kot JO leten akademik, kot dozorel 1110Ž: stolnica Nolre Dame v Parizu. Kaiineiičnnska cerkev v Parizu, grob in nagrobni spomenik O/anninov v isti cerkvi: ustanov itelji in prvi pred ciImk v in cencijeve družbe v Parizu). — Delce je namenjeno najširši javnosti, predvsem kai itativ nemil pokretu med akademsko mladino, verskimi družbami, članom in članicam Vincencijevih in l.liziibetnih konferenc. Cena jc nizka, samo (1 dinarjev: kupec sc / njo oddolži tudi konferenci prosv. Srca Jezusovega v Ljubljani, ki - toliko vnemo in vidnim božjim blagoslovom deluje v Ljubljani.
Stedite pri vsem. le ne pri zdravju !
Zdravje je prvo in glavno ! Poleg tega bolnik, čeprav malo 1 rabi, mnogo stane
oiih s srcem
najboljša in naibolj zdrava voda Vam ohranja zdravje in dviga živl|enjsko meč!
—	Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) opozarja na svoje izdaje Cankarjevih in Finž-garjevih zbranih spisov, ki v zaokroženih zvezkih prinašajo najlepše, kar imamo v našem slo\-stvu. Oboji spisi se dobe v preprosti ali pa tudi dragoceni opremi-
V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 8. t. ni. so objavljene lzpre-membe in dopolnitve pravilnika o pogojih in obrazcih za nabave bolničnega inventarja pri vseh državnih in banovinskih bolnišnicah in socialno-zdravstvenih ustanovah in o ravnanju s tem in-ventarjem , dalje Pravilnik o dopolnitvi jiravil-nika k opravljanju i7.|iita za vozača motornih vozil in o izdajanju vozaških listini. Odločba o taksah za pregled pri uvozu čebulčka«, Določba glede oprostitve izrednega cestnega prispevka« in Odločba o sejinskih in tržnih pravicah v kamniškem okraju
- Avtobusnemu podjetju O. žužek. Potniki. ki pogosto potujemo / avtobusom na progi Ljubljana Vodice - Cerklje - Kranj prosimo podjetje O. /užek. ilu ž.e vendar enkrat premeni avtobus, ker je sedanji zn ogromni promet na tej progi premajhen, premalo udoben, iichigijcničen, razdejan in ž.e davne zasluži svoj stalni pokoj. Saj jc moral promet v teh šestih ali sedmih letih prinesti vendarle ž.e precej dohodkov, ko meri proga dnevno JOO kiri in je avtobus prevo/il že blizu 600.000 km Fden od mnogih.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki delule proti boleznim ledvic, srca prot lam >m sklero,.;, ečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje 111 mladostno s»'ežosL
A'. ■ vtrJn
Mrk
'V/..©?
'je;]
i"
V lekarnah 20 k ' V, VI)'— Ju?!?	ali pa 40 tabl. L. . ->4'—
Proizvajalec:
AfOTEkA LJUBLJANA
Mat. ZamSda - 60 letnik
Danes praznuje višji ravnatelj deželnih uradov v p. M. Zamida. duševno in telesno čil in čvrst,
svojo SOlelnico. Kojen ie bil 9. februarja 1856 na Uršnih selih. Gimnazijo je abiolviral v Novem mestu. Po dovršenih juridičnih študijah na dunajski univerzi je vstopil v politično-upravno službo pri deželni vladi kranjski, pozneje pa v službo mestnega magistrata v Ljubljani. Primeroma mladega, toda že v dotedanji državni in mesini služ.bi odlično kvalificiranega uradnika, je de^eln- zbor 1. 1887 imenoval za deželnega svetnika, takrat najvišjega uradnika deželnega odbora kranjskega.
Doba v deželni službi mu je dala priliko razviti v polni meri vse svoje izredne zmožnosti. Organiziral je deželne urade, izboljšal in skrajšal uradovanje ter dajal s svojim neumornim, vzornim delom, temeljitim poznavanjem deželne in državne uprave, kol objektiven in pravičen — če treba tudi strog šef. najboljši zgled drugemu uradnišlvu ter tako povzdignil ugled deželnih uradov do prignane višine.
Sestavil je nebroj važnih poročil za deželni zbor. Načrtu! ali vsaj piegleda! ie vse zakonske predloge, predložene v njegovi službeni dobi deželnemu zboru v sklepanje ter jim dajal iz zako-nodajno-tehniškega stališča brezhibne, popolnoma jasne oblike brez vsakega nesoglasja tudi z drugimi, veljavnimi zakoni. Užival je polno zaupanje deže'nega odbora, prisostvoval je vsem odborovim sejam ler skrbel za točno in ekspeditivno izvršitev v seiah storjenih sklepov.
Deželni zbor je izrelno uspešno delovanje Za» mide pravilno ocenjeval ler ga slopnjevaje imenoval za višjega dež.elnega svetnika, deželnega ravnatelja in končno za višjega ravnatelja deželnih uradov. Je edini, prvi pa tudi poslednji uradnik, ki je dosegel tako visoko mesto v avtonomni službi dežele Kranjske.
Po prevratu je upravljal ostanke nekdanjega deželnega premoženja ter urejeval razna tu sem spadajoča vprašanja. Ko if o je prevzel posle glavnega sekvestra v dravski banovini, ki jih je vodil sicer točno po obstoječih določilih — vendar pa tudi s srcem in čutom pravičnosti do prizadetih j ' ostnikov in podjetij, ki so trpela pod deloma neup. avičenim prv:'.cp«njeni nekaterih sekvestrov. Kot uglednega upravnega jurista so ''umido tudi gospodarski krogi klicali na sodelovanje. Bil ie v upravnem svetu bivfe Dc elne banke«, ie pa še danes v sindikatu dolenjskih železnic, trž.iške in vrhniške žele7njce ter delovni član uprave del-iških druž.b teh treh železnic, katerim j«- med drugim uredil radi nastalih novih razmer p,UfCij>ne spremembe društvenih pravil. Po 44 letnem- neumornem delovanju v javni službi je stopil 1. 1026 v zasluženi pokoj. Pridobil si je nevenijivih zaslug za deželo kranjsko in narod slovenski. Nikdar ni silil v ospredje. Politično se -i udejstvoval. Mnogo pa je seja! kar so drugi želi.
V privatnem življenju poznamo Zamido kot skrbnega, srčno dobrega družinskega poglavarja, polnega iskrene ljubezni do svoje drage mu žene in svojih otrok in srčkanih vnukov.
Kot ljubezniv, skrajno simpatičen značaj, ima Zamida mnoge s- *no inp \ danili M^t^lle1 ki so srečni, kadar so v njegovi družbi. On pa skriva svoje zvesto prijateljstvo do njih prav rad pod kako šaljivo ..nerno gesto ali kako istotako svarilno besedo ki pa navadno ne pade na rodovuna tla. Sovražnikov Zam;da nima
Bog nam ohrani ' c'«.-. • ega slavlje.""?" še mnogo let čilega in zdravega do skrajne meje človeškega življenja!
T.U •*rt porode ^ttoinlkov't< sf^-f^o

Ljubljana, 5. feiir.
Porok imamo v Ljulonieru dosti, skoraj na vsak teden pridela dve. Pa je med temi iimlo domačinov. Večinoma se prihajajo v Ljutomer ženit iz sosedne Strigove. Domačini se držijo nekoliko rezervirano, razen onih, ki se morajo. -Hudi časi, kaj hočete. Zato sla pa šiiiuakova starša z Gornjega Krapja sklenila, da se bosta še enkrat poročila, tako se jima je dopadlo v dosedanjem zakonu. Pa to ne bo navadna poroka, ampak zlata, Štunakov Martin in njihova Lujza sta namreč že 50 lel srečno poročena, to se pravi v ponedeljek, dne 10. februarja bo minilo 50 let od istega datuma L 1880. Le poglejte dva na sliki, saj se jima pozna, da sta stara nekaj nad 24 let, kakor se je v šali izražal veržejski gospod Lovrenc. ko mu je bilo že blizil 90. Martin ni naš domačin. Rojen je bil v VuEji vasi, župnija Sveti Križ pri Ljutomeru 18. okt. 1857. Njegova žena Alojzija roj. Kos, pa je rojena na Kriij)jii 20. maju I80U. Martin je zgubil starše, ko je bil še v zibelki. Že v mladosti je služil pri sorodnikih kot pastir, pozneje kot hlapec, dokler se ni poročil na Krapjn v naši 7.ii|iniji. Tukaj je že L 100'-' zn-čel trgovino ■/. jajci, katero danes v velikem obsegu nadaljuje njegov sin Mirko v Ljutomeru. Tudi drugi sin Franc je trgovec na Vinici in |)o-sestnik na Krapju. Domačijo na Krapju je prevzel g. Mirko, trgovec v Ljutomeru. Pri njem se bo to nedeljo pojioldne vršila slovesnost zlate poroke. Tretji sin Ivan je padel v vojski I. 1914. Zlatoporočenea sla pristni slovenski korenini, vzraslla iz domače grude, katero ljubita nad vse. Vedno zdrava in dobre volje, tudi v trpljenju ne-potrta, v življenju globoko verna in Bogu udana. Želimo jima ob priliki zlate poroke, naj ju ljubi Bog 7, obema sinovoma ohrani v zdravili in zailo-voljnosli do skrajnih mej življenja
V Berlin in Hamburg
Posebni vlak /.ti šliulijsko ekskurzijo \ Berlin-HumDurg ii<i. se foriuiui v Ljubljani, kjer je tudi izhodišče izlelii.
I/. Ljub iune odpulujeiiio 5 avgusta t. I. nu večer im sicer preko jiv-enic, Beljaku m Sal/buigu v Miineiien, kunioi prispemo 6. avgustu ob e«i / dopoldne Tu sc v ucjbližji restavraciji nekoliko pokrepčiiuio, nuto pn ogled.imo svetovno /ii.iiu Deiits. lics-Miiscum, Iu združuje v en. 4(1(1 sobiiiifib \ s.) zgodovino in kulturo Nemčije. Kdor bo hotel videli m prepolovidi vse i<,/stavljene prostore ie ojioninc palače, bo moral napravili nič manj, kot 16 km!
Po ogledu gor« i omeiiieiiega čuda ic Kosilo v najbližji testavraciii m malo počitku, nato pa ■ jled raznih zanimivosti, predvsem ogromne m najmodernejše pivovv.rne, kjer bomo imeli tudi redko priliko videli tempeiumeiiluc Bavarce pri pivu, citrali iu kil«: i . . P« večerji odhod / vlakom preko Niii nberg« m Leipziga v Berlin. Tu ostanejo od '/. do L!, avgusla / i/jemo enega dne, ko napravimo izlet v Itambuig.
Poleg sto in sto zanimivosti štaimilijonskcgu velemesta ild. nas bo zanimala predvsem olimpi-jadn, oz. olimpijske igre, vsemogoče kulturne naprave, eesaiske palače iu njihove ruzkošpe grobnice, ogromni zoološki vrl, v kulcrcm prav ničesar ne manjka, filmsko industrijo, aerodrom /lačnih »pošasti«, kjer nas lahko preseneti tudi kakšen »Zcpclin«!, čudo današnje tehnike itd. Zlasti zanimiv pa bo /let z ladjo v Potsdam!
Poleg vsega lega, nato šc en dan v Hamburg, v severno morje, največjo obmorsko trgovsko luko na evropskem kontinentu. Ogromni prckoocc-anski parniki, ladjedelnice, itd., vse to bodemo doživeli, ne sanjali!
Vrnemo se po isti poli tako, da bodemo pa-
sirali vse kraje podnevi, kjer smo sc prvotno vozili ponoči.
V	tipično nemškem mestu Nurnberg Ici naši Ljubljani /c|i> podobnem Salzburgu se ustavimo na/aj grede.
V	Ljubljano prispemo 14 avgusta iavno pred dvema praznikoma, kot nalašč!" saj nili v dveh diudi ne bodemo mogli vsega povedati, l.ai smo doživeli in videli .. .
Na ru/n.i vprašanja sledeče:
Te dni zapade trelir obrok. Kdor istega še ni vplačal, nuj to nemudoma stori, Iver mu inoiamo sicer zaračunali v načrtu predvidenih 10% več.
Po zadnjli informacijah i/ Berlina bo nu razpolago še nekai vstopnic /u one, k sc prijavno do I. aprila I. I
Vplačilo o/, nakazilo naj sc glasi vedno na ono osebo, ki je bila prvotno prijavljena, oziroma za katero se je vplačal prvi obrok, ker ic sicer ločna evidenca silno otežkočena in /vezana / nepotrebnimi stroški.
Ako kdo nakaže /a več oseb n.i eno iu islo položnico skupaj, naj lo vedno na hrbtu dotične položnice napiše, za koga oziroma katero osebo je znesek nakazan.
Ponovno poudarjamo, da bo vodstvo udeleženci' porazdelilo tako, da bodo skupaj lisli, Ivi to žele.
Pred odhodom prejme vsak udeleženec posebno knjižico s kratkim opisom naše ekskurzije, / imeni vseh udeležencev ter razna druga navodila. Za veliko noč razpošljemo vsem tozadevne vprašalne pole.
Informacije za Berlin-Humburg itd. daje .S K Planina (jože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke) Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. Prijavile se!
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec: kozarec
naravne FRANZ lOSfšF grenčice.
Registrirano od Min. «oe. not. *■ • nar. /dr. S. Ur. |f».48;» od 25. V. liKJj.
Ljubljana
0 Kip kralja Aleksandra na univerzi. Vredna svojega naslova je naša univerza včeraj počastita spomin Nj. Vel. kralja Aleksandra. Po nalogu bana dr. Marka Natlačena jc banovina pred časom odkupila umetniško izdelan kip pokojnega kralja, ki ga je napravil priznani umetnik g. Niko Pirnat. Ta kip je prelil v bron g. Franc Mosta*, tudi ze priznani in za najtežja umetniška dela sposobni livar na Galjevici. Banovina je krasni kip kralja Aleksandra dala na razpolago univerzi, pridržala pa si je lastninsko pravico. Univerza jc za la kip kupila kamenit podstavek iz ihanskega kamna. Podstavek je obklesal kamnosek Novak iz Podgore pri Št. Vidu nad Ljubljano. Včeraj dopoldne so v avli univerze postavili na ta podstavek bronasti kip kralja Aleksandra, life.kt je bil takoj očiten , ter so profesorji in dijaki z velikim priznanjem ; občudovali novo postavljeni spomenik, kateremu j ozadje tvorijo vedno zelene rastline. Podstavek je j 1.30 m visok, nekoliko rdečkast kvader, kip, ki predstavlja kralja Aleksandra v polni doprsni življenjski podobi, pa je tudi skoraj visok I 111. .lilo prvi spomenik kralju Aleksandru v Ljubljani, zakaj dosedanji kipi niso toliko dostopni javnosti, temveč so omejeni le na razne dvorane. V prihodnjih dnevih bo avla še nekoliko očiščena in olepšana, tako da pride spomenik do svoje polne veljave.
r-
B Dane
KINO SLOGA Telef. 27-30 »
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri veseloigra
Ljubezen m tiram
veseli ln srečni dnevi v Ischlu. Zadnji Hlm pokolne Hansi Nicse in z tilo Leo Stezah, Oeorg Alehsander, Oretl Tlieimer, Lizzl nolzsctiuli
Dodatek: Vkrallcstvu mravelj in nov zvočni tednik
Matineja ob 10 30 dop. po enotni ceni Din4'50
OČI OJ ORNA i A.
Harry Baur Simone Simon
0 Izvencerkveni sestanek članov moSke in mladeniške kongregacije bo danes teden, v nedeljo 16. februarja ob 5 popoldne v družbeni dvorani. Vabljeni tudi po članih vpeljani gostje.
0 Gledališki oder v Rokodelskem domu bo drevi vprizoril novo predpustno veseloigro z naslovom Kurentova nevesta . Igra je jako živahna, prepletena s petjem in godbo. Režijo in vlogo župana ima g. Janko Novak, Kurenta igra g. Cestnik. — Predprodaja vstopnic je dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek igre je zvečer ob pol osmih.
Prostovolj, javna dražba
koles, potrebščin za avtomobile, motoeikle, kolesa, šivalne stroje; športnih potrebščin (smuči, drsalke, smuč. jopice, šali): el. baterij, trgovskih pultov itd. Miklošičeva c. 'Ml. Ljubljana, od 11. 20. febr. 1.1.
0 Obisk razstave angleških fotografij v Jakopičevem paviljonu je zelo razveseljiv. Kakšno zanimanje vlada za to razstavo, najbolje ilustrira dejstvo, dn jo je že prvi dan poselilo okoli 100 oseb. Razstavljene fotografije prikazujejo res tipične prizore iz angleškega življenja m pokrajine. Razstavil Ik> trajala samo še nekaj dni. lo je do vključno ponedeljka 10. t. m. do 19 ure. Oglejte si zanimivo razstavo! Vstopnine ni.
Odlikovanje zaslužene socialne delavke. Glavni odbor Rdečega križa v Belgradu je odlikoval .s priznalno diplomo in s srebrno kolajno go. Uo/.i Jagodic, soprogo pisarniškega uradnika v pok. Ga. Rozi Jagodic si je to odlikovanje več kol zaslužila, ker je naši javnosti že dovoli znano njeno delo v skladišču oblek Rdečega križa v Liubljani ler pri drugih socalnih akcijah m ji zalo iskreno čestitamo.
■ Pripravljalni tečaj za dijake srednjih iu meščanskih šol. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov priredi z.a dijake srednjih in meščanskih šol pripravljalni tečaj v obliki inštrukcij. Tečaj bodo vodili samo brezposelni profesorski kandidati, ki bodo po možnosti v stalnih stikih s profesorji ljubljanskih šol. Vsak profesor bo ličil sumo predmel svoje stroke in tako se bodo dijaki
pod veščim in strogim nadzorstvom mogli temeljito pripraviti za šolo. Vsak predmet se bo poučeval H ure tedensko. Vpisovanje .se vrši vsnk dan od 5. februarja dalje na 11. deški meščanski šoli v Beethovnovi ulici 7. pritličje, desno — od 15 do tU popoldne. Tečaj so prične 10. februarja. Informacije se dobe istotam.
0 »lloccaccia«. ki se vprizori danes popoldne z go. Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi, je g. ka-pelnik Štritof oskrbel s petimi novimi kupleti. Vseh kupletov je 15 in so za lo predstavo tiskani na s| oredili. Komični moški Irio tvorijo gg. San-cin, Peček in Janko, .ženski pa ge. Ribičeva, Špa-no vn in Kogejeva. Predstava je po znižanih cenah od 30 Din navzdol.
Prostovoljno javna dražba
koles; potrebščin za avtcmobile, motocikle, koles i, šivalne stroje; športnih potrebščin (smuči, drsalke, smuč. jopice, šali) el. baterij, Irgov-ikih pu tov itd. Miklošičeva c. 30, Ljubljana, od 10. — 20. febr. t. I.
0 Žen>ki odsek Šentpeterske prosvete priredi 10. t. ni. ob M zvečer v društveni dvorani skiop-tično predavanje o sobnih in vrtnih rastlinah. Predaval bo ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap.
0 Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in 8 in jutri ob 8 »Princeso Turandot« (Willy Fritsch, Paul Kemp) in senzacionalni film -Doktor X«. Danes ob 3 »Princeza Turandot*. po znižani vstopnini.
0 Redni občni zbor društva železniških upo-jeneev za dravsko banovino v Ljubljani bo dne 16. februarja t. 1. ob 2 popoldne v salonu restavracije pri Levu, Gosposvetska cesta 16 v Ljubljani. Pravico udeležbe imajo le člani, kateri so vljudno vabljeni.
0 V zavodu sv. Marte, se dobijo kuharice, služkinje, sobarice in druge delovne moči v gospodinjstvu. Cenjenim gospetn in gospodinjam se toplo priporoča naš zavod. Streliška ulica štev. 2, Ljubljana.
ODVETNIŠKA PISARNA d» Počel« Fran
prfselila iz lokala Sv Petra cesta 26 v Kolodvorsko ul. 6 na vogalu v Prečno ul.
Tel.22-21 KINO UNION Tel.22-21 Najlepii film Ufa v novi sezoni 1936. Prijatelji lepih filmov govore navduieno o vcerajinji premieri!
Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Kot dodatek: „Ciirmen" z baritonom POMORA F0M FASSBANDERJKM ln najuovelil zvočni tednik
ČRNE ROZe
Liliano Harvey in Willyja Fritscha
Po dolgih ietih vidimo spet združena
Matineja ob 10-30 dop. Enotne cene Din 4.50
v,as,a Buria,no,S Lažni feldmarial
času prišlo dn trku med drugim avtomobilom iu j tramvajskim vozom, na T.vrševi cesti pa je v petek prišlo do karainbola med dvoma kolesarjema, o čemer smo že poročali. Policija nili v enem primeru ni mogla ugotoviti krivde.
• Za osmošolra-pogorcleu -niti prejeli: Neimenovan 50 Din: neimenovan v znamkah 0 Din. l!og povrni!
I.jublaiia Knmcnski ira ' Zdravnik: Tel. S«. VSI nr.l nira tul 11 1 dr. Fr. Dergauc, k lurg. i-ef pr murij v p.
0 Kino Adrian — St. Vid danes ob 4, 6, 8
vesela družinska komedija »Igra z ognjem« Bogato dopolnita kratkih filmov.
0 Služkinje! Obveščamo vas. da priredi Poselska zveza (5 kuharski tečaj, ki se prične 17. februarja. Povabljene so vse tiste služkinje, katere so se že priglasile za ta tečaj, du pridejo na raz-govorni sestanek 14. t. m. ob pol 9 zvečer. Vabi Poselska zveza
0 Ne delajte si skrbi, če vaš sin ali hčerka v šoli slabo uspeva. Vse to se da še popraviti, seveda če si pravočasno |X)iščete dobrega inštruktorja. Na naši univerzi je mnogo akademikov, ki bi se radi potrudili, če jim je vsaj z malimi sredstvi zagotovljeno bivanje v Ljubljani. Obrnite se torej na Akademski urad tlela, ki uraduje vsak dan od 11 12 na univerzi, vhod dvorišče desno. Preskrbeli vam bomo res dobro moč.
Lepa prilika
Tri lepe, velike kompletne	Z« IrfiOVSHl
SOHill s stekli, rolo m senčniki, ter HOHipICtlll POrlfll za manjšo tr.aovin in velika lOIlČClitt JlCtf se vs!ed prezidave ceno rroda. Poizve sc v modni trgovini A. Žibert, Kongresni trg št. 19.
Velikodušni dur Podpornemu društvu "lepih. Ugledni avloizvošček g. Jožko Kržie iz Ljubljane je daroval imenovanemu društvu namesto fantovščine ob priliki svoje poroke v Brestu plemeniti dar 2(Kl Din kol podporo za revne slepe. Društvo se cenjenemu darovalcu za velikodušnost najiskreneje zahvaljuje. Obenem prosimo javnost, du bi sledila lenui zgledu in priskočila na (Mini oč ubogim slepim.
• Tri prometne nesreče. Zadnje dni policija očitno nima posebnega dela. zakaj včerajšnja |x>-ročila govore le o treh prometnih nesrečah, ki so se pripetile že v četrtek in petek. Na Poljanski cesti sla trčila dva avtomobila in si poškodovala blatnika. Nn Poljanski cesti je skora ob istem
ma i/. Trbovelj, kjer se je
vino. lepe u-pelie nem zaradi se delu u i b je včasih de Pri vsem pa načelu: Moli
je vi
22. dražba kož divjadi
nn v<tic«c|mu 9. mar« n 1930.
Pošliite b'ago na nasl v ; L.ub jana, »Divja koža Velesejem.
Celje
500 Din dobi. kdor izsledi lata. Ukradeno je bilo kolo znamke Diirrkopf št, iltl.04,S, črno pleskano, posamezni deli pokromaui. Kdor izsledi kolo uz.ir. lata, dobi 500 Din nagrade. Sporoči nuj nu naslov: Mihelič iu drug, Ljubljana. Tvrševa cesta 4t.
0 Viktorčka so že prijeli. Zadnjič smo poročali, da je ušel iz ljubljanske bolnišnice znani Viktor Hočevar, ki je v kaznilnici obolel. Viklor-čka so stražniki iskali po mestu, včeraj pa ga je stražnik srečni na ■•esti in ga seveda takoj odvede! ua policijo. Vikior je ne|X)boljšljiv kriminalni tip, ki je imel zadnjih 10 let neprestano opravka s policijo in sodnijo
Jubilej vzorne krščanske žene
Včeraj, dne 8. februarja je praznovala v vseh Štoruli in bližnji in dalnji okolici dobro znana in od vseli spoštovana gospa A polonija Iler m a u svoj 75. rojstni dan, danes, v nedeljo, pa praznuje svoj god Ob tem jubileju se gospa Hernai - «e>el)e spominja vseh lepih in žalostnih dni. ki iih je preživela v dolgih letih dela in trpljenja. Nušu jubiluiitkn je do-., .	rodila .s februarja 1801.
L. 1891 se je poročila s sedaj že pokojnim pekovskim mojstrom Ivanom Hermanom. Od leta 1901 sta vodila z rajnim možem dolgo času v splošno zadovoljstvo v štorali gostilno, kjer so se točila najboljša vina in dobile dobre jedi. Pred leti ji je umrl mož in od takrat vodi pekarijo prav tako v splošno zadovoljstvo, sama. Gospa Herman je znana kot vzorna krščanska žena, ki ima usmiljeno srce za reveže, mnogo razumevanja za sln-žinčad in je prav zaradi tega pri vseh, ki jo poznajo, zelo priljubljena. Je ludi prid ia naročnica in čitateljica dobrega katoliškega tiska. Ob njenem jubileju ji želimo iz vsega srca, da bi ji dal Bog dočakati v sreči in zadovoljstvu še mnogo veselih dni!
Mufei Valenlin - 60 letnih
Te dni praznuje šestdesetletuiro svojega življenja naš dolgoletni naročnik, gospod _	M u 1 e j V a 1 e n t i n ,
posestnik in industrijalec na Laiicovem pri Radovljici in na Bledu, Ze kol 18 letni mladenič je začel prve poizkuse z lesno irgo-
Veličasien pogreb ge. Slermeekijeve. v
petek popoldne ie pierano umrla soprogu uglednega veletrgovca in podpredsednika celjske mestne občine, ga. I unico Stermeeki, nastopila svojo zadnjo pot. Pred hišo žalosti v Gregorčičevi ulici se je zbralo toliko občinstva, kakor ga Celje že davno ne pomni. Po opravljenih molitvah pred hišo je zapel moški /bor CPD v slovo SpomluiiS vse se veseli , pevsko društvo Oljka- pa »Vigred sc povrne Nato se jc /ai el pomikati dolg sprevod. /a kii/etn n.iiprci trgovska nadalievalna šola s profesoiskiui /boioni, n.do \si uslužbenci Ividke Slermceki, 100 po številu, zalem gasilci, vo/ / venci, duhovščina, zalem vo/ / /cniskum ostanki pokojne, /ii krsto so stopali najprej svuici, nalo pa mestni župan g. Milieleu", oki. glavar g di Zobce, mag. direkten g. Subic, nadalje dolga vrsl.i celjskih dam, nato pa lstotako nepregledna vrsta moških Celjska trgovina m druga odlična javnost je bila zastopana nri pogrebu korpuruliv no Po ulicah, kjer sc je \il sprevod, sn bile la čas zaprte trgovine. Na pokopališču se jc po opravlie-liih molitvah, ki lili ic opravil ob asistenci g opat lur.ik, poslovil od rajne najprej \ inc-nu nameščencev tvrdke Stermeeki g. I relili, nato pa v imenu Kola ga. Zupančič. Olika ie /apela v slovo »Vigred sc povrne«, CPD Pa - IMagoi niii
st le manufdkturna 'rgovlniv
Ino lav-tega, ker nI. pač pa lal za dva. je zaupni in delaj!
v Boga. Ravnal se je po S svojimi prijatelji g. Resmanom, g. Hudoverni-kom in g. .lancem jc ustanovil lesno trgovsko družbo, ki se je razvila v ugledno družbo v tu-in inozemstvu. Pomagal je osvoboditi lo stroko trgovine od tujskega jarmu v gorenjskem kotu. Sedaj je lesna trgovina v krizi, toda trdno smo prepričani, da bo kriza prešla. Želimo našemu slavljencu, da 1 >i deloval v krogu svoje družine še mnogo let v prospeh našega slovenskega gospodarstva!
Vprašaifp Vaše sosede
za mnenje, katero milo je najboljši. Povedale Vam bodo, da je to
HlIBERTUS
naše kvalitetno domače milo.
Skrivnostna srnrt 78leinege moža
Te dni je bil obveščen emureški oglednik inilt-čev Janez Jure. da je v Svečunah umrl pri po-seslnici Jožefi lledl 7,s|elni občinski ubožec Tomaž Soclier. Oglednik se je odpravil na svoj posel ter je našel iruplo pokojnega že 1111 mrtvaškem odru v veži Hedluve hiše. Na pragu ga je sprejela |)oscstnica ter um rekla, naj mrtvaško prijavnico le dobro napiše, da mu bo dala pot"in za žganje. To je vzbudilo v ogledniku sum ler je preiskal truplo pokojnega Socherja iiataneaojo. Na glavi je našel na sencih krvne podplutbe in ogre-botine. Prijavil je slučaj orožnikom in ualo se je izvršila preiskava. Ugotovili so, da so bili zapleteni v stvar trije mladoletni fantje. Fantje .so nato izpovedali, dn so prišli v vas I. Iledlovim. Po-sestnica Jožefa lledl jim je dejala, nuj ttredo v hlev ter združijo starega Socherja. ki je že dve leti živel pri hiši ter krmil živino, dn bo vstal. Fantje so našli starčka spečega na |io«talii. Znosili so v hlev razbilo opeko ler jo zaceli inebti v ležečega reveža. Več kosov opeke je .-tanka zadelo, med temi nekateri ludi v glavo. Starček se ni več dvignil iz postelje ter jc um.-l. \'n po.i lagi teb izjav jo pregleda! Iruplo |Hikojneu.i občinskega revežu uradni zdravnik, ki ie ugotoviI. da izvirajo poškodbe na sencu nulveeu nedvenmo od tujega trdega predmetu, da pa ni-^o same na sebi sinrliio
Za veliho Celfe
franc DobovičniN y Celin
nabavila ^a spomlad ln po et|e l»a6 ogromno tnno21nn vseh nalrasllfnejftlli vrst SIIHNJI. liftriliAUMt in uploti vsega blaga za obleke od nnloeuelSe do natfmetSe kvalitet r
3 m modno sukno za kump tino
športno obleko	od Din 7'.'- naprej
3 m mode polk migam za celo
moško obleko	od Din 120'- naprej
3 m Kamgarna za kompletno
mošk 1 obleko	. od Din 195'- naprej
Nič več ni notreua kupovali moškega 1>1h„-r ud nnpo imunih prodajalci v. ki Vam pilnesejo o.ago na dom
ponudit, ker navadno nupec nasede. Firma Dooovičnlk ima nad 800 vzorcev snliua na za logi, ima !as'no tovarno za preSlte odele in perilo.
Občinsivo se naproSa da s) ogleda vatogo.
0 Vombergarjevo »Vodo« bodo upii/orili da nes ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilni« r člani lugoslovaiiske strokovne: zvc/c.
Občni /bor Kal. gospejnega društva dobrodelnosti v Celju. Danes popoldne ob 5 ima Kal gospejno društvo dobrodelnosti v Celju sv ni 3'/. redni občni zbor.
Prevzem pekarne
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staro znano .laničevo pekarno v Cospn;ki ulici r Celju. Potrudi! se bom. Ha bom nudil občnstvu vic vrste peciva po dnevnih cenah ter se priporočam za obilen obisk.
Celje, dne 5. februarja 19Jb.
Edvard Jon lic
0 O smrti v gorah bo predaval ua prosvetnem večciu KPD jutri, v ponedeljek ob 8 /večer v dvorani Ljudske posojilnice gosp prof. |anko Mlakar.
Priporoča se
GOSTILNA »B H A N I B O P-
Anton P o b e k
Celje — Kralja Pelra cesto
»Pasijon«, velikonočni misterij v sedmih skrivnostih in s tremi predpodobami, ki ga ic n.i-pis.il pisatelj Ksavcr Meško, je pravkar i/šel v založbi Družbe sv. Mohorja. Kakor čujemo, jc po novem Pasijonu zelo veliko povpraševanja
Hlače i n rokavi se ne svetijo več
ter so kakiir novi, če jih prinesete v 1. Mariborsko parno pralnico Maribor — Krekova šl. 12
Cerknim
Tobak. V Cerknici je bilo lansko leto pru danega tobaka /a 2,800.000 Din Ce pomislimo, da jc okoliš cerkniške glavne zaloge ozir. prodaje tobaka razmeroma majhen, je vsota 2,800.000 prav velika številka in nepoznovulcii razmer bi bilo ta žc kar nekako nerazumljivo, češ, tožijo o ki i/i, pa se kriza jir.iv nič ne pozna. Saj gredo mili -joneki v zrak! Pa moramo pomisliti, da so našega tobaka bili v veliki meri deležni naši bratje onkraj javornika. Kontrabantorji so te božje tra-vice /a precejšnje vsote odnesli čc/ mejo. Po navadi jim je bilo usoda naklonjena in so lepe denarce zaslužili, včasih ie bila pa dolga pol slabo poplačana: tobak in obmejne karte odvzete, poleg vsega tega pa še vcčledenski zapor v Postojni ali celo v Trstu.
Gostovanje Prosvetnega društva z Rakeka. Danes priredi Prosv. društvo / Rakeka v hranil-nični dvorani v Cerknici lolcnov <Doin< .
Jugoslovanska knjigarna v Liubljani
Za postni čas priporočamo sledeče postne I pesmi: Foerster A„ Lainentacije in očitanja za I mešani zbor. S din: Foerster A., Cantica sueru. III. del, za moški /bor, "HI din, Grudnik L. šesi postnih pesmi za mešani /bor, din; Hribar p. a., Postni in velikonočni nupevi za mešani /bor. Port. din. glus. po 10 din. Jobsl Pet postnih pesmi za mešani zbor, 20 din: Jobst a., štiri postne pesmi zj. mešani zbor.
din: Kimovee dr. F., Sv. maša in pesmi, 16 din: Premrl St., Cerkvena ljudska pesmarica, part. 50 din. glas. po 24 din; Premrl St., Cerkveni moški /bori. 40 din: Sattner p. I!.. Golgota. H jiosinili pesmi zn mešuni /bor in orgle, pari. 20 din. glasč jk) " din; Sattner p. il, 8 postnih pesmi /a me«ani /bor in orgle. port. 2n din. glas po (> din; Vodopivec V., Božji spevi. Z.birka cerkvenih pesmi /n vse dobe eetkvenega leta vil din; deležnik M„ Dopolnjeno je! 12 postnih pesmi /u mešuni zbor. 20 din: Kimovee dr. Fr., Riliur renatus. 21 pesmi naš<-mu Gos]K)du za ' mešani /bor. Pari. -V4 din. slas. i>o 8 din
IV. zimsko-športna olimpijada
Prvi dan tekem v Garmisch-Partenhirchenu
Tudi Cop se je dobro držal
Garmisch-Purtenkirchen, 7. febr.
Smučarji so z danšnjim dnem otvorili serijo svojih tekmovanj nu letošnn olimpijadi. N«i sporedu je bil smuk kot prvi del alpske kombinacije. Tekmovali so moški in ženske in sicer so najpreje startale ženske. 40 po številu, kmalu za njimi pa moški, katerih je bilo /0 Startali so največji »kanom . kar uli premore amaterski zimski šport. Avstrijcev in Švicarjev, katere je mednarodni olimpijski odbor proglasil za profesijonale, ker za plačilo vodijo smučarske tečaje po raznih zimskih letoviščih svoje domovine, m bilo zraven Konkurenca bi bila seveda še veliko večja in bi bilo zanimivo gledali borbo med najboljšimi Avstrijci in Švicarn na eni, ler prvo petorico današnjih tekmovalcev na drugi strani. Vendar se ne more reči, kdo ln izšel v tem slučaju kot zmagovalcc; kajti birger Ruud ic vozil v tako divjem lempu, da >o se mu šibile noge, ko ie prišel na cilj. Kakor bi ga izstrelil iz lopa, tako ic sfrčal s starta. Cc >o se mu čudili celo taki tekmovalci, ki so vozili Krav malo nad 5 minut in ki so tudi sami odlični mojstri v alpski kombinaciji, potem menda ne bo treba nobenega komentoria več k vožnji, ozir peklenskemu tempu svetovnega mojstra liirgctja Menda jc hotel pokazati la junak zraka, da sc tudi na tleli obvlada tako,, kakor sc mora oni, ki hoče \ lei panogi ob taki liutli konkurenci zmagati. Nemci so z gotovostjo računali na zmago, saj so njihovi najboljši vozili progo brez vsakega padca. Toda tempo je tempo in v tem pogledu niso bili kos Norvežanom Nekateri so sicer zatrjevali, da so severnjaki Ic \ skokih in tekih doma, alpska kombinacija pa ic domena alpskih narodov. Toda temeljito so sc motih. Pa ic tudi povsem razumljivo. Če nn primer Norvežani tako sigurno plavijo po zraku pri smučarskih skokih, ko skačejo j po 80, 00 m blizu 100 m, zakaj ne bi mogli hiti tudi na tleh dobri, ko imaio vendar oporo in si še s palicami lahko pomagajo Izgleda, da hočejo v vseh panogah, ki imajo količkaj zveze s smučmi, obdržati, ozir izvojevati prvenstvo. Vrstni red sc bo vsekakor še spremenil, ker slalom bo odločilen in sc končno lahko zgodi, da bo kdo drugi /. Riir-ger-jem zamenjal prvo mesto, vendar je spričo tega, kar smo d ines videli, težko verjetno. Zu primat v kombinaciji se bo vsekakor bila izredno ostra borbo med Norvežani in Nemci; oboji imajo kompletno ekipo (4 tekmovalce) med prvo dese-torico in so Norvežani zasedli prvo, peto, sedmo n deseto mesto, Nemci pa drugo, tretje, šesto in ssmo mesto. Torej dve enakovredni moštvi V irvo desetorico so dali po enega tudi Francozi in tatiiaru.
Naši fantie so imeli smolo
Naš heim, na katerega smo vsi največ zidali, ie potem, ko je brez padca v največjem tempu prevozil najhujši del proge, zavozil v neke nahrbtnike, povezane z vrvjo, kar ga jc vrglo daleč naprej nu glavo Hitro sc ie pobral, toda Bože mili, vrv sc je popolnoma ovila okrog smučke, tako, da se niti pobrati ni mogel. Zraven stoječi gledalci, ki so preblizu poti postavili nahrbtnike, so mu r:o-magali izmotati sc, loda to ie trpelo toliko časa, da ie Poljak Czech, ki je startal pozneje, žc zdrknil mimo njega Ko ie Heim videl, da ic bitka izgubljena, jc odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Kako je bilo jugoslov. koloniji, ki je stala pri cilju, težko pri srcu, si lahko predstavljate. Prišla jc številka 11, 12 in naslednje, a Heima ni od nikoder. Ves iz sebe ic bil zlasti vodja naše ekipe g O n i -dovec; toda, ko ga le predolgo ni bilo, smo bili vsi istega mnenja, da sc je moralo našemu najboljšemu tekmovalcu nekaj zgodili O. Onidovee ic stopil takoi k telefonu ter se informiral na startu. odnosno kontroli na progi, ki mu ic potrdila i ta žalostni dogodek, ki sem ga ravnokar opisal.
Se nismo izgubljeni
ic ves navdušen zaklical g. Cinidovcc ko ic pri-vozil Praček v cilj. Kajti takoj je bilo videti da ic dosegel izboren čas Za tako težko progo in kar ic glavno, v tako težki konkurenci, je prišel kof šestnajsti na cilj.
Praček je rešil položaj
je šlo od ust do ust v naši maloštevilni koloniji in njegov uspeli jc bil dvakrat potom ojačc,alce\ objavljen navzočim gledalcem, katerih ie bilo na cilju in" v njegovi bližini okrog 20.000 Ves navdušen je stekel k njemu riaš boter in vsi drugi ter čestitk ni bilo ne konca nc kraja.
Cenjene dame,
višek elegance se izraža o harmoniii. Tudi
ton Vašega obraza
in toilele morata biti o skladu. — Vse tozadevne nasvete Vam da naša strokovnjakinja, ki se ie soecializirala o inozemstvu.
D rog eni a Adrija
Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana. Šelenburgova ulica i
saj jc dosegel pruv dober čas 6:13,6 in s fem 30. mesto. Še daleko boliši čas bi dosegel, ko bi tik pred ciljem ne padci, ravno tam, kjer bi bilo naj-manje treba. Toda upoštevati ie treba, da je bil prav majhen odstotek onih, ki so ušli brez padca. Kdor m na progi padci, jc pa lik pred ciljem ali pa /a ciljem Celo prvaku ftirgerju Riuidu ni prizanesel padec, sicer za ciljem, kar ic seveda za rezultat vseeno.
Tudi Žnidar je imel smolo
Vozil je krasno, v hitrem tempu in brez padca najnevarnejši del proge. Toda naenkrat sc mu np eni smučk odpre streme in pri naslednjem zavoju je bil padec neizbežen. Da gre v takem slučaju mnogo dragocenih sekund ali celo minuta ali kar dve, kar sc jc Znidnriu zgodilo, si lahko mislimo. In kako sc mora tekmovalec plasirali, če drugi vozijo mirno njega, ko se on pobira in popravlja vezi ,tudi vemo Toda naš Znidar ni obupal in sc je kljub temu podal na progo in prišel v času 11:02,2 še vedno kot 48 na čili izmed 70 tekmovalcev. Zadnji tekmovalec Turk Frces ic rabil 22 minut 44.4 sk.
Naši lantie so vozili elegantno
Tam. kier so drugi vozili \ širokem počepu, so imeli naši fantje lepe drže in noge skupaj kakor liirger Ruud. Zato ie bil njihov leinpo oster kakor pri malokaterih. Le škoda, da ni šlo brez padcev, katere so zakrivile druge okoliščine. Nekaj neizbežnih padcev pa gre na račun peklenskega tempa. Dobro so se držali, le škoda, da nc bodo mogli pri slalomu nastopiti v kompletni postavi, kajti Heim jc izločen od nadaljnjega tckmovania. In ravno v slalomu, kjer smo upali na najbobše rezultate
Končno šc nekaj o progi: Progo ie šla od Kreuzecka po pobočju gozda Jo pr.ztinske žične postaje ,k pelje na Kreuzcck Dolgu ie bila 3 8 km z višinsko razliko 060 m. Bila jc zelo težka, kajti imela je ogromno malih in večjih zavojev, tako, da so morali tekmovalci ves čas operirati s kristija-nijami. Zato ni čudno, da so vsi tako izmučeni prišli no cilj.
Smuk žensk
ie šel po isti progi kot za moške, .samo da ie bila proga primorno kraiša Merila je 3.3 km, z višinsko razliko 800 in. Pri ženskah se ic videla neprimerno večja utrujenost kakor pri moških. Nekatere so kar oklecale na cilju, tako, da se ic človek nehote povpraševal, ah naj bo to še šport. Neka Španka sc jc celo sesedla na cilju, da so io morali odnesti
Tudi ženski smuk domena Norvežank
Nihče ni pričakoval, de bodo tudi In zmagale Norvežankc Toda zgodilo sc ie, da ic prišla na cili mlada, komaj 16 let siora Norvežanka Schou-Nilsen z Osla V krasnem stilu je privozila v cilj Nemka Cranz, bivša prvakinja, o kateri so splošno mislili, da bo prva, ie zasedla šele 6 mesto Pač pa sta sc dve njeni rojakinji Resch in Grassegger vsedli na drugo in tretje mesto Sicer pa domini-rajo kot moštvo tudi tu Nemke, saj imajo med prvimi šestimi mesti vsa štiri. Smo radovedni, kuj bo prinesel slalom
Puder, šminka in monokel
Da hočeio biti ženske lepe. ic stara stvar. Da sc pudraio, šminkajo in ne vem kakega šmenta sc še poslužujejo, da so lepše, tudi nam v Ljubljani ni neznano Toda tako napudrnnih, tako na-šminkanih Evinih hčera, kakor iih vidimo tu, pa zlepa ne najdemo Naša bela Ljubljana jih še ne pozna in upajmo, da iih še dolgo ne bo. Nekaj nezaslišanega ic bilo gledati nekatere tekmovalke, ko so prišle na cilj Ze itak do skrajnosti izčrpane od težke: tekme, poi<-m pa še njihovi obrazi, na katerih jc ostra burja in poledica »pokvarila« vse umetno napravljene poteze, no hvala lepa za take športnice. Višek pa je dosegla neka Kanad-čankn, ki je prišla — strmite — z monoklom na cilj Vzbudila ie splošen posmeh.	I K-er
Trbovlie
Umrl je gosp. Kajtna Anton, ob 8, star šele 37 lei Z novim letom je bil po 'ki letnem vestnem službovanju pri I PD upokojen. Postavil si je lepo hišo, da bi užival pokoj, a Previdnost je odločila drugače. Težka bolezen ljubljene žene ga je silno prevzela. Na božični dan se je še oglasil v Društvenem domu. kjer je bil za blagajnika v najtežji dobi, ko se je urejevalo gospodarstvo novega društvenega doma. A na Štefanovo, ko smo obhajali 10 letnico, ga je že vrgla kruta bolezen na posteljo, iz katere ni več vstal. Bolezen žene in njegova lastna ga je še bolj navezala na cerkev in izčistila njegovo dušo. ker jc popolnoma vdan prenašal silno bolečino. Bog mu bodi dobrotljiv plačnik! Užaloščeni soprogi naše globoko sožalje
Maribor
Obletnica kronanja sv. očeta Pija XI.
V	torek, 12. februarja 1036 bo preteklo 14 let, odkar vodi papež Pij XI. sveto katoliško Cerkev. Ob tej spominski obletnici bodo katoliški narodi kur tekmovali, da pokažejo poglavarju vesoljne Cerkve svojo udanost in zvestobo. Časi so res viharni in težki, vedno znova vstajajo stari in novi sovražniki papeštva. V Rusin in Mehiki jc trpljenje veliko. Toda Pij XI ui osamljen. Katoliška ljudstva sc zavedajo velikega pomena papeštva za vodstvo vesoljne Cerkve. Zato sc bodo vsepovsod dvigale prošnje h Kristusu zu Pija XI.: »Ohrani ga, Gospod, poživljaj in osrečuj ga na zemlji in nc daj ga v roke njegovih sovražnikov!«
Maribor se bo pokloni! kakor že objavljeno i ob štirnajsti obletnici kronanja papežu Pija XI. poglavarja vesoline Cerkve z izven cerkveno in cerkveno proslavo.
Izvencerkvena proslava, namreč: slavnostna akademija, sc vrši v soboto zvečer ob 20. uri, 15. februarja, in ne v nedeljo, 16. februarja, kakor jc bilo sporočeno v petkovi številki. Slavnostna akademija bo obenem posvečena spominu 1050 letnice smili sv. Metoda in bo izvcncla v mogočen akord Slomškove ciril-metodijskc ideje. Na sporedu so mogočni moški pevski zbori: M Malici : Tu es Pctrus... Ti si Peter, skala! Odlomek iz staroslovenskc maše: Voskliknile Go-spodevi vsju zemlja! Dr. Fr. Liszt: Sv. Ciril in Me-j tod ter P. Kfižkovsky: Zvezdi dve nam vzhajata. Izvaja na vse pevske točke močno ojačen Zbor bogoslovcev. Govora sta dva: Kaj nam je pape-štvo? ter Papeštvo in slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Zanimiva novost bo govorski zbor: Rešitev iz Rima.
Cerkvena slovesnost sc vrši v nedeljo, 16. fc-j bruurja ob pol 10 uri v mariborski stolnici: Slav-] nostni cerkveni govor; slovesna pontifikalna ; sv. maša m zahvalna pesem »Tebe Doga hvalimo«.
V	soboto večer, dne 15. februarja, gredo Mariborčani v llnionsko dvorano. Skupno bomo po-
i vedali, da sta nam sv Ciril in Metod zgled zve-| stobc, udanosti in ljubezni do vesoljne Cerkve in i njenega poglavarja. V nedeljo pa sc bode Maribor zbral v stolni cerkvi, da enodušno ob najsvetejši daritvi združi svoic prošnje z mašnikom za i Pija XI.
Cene za vstopnico pri slavnostni akademiji i so: Sedeži: vrste 1—4 Din 6; vrste 5—14 Din 4; j ostali sedeži Din 3. Stojišča Din I.
■ IfeAflliČlfVA najfinejše in najcenejše, dobite FlfilISim lahko tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami pri Ernestu Z rLENKU, Maribor, Ulica X. oktobra št. 5.
□	Redni letni pregled vseh motornih vozil iz
območja predstojništva mestne policije v Mariboru ter okrajev Maribor desni in levi breg se vrši v sledečem vrstnem redu: Dne 12. februarja za vozila iz mesta Maribora, dne 12., 14. in 19. februarja za vozila iz mesta Maribora in obeh okrajev. Pregledi se vrše vedno od 15 naprej v mestni plinarni v Mariboru, Plinarniška ulica.
|J Podaljšan rok. Rok za vlaganje davčnih prijav za »pridobtrno« za leto 1936 je po rešenju (in. ministra podaljšan do vštetega 15. februarja.
□	Davčna uprava Maribor ok<'ica opozarja davčne zavezance, ki imajo davčne zaostanke po stanju konec l. 1932, da se lahko okoristijo ugodnosti izrednega odpisa samo do konca februarja t. 1. ter se rok za ugodnostno odplačilo v nobenem slučaju ne bo podaljšal.
□	Akademska kongregacija. .Jutri zvečer ob 20 sestanek v Frančiškovi kapeli.
□	SSK Maraton. Seja upravnega odbora bo izjemoma v sredo ob 19 v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
Zdrutenje trgovcev za srez Maribor \m in desni ftreg v Marifearti objava, i
da ima svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v nedeijo, dne 16. februarja 1936, v dvorani hotela »OREL« v Mariboru.
□	Pre<vog mariborskih mesarjev. Vprašanje tržnice močno zadeva zlasti mariborske mesarske mojstre, ki imajo po večini svoje stojnice na trgu. Združenje mesarskih mojstrov je naslovilo na mestno poglavarstvo spomenico, v kateri predlaga, naj bi se zgradila tržnica na Tavčarjevem zemljišču med Kopališko in Frančiškansko ulico. Zemljišče meri okrog 3500 m-'. Dalo bi se tu postaviti več paviljonov s kakimi 300 tržnimi klopmi. Paviljoni naj bi bili leseni. Vsa ureditev tržnice s kupnino zemljišča in poslopij ne bi presegla 3 milij. dinarjev ter bi se laka vsota s tržnino kmalu amortizirala. Stanovanjsko poslopje na tem prostoru naj bi se porabilo v pritličju za urade irž-nega nadzorstva, v nadstropju pa bi lahko bili stanovanjski prostori. Obe starinski poslopji bi se porušili. Prostor ima ugodnost, da leži v centru mesta, je lahko dostopen od vseh strani ler nima prahu. Sredstva za zgradbo tržnice bi se dobila na ta način, da bi najemniki paviljonov plačali najemnino za določeno dobo naprej.
□	Podmladki Jadranske straže mariborskih šolskih zavodov priredijo danes popoldne ob 15
slavnostno akademijo v Unionski dvorani v spomin vladikc Strossmajerja.
[D Nesreča mariborskega trgovca. G. Cizej Viktor, 32 letni trgovec iz Maribora, je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom.
O Stanovalci Ferkove ulice prosijo, da bi se jim v to ulico postavila vsaj ena luč.
□	Čudna strast. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjala včeraj 64 letna prevžitkarica Ana Kitek iz Vrhol zaradi čudne strasti, da prestavlja mejnike svojih sosedov v njihovo škodo. Že velikokrat je zaradi tega prišla navzkriž z zakoni. Obsojena je bila na 1 mesec in 10 dni strogega zapora, pogojno na 3 leta.
□	3 leta zapora za požig. Včeraj dopoldne se je vršila na okrožnem sodišču razprava proti nekemu mladoletniku, obtoženemu, da je 4. avgusta zanetil ogenj v gospodarskem poslopju Matije Pa-luca v Smolincih. Obtoženec \,e bil obsojen na tri leta strogega zapora.
Ptuj
Gasilski tečaj v Ptuju. Gasilska župa za ptujski okraj je priredila v četrtek b. t. m. poseben gasilski tečaj, katerega se je udeležilo nad 80 tečajnikov vseh gasilskih čet ptujskega sodnega okraja. Tečaj z istim sporedom se vrši prihodnji četrtek 13. t. m. v Ormožu.
Japonka tudi v Ptuju. V torek 11. t. m. bo predavala Japonka gospa Skušek-Kondo ob 20 v Mladiki o Japonski ženi, vzgoji, narodnih običajih in plesih.
Rdeči križ v Ptuju. Redne letne skupščine Rdečega križa v Ptuju, ki bo v nedeljo Q. t. in. ob 10.30 v deški narodni šoli v Ptuju, se udeleži tudi delegat banovinskega odbora Rdečega križa inšpektor We-ster, ki bo na skupščini predaval.
Novo mesto
Poročil se je, dne 20. januarja t. 1. v Semiču, tukajšnji ugledni trgovec in posestnik gosp. Janko Goleš, z gdč. Marijo Bukovec, posestnikovo hčerko iz Semiča. Obilo sreče.
Glasbena Matica, podružnica Novo mesto, ima v sredo 12. februarja ob 8 zvečer v svojih prostorih izredni občni zbor s sporedom: Razpust in likvidacija društva. V slučaju slabe udeležbe se vrši pol ure pozneje zbor pri vsakem številu članstva.
?9nriifi neredno vretje v debelem Sr«-tftaiS	vesu slaba prebava, glavobol
vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode — ena polna čaia na prazen želodec. IIe«. po uidn. so«, pol. ln nar. adr. Star. 15485, 35. V. 85.
Speti:
DANES
Hašk (Zagreb): Ilirija Železničar (Zagreb) : Hermes
Ob 13.45 važna pokalna tekma za najboljši /elezničarski klub v državi med zagrebškim 1 Železničarjem in našim Hermesom, ob 15.11? pa prijateljska tekma med Haškom in našo Ilirijo,
vse na igrišču Hermesa.
*
KOROTAN (Kranj) : SLOVAN
Danes popoldne ob 3. se vrši nu igrišču Slo-vana prijateljska nogometna tekma med Koro-tunoni iz Kranja in Slovar oni. Tekma obeta \elik športni užitek, že zaradi izenačenih moči obeh enajstoric. Korotan je že dobro znan, kot tehnično izvežbano moštvo, tei se bo moral Slovan res potruditi, ako se bo hotel revanži-rati za poraz, katerega je utrpel preteklo nedeljo v Kranju. — V predtekmi, ki se začne ob pol 2., nastopita VSK Triglav in STK Moste. — Ker se bodo pobirali prostovoljni prispevki, je poset tekme vsakomur za malenkostno odškodnino omogočen.
*
SK S(>rtA Škofja Loka pri.ro,li v nedeljo dopoldne v Društvenem domu pro-PHKii.ndflii turah' v table tenisu, pni katerem Bxi«t>iijet|o tudi čun-i-l TTS sekcije 2SK Hermes in SK Korotn.ii, Ljubljana. V«e pridaitel.ie in člane vljudno vabimo, du sd ocledajn lo znmiimivo borim. — Obenem o-bvoščamo člane SK Sore, du se virši sestanek nogometne sokeije dne 14. februarja ob S »večer v Društvenem domu.
S K Istra Jeziva. Novo ustanovljeno šporlitio društvu vabi vse prijatelje športa na današnji občni zbor, ki se l>o vrSil oh 10.:w v kopališču jfosp. Š-Hra-a na ,težil']'. — iViprji.A Ijaini odbor.
VREMENSKO POROČILO
.lugo.silovaii.sko zimtsfco Sporlne »veze ln Zvezo za liiisukl prome t /. d ne 8. februa r ia IMfi.
Velika Planina pu stanju 7. t. ni.: .lasno, zakadilo .te 110 om novejra snega. Sne« leži od Sv. Primoža cMJe.
Dom nn hrrarrn po stanju 7. t. ni.: Jasno, zapadlo »0 eu> iiovokii siiejra Stalni' smučarski tečaji.
l\ofce i,e stanju 7. t. m.: —ti" C, podln#e 70'eui, prsii-n 20 ran, v višjih loirali sne« s-pihani. Smuka prav doibra.
VrSIf. Krnica, Tamar in Planica: 100 cm pršiču.
A ran isko i/ora-lioteče pu stanju danes: _J»(1. baronu;,er ito.1i mirno, pooblačilo se je, vetrovno. In eni prs v. smuka dobra.
Pokljuko po stanju 7. I. m.: - tO" C, iiiisno. sever. I m snes«. prš:,-. Smuku ura v dobra.
Slovenci v Paračinu
Paračin, v začetku februarja.
Ob progi Belgrad-Niš so sem in tja prav čedna mesta; so to večje naselbine s trgovinami, obrtništvom, z uradi in šolami. Osnovna šola in vsaj nižja gimnazija je v vsakem večjem kraju. Obrtnih in strokovnih šol pa človek pogreša, seveda na škodo naroda.
Mladenovac kot izhodiščno postajo za Ople-nac danes vsakdo pozna. Tudi tu so Slovenci. — Nižje doli so še mesteca Markovac, Velika Plana, Palanka ild. Marsikdo, ki je potoval proti Kra-gujevcu, Kraljevu, kjer povsod živi precej Slovencev, ve za kraj Lapovo. V lepi .lagodini je ta-mošnji katoliški podjetnik zgradil na svojem zemljišču prav ljubko kapelo, ki kar odgovarja «ahtevani jagodinskih katolikov. Seveda je poleg pivovarne in velike tovarne za salamo, šunko itd. tu učiteljska šola in gimnazija. V 10 km oddaljeni Čupriji, ki sliči našemu Novemu mestu ali Škofji Loki po oddaljenosti od postaje, je istotako gimnazija, na kateri so pri lanskoletni maturi položili izpit samo trije osmošolci. Tu je pel naših geometrov, nekaj ključavničarjev in orožnikov, ki »o prišli v la kraj po milosti prejšnjega -INS re-iima. Slovenca dobiš lu kot finančnega organa, orožnika na vlaku na progi proti Vrnjački banji, znani vsem Slovencem po tem. da je tjakaj Kra-mer—Pucelj—Mamšečev režim poslal v konflna-cijo voditelja Slovencev g. dr. Korošra. sedanjega notranjega ministra, kot železniškega in tovarniškega delavca in mojstra ter uradnika. Največ naših ljudi je pa zaposlenih po državnih in privatnih rudnikih, tako v Ravni Reki, Senjskem
rudniku, Sisevci, Barab, celo v novi rudnik Bati-riac je prišlo šest slovenskih kopačev kopal premog. Danes jih je že gotovo več. Naših profesorjev ui več tukaj, ker so se jim krivice že popravile. Ne bi pa nič škodilo, da bi naši mladi pedagogi prišli malo semkaj sami, da bi spoznali malo bolj od blizu narod, ki živi tukaj, njegove običaje. Če drugega ne, naučili bi se vsaj jezika.
V Varvarinu. dolgi vasi, s spomenikom zaslužnemu poslancu Uroševiču, ne sedanjemu, je trenutno tudi pet slovenskih geoinelrov. S Stankom iz Ribnice in Janezom od Sv. Krištofa ler Jožefom iz Ljubljane, smo se oni večer prav živo razgovarjali. kako je bilo včasih pri Orlu in v društvih in kako se je cerkev zidala pri Sv. Krištofu in kako sedaj lu doli po poljih in cestah v Pomoravju zemljo tlačimo. In zasanjali smo ol> pogledu na sliko hrezjanske Marije o zadnjih naših obiskih pri njej. zagledali se ob pogledu na naše smučke na naše planine in gore. Bilo nam je, kakor da smo doma. In vsem nam je bilo težko.
Paračin. s svojimi 0000 prebivalci, leži ob reki Crnici, ki izvira v Sisevcu ler se pet km od tukaj dalje izliva v Veliko Moravo. Ornica se je imenovala preje Belica. Pa so svoje dni Turki pri Sisevcu, kamor so se pod okrilje pravoslavnega hospica in samostana zatekli preganjani kristjani, toliko ljudi poklali, da je poslala Belica rdeča od krvi. Od tedaj naprej se imenuje ta reka Crni-ca. Razvaline hospica in samostana se še vidijo.
Paračin ima gimnazijo, osnovno šolo. žensko obrtno šolo ler sedež okrajnega načelstva in drugih uradov. Vse polno gostiln in Irgovin je vmes. Paračin ima lepo pravoslavno cerkev, ki je za jugodinsko najlepša v Pomoravju. Tu so tri več^e
tovarne Teokarovičevu »Stofara«, tovarna bonbonov in steklarna. Naših slovenskih ljudi je po teh tovarnah zaposlenih kakih sto. Eni so steklarji, drugi razni mojstri, precej služkinj je ludi, največ iz 1'rlekije, nekaj je železniških uslužbencev in en financar. Zadnje čase je pu tu okrog še nekaj slovenskih geometrov.
Največ Slovencev je zaposlenih v steklarni. Do nedavnega časa je bila tukaj prva steklarna v Srbiji. Šele po vojni je znani Pašičev sin zgradil v Zajecaru še drugo. Obratovala je samo nekaj mesecev, sedaj pa visoki dimniki že leta nemo slrle v zrak in pričajo o nekdanji slavi.
Steklarna v Paračinu Je večkrat menjala svoje gospodarje. Prvotno je bila predilnica, v začetku tega stoletja so jo pa prezidali v steklarno, ki se-daj, ko gre delo dobro naprej, zaposluje okoli pet sto delavcev. Teokarovičevu Ivornica' ima pa sedaj zaposlenih okoli HOO. Slovencev je v steklarni kakih 50. To število se od časa do časa menja. Z družinskimi člani jih je v okolišu to-varne 110. Moglo bi jih bili več, a med njimi strašno razsaja bela kuga. Zal jih je tudi precej, ki so našemu narodnemu imenu mnogo, mnogo škodovali pri tukajšnjem prebivalstvu s svojo nepoštenostjo in neznačajnnstjo. Večinoma so marksistično orientirani. Oni, ki pripadajo skrajni levici, delajo v strokovni delavski organizaciji ogabne in delavsko nezavedne špekulacije. Ustanovili so si tudi kulturno društvo Cankar , ki pa danes ni veft_ slovensko. Mi pa ustanavljamo Prosvetno društvo, ki se mora seveda boriti z začetnimi težavami. Proti članstvu Prosvetnega društva se ponavljajo iste stvari in isti napadi, bodisi v tovarni ali na cesti, kakršnih so bili deležni vsi naši prosvetni delavci od strani mark-
sizma v začetku tega stoletja. Morda bi bilo in je morda že danes marsikaterega marksista sram pred početjem, ki ga je tedaj uganjal proli duhovniku in članom Prosvetnih društev. Pod božjim soncem ni nič novega! Zgodovina se. vedno ponavlja. Zato so vsega spoštovaja vredni naši ljudje, možje, fantje in dekleta, ki se ne plašijo najogabnejših napadov od strani svojih stanovskih bratov-Slovencev. Ti ljudje predpostavljajo vsaki strokovni zaščiti, vsaki duhovni izobrazbi leror najogabnejše vrste. Pač čisto po komunističnih principih.
Prosvetno društvo ima svoj pevski zbor in knjižnico, kaleri je položila temelj Prosvetna zveza s svojim novoletnim knjižnim darom. V vsem pac upamo, da se bo tudi pri našem delu uresničil pregovor: Iz malega raste veliko!
Ob nedeljskih popoldnevih po lilanijnh in še ob kaki drugi priliki se zbiramo v svojem lokalu in se tam pogovarjamo, prepevamo, igramo ali pa poslušamo predavanje. Le škoda, da nam predavateljev primanjkuje. Od doma pričakujemo vsestranske pomoči našemu mlademu društvu v diaspori. Zlasti za knjige se priporočamo. Ali bi se misel kdo, ki bi v svojem velikem razumevanju za našo mladino in njen krščanski razvoj bil pripravljen nam pomagati, da pridemo do malega Mlinskega aparata? Mladina iz diaspore vas lepo prosi za pomoč!
Da nam je sreča mila, pa da bi dobili še svojo cerkev. Vemo. da bo v tem pogledu še treba mnogo prošenj in moledovanja. Nam ni z« propagando, samo za ohranitev naših ljudi nam Kre, Ho česar pa imamo pravico in dolžnost!
B M.
Naš tujski promet v letu 1935
Zveza za tujski promet v Ljubljani je zbrala podatke o tujskem prometu v letu 1935 od nad tOU krajev, občin, letovišč in zdravilišč ter višinskih krajev. I/ te statistike je razvidno, da sc je lani število lujcev-obiskovalcev naših krajev povečalo od 112 684, toda istočasno se ie število nočnin v primeri z letom 1934 le malo povečalo, in sicer od 763.387 na 768.387 Lahko pa rečemo, da naš liuski promet ni pokazal v končnem efektu večjega napredka. Pozitivno imamo pa v prvi vrsti zabeležiti :<:jslvo, da jc vedno več interesentov za naše kraje, ki prihajajo k aam. Tudi število inozemskih gostov se je lani povečalo, vendar |e trajanje njih bivanja bilo krajše kol lete 1934
V	statistiki pa niso všteti potniki, ki so potovali iz poslovnih razlogov, tej je bilo zabeleženih leta 1935 /3 292 11934 73.710) s 168.755 (153 386) nočninanu. Ker so lo poslovni potniki, za stitisiiko tujskega prometa v pravem pomenu besede ne pridejo v pošiev
V	naslednjem podaiamo pregled iz statistike za zadnja leta:
jugoslov. inoz. skupno nočnine
1930	97.827
1931	81.217
1932	111.155
1933	96.3 i5
1934	82.806
1935	101 /95
38.066	135.893	542.982
34.596	115.814	654.692
37.303	148.458	652.369
33.514	129 829	834.4fa
29.878	112.684	/63.726
30.838	132.637	/68.36/
Iz te tabele je razvidna fluktuacija v našem lujskem prometu Na eni strani se število tuzein-skili obiskovalcev drži dobro, izkazuje pa znatne flukluocije Nu drugi strani pa je obisk iz inozemstva v glavnem izkazoval padajočo Icndenco in še do danes nismo dosegli one pozicije, ki smo jo imeli pred veliko krizo. To velja seveda tudi za denarni donos tuiskega prometa, ki se marsikje najbrže previsoko ceni, posebno za posameznike.
Nadalje jc zelo zanimiva statistika po posameznih krajih Prav za prav izkazuje največji tujski promcf Ljubljana.
Javna deta pri nas
Minister za gradbe g. dr. Kožul je dal Agenciji Avali podatke o gradbi cest v okvirju lanskega programa javnih del.
Iz izjave posnemamo, da je dne L februarja bilo odobrenih elaboratov za 297,945.000 Din, izli-citirana vsota za dela, ki so v teku, pa je znašala 169.961.000 Din. Predračunska vsota za mostove in druge objekte znaša 24,972.000 Din, izlicitirana 'pa 6,062.000 Din, za primorskoturislkne ceste predračunska vsota 30 milij., izlicitirana pa 28,805.000 Din; torej skupno predračunska vsota 352,916.311 Din. izlicitirana pa 201,827.978 Din.
Nato našteva izjava vsa dela, ki se vrše, in pravi, da se dela na cesti Ljubljana—Delnice, nadalje se grade mostovi in drugi objekti na debli ceste Ljubljana—Maribor—Št, Ilj.
V	prihodnjih mesecih bodo licitacije za zgrad-bo,(cest Ljubljana—Kranj, nadalje na cesti Ljubljana—Maribor—Št. Ilj mostovi čez Ložnico in Pesnico!
Ves program se izvršuje po uredbi o izvajanju Javnih del ter obsega program izdelavo neizdelanih ali neprehodnih delov drž cest v dolžini 350 km (skupna dolžina drž. cest znaša 9843 km).
Minister smatra za potrebno, da se osnuje po zgledu drugih držav poseben cestni fond. Za ta fond bi se zakonito osigurali stalni dohodki za zgradbo cest in mostov. To so ogromne investicije, ki se izvajajo v korist ludi bodočih generacii Investicijsko posojilo za zgraditev modernih cestišč in velikih mostov bi se sklenilo na podlagi dohodkov od dela carin, trošarin in takse na bencin, gume itd.
Gradbeno ministrstvo je že svoj čas izdelalo načrt zakona o cestnem fondu: kadar pa bodo zakonito zasigurani permanentni dohodki, ki bodo omogočili sklenitev investicijskega posojila, se bo mogel ugotoviti stalen in velik program del za daljše število let.
Poštna hranilnica
v januarju
število izdanih knjižic je naraslo v januarju /a 4.854 na 365.286, vloge pa so narasle za 17.8 na 868.5 milj. Din.
V	čekovnem prometu je število računov naraslo za 31 na 25.470, vloge pa so se zmanjšale za 29.5 na 1.153.0 milj. Din, dočim so konec januarja 1935 znašale 1.106.0 milj. Din. Promet je znašal 5.410.1, decembra 1935 5.719.8 in januarja 1935 ,").046.4 milj. Din. Odstotek brezgotovinskega prometa je narastel od decembra in januarja od 51.10 na 54.43%.
Tudi največji del poslovnih potnikov gre skozi Ljubljano in se nahaja v statistiki poslovnih potnikov.
Po številu nočnin pa je zavzemal doslej prvo mesto Bled. Lanska tujskopronietua sezona pa je bila za Bled slaba, saj je število obiskovalcev znašalo komaj 16.138, v primeri z 18.121 leta 1934, ter je bilo lani le še 63.949 nočnin, dočim jih je bilo lela 19:54 še 178.921. Lansko leto se na Bledu pozna, da ni bilo gostov iz Avstrije toliko kot leta 1934, bilo jih je namreč samo 1312 v primeri 3408. Poleg tega je bilo tudi iz naše države manj obiskovalcev, kot bi dala sklepati statistika. Bled sedaj v statistiki nočnin za leto 1935 ne zavzema več prvega mesta
Lep napredek beleži lanska Rogaška Slatina. Leta 1934 je bilo 5891 gostov z 79.303 nočninami, lani pa že 6827 s 104.005 nočninami. To povečanje je pripisovati predvsem obisku iz naše države, pa tudi iz Grčije je obisk znatno narastel, dočim je prejšnji znatni obisk iz Avstrije in Madjarske zelo ponehal.
Tudi večina ostalih naših lujsko-pronietnih postojank beleži znatnejše uspehe v letu 1935 V naslednjem navajamo še najvažnejše kraje s jiodatki za leto 1935, dočim so odgovarjajoči podatki za leto 1934 navedeni v oklepajih.
Bistrica-Bohinjsko jezero '2325 (1806) gostov s 17.113 (11672) nočninami, Celje 4189 (36?6) gostov z 8467 nočninami (6309), Dobrna 3307 (2787) gostov z 68.846 (51.897) nočninami, (job-ik 3662 (2028) gostov s 74.568 (55.848) nočninami lezersko 1153 (1009) gost. s 13.888 (13.209) nočn , Kamnik 561 (634) gostov z 12.051 (15.530) nočninami, Kranjska gora 4667 (4023) gostov s 56.015 (47.240) nočninami .Laško 1619 (1054) sostov s 13 597 (10.289) nočninami, Ljubljana 46.621 (26 774) gostov s 104.644 (60.283) nočninami, Maribor 5505 (4794) gostov z 10.693 (9802) nočninami, Mojstrana 1121 (990) gostov z 11.516 (8665) nočninami, Rateče-Planica 2746 '2501) gostov z 21.639 (19170) nočninami, Rogaška Slatina 6827 ( 5891) gostov s 104.005 (79.303) nočninami, Slatina-Radenci 934 (908) goltov s 13.179 (13.620) nočninami, Dolenjske Toplice 830 (738) gostov z 10.399 (9312) nočninami itd.
Državne finance v decembru
Tudi v decembru 1935 je bil dotok državnih dohodkov razmeroma znaten ter je kot že v novembru bil mesece december najboljši v zadnjih 4 letih, t. j. od 1932 dalje.
Državni dohodki so znašali v dedembru 1935 o00.3 milij. Din (novembra 640.5 milij.), izdatki pa 569.7 (571.0) milij., k čemer pa je treba še prišteti 'eplačane račune v znesku 34.9 |30.24) milij. Din. Državna oodjetja izkazujejo dohodkov 309.3 (311.8), izdatkov pa 278.0 (303.8) milij. Din. Zmanjšanje državnih dohodkov je pripisovati v decembru dejstvu, da je v novembru zapadel zadnji obrok zem-liarine za 1935, tako da so splošni neposredni davki dali v novembru 190.9, v decembru pa samo 1 še 142.5 milij. Din.
Drž. finance v dobi od apr:va do deccmbra 1935.
V dobi od 1. aprila 1935 pa do 31 decembra | 1935, torej za 9 mesecev leta 1934—1935 so znašali državni dohodki (splošne državne uprave) 5.162.54 milij., dočim j.e za to dobo proračun znašal 5.185.77 milij. Din. Lela 1934 je znašal v 9 mesecih od aprila do decembra dotok državnih dohodkov 5.251.26 milij., torej je bilo lani 149.96 milij. Din manj dohodkov. Najbolj se pozna zmanjšanje dohodkov pri splošnih neposrednih davkih od 1.238.7 | na 1.116.25 miHj. Din. Posebni neposredni davki izkazujejo od 1934 na 1935 povečanje donosa od 378.34 na 433.4 milij., izredni davki pa zmanjšanje od 121.45 na 103.07 milij. Din. Trošarina je lani dala 608.66 (1934 605.97) milij., takse 648.97 (671.4), carine 553.54 (507.9) in presežek dohodkov pri monopolih 1.246.67 (1.194.7) milij Din
Izdatki so znašali v 9 mesecih 1935 4.516.0 mi-! lii-. proračun je znašal za to dobo 5.291.06 milij., dočim je bilo izdatkov v zadnjih 9 mesecih 1934 4.495.16 milij. pri proračunu 5.185,77 milij Din. i Najmanjši ie bil odstotek izvršenih izdatkov pri i prometn em ministrstvu, nadalje pri ministrstvu za fizično vzgojo naroda ter v gradbenem ministrstvu. Nadalje imamo povečanje postavke za pokojnine od 806.3 milij. v 9 mes. 1934 na 824.96 milij. v 9 mesecih 1935, dočim je znašal proračun za 9 mesecev samo 747,94 milij. Din. To so stvarno izvršeni izdatki, h katerim pa je treba prišteti še ne izplačane obveznosti ki so znašale konec leta 1935 230.7 milij. Din.
Od skupnih izdatkov v 9 mesecih leta 1935_
1936 odpade na osebne izdatke 2.866.1 milij. Din (99.59^ proračunske vsote), na materijalne izdatke pa 1.619.9 milij. Din (68.37% proračunske vsote).
{Revmatične bolečine
giht tn išias
odstranijo	tablete Mr. Bahovec, ki so
domači in z.ato ceneni proLvod- Tudi se „Nibol" tablete uporabljajo kol dobro sredstvo pri bolečinah v boku, rganju v udih glavo- in zobobolu ler boleznih vsled prehlada. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave „Nibol" lablele Bahovec v originalnih steklenicah 20 tablet za Din 20 — ali pa 40 tablet za Din 34 — z napisom proizvajalca :
Apoteka Oflr. <Daf)ovec - Bjubljano,
ki Vam na zahtevo brezplačno pošlje obširno poučno brošuro za bolnike.
It. S. br. 17811» 171179 IS. 21., 29. VI. :i.">.
V—
Stanje naših kliringov
V	nemškem kliringu sc zopet vrše izplačila [xi kronološkem redu. ki so bila pred nedavnim ustavljena. Izvozniki, ki imajo klirinške avize od konca junija pret leta, dobe protivrednost ;>o tečaju okoli 17.60. Ponovni kronološki red je začet z avizom št. 9.351 z dne 2*2. junija 1935, do konca tedna pa so bila izvršena izplačila do avize št. 9.455 z dne 25. junija.
Od 30 januarja pa do 5. februarja je skupili saldo v nemškem kliringu narastel o<i 443 na 463.13 mili Hiti. saldo klirinških čekov pa znaša v prometu samo okoli 860000 mark. Promet z markami je |irav živahen.
V	italijanskem kliringu je saldo zmanjšali od j 175 na 173.3 milj. Din.
V	bolgarskem kliringu je saldo padel od 201.000 na 109.000 Din, v turškem kliringu pa je saldo narastel od 1,277.000 ua 1,600.000 Din
V	kliringu z, Romunijo je na zbiralnem računu romunske Narodne banke nabranih v korist naše Narodne banke nad 12 milj. Din. Izvozniki dobe svoje terjatve takoj.
Vinshi sejem in razstava v Novem mestu
Bolj kot morda kje drugje v dravski banovini občuti naš dolenjski kmet-vinogradnik vinsko krizo. To pa še posebej pospešuje več let zaporedno slaba vinska letina in pa neugodno jesensko vreme ob času zorenja in trgatve. Poleg lega pa poplavljajo naše kraje tuja cenejša vina ludi v najboljših vinogradniških centrih, čemur je krivo predvsem premalo poznanje domačih produktov, ki dostikrat znatno prekašajo v kvaliteti vsa druga vina Kljub lanskemu poznemu pomladanskemu mrazu, ki je uničil pretežno večino dobro obetajočega pridelka vinske trte, so le ostale posamezne lege. v katerih mraz ni napravil ravno j veliko škode. Tudi drugod se jo vsled poznejše j zelo bujne vegetacije sicer pridelek popravil, ne- ; kaj vinogradnikov pa je bilo le tako srečnih, da t so dosegli še kaj dober pridelek tudi v kvanti- j tativem pogledu, kvalitativno pa nadkriljuje lan- ' ski vinski pridelek vse pridelke oz. letine ver let nazaj. Pa kaj pomaga, ko pa ui pravega kupca in je reklama lako pomanjkljiva.
Toda kakor čujemo l>o novomeška podružnica vinarskega društva priredila na dan 10. marca t. I. v salonu hotela VVitidischer v Kandiji vinski sejem združen z vinsko razstavo. Pri tej priliki se bo vinogradnikom razslavljalcem nudila priložnost upoznali javnost s svojimi vinskimi produkti, nasprotno pa se ho ludi vinskim kupcem nudila prilika nabave vina po poljubni izberi Vsak se bo pa lahko prepričal, da naša dolenjska vina ne zaostajajo za drugimi in da jih v nekem pogledu celo nailkriljujejo.
Tega sejma in razstave se lahko poslužijo v kolikor nam je to znano vsi vinogradniki novomeškega okraja, sosednjega sod. okraja Mokronoga in pa okrajev Črnomelj in Metlika. V svrho sestave seznamu razstavljalcev in arnnžinaiin razstave same je pa potrebno, da se vsak interesent vinogradnik-razstavljalec prijavi pri pristojni občini. ali kmetijski šoli na Grmu. kakor tudi pri kmetijskem referentu pri srezkem načelstvu v Novem mestu. V prijavi je navesti: ime in priimek, bivališče, vinsko gorico od koder vino izvira, količino in reno razstavljenega vina. Vzorce vina. ki ga posameznik namerava razstaviti, je prinesli na banovinsko kmetijsko šolo na (Srni do 5. mar ca t. I. po 2 renski steklenici (buteljki), kdor pn leh nima. pa prinese vino v svojih steklenicah, in se na Grmu potem pri prevzemu pretoči v zn
lo pripravljeni buteljke. Prijave same za to razstavo pa je vložiti pri enem zgoraj naznačenib uradov najpozneje do 20. februarja t I.
Z oziroin un važnost te prireditve se vinogradnike poziva, da se na lej prireditvi odzovejo v čim večjem številu.
Pogajanja s .Španijo bodo \ Madridu. Poročali smo, da je imel priti \ Ljubljano načelnik ministrstvu za trgovino ;n industrijo g. dr. Milivoj Pilju, ki bo vodil pogajanja h Španijo. Sedaj |»a IKiročajo iz Belgradu. da se pogajanja s fijianijo ne bodo vod i hi v Belgradu, kot je bilo prvotno nameravano, ampak \ Madridu, ker je španska vlada izjavila, da ne more poklali svoje delegacije v Belgrad zaradi zaposlenosti z drugimi pogajanji. Na jKidlagi tega obvestilu odpade konferenca v ljubljanski zbornici zn trgovino, obrt in industrijo, ki je bila napovedana zu nedeljo dno 9. t. m Kol poročajo iz Belgradu. bo našo delegacijo vodil dr. Sava Obradovič.
Poravnalno postopuiijp je razglašeno o imovini Schauerjn Krnila, posestniku in neprol. trgovca v ("rinošnjicnh. narok za sklepanje poravnave 12. marca, terjatve prijaviti do 7. marca, nudi 10",; v enem letu v 12 mesečnih obrokih
Odlog plačil Mestne hranilnice \ Kamniku. Mi nistrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Meslui hranilnici v Kamniku odlog plači 1 zu 6 lel. obrestna mera pu znašu za slur« vloge do 4. novembru 1035 3%.
Odlog plačil zadrugam. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo odlog plačil temle zadrugam: Ljudska posojilnica, r. z. z n. /.. v Kočevju za 6 lel od i4. decembra t935, za vloge do 3 januarja 1935. obrestmi mera 2.5",,, Prekmurska posojilnica, r. z. z o. z. v Mursko Soboti za 5 let od 12. decembra 1935, za vloge do 21. uvgusln 15)34. obrestna mera 2.5% bruto; Hranilnica in posojilnica v Spodnjem logu pri Kočevju, r. z. z n. z. zn I lela od 12. ile cemhra 1935 dalje z.a stare vloge do 5. sept. 1985. obrestna mera '1%\ Posojilnica v Trebnjem, r. z. z n. z. za 6 lel od 12. decembra 1935, za dolgove do 30. junija 1031, obrestna mera 2.5% bruto: Posojilnica v Vitanju, i. z. z 11. z. zn (i lel. od 12. decembra 1035 dalje za vloge do 26. avgust« 1935, obrestna mera 2% bruto.
Borza
Drniii
Dne 8. februarja.
Denarni zavodi so plačevali za italijansko liro (valulo) 3.08- 3.13. zu ameriški dolar pa 50 50.5.
Belgrajski tednik Narodno blagostanje javlja. dn se je na prostem tržišču nadaljevalo malo popuščanje tečajev. Izjema je švicarski frank, ki je ostal neizprenienjen tla 16.85 1<;.!)5. Kuni ie popustil od 250.50—257.50 nu 256.50 257.25. francoski frank od 341.50-343.50 na 341—343, dolar pa od 51.30—51.75 nn 50.75—51.25. Zlato se plača v mestu po 340.
Ta leden je bil promel nit ljubljanski borzi izredno znaten, saj je snnio v sredo bilo zaključeno za 5.6 milj. Din. največ ungleških funtov in dolarjev. Skupno je z.nušul promet tn teden !>.1'.'9 milj. Din v primeri s 5.502, 3.700. 3.59 in 3.2 milj. Din v prejšnjih lednih
Curih. Belgrad 7. Pariz 20.225. London 15.1725, Ne\v York 302.25. Bruselj 51.575, Milan 24.?0. Madrid 41.90. Amsterdam 207.80. Berlin 123.25. litina j 57.20, Stockholm 78.275. Oslo 76.275 Kopen-hagen 67.75. Praga 12.69. Varšava 57.80. A lene 2.00 Carigrad 2.45. Bukarešla 2.50, llelsingfor? 6.69. Buenos Aires 0.845.
Ob 75-šelnšci
prof. dr, 1/1 atiie Mtsrka
V ponedeljek 10, februarja bo dovršil 75 letnico svojega plodnega življenja Nestor slovenskih književnih zgodovinarjev in eden največjih slavistov današnjega časa sploh, vpokojeni profesor
pij-skc univerze dr, M a t i j a Murko. Toda čeprav je vpokojen kot učitelj visokošolske mladine, vodi g. profesor še vedno z mladeniško delavnostjo uredništvo centralnega slavističnega glasila »Slavja", ki ga je pomagal ustanoviti, ter prav tako pred kratkim ustanovljeni »Slovanski institut« v
Pragi, središčni zavod za spoznavanje kultur vseh slovanskih narodov. Poleg lega pa se še udeistvu-je v nebroj društvih, znanstvenih in kulturnih, in ne v mali meri pri slovenskih društvih v Pragi, ki jim je bil vedno najboljši član in največja opora v prijateljski' tujini. Slovenci smo lahko ponosni na svojega slavnega sinu, ki je zavzel tako pomembne položaje v kulturnem svelu. da se ga danes spominja ves svel, predvsem ves slovanski, ter mu nešteto njegovih učencev in častilcev pošilja v zlato Prago, ki je nemalo po njegovi zaslugi postala središče slavističnih znanosti sploh, prisrčne čestitke.
Življenjska pot prof. Murka je bila deležna sijajnih uspehov. Rodil se ;e v kmečki hiši •• Drsteli ter gimnazijo končal v Ptuju (50 letnice se je z največjim veseljem udeležil pred leti, kar dobro karakterizira njegovo navezanost na rodno zemljo). Potem ie prišel k Miklošiču toda promo-viral je iz germanistike ter je šele pozneje prešel na slavistiko. Ni se pa posvetil lingvistiki, v kateri se je tudi udejstvoval, temveč književni zgodovini. Za to smer se je odločil v Rusiji, kamor je bi! poslan, da se izpopolni v jeziku, pa se je vrnil z velikim znanstvenim delom. Pozneje je bil nekaj časa uradnik v zunanjem ministrstvu, potem učitelj ruščine na Trgovski akademiji in slovenščine na Terezijanski akademiji na Dunaju, kjer se je 1898 tudi habilitiral z.a privatnega docenta. Par let nato je prevzel po ranjkem prof. Kreku (1902) sto-lico za slovansko filologijo v Gradcu, kjer jc ostal kot redni profesor do 1. 1917 in nam tako vzgojil večino srednješolskih profesorjev-slavistov. Po smrti največjega nemškega slavista I.eskiena so ponudili stolico slavistike v Leipzigu Murku, ki se je odzval in kjer ga je zajel prevrat. Tedaj ga je poklicala domovina. Vabili so ga v Zagreb, pozneje v L.jubliano na univerzo, ki jo je pomagal ustanavljati iz tujine. Odločil pa se je za Prago, kamor so ga povabili, da organizira študij slovanskih ved in da iz Prage napravi središče slavističnih priza-
devanj. Tako je Murko, človek izrednih energij in širokih koncepcij, dobil pravo mesto za udeistvo-vanje, za organiziranje znanstvenih podjetij, in stopil v sredino slavističnega gibanja, kjer stoji še sedaj. Skoraj se mi zdi, da je Murko zadnji mož s tako centralnim pomenom za vse Slovane, kajti nova znanstvena specijalizacija ne ustvarja več tako širokih polihistorskih osebnosti. Kot takega so prof .Murka priznali, kar pričajo nešteta odlikovanja: je član skoraj vseh evropskih znanstvenih Akademij (češke, avstrijske, rumunske, poljske, jugoslovanske v Zagrebu in srbske v Belgradu, ukrajinske, ruske v Ljeningradu) ter slovenskih, slovaških in lužiškosrbskih znanstvenih društev. Češka univerza ga je imenovala za svojega častnega doktorja. Kot gost je predaval tudi po svetovnih univerzah. tako v Berlinu in pred leti na Sorbonni, kjer je kol zaveden Slovenec proslavljal slovenski narod in njegovo znanost.
Taka izredna življenjska pot povsem odgovarja njegovemu žilavemu in pomembnemu znanstvenemu delovanju. Ob njegovi !0 letnici je njegova hčerka ga. lelka dr. Arnerijeva sestavila seznam niegnvih spisov, ki jih je — samo naslovov 18 strani! Tega pa je še z.a zadnja leta izpopolnil prof. dr. Nahtigal za 32 člankov in del. Že v lej statistiki vidimo, kako ogromno je njegovo delo, ki ga v tem informativnem članku nc moremo dovolj oceniti.
Kdor njegovo delo pozna, se čudi njegovi mnogovrstnosti, Murkovo delo je namreč slo v več smereh: pisal je razprave iz jezikoslovstva, starejših in novejših književnosti (slovenske, srbsko-hrvatske češke, nemške, ruske, ukrajinske, bolgarske, lužiškosrbske itd.), iz elnografije, glavno pa iz folklore in narodne epike, katere pravo problematiko je šele on odkril. Poleg teh izključno znanstvenih del, obširnih knjig, je povzemal glas tudi k vsakemu važnejšemu splošnemu vprašaniu, ter je napisal celo vrsto sodobno aktualnih čian-kov v najrazličnejših jezikih Iprof. Murko namreč
govori in piše poleg zapadnih jezikov ludi vse slovanske jezike!).
Od vsega njegovega ogromnegn znanstvenega dela naj imenujem njegove znamenite monografije o Miklošiču, Oblaku in Kollarju, zlasti pa njegove primerjalne študije, s katerimi je uvede' novo sincr lil. zgodovine, lit. sociološko, gibanje lit. tokov in misli, laka je bila njegova primerjalna razpriva iz ruske književnosti (Pripovedka o 7 modrih). t,y-ko niegovo najbolj cenjeno delo -Vpliv nemške romantike na češko literaturo«, ki je bilo zasnovano kot del slovanske romantike sploh! I11 taka je knjiga o razmerju iužnoslovanskih reformatorjev med sabo in pomenu reformacije sploh. Taka ludi primerjalna književnost vseh južnih Slovano\ (tu Ii Bolgarov!). Težišče njegovega znanstvenega zanimanja pa je tvorila ljubezen do srbskohrvatske narodne epike, katere najboljši poznavalec ie ter jo obvlada v vsej razvojni črti od početka do današnjega časa. Nešteto potovanj v južne kraje, nešteto odkritij je z njim v zvezi, nešteto predavanj — tudi v tujini, na Sorbonni — je posvetil temu predmetu. Toda vse to, kar je napisal, zhr-il in fonografiral dozdai. je samo predpriprava za ogromno sintetično delo o iužnoslovanski epiki ki bo epohalnega pomena za vso narodopisno literarno zgodovino.
Ob 75 letnici želimo gospodu profesorju, da bi stal prav do skrajnih mej'v areni življenja kot dozdai- ko je z vsem svojim delom dokazoval, da ne gojimo znanstva radi znanstva samega, temve' ima vsa naša vednost nalogo, pomagati graditvi in ureditvi življenja, ter predvsem, da bi mu bilo dano dograditi še največji spomenik svoje delavnosti omenjeno sintetično delo o srbskohrvatski in tudi slovenski narodni pesmi. Vsi njegovi učenci, zlast' I pa listi, ki so kdaikoli imeli srečo in čast uživati ! naklonienost njegovega dobrega srca in njegove gostoljubne hiše, pa se še posebno hvaležno klanjamo njegovemu življenjskemu jubileju. Na mno-' ga leta!	td
Radovljica
Pretekli četrtek smo spremili na domače romantično pokopališče moža, ki ga je poznala vsa j zgornja tiorenjslui, sodnega uadoficijala gosp. Ilrt-bovška. Lolgih 35 službenih in pet penzijskih let | je imel za seDoj. Bil je vzor pisarniškega uradnika: j vljuden i:i postrežljiv nasproti vsaki stranki. Njegova dolga letna ' sodnopisarniška praksa ga je usposobila pomagati ljudem z navodili m nasveti. >
V	pisarni je bil priden kol čebelica, dopustov_ v služi ni poznal ni se svojih pravic hotel poslu/in, ! prvi je hodil v urad in zadnji se vračal iz njega. Priznan kot razumen gospodar je več lel zavzemal , mesto odbornika pri radovljiški Kmetijski zadrugi ; in odlično ]X>magal s svojim znanjem in izkustvi. Rojen je bil lela 1S0(» v Motniku i/ rodu katoliško-za vedri i h Hribovškov, ki nam je dal prezgodaj umrlega absolv i ranega jurista loneta in zdravnika dr. Franceta. Leta 1922 se jc kot vdovec priženil na Jakovčevo domačijo v Picdtrgu, kjer zapušča vdovo gospo Marijo in pet nepreskrbljenih otrok.
V	dolgotrajni sodni službi m trdem domačem delu je pozabil nase in tako je bilo mogoče, da se je prikrita bolezen (carcinoma) vkl.jub operaciji nevarno razvila in zahtevala prezgodnjo smrt. Bodi tudi omenjeno, da je bil v življenju praktičen katolik, ki je svoje verske.dolžnosti točno in res zgled- 1 uo izpolnjeval. Pri svoji mučili, <l\e leti trajajoči, bolezni je v po|x>lni vdanosti v božjo voljo iskal m našel tolažbo in olajšavo. Izredno lep pogreb ie pričal, kako priljubljen je bil gosp. Ilribovšek pri vseli slojih prebivalstva v župniji iu v prostrani okolici. Naj v miru počiva!
Kamnih
Poročila se bosta danes v župni cerkvi v Kamniku g. Makso Bolite in gdč. Mihela llolear. Čestitamo!
Hranilnica in jiosojilniea (na Šutni) je imela dne 6. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem so bili potrjeni tudi računi za preteklo leto. Glavne postavke v bilanci v okroglih številkah so: hranilne vloge 10.3 milij., jiosojila 7.8 milij., dobiček 21 tisoč, rezerva 212 tisoč. Tiho rezervo ima tudi v svoji hiši, ki je bila kupljena 1. 1910. Posojilnica obhaja letos ludi tridesetletnico svojega po slovanja, je torej že starejši zavod iu ima zato ludi krepko podlago.
Si. Vid pri Ptum
Na svečnico je naša župnija zopel vsa oživela ob lepi slovesnosti. 22 mladih fantov se je pridružilo starini borcem v Marijanski kongregaciji. Ob polni ccrkvi so Ii (antje poslušali tople besede svo-icga voditelja p. Danijela, a nato pa krepko molili posvetitev. Cerkvenemu opravilu je sledila uspela Vlarijanska akademija v Slomškovem domu. Razveseljivo je to, da ko večina današnje mladine hlepi le po uživanju in materijalizmu, naši vrli fantje si izbirajo najlepši ideal mladosti Imakulalo.
V I ruovcih je umrl dober krščanski moz Martin (lojkošek, oče p. Marjana, minorita iz Piuja. Lep sjirevod je bil priča, kahko priljubljen je bil pokojni Martin, — osem duhovnikov ga je spremilo na zadnji poti — a pevci so mu zajieli lepe založnike ob grobu
Dane- popoldne ob 3 ima tukajšnje Prosvetno društvo svoj redni občni zbor. Na sporedu so poročila funkcionarjev in predavanje gosp. Fr. Aliča, profesorja iz Ptuja.
Si. Jernej na Dolenjskem
Županske posle je spet prevzel g. Vide Franc, ki je l>il I. 1033 nasilno razrešen te časti. Upajmo,
da ho nou župan, ki je znan daleč naokrog kot
/načajen in delaven mož. zopet spravil v red zavoženo občinsko gospodarstvo.
Sejem, ki se je vršil v četrtek, je bil jako dobro obiskan. Tudi kupčija Je bila živahna, zlasti prašiči so liili precej dragi.
Potres smo čutili v lorek ob celrt nu lil tudi pri nas. Sledilo je |iar močnih sunkov, ki pa niso napravili nikake škodo.
Prosvetno društvu pripravlja za postni ras Pasijon. /a posamezne vloge so mobilizirani tudi priletni možje. Vlogo 1'ilalu je prevzel stari g. Krhin. iiiarkiiulmi oseba, ki je pod prejšnjimi, Jirotiljudskiiui režimi, 33 dni presedel v jen
( nirl je v Iunslirtickii upokojeni zel. strojevodja. domačin, g. Fr. Recelj. ki je bil zelo naklonjen Ink. ustanovam in je ludi mnogo daroval
v dobrodelne nt......ne. Bog mu daj večni mir tn
pokoj I
Radio
———wa>»
Programi Radio Ljubljana:
\etlel ja 0. februarja: 8.0» Telovadba (vodi n. Ciril Souknll s :><i Napoved času nuroJHn, <>W»va sporeda s r, Klavir in harmonij (Kile. MeUta l.iijcz.,lii mi K. Dt-inilnije Kay.im.vl	vu.««	1»	'.! i"^'
'i 15 vrishi predavanje m. dr. Uril Poto-mik) 10.0U 1 ie-,,S cerkvene glasbe te mariborske stolnice U.00 Jugo-"lovuiUk. Klusl.« (Kad i J »ki orkester) U.4U Otiroe pred iiliikrofonuni (vodi H<\ SI. Venčna*) 1'J.IKI ol i inpi isk i h Miiučiirskih tekem v 1.iiti,ii.sc1,-I n loii.ki.r-clienu I2.45 Xii|...veil časa, objava sporeda, obvestila t;,.011 Kmetijska ura- Kavna,nje t. vinom (k. hi«. I<lwo) i i-ii Kur i mamo, in vam damo (.ptos -o po željah) lti.thi tiosi.od tujska ura: Me,,o in tol-see v kmetijske,n kiisimi-diiiistvu ITI del (Bde. Anica l.az.an.ievu) lh.la trn lahke Klasi«- (Viški ši-innell IU.4.'. Razvoj sl«veii«ke driun«: VMI nrii ■ 1 t* vodno predavalnic. •>. dir. .los-np \ ojmnjiik : l,e|ia V idil tiv.vnju.io (Milili radijske drann-ike di-tr/.Micl lli.ltii Nacionalna ura Oli nu letnici kriza (i'/. UelKnidal 31.00 Napoved Java sporeda 211.1.'. Večer zdravic (izvaja pevsko društvo Murilior) Radijski jaaiz.	,. ,. ,	.
/•nnetlrl ick, m. februarja: 1.2.IHI \ a.tcek /,a vulekoin (ploši i-1 12,4.". Vremenska napov <-l. poroftilii Kt.l« Nu poved ea-a, olvjava spored«, obvestila 1.1.15 Veseli do mafi namevi (tilovcl 14,1111 Vremensko porofulo, boran , te'-n.i i is mi Zdriiviriftkn ura: O Zasirunljiniijii krvi j.sc-p-ia ' k. dr. llopoinir MiiKiiiJnul is.-fl Ciitrn.ški orkester | i«rn (i.l(iš;.(-1 18.10 Kulturna kronika: Ob 7.'. letnici dr. 1 Maitilie Murka (K- prof. Tine Ilelicl.in.kl lfl.liu Napoved časa, vremenska nii pove l. poroNIn. nbjavu .-|.oreda, oli-ve-lila 19.80 Nacionalna ura: .1 u-.- o-Invansk i študentje v CSIt (dr. ZaKor-i' iz llrlurada I -ti ml ItezerviriiitK. za prenos 91.80 Operni spev i (ploš"ei 22 00 N'n,poved f-asa. vremenska napoved, porodla, objmva sporedn 32.15 tia d'iij.sikl orkester.
Dmgi profframi:
NKRKt/JA, (I. februarja. Bel umri: '-(1.1*1 Kalmii-nova otie,. eta llolanilska ženU-a Zagreb; 211.15 Tn.ni-Imi-aški zbor 21.uu Poster večer 22.15 Plesna Klusba -lliiiliiniie&ta: 20 011 I.is-/,t<vv koncert 22.011 ("iranska kIhs-ba -:| ini Plesna irluslia Trsi Milna: 20 85 I.eoueuvaHo-va oporotit Kra.ljii-a rož 28.10 PloMia glasba — Itim-Itari: I7.HII Sinili.ni-'-n- koncert •.11.85 Adainiieva koine-dki« tleli lasie 22.1111 Plesna irla-lia Praga: 10.80 Valčki 2II.5H llomiiii~.kn prlnsl.ii 22 tli Ptc.sna jrlasha 'ariura: 20.00 Vojaška podim 21.00 Pns'er vefnr ■12.110 Plesna chislia - I' sa \rmfija; 11.00. 17.10 im 22 20 Prenos iz tia-Pa Berlin: 1II0II Premiera l'.c.klel.e,ie.vc opere tleii<.vel'a	Hamburg: 211.Ho Umlskii koncert -l'raf islara: ' 0.ihi I Ive veseli uri - l.ilisha: 20.0(1 Koncert draž.ilauske l'i!liiirmoni.je Kfihi- ••il.ikl Flolovvn opera Marta - Prankfnrt: '.'fl.oo Haiiiiundova pravljična iirra /.iioraivljiivec siallgarl: 211.011 Pester ve'-er — Vo-nakttr/i: -n en ftlnf-r.li.
POVKDK1..IKK. iu l'ebniiiii-.iii. Belarail: 20.00 Oou-lioiN.va o-.ei-a Kimsl - Zagreb: '(1181 /nKrubSkii kva-r-let. 2u "n Fnn'ir-0,-11 e pesmi "I :m M"5 - i voknlmi kvantei ■'2 15 Plena Ktas-l-a — It »na j: 211.00 1,'m.lnv ve"-er 20.20
Ples pri .........-J" -8.05 Zrihn-ni koncerl -'8.15 .Tnz* —
ninlimpriip: 18.40 Kn-neerl Filbavmo-ii "ne dnižhe 2'10 I.,dika (rlB-.ln :':|i'n ia.n-! a ftasba - Trst-VHan: n "i Preno, iz P i mil 22.15 Ple-na Ktnsl.il Ililu-Hari: -.'H. 85
Koncerl sopi-anislkc Totl.i dal Molile 21.25 Zborovsko pol,je 22.15 Plesna Kliislm Pruga: IH.SU Na plesni za l.avi v lepiti starih časih 211.15 Dclilbesov l.alcl Coiielia
r tiri« nt: S0.1M1 lleviija rilniskih z.viv.il s plošč 211.2". Prenos i-z ltiid'i-in|iešlc I'»o A e turi ju: 17 1» iu 22.211 Prenos iz. ti.i-Pu Berliii-Mtiiiakoro: 20.111 Ziiliaivni ve
čer Kiiiiiiisberu: 20.15 Mladiiua raja 21.10 So«lobna Klu-.ua Hamburg: 2il.1i! llaydnov večer — I ratislant: •'n.lii Dn piežnneiiio mačka /.i/iako: 211.05 liaydiiov oralorii Sivarjcnjc	Kolu: 20.1(1 Ponodeljikovii ve
čeriiii izdaja Prunkfiirt: 2il.Hi Uživajte' Sluitnarl: 20.10 Tekma plašnih orkestrov.
jedilni pribor
rbsko^u IMIMV^H rjisa, poro "Mu. ob pre nos i/ M uri boru •1~21H) Napoved časa.
D
'aleč na iugu je Španija, Portugalija, Atlantski otoki, Severna Afrika, Egipt, Italija, Grčija, Črno morje in Turčija, ki so cilj naših petih zabavnih potovanj po Sredozemskem morju od sredine februarja do konca marca 1936. MS »Milwau-kee« parnik, popolnoma prenovljen in dovršeno opremljen, bo peljal potnike v ta južni raj.
Cene potovanja od RM 340— dalje.
Zahtevajte prospekte. Udobno se potuje s parniki Hamburg-Amerika Linie.
„Hapag" uresniči Tvoj sen o potovanju po morju.
1
Haisitsiiri-lsiieraka Unijo
na obale
plavega Sredozemskega morje
Potnina se lahko plača s
cenenimi register markami.
Vsa pojasnila, prospekte in vozne karte daje :
Nemački saobračajni biro, Beograd
Kneiev spomenik 5 — Telefon: 27-290, 30-003
in
Putnik d. d., Ljubljana
je v vsakem gospod njstvu potreben, zalo je najboljše, najkoristnejše in najtrpe/nejše darilo novoporočencem, sorodnikom iu prijateljem.
Prodajamo na veliko in na drobno. Jamčimo, da jc ves iz naiti-nejšega alpacca, ki ne zarjavi, in <z alpacca srebra. Prodajamo: iz alpacca 6 ' lic () vilic, 6 nožev »S ihnjjen Rostlrei«, vse z . Din 291' . Isto iz alpacca srebra vse za Oiu 819'—. Garnitura iz alpacca, komplet z.a 6 oseb (41 kotu .do v) za Dni 759' . Isto iz alpacca srebra Din 2058' .
PRIBOR ZA KOMPOT kompleten, iz najfinejšega kina srebra (flidetd
težak 2 kg) Din 950'-, SERVICE ZA LIKER kom deteu, iz najfinejšega kina srebra Din 25U'-.
Isti service s pozlačenimi čašami Din 350'-. 1'LADENJ, velik. 40 60 cm iz najfinejšega kina srebra, težek približno
2 k (J, Din 550' -- in 750' . NA OBROvE DAJEMO: gg. oficirjem, drž, uradnikom z 10 let službe tn nimaio zaruidjene piače ler duhovnikom.— Naročda pošiljamo io pošti po povzetju.
ZA KAVARNE iN KESTAVRAG1JE pladnji iz najfinejšega alpacc
št. 1 Din 36 - , št. 2 Dm 44'—, št. 3 Din 55'-, št. I Din 70'- . POSREBivENJi in pozlačenje vseh zgoraj imenovanih predmetov.
Vse zgoraj imenovane predmete izdeluje in prodaja:
<)V».AŠČE^A kovnica
Beograd, Boidcvard Vojvode Mišica 43, telelon 27030 ali Prodajalna Kovnxe, Kralja Milana 14, telefon 24-S26, Beograd.
Zahtevajte cenik, pošljemo Vam ga brezplačno. Trgovcem, kavarnar eni in reslavraterjem dajemo popust. Iščejo se auenti-zastopniki v celi kraljevini


Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, du ji j jo ti/ki bolezni izdihni! svojo problago dušo v petek zvečer ob osmih moj nutl v se dobri mož. gospod
Anion Kajtna
nadpaznik in hišni posestnik
Pogreb predragega rajnega bo v nedeljo, dne 9. februarja ob štirih popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sveta niušu zadušniea zu rajnega bo v ponedeljek ob sedmih zjutraj v ž.upni cerkvi.
Trbovlje, dne 8. februarja 19"6.
Barbara Kajtna, z,ena.
50 letnici avtomobila!
Obiščite mednarodno avtomobilsko izložbo v Berlinu 1936
15. februarja—1. marca
Naivečia izložba potnih in tovornih vozil, motociklov, prikolic in pribora.
60% popust S!" cenene register marke
Vsa obvestila daje:
NEMŠKI PROMETNI URAD
Beograd, Knežev spomenik 5	Telefon 27-290 30-003
Argentina je daleč
ramo »ožimo, je povprečno globoko 4000—6000 metrov, torej znatno več kakor ao visoki naši najvišji hribi in gore. Zanimiv bi bil prerez, ki ga v duhu lahko napravimo od naše ladje navzdol skozi širno morje. Kakšne mase vode in kako majhna je v primeri z njimi naša ladja, ki se nam tako velika zdi t Kako fino, prosojno je dostikrat telo morskih bitij. Marsikdaj je mogoče opazovati skozi prozorno telo sleherno koščico in sleherni gib teh čudnih bitij. Ze milijarde let vlada v teh globinah popolna tema. Živali v teh plasteh morajo biti vse drugače oborožene za življenje, za napade in obrambo, kakor na zemlji ali v zgornjih vodnih plasteh. Zlasti z dolgimi tipalnicami in močnimi lučmi, ki jih nenadoma vžgo sovražniku v obraz kadar je treba, in ga za hip tako zmedejo, kakor nas električna luč, ki nam je v nočni temi nenadoma zasvetila pred očmi. Vsega tega bohotnega živalskega življenja in bogastva seveda ne moremo opazovati z ladje. Toda v bolj temnih nočeh je vendar v morju vedno lahko videti nmogo lesketajočih se luči, o katerih mislijo nekateri, da so z električnimi organi opremljene morske živali, dočim pravijo drugi, da so gnijoči ostanki jedi in lesa, ki so prišii v morje iz ladij in se v temi svetlikajo, kakor tudi na suhem trohneči les. Izmed živali, ki jih moremo opazovati od blizu, bi se nam zdeli morski klobuki prej ko ne najbolj podobni tem skrivnostnim bitjem iz morskih globin. Največ morskih klobukov smo opazili v zalivu bra-ziljske Bahije.
Naša tadia
Modernim ladjam pravijo dostikrat plavajoči hoteli. Na splošno so vendar moderne prekomor ske ladje udobneje in razkošneje opremljene kakor prvovrstni hoteli na kopnem. Seveda v višjih
Najprej je Argentina daleč. Čeprav ladja, s katero sem se pred kratkim vrnil v domovino, ni bila najhitrejša — najpočasnejša pa tudi ne — je vendar vozila polne štiri tedne ali polnih osem in dvajset dni. Polnih petnajst dni nismo videli suhe zemlje, kopnega. Ves ta čas na vožnji, noč in dan in dan in noč. V tem času seveda že tudi. ladja, ki ni najhitrejša, nekam pride. Pa tudi najhitrejša ladja vozi iz Trsta v Buenos Aires 19 dni.
Posebno čudno se bo obnašalo na naši poti svetlo sonce. Skraja bo začelo pripekati vsak dan huje. Končno pa se bo le uneslo. Vedno višje bo stalo prve dni opoldne nad našimi glavami, dokler ga ne bomo pustili na severu za seboj. Sence bodo začele padati na jug. Začeli bomo govoriti o gorskem severu in mrzlem jugu. S šolsko modrostjo bi lahko rekli, da smo se prepeljali iz severnega zemeljskega zmernega pasu, kjer srno doma čez Rakov povratnik, ki gre južno Maroka, čez vso Saharo in sredo Egipta.
Še najbolj nazorno bi nam vtegnili povedati kako daleč da smo prišli, če smo se namenili v Argentino, zamenjani letni časi. Januarja in začetkom februarja, ko imamo pri nas redno najbolj mrzle dni, se naši izseljenci v Južni Ameriki dobesedno topijo vsled neznosne vročine, ki celo v senci kraljuje z nad štiridesetimi stopinjami. Z zamenjanimi letnimi časi je močno premenjan na primer tudi značaj praznikov. Saj obhajamo božič v komaj znosni vročini, veliko noč jeseni, o kresu je pri nas najhujša zima, dočim imamo vse svete v najbolj cvrtoči pomladi. Šmarnice obhajamo pač spomladi to je meseca novembra, navadno od dne 8. novembra do velikega Marijinega praznika dne 8. decembra.
Žal bom moral biti pri naštevanju potnih zanimivosti zelo kratek. Trst, Istro, Dolmacijo, Split, staroslavo Salono in samo Adrijo, po kateri se vozimo, naj omenjam samo z imeni. O Neapolju, kjer se ustavljajo vse Kosuličeve ladje, ki vozijo iz Trsta, bi bilo treba že kaj več povedati. Tudi o Alžirju in' Gibraltarju nič. Vse te kraje in mesta poznamo namreč Slovenci vsaj kolikor toliko iz opisovanja drugih.
V Marohu
Maroška prestolica Rabat — R'bat kakor izgovarjajo domačini — je po mojem najlepše in najzanimivejše mesto, kar sem jih kdaj videl. Njegovo pristanišče je majhno in primitivno, da se morejo ustavljati v njej le zelo majhne ladje. — Casablanca je moderno, novo pristanišče, staro še le nekaj let in je veljalo precej nad eno milijardo dinarjev. Obe mesti ležita kakih 90 km vsaksebi in ju veže prvovrstna asfaltirana cesta. Ustavljajo pa se v Casablanci zlasti mnoge francoske ladje, ki vozijo v Južno Ameriko.
Marokance smatramo na splošno za divja ali vsaj pol divja plemena. Da niso neumni je dokazal še pred kratkim njihov vodja Abd-el-Kriin. Morda so ti ljudje bolj ponosni, samozavestni in zlasti dostojanstveni v svojem nastopu kakor simpatični. Njihova obleka je elegantna, a je povsem drugačna kakor naše evropske in še nekam najbolj podobna starim rimskim haljam in tunikam. Posebno prijetna mora biti v poletni vročini vsled svoje beline in zračne Ohlapnosti. Celo žene z do peta dolgimi plašči in povsem zakritimi obrazi — samo strastne črne oči je videti iz belega platna — so veliko bolj ljubke in privlačne kakor bi sodil kdo samo po pripovedovanju. Na prvi hip pa lahko vsak ugotovi, da Arabci ne marajo za trjce, marveč jih naravnost prezirajo. Čeprav se mladina po šolah uči francoščine in so izključno francoski tudi napisi po trgovinah in javnih poslopjih, starejši domačini ne znajo ali nočejo govoriti francoski.
Veličasten vhod v Rio de janeiro-
Najbolj zanimiva stavba v Rabatu je mogočna razvalina starega rimskega templja, od katerega se je ohranilo še kakšnih štiri sto stebrov in stolp imenovan danes Hasanov stolp. Potniki, ki so se peljali globlje v notranjost dežele, so pravili, da so videli še mnogo drugih mogočnih rimskih razvalin. Kakor so razlagali poznavavci, je stalo tod svojčas zelo veliko rimsko ali morda še celo pred-rimsko mesto, ki pa ga je zasul puščavski pesek. Svetišče je moglo hkrati sprejeti svojih 25.000 vernikov. Zidano je bilo v obliki rimskih bazilik in po razvalinah sodeč velika umetnina
Naprej, naprej...
Vročina postaja vsak dan hujša. Posebno odkar smo se spustili na visoko morje in za dolgo ne bomo videli več suhe zemlje. Potnik, ki prihaja iz zimske Evrope se nehote boji: še malo hujše, pa ne boni več prenesel. Večkrat se bo treba kopati v mrzli vodi, ki jo umetno hladijo. Pa tudi kopelj nas ne bo osvežila za dolgo časa. Prav tako malo izdajo ventilatorji, ki se po vseh koncih ladje in po vseh kabinah neprenehoma trudijo, da bi nam napravili kaj vetra in hladu. Sveže in mrzlo je samo v shrambi živil za potnike in ladijsko moštvo, ki jo seveda spet umetno hladijo, pa tja ne smemo. Kaj hočemo: Pacientia! Potrpljenje! Saj gremo v deželo, kjer je ta beseda zelo v modi.
Končno so nas zapustili celo galebi, naši stalni spremljevalci dokler smo bili še kolikor toliko blizu suhe zemlje. Našo pozornost začenjajo vzbujali leteče ribe, ki jih je zlasti veliko v vročem pasu, v bližini ekvatorja, in se včasih posamezno, raje pa v trumah po petdeset do sto, včasih tudi po par sto na enkrat dvigajo iz morja po več metrov visoko in si par sto metrov daleč iete iščejo hrane, da se poiem zopet skrijejo v morje. Dolge so po 20 cm do pol metra in raznih barv. Včasih se zaženejo čez vso ladjo, toda tu-intam se uračunajo, je ne morejo preleteli in ostanejo na krovu, kjer jih mornarji ali potniki poberejo in si jih pripravijo za malco.
Spominjam se, kako smo nekoč iz ladje merili globino morja. Na najprimitivnejši način, z vrvjo, ki so jo spustili mornarji na dno. Štiri sto metrov je bila vrv dolga, vendar dna ni dosegla. Ko smo jo čez dvajset minut ponovno spustili v morsko globino ,se je ustavila že pri 27 metrih. Morje med Afriko in Ameriko, po katerem se
Pcgrled na Buenos Aicres.
razredih, ki zahtevajo za udobnost tudi polnih denarnic. DoČim velja vožnja iz Evrope v Buenos Aires v običajnem tretjem razredu kakih 70(10 Din, velja v drugem kakšnih 12.000 in v prvem s\yjih 25.000, C.iji, V luksuznih kabinah tja do sto, dve sto, tri sto in še več tisoč dinarjev.
Moderne ladje niso samo udobni plavajoči hoteli, marveč so prava plavajoča mesta. Za dolge morske vožnje so zlasti važna mnoga velika in zračna sprehajališča. Vse ladje imajo tukaj gostilne, majhne prodajalne, brivnice, knjižnice, kino predstave. Večje ladje imajo svoje jiapele. razkošne gledališke dvorane, zimske vrtove, kopalnice na prostem z morsko in sladko vodo, tu in tam cele mestne ulice z razkošnim izložbami in prodajalnami, v katerih si moreš ogledati in kupiti celo avtomobil.
Nekaj posebnega je nedeljska božja služba na visokem morju, zlasti če se je oficijelno udeleži ladijsko moštvo in oficirji s kapitanom na čelu v gala-uniformah. Da bi ne potoval na ladji noben duhovnik, se dogaja zelo redko. Vse večje, pa tudi mnoge manjše potniške ladje imajo celo svoje posebne in stalne ladijske kaplane.
Kako velika da je ena sama taka preko-inorska ladja, nam bodo povedale suhe številke, da ima zaposlenih na primer nova francoska ladja Normandie nad 1.300 uslužbencev, ki na različne načine skrbijo za udobnost potnikov. Ladja, s katero sem se vračal v domovino, je bila razmeroma majhna in potniška, vendar smo samo v Santosu naložili nanjo 129 vagonov kave. v Rio de Janeiro ravno toliko zabojev pomaranč, poleg glavnega tovora, ki ga je pripeljala že iz Buenos Airesa. Poleg tega ena sama ladja nikakor ni dovolj za vzdrževanje kake daljše morske proge, ria primer v Južno ali Severno Ameriko.
Ob obalah južne Amerihe
Recife ali Pernnmbuco, kakor slišimo večkrat, čeprav ni pravilno — tako je namreč ime bra-ziljski zvezni državi, ki ima Recife za svoje glavno mesto — je bilo prvo južnoameriško pristanišče, v katerem smo se ustavili. Omenil naj bi mimogrede vendar trume zamorcev, ki tvorijo po nekaterih mestih skoraj polovico prebivalstva, ponosne visoke palme, ki dajejo uvrščene v dolge drevorede tem mestom poseben značaj, neštete vrste južne sadja, ki mu pri nas še imena ne vemo in ga številni zamorski in beli čolni vozijo k vsaki ladji in ga ponujajo za precej visoke, prodajajo pa dostikrat za naravnost neverjetne nizke cene. Škoda je, da se ne utegnemo ustavljati ob nepreglednih nasadih banan kje doli v Santosu, ne po nepreglednih brazilijskih kavinih plantažah, po katerih si služi svoj kruh tudi lepo število Slovencev, nekateri jih celo lastujejo. Niti kakšni posamezni slovenski izseljenci, ki bi jih lahko našli po vseh teh tujih mestih, nas ne smejo zadrževati. Niti celo ne kakšna ljubka slo-veska hišica, ki se prav v našem domačem kranjskem slogu sramežljivo ozira v valove atlantskega oceana, kakor na primer mala hišica ljubljanskega gospoda inženirja Kadunca, postavljena na ljubki rebri v samem pristanu in ob znameniti plaži v Santosu. Nam se mudi naprej, v Buenos Aires, največje, najbogatejše najnaprednejše mesto latinske Amerike, prestolnico Argentine in metropolo slovenskih izseljecev na južni zemeljski polobli.
Toda, če se nam še tako mudi. enega južnoameriškega mesta v tem popisu poti v Argentino ne smem prezreti, braziljske prestolnice Rio de Janeiro, ki je najlepše pristanišče sveta!
Saj ne vem, kaj bi v Riu predvsem občudoval. Ali naravo z neštetimi gorskimi velikani, ki v |io naše nemogoče fantastičnih oblikah kipe nn-ravost iz morja in od vseh strani obdajajo ogromno, proti sovražnim viharjem naravnost idealno zavarovano naravno luko, dolgo trideset kilome-
Uprava »Slovenca« Planlscr
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova 0
Sprejemalo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog ueruv-uištva lista.
Jožef K a s t e 1 i e, izseljenski duhovnik za Južno Ameriko:
Pogled na staro pristanišče v Buenos Airesu.
V Argentino za našimi izseljenci
Marokanka.
trov iu približno ravno toliko široko, ki bi zlahka sprejela v svoje varstvo vse ladje sveta, kar jih danes plove po širnih morjih. Nad sedemde.-et otokov in otočkov je razmetanih po nji. Ali bi bolj občudoval bujno tropsko rastlinstvo in živalstvo — Rio leži v vročeni zemeljskem pasu — saj jo znano, da so na primer kraljevske paline v Hiu najvišje in najlepše na vsem svetu. Ali bi so zazrl v krasne palače, ki se v vseh mogočih slogih vrstijo ob kilometre dolgih cestah, kakor bi bil na razstavi najlepših vzorcev človeških bivališč, kar si jih je mogla izmisliti stavbena umetnost. Višek lepega so pač vse te in še mnoge druge lepote združene v eno samo celoto — Rio de Janeiro.
Najvišji izmed vrhov, ki se dvigajo naravnost iz morja in ob katerih nogah se je razprostrl dvamilijonski Rio de Janeiro. je 692 m visoki Monte Corcovado vrh, katerega so postavili verni Brazilijci štirideset metrov visok kip Kristusa Kralja, viden iz vsega pristanišča in še daleč ven na morje, in vse noči sijajno razsvetljen. Za primero naj navedem, da ljubljanski nebotičnik po mojem ne bo imel mnogo nad 40 m, čeprav ne poznam njegove natančne višine!
Montevidco je lepo, novo i moderno polmi-lijonsko mesto, prestolnica napredne republike Uruguay s precej močno jugoslovansko kolonijo (kakih 'lO.OOO Hrvatov in 1.500 Slovencev). Več naših, posebno Hrvatov, se je v Monlevideo tekom dolgih desetletij povzjiolo do zavidljivih mest v uruguayskem javnem življenju. Gospod Francjsco Piria, ki je predlanskim umrl in je tvorec modernega velemesta Monlevideo, je bil poročen s Slovenko, gospo Emilijo rojeno Franz, hčerko ljubljanskega železniškega sprevodnika Adama Franza, ki je umrla meseca decembra leta 1934 kot najbogatejša Slovenka na svetu in je rodila njena dediščina pri Slovencih mnogo upov, pa še več razočaranj, o čemer je obširneje pisala 98. številka buenosajreške slovenske izseljensko revije »Duhovno življenje«.
Buenos Aires
Ko smo zapustili Montevideo, smo stopi 1 i prav za prav že pred sama vrata velemesta Buenos Aires. Komaj še osem ur vožnje |io veleloku Rio de la Plata, najširši reki sveta. Pregledovulci (i t-nih listov so nam prišli nasproti že v sam M< u-tevideo. Ladja bo skoro zaplula skozi ozko žrelo z morskim svetilnikom v Darseno Norte, glavni buenosajreški pristaniški bazen s carinarnico iu ogromnim priseljenskim hotelom, ki pn danes začasno več ne služi svojemu prvotnemu smotru.
Pred pičlimi desetimi leti so dan za dnem prihajale Iu sem ladje z našimi izseljenci. Po 300, 100, tudi 700 jih je pripeljala ena sama ladja. Kakšen dan se jili je izkrcalo baje do tisoč. In velemesto jih je gollalo in požiralo, prebavljalo in presnavljalo in pretvarjalo in osvajalo. Zares uveljaviti so se znali v njem samo malokaleri. Nad mnogo večjim številom hi se naše slovenske matere bridko razjokale, če bi vedele kako gre njihovom sinovom v tujini. Če naše izseljevanje v Argentino v glavnem ni uspelo, si moramo vsekakor tudi sami potrkati na prsi, češ: naša krivda, naša krivda, naša velika krivda.
Ali je kaj lipov, da se naše slovenske poli v Argentino, ki jih bo najbrže še mnogo, vsaj v glavnem ne bodo več končavale tako brezupno, kakor hi se skoraj ta moj današnji potopis? Da! Eden izmed njih sta oba nova slovenska izseljenska duhovnika, gospoda David Doktor i č in Janez Hlad ni k, katerih delo ne bo moglo biti samo. versko in moralno, marveč hkrati tudi emi-nentno narodno in socialno. Žal, da so navezani naši ostali upi na številne »ako« iu »če«, za katere morem težko prerokovali v koliko da sc bodo izpolnili.
Vsaj petdeset tisočkrat smo slovenski ljudje že prekrižali Atlantsko morje od evropske pa tja do daljne južnoameriške celine ali v obratno smer, torej v skoraj vsej njegovi dolžini. Najbrže še precej večkrat. Ta pota bi : torej nam Slovencem ne ! smela biti tako tuja, nasprotno, skoraj domača, čeprav so v resnsici naši domači slovenski javnosti na splošno naravnost ne-verjetuo malo znana. Naj bo ta skomni potopis posvečen zlasti našim preprostim izseljencem, ki so se že vozili v Argentino ali se še bodo. Ne dvomim, da jih bo mnogo dobilo v roke današnjega »Slovenca« in bodo ob mojih vrsticah tisti, ki so to pot že prešli, znova in globlje doživeli marsikaj, kar so svojčas prezrli ali doumeli samo zelo površno, kateri pa morda v kratkem spet mislijo na pot, bodo morda te vrstice izrezali in shranili in si z njimi osladili svoje bodoče polne dni.
Podoba mest je seveda povsem drugačna kakor v Evropi. Tu sla prav za prav dve mesti, evropsko in arabsko, drugo poleg drugega. Brez primere elegantnejši je kajpak skoro pretirano snažni evropski del s širokimi zračnimi ulicami in skrbno negovanimi nasadi. Mestne stavbe so zgradili sicer evropski stavbeniki, njihove oblike pa je v celoti izredno posrečeno navdahnila arabska umetnost. Arabski del mesta je nasprotno ravno tako umazan kakor zanimiv, ulice tesne in zverižene, da jih je dostikrat mogoče prehoditi samo peš ali na živalskem hrbtu, skoro nikoli pa bi se ne mogla srečati na njih dva voza.
Prvotni in še danes najštevilnejši prebivalci Maroka so Berberi, ki jih je skoro 80 odstotkov in so sorodni alžirskim Kabilom in Mozabitom. Precej je v Maroku tudi Židov, priseljenih Črncev in Maurov. Če so bili Arabci do pred kratkim, to je do prihoda Francozov, politični gospodarji dežele, so bili in so še Berberi preprosto kmečko prebivalstvo, ki je zlasti vljubilo gore, kjer se je čutilo in se čuti še najbolj nezavisno. Židje so imeli in še imajo v svojih rokah trgovino na veliko, Mauri trgovino na drobno, dočim so si osvojili Črnci jedilno branšo. Ta razdelitev in večna medsebojna ribanja so Franciji zelo olajšala osvojitev Maroka.
htrau 10
*SLOVENECk, dne 9. februarja 19! 16.
sStev. i)3.
MLADI SLOVENEC
Tonček gre v Abesinijo
Takšnega Junaka ni daleč naokoli, kot je Tonček naš: slovo dal je domu, šoli.
V	Abesinijo odšel je kar sam sinoči. Očka tarna, mama pa bridke solze toči.
V	Abesiniji postal Tonček bo ras Desta: Lahe hrabro bo pregnal iz vasi in mesta . •
Daleč dečko ni prišel: ras Hovhov nasproti prirenčal je — naš junak hop! nazaj po poti.
Med kolena ga ie vzel očka kar takoj, šibo zavihtel na njim ... Bil je strašen boj.
Veliki jelen
Indijanska pripovedka.
Na bregu globokega jezera v gorah je stal šotor. V tem šotoru je živel znameniti Indijanec Veliki jelen s svojo sestro, ki ji je bilo ime Vitka i*lka.
Razen sestre nihče ni mogel videti Velikega jelena. Drugi Indijanci so pač slišali šum in zvonklajije njegovih sani, kadar je drvel z njimi čez sneg in led, njega samega pa še nikoli niso videli.
Nekega dne je sestra Velikega jelena sklicala indijanske mladenke in jim povedala, da bi se njen brat rad oženil. Za ženo je sklenil vzeti ono mladenko, ki ga je že videla. A nobena izmed deklet ni mogla dokazati, da je že kdaj videla Velikega jelena. Žalostno so se vrnile domov.
Na kraju indijanske vasi je živel mož, ki je imel tri hčerke. Starejši dve hčerki sta bili niče-murni in hudobni. Mlajša hčerka je morala vse delo opravljati sama. Kljub temu pa je bila večkrat lačna kot sita in še tepena je bila povrhu. Bila je majhna in grda, zato so jo imenovali Pepelka.	. . , d
Nekega dne je najstare|ša sestra dejala re-
P »Prinesi mi ogrlico s školjkami! K Velikemu jelenu pojdem, da me vzame za ženo.«
Ko si je obesila ogrlico okoli vratu, je odšla k jezeru. Indijančeva sestra jo je povabila v šotor. Ko ie slišala, da se brat vrača domov, je vprašala mladenko:
»Ali poznaš mojega brata?«
»Seveda ga poznam!« je pritrdila mladenka.
»Potem mi povej, iz česa je njegova vprega pri saneh.«
»Iz jelenove kože,« je odgovorila mladenka.
.Ni res,« jo je zavrnila sestra Velikega jelena. »Lagala si. Mojega brata ne poznaš!«
Rekši jo je napodila iz šotora.
Drugega dne se je napotila k jezeru druga Pepelkina sestra. Tudi njej se je zgodilo prav tako kot starejši sestri.
Tretjega dne je bila Pepelka še bolj marljiva kot navadno. Proti j>oldnevu je prosila sestri, naj ji posodita ogrlico, da še ona poskusi svojo srečo pri Velikem jelenu.
Sestri sta se ji smejali in se norčevali iz nje. Pepelka pa ju je prosila toliko časa, da sta se nazadnje res omehčali.
Dajva ji staro, raztrgano ogrlico,« je predlaga najstarejša sestra.
Pepelka je bila zadovoljna. Radostno si je obesila ničvredno ogrlico okoli vrat', si nalek-nila obleko iz brezovega lubja in odrinila od doma.
Tudi njo je sestra Velikega jelena povabila v šotor. Ko je slišala, da brat prihaja, je povedla Pepelko na prag in jo vprašala, če pozna Velikega jelena.
»Poznam ga, p>oznam,« je odgovorila Pepelka. »A bojim se ga, ker je tako hraber in zal.«
»Iz česa je vprega njegovih sani?«
»Vprega njegovih sani je tako lepa, da pač ne more biti iz drugega kot iz mavrice,« je odgovorila Pepelka.	•
Ko je Veliki jelen to slišal, je ukazal sestri, naj Pepelkin grdi obraz umije s čudodelno vodo.
Vitka jelka je storila, kar ji je brat velel Prej tako grda in revna Pepelka se je v hipu spremenila v najlepšo indijansko mladenko. Lase je imela dolge in črne kot noč, oči pa svetle in mile kot
Čudna šahovska igra
Med vami, cenjeni in spoštovani bravci »Mladega Slovenca«, je gotovo !<aj prida brihtnih glavic, ki znate igrati šah. Če pa sc znate te plemenite igre, ste gotovo videli že druge, ko so jo igrali. Jaz, Kotičkov striček, na primer, sem vam v mladih letih igral šah, da so se me vsi bali. Ce me je nasprotnik razjezil, sem pograbil kralja in mu ga vrgel v obraz. Zdaj na stara leta ne utegnem več igrati te prezanimive igre. Napoti mi je tužna dolga brada, ki mi sproti |>odira vse figure na šahovnici tako, da nihče nima potrpljenja igrati z menoj, kamoli, da bi mi pomagal znova postavljati figure.
Prav za prav ta uvod ne spada zraven k pre-čudni zgodbi o še bolj čudni šahovski igri, ki vam io bom zdajle povedal. Ta zgodba je jako stara, gotovo 100 let. če ne več. In ker je tako stara, je prav gotovo tudi resnična-
Je živel njega dni na Francoskem nekje na jugu inož, ki je bil najvišji sodnik v tej deželi. Bil je plemenitega rodu, zato so mu dejali marki. Marki bi rekli po naše nadgospod ali velegospod. kakor hočete. Ta marki se je na stara leta naselil v nelo vasi na južnem Francoskem. Ko je nekega poldneva po napornem kosilu prodajal dolgčas skozi okna vaške krčme, je zagledal na narobku bližnjega gozda lej>o oblečenega moškega. Moški je sedel na . tleh in živahno premikal roke. Videti je bilo. da | govori sam s seboj. Markiju se je to čudno zdelo | Pohitel je ven, toda čudni možak je medtem izginil ' v gozd. Marki mu je sledil in ga kmalu našel pod nekim drevesom, kjer je spet mahal v rokami in nekaj nerazumljivega godrnjal predse
Marki je nekai časa gledal njegovo početje, nato pa ga je vljudno pobaral:
»Slišite vi, kaj pa prav za prav počenjate?« Mož je za lup prekinil godrnjanje in kratko odgovoril prišlecu: »Igram.«
»Igrat<f?« se je začudil marki. »S kom jm igrate, če smem vprašati? Saj ste vendar sami!«
»To se vam le zdi,« se je glasil odgovor čudnega neznanca, »ker ne vidite mojega soigralca. Igrani namreč s samim gospodom Bogom «
»Mož je najbrž nekoliko zmešan,« si je mislil marki, na glas pa je pristavil:
»Z Bogom igrate? To je pa vsekakor nenavaden nasprotnik. In katero zanimivo igro ij^rate. če bi smel še to zvedeti?«
»O, zelo preprosto igro igrava, plemeniti go-sjxxl, navaden šah.«
»Hm,« se je vse bolj čudil marki. »Kako. ub igrata za denar?«
»Kajpada,« je vneto potrdil neznani šahist in napravil na tleh kretnjo z desno roko, kakor bi prestavil nevidno figuro
Markiju je skoro sapo zaprlo. »0|)rostite, ljubi mož, kako pa napravite obračun, kadar je igre konec in če eden od vaju zgubi?« »Izplačava si v frankih do zadnjega vinarja.« Markiju je povsem zaprlo sapo Mož gotovo popolnoma nor! si je mislil. Vendar še ni odnehal z vprašanji.
'Oprostite moji radovednosti, gospod, kako pa kaj napredujete?«
Neznanec se je zagledal v nebo in njegovo obličie se je čez nekaj hipov čudno skremžilo. Dejalje:
■'Zdajle je moj nasprotnik napravil sijajno jjo-tezo. Poraza se ne morem več ubraniti. Zgubil seni igro!«
»In koliko denarja ste izgubili?« »Petsto frankov,« je vzdihnil neznanec. »To je fia precej,« je sočutno pripomnil marki. »Pa vendar ne bo Bog tega denarja hotel od vas vzeti?«
Ne,« je odvrnil šahist- »Ta denar je namenjen revežem. Bog mi zmerom pošlje na pot reveža, ka-1 teremu izročim denar, ki sem ga zgubil pri igri. Danes ste v tisti, ki vam moram izročiti denar.« Pri teh besedah je neznanec segel v žep in i odštel presečenemu markiju petsto frankov. Preden t si ie marki opomogel od osuplosti, je neznanec že : izginil med grmovjem. Marki je nekaj časa stal na mestu in ugiba!, kaj tiai začne z denarjem, naposled pa jih je le kar zadovoljen vtaknil v žep in lice se mu je razlezlo v prijeten smehljaj. Kaj mislite, petsto frankov tudi za inarkija niso bile ma-čkine solze!
večerne zvezde. Vitka jelka ji je podarila še obleko iz srnjakove kože in zlato ogrlico.
Veliki jelen je vzel nekdanjo Pepelko za ženo in žive! z njo srečno in zadovoljno do smrti.
Cez nekaj dni je gos|xxla inarkija spet zaneslo v tisti gozd Morda je mislil, da bo spel na lako lahek način prišel do |*tsto trankov kakor zadnjič. In res, skoraj na istem mestu kakor pred dnevi, je naletel na neznanca, ki je z vso vnetno prestavljal po tleh nevidne figure in brundal predse
»No, kako vam gre kaj v današnji igri?« ga je nagovoril marki kot starega znanca.
»Izvrstno, izvrstno,« je hite! zatrjevati neznanec. »Prav s tole jiotezo« — neznanec je premaknit nevidno figuro — »sem svojega uas|irotnika premagal.« —
»In koliko dobite za to?« je radovedno vprašal marki. —
»Tokrat sva stavila visoko- Pet tisoč frankov,« si je neznanec zadovoljno pomel roke.
»In kako vam bo nasprotnik ta denar izplačal?«
»Prav tako, kakor jaz izplačani zanj. Ce dobim igro, mi |x>šlje na pol bogatega človeka, ki za nekaj časa naloži denar zanj. Danes ste tisti bogati človek vi . ..«
Pri zadnjih besedah je neznanec že izvlekel iz žejia ne denarnice ampak veliko pištolo in jo |x>molil markiju pod nos
Markiju je od strahu skočilo srce v hlače. Uvidel je, da se s pištolo uj šaliti. Vdano je segel v žep, privlekel iz njega denarnico in odštel neznancu s pištolo pet tisoč frankov. Neznanec se je vljudno priklonil in izginil v grmovju ..
To pot je bil marki kajpada še bolj presenečen-Kakor blisk mu je šinila skozi glavo misel, da je bil v bridki, bridki zmoti, ko je pred nekaj dnevi in še tudi malo prej mislil, d? je neznanec usmiljenja vreden človek, ki se mu je v zgornji izbi zmešalo. Ta huda zmota je ubogega markija veljala kar štiri tisoč petsto frankov. Sklenil je. da ne bo več verjel nobenemu šahistu. ki bo trdil, da igra z ljubim Bogom. —
Tako se je končala prečudna zgodba o še bolj čudni šahovski igri.
Za mlade risarje
Risbe z eno potezo.
Dečka, ki pleza na drevo, je z eno potezo imenitno narisal Stanislav Smole, učenec IV. razreda mešč. šole v Zg. Šiški, Dravlje nad Ljubljano.
STENICE
Gerbičeva družina si je najela lepo novo stanovanje, Na svojo grozo pa so čez nekaj dni našli vse polno stenic. Pritožili so se gospodarju in ta jim je na svoje stroške najel za nekaj dni stanovanje v hotelu, da bi medtem pregnal stenice. Ko so Gerbičevi prvi dan kosili v gosposki jedilnici hotela, se je zdajci oglasil mali Tonček:
»Mama, ali imajo vsi ljudje, ki tukaj jedo, doma stenice?«
Mlada njiva
Slovenska zemlje
Vladar najvišji zemlje vse slovenski narod ljubil je. Najbolj ga je odlikoval, najlepšo zemljo mu je dal.
Zakaj ponosen ne bi bil, da sem Slovenec se rodil, zakaj bi sveta mi ne bila
ta žemljica	,
slovenska mila?
Vladar najvišji zemlje vse, vsi prosimo prisrčno Te: spet združi skupaj ves naš rod in čuvaj, vladaj ga, Gospodi
Franc Kurent,
pastirček v Gaberju na Gorenjskem.
Z ima
K nam prišla je v halji beli sivolasa starka zima Sneg leži po vseh poljanah polno svetlih zvezdic Ima.
Burja ljuto se poganja preko vrtov in dreves, zdaj nikjer ni praznovanja, tiho vse je čez in čez.
Le na klancu zunaj mesta včasih kdo se zasmeji, če prekucne se tovariš v jarek in tam obleži...
Vsako jutro torbo v roke vzamem, v šolo pohitim. Zima naj kar z burjo tuli — jaz se nič je ne bojim!
Niko Starešinič, dijak I. razr. ki gimn. v Ljubljani. (Sal. zavod na Rakovniku.)
Za zidano voljo
V šoli
Učitelj je vprašal: »Janezek, koliko je polovica od pet?«
Janezek je nekaj časa premišljal, potenj šepnil součencu v klopi:	,iq [led
»Vidiš, zdaj me pa jel Ce mu rečem, da jfcilEJ, se mu bo zdelo preveč, če mu rečem, da ie dve, se mu bo zdelo premalo!«
Učitelj ga je postavil pred vrata Njegov tovariš Francek je prišel prepozno v šolo in ga začudeno vprašal:
,»Glej ga, zakaj pa stojiš pred vrati?« »Nisem vedel, koliko je dve in dve,« je odgovoril Janezek.
Francek: »To je vendar štiri!« Janezek: »Hoho, motiš se! Itiz sem mu |x> nudil pet, pa še ni bil zadovoljen!«
PLEMENITOST
Francek je imel na sebi svoje najboljše hlače. Mama ga je zalotila ko se je v njih drsal po stopničnt ograji navzdol
»Francek,« je karajoče zaklicala, »kaj pa delaš?« »Hlače za revne otroke!« se je odrezal nadebudni sinko.
STRICKOV KOTIČEK
740.
Dragi Kotičkov striček! — Gotovo si misliš: Le kje ta dečko tako dolgo spi, da se nič ne oglasi? Veš, pa ne spim. Vsako nedeljo berem Tvoj kotiček. Že večkrat sem Ti hotel pisati, pa me mama ni pustila, ker sem se moral učiti. Sem namreč učenec I. razr. mešč. šole v Žalcu, a mi gre bolj trda, ker — tako pravi mama — ne znuni poslušati. Zdaj bo prvi semester. Jutri dobimo žo spričevala.
Kadar boš, ljubi Kotičkov striček, slišal krik in jok od Sv. Petra, mi pridi, prosim, na pomoč, ker bom gotovo kričal in jokal jaz. Mama ima še shranjeno miklavževko za take prilike, da mi z njo tnalo hlače izpraši.
Te pozdravlja — Ivan Matko, učenec I. razr. mešč. šole pri Sv. Petru v Savinjski dolini.
Dragi Ivan! — Moško in svečano izjavljam, da Te nikoli nisein imel za lenuha in zasjianeta, čeprav mi še nikoli nisi pisal. Saj bi bil tudi čudež, če bi te imel, ko se mi pa niti sanjalo ni. da lam nekje v Savinjski dolini živi tak in lak dečko, ki mu je Ivan Matko ime. Prvič v življenju sem slišal Tvoje slavno in znamenito ime — ojirosti, da sem tako neveden!
V šoli Ti gre bolj trda, ker ne znaš poslušati. pišeš. »Kar Bog mi je življenje dal. odkar sem se zavedal« — nikoli še kaj takega nihče mi ni povedal! Celo muren sredi žitnega jx>lja zna poslušati, čeprav njnia pameti in dolgih ušes: zalo mi nikakor ne gre v glavo, da ne bi znal poslušati Ti, ki imaš vendar nekaj več soli v glavi kot muren. Pa meda vendar nisi ušes prodal na sejmu? Nemara tudi jesti ne znaš? Sem Ti nameraval |ioslali velik zavitek čokolade, pa sem se v zadnjem hipu premislil, ker golovo ne bi vedel, kaj bi s čokolado.. .
Spričevalo si medtem že dobil. Kaj lahko si mislim, kakšno je: kakor potica z rozinami — je s krutimi cveki posuto. Pošteno Te jc morala na-
šeškati mama! Tvojega krila in joka sicer resda nisem slišal, pač pa sem slišal votlo bobnenje in čutil, kako se je vse okoli mene začelo tresti, kakor da se bliža sodni dan. Časopisi in ljudje so prestrašeno zaječali: Potres!« — hoho. jaz j>a veni. kako je bilo lo v resnici. Tako bridko in neusmiljeno je miklavževka jiadala [io zadnji plati Tvojih hlač. da se je kar zemlja stresla...
Upam. da -i se medteiti že naučil poslušati. Ce se še nisi, se pa še boš. Kadar boš znal poslušali dodobra, se s|iot oglasi in postala bova debela prijatelja. Do tedaj pa lepo pozdravljeni — Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček! - Vsako nedeljo prebiram Tvoj kotiček, pa ne najdem v njem nobenega pisma iz Rajhenburga. Ne veni. ali so že vsa pismu romala v Tvoj koš. ali pa Ti nihče odtod ne piše. Naj bo že tako ali lako — danes Ti pišem jaz.
Golovo si že kaj slišal o naši božjepotni cerkvi Marijini baziliki . Vsako leto |>ride sem mnogo romarjev. Želela bi, da bi še Ti kdaj obiskal našo božjo pol. obenem pa bi se oglasil pri nas v podružnici I. delavskega konzuninega društva, kjer bi Te moji starši veselo s|>rejeli. jaz in moja sestrica Nandica pa bi Ti zaigrali nekaj veselih komadov Nandicu igra na gosli, jaz pa na klavir.
še nekaj Ti uiorain |K>vedati na uho: Ce prideš, pojdeš lahko ludi k očetom irapistom, kjer dobiš čokolade, sira in likerja, da boš komaj nosil!
Na koncu Ti moram še povedati, da se večkrat odpeljem na Gorenjsko obiskal svojo staro , mamo. ki jo imam zelo rada.
Te prav lepo pozdravlja M a r i n k a Z d e -i šar. učenka IV. razr. v Rajhenhitrgu.
Dragu Marinka! — Kar oddahnil sem se, kakor da mi je ljubljanski Grud padel od srcu. -No, vendar me enkrat nekdo namesto na ajdove žgun-ce, kislo zelje, kislo mleko, kranjske klobase in druge take reči vabi na nekaj drugega! sem zadovoljno zabrundal v sivo brado. \ii božjo pot ! me namreč doslej še nihče ui povabil. Zategadelj
me je Tvoje povabilo tako prijetno presenetilo, da sem pri priči sklenil mahniti jo v Rajhenburg. Le nekaj majhnih jioinislekov imam še. Obljubljaš mi, da mi liosta s sestro zaigrali nekaj veselih »komadov« na gosli iri klavir. Glasbo in pelje jaz silno ljubim. Ce mi kdo zapoje ali zaigra kakšno pesem, koračnico, podoknico. nagrob-nico itd. poslušani s srcem in dušo in sem dostikrat ganjen do ljutih solz. Da bi pa hodil jioslušat komade — nak. to me pa res ne mika! Za božjo voljo, ali res rie znata igrati drugega kol »komade«? Dajta, dajta, naučita se tudi kakšno pesem, koracnico. podoknico, nagrobnieo itd. — pa ne bom ime! nobenega jiomisleka več in jo bom kar koj prilomastil tja!
Na svidenje lorej! Lepo pozdravlja obe. Tebe in sestrico Kotičkov striček.
Dragi kotičkov striček! - V začetku svojega pisma Te lepo pozdravljam in Te prosim, da me ne vržeš v koš. Pismu prilagam rimskega vojskovodjo. ki Te bo nabodel na meč. če ga vržeš v koš.
Pridi poleti k nam na Fužine. Boš videl, kako se kopljemo v Ljubljanici. Tebi še plavati ne bo treba, ko imaš tako rejen trebušček, da Te kakor napihnjen mehur na vodi drži. Na puBtni torek pa gotovo pridi k nam na maškerado. Toda piši mi prej. kakšno obleko boš imel, da Te boni spoznal.
Pa brez zamere! Pozdravlja Te Toni Alfonz. učenec V. razreda v Hrušici pri Ljubljani
Dragi Toni! — Že me je obšla skušnjava, da bi Tvojo sliko, ki predstavlja hrabrega vojskovodjo na konju, objavil, kajti je na prvi pogled kar prikupen dečko. Nekaj pn mi na njem ne ugaja: njegova glava! Nekam preveč se mi zdi podobna kumari ali kolerabi. 0 kakšnih očeh, ustih in nosu ni sledu. Močno sumim, da Tvoj hrabri vojskovodja tudi srca nima. Junaki brez srca pa niso vredni jiiškavega oreha. Veš. junaštvo je sploh dokaj rudna stvar. Z bridko sabljieo v roki ni težko biti junak, posebno še. če nobenega sovražnika oi v bližini... Dosti večji junak je po mojem mnenju tisti, ki se brez sablje in puške
— saino z ljubeznijo in plemenitostjo svojega srca bori za svojega bližnjega, za svoj narod, za svojo domovino. Zategadelj sem Tvojega hrabrega vojskovodjo zgrabil za vrat in ga vrgel v koš. Tja spadajo vsi takile junaki s sabljami in puškami v rokah! Vsak, ki preliva človeško kri, je morilec. Čim več človeške krvi je včasih kdo prelil, tem večji junak je bil. Jaz pa pravim: Čim več človeške krvi kdo prelije, tem večji morilec je in ne junak. Nariši mi prihodnjič kaj drugega — samo junaka s sabljo, puško in ka-nonom ne! — pa bom rad objavil.
Glede svojega trebuščka Ti moram jiovedati, da še zdavnaj ni tolikšen, kot si ga v duhu predstavljaš Ti. Le od česa, Te vprašam, le od česa naj bi bil tako rejen? Ocvrte piške in pečeni pujski mi ne padajo z neba — od židane volje in zlate ništre pa trebušček še nikomur ni postal tolst. Kvečjetn postane nekaterim tolst od pekočih žuljev — tujih rok.
Na pustno zabavo me vabiš. Le počemu, Te vprašam, naj hodim gledat pustne šeme ravno na pustni torek? Saj jih vsak dan vidim toliko okoli sebe, da včasih ne veni, aH naj bi se jokal ali smejal nad njimi. Niti krink nekaterim ni treba natekniti na obraze, tako so podobni maškaram. Sem zadnjič videl takšno maškaro: oblečena v frak in cilinder in lakaste čevlje je šla mimo matere, ki je imela sestradano, jetično hčerko v naročju in milo prosila vbogajme. Šla je maškara v fraku in cilindru mimo nje in zarenčala: -»Po-beri se mi s pota, nadlega beraška!« In veš, kdo je bila ta mati? Žena ubogega delavca, ki je nekoč služil pri oni maškari in izgubil tain vse, čisto vse: zdravje in življenje. Od tega dneva dalje maškar ne maram. Tudi nu pustni torek ne...
Takšen je moj odgovor. Razočaran boš nad njim, kajti si gotovo pričakoval, da bom kakor vedno tudi topot stresal samo šale in burke iz rokava. Včasih je pač resna beseda potrebnejša in
koristnejša kot šale in burke. Bodi torej za danes znadovoljen s tem! Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček.
t
Naš domači zdravnik
M. R. - Lj. Rahlo in nere^io utripanje srca z občutkom dušenja vas včasih pr.jem.je in drži po več drii? Težko ic kaj reči na daljavo, bržkone jc tudi drugo vaše živčevje preveč razdražliivo ali kolebajoče; časih povzročajo motnje v prebavilih ali drugem drobju neprijetnosti pri sicu, časih strupovi, med njimi ie najbolj razvpit niko i■ i. časih pa ludi nagle ali počasne kužne bo'eziu, večkrat neredno, ponočnjaško življenje; neredko-kdaj je srčna bolezen duševnega izvora. Kako naj vse to presodim iii dam vašemu primeru ustrezen nasvet? Ce morete sam vse naštete in podobne kvarne vzroke svoje bolezni izključiti, potem vam svetujem, da si poiščete kot brezposeln mladenič kakršnokoli resno delo, tudi če rii plačano, in da sc poleg tega lotite kateregakoli športa, turistike, smučanja ali lahke atletike, \se po pameti in brez pretiravanja! Poročajte o uspeliu po treh mesecih!
1". A. — S. Kolesarjenje za šport ali prometne potrebe ie tudi v zdravstvenem pogledu hvalevredno. Slabiči se s kolesarjenjem po pameti utrjujejo in krepe, hrusti se z nespametnim dir-lanjem ali pretiravanjem kvarijo ali celo koneu-irjo. Kakor vsaka druga stvar na svetu, se da tudi kolesarjenje zlorabiti. Merilo? Kolesari samo z zaprtimi usti, če ti nedostaje sape, da bi trebalo odpreti še usta, zmanjšaj brzino ali stopi s kolesa in ga pehaj do vrha klanca! 30 km na dan ni malo, a tudi ne preveč, utrjen kolesar jih napravi tudi dva- ali trikrat toliko no dan brez zdravstvene škode
F, V. — M. Zaprtost da vas še nadleguje na-vilic mojim navodilom, primerni prehrani in najrazličnejšim pripomočkom, ki jih preskušate že toliko let in ki od njih vsako učinkuje samo kratko dobo? Sicer imajo vsi vaši številni bratje in ms tre sitnosti zavoljo zaprtja. Torej rodbinska ali podedovana nakaza? Tako je zares težje odprav-rj*ti. Irmed čistil bi jaz na vašem mestu menjaje jemal grenčico, grenko ali karlovarsko sol, ricino-vo olje in morda še dunajski fiakrski prašek, ki Mjih telo ne privadi tako hitro ko drugih. V zim-tldh mesecih bi uživali na tešče sirovo kislo zelje, v letnih eveže (ne prestaro) kislo mleko. Gibanje je potrebno in koristno, tudi kolesarjenje je umestne. Važno se mi zdi, da navadite črevo na redno Izprazojevanje ob istem dnevnem času, kadar neče samo po seDi, sprožite s svečko (milno ali glice-rinovoj.
Isti. Vsakdanje iztrebljanje se zdi nujna zdravstvena zahteva. Moj učitelj te sitroke je v predavanju šaljivo omenil, naj »pošten kristjan« opravlja to potrebo po dvakrat na dan. Poznal sem gospo srednjih let, krepko in zdravo, ki je opravljala to zadevo po enkrat na teden brez vsakršnih moteni m pomagal, kar spričuje, da gre življenje svojo pot preko mrtvih črk.
D. P. — C. Omrševanje mladega človeka pri nevajenem in utrudljivem poklicu ne pomeni posebne nevarnosti, zlasti ne, ker se mu telesna teža iznova dviga. Zadosten nočni počitek, dovoljna hrana in nepretirano gibanje v prirodi, kadar dopuščajo razmere, so vsakomur razvidne zahteve. Mlademu človeku, ki ni resno bolan, najbolj škoduje mehkužno počivanje o prostem času.
Ista. Zdržnost krepi duševno in telesno. To so vedeli in uvaževali že stari Grki, ko so se pripravljali za olimpijske igre.
J. š. .— P. Pogostno vnemanje golta in srčna napaka sta bržkone v vzročni zvezi. Če so drgalke Irajno vnete, naj se odstranijo, bolj kasno kakor preka-sno!
Ista. Srčna napaka je splošni izraz za trajne okvare srca, največkrat za pohabljenje srčnih za-klopnic, časih za izprijenje srčne mišice, časih za spremembe srčne mrene (osrčnika). Srčne bolezni se dajo v začetnem stanju ozdraviti katerikrat brez trajnih posledic, kasnejše okvare se ne dajo več odpraviti.
Ista. Bruhanje krvi iz pljuč nc pomeni vselej pljučne bolezni, to se dogaja, bolj poredkoma sicer, tudi pri srčnih in drugih boleznih oz. poškodbah. f
SLOVENCEV SVETOVALEC« odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen odre-zek. ki jo natisnjen v spodnjem desnem kotu strani.
1. R. • H. -Suho grlo« je navadni izraz za Irajno vnetje v goltu, grlu in sapniku. Časih se tako začenja kakšna resnejša bolezen, »sušenje grla« je jetika v grlu. Dajte se pregledati po zdravniku ■ strokovnjaku za te bolezni. Več kakor grgljanje pomaga mazanje ali vdihavanje razpršenih zdravil, Pazite tudi, da dihate samo skozi nos!
Ista. Mleko da škodi pri boleznih na mehurju? Narobe je res!
F. V. M. Hribja (ne ribja) resa, bot. alche-milla vulgaris, je neznatna rastlinica vlaž.nih travnikov, njena sorodnica, a. alpina, raste po gorah. Da jo spoznate sam, bi trebalo daljšega popisa in slike, kar presega okjir te pomenkovalnice. Zvarek te rastline se rabi zoper drisko in krvavitve, sveže zelišče slavijo na vnete ali gnoječe se rane.
Isti. Vinski kamen je dodatek praškom in drugim zdravilom za odvajanje (na blato ali seč).
V. T. -- V. Trebušna vodenica je znak jetrne ali srčne ali katere druge bolezni in je bolj izjemoma ozdravljiva, zlasti ko je bolnik prileten in se ne mara držati zdravnikovih navodil.
M. B. — T. Očesno bolezen, ki traja žc kmalu dvajset let, naj zdravim na daljavo? Ali še verjamete v čarovnije?
Ista. Zoprn duh iz ust prihaja časih od zanemarjenega zobovja, časih od razkrojntn v drgal kah, časih od zastajajočih izločkov v nosu, časih iz pljuč ali želodca. Še če bi vas imel pred seboj, bi se moral bržkone potruditi, da staknem pravi vzrok in vam dan uspešen nasvet!
Ista. O zaprtosti sem pisal menda dovolj v zadnjem času, o vaši čišči je odveč vsaka opomba, istotako o jutranjem potenju človeka, ki jc preveč odet v tej zimi brez mraza.
A. S. — S. Kapavica se da dobiti kaj lahko, odpraviti pa vsekakor težje in zamudnejše; pri vas, ko traja že nekaj let, je kočljivo vprašanje, če je sploh še ozdravna. Vse liste malenkostne, a vendar sitne motnje, so znaki zastarele, ne-ozdravljene bolezni. Poleg pojavov v sečnem drobju imate nevšečnosti z danko. Menda ta ni okužena z boleznijo, pač pa žleza predstojnica, ki spada sicer k prvemu drobnemu sestavu, a posega po svoji legi v drugi sestav. Tako imate dvojno zabavo, ki je ne bo, kakor se bojim, tako hitro konec. Ako vas niso dovolj izmodrile dosedanje izkušnje, izročite se brezpogojnemu vodstvu samo enega zdravnika, ki je veščak v tej stroki, in živite zdržno v vsakem pogledu dolgo, dolgo! Vsaj tako dolgo, da bo mir v obeh sestavih drobja.
Isti. Odgovor prihodnjo nedeljo jc nemogoč že iz poslovnih razlogov, naša pomenkovalnica je v tiskarni stavljena že v četrtek pred nedeljo. Za nujne primere je samo v Sloveniji okoli 600 zdravnikov na voljo vsem in vsakomur.
M. G. — V. Navcičanost življenja pri komaj odrasli mladenki? Zdi se, da se vam godi predobro in da nimate nobenega resnega posla ali dela. Življenje se vrši po strogem in neizprosnem zakonu: kar ne dela, se razkraja. Tudi tista preobčutljivost, ki se kaže v premočnem zardevanju, in vaša čemernost pričata, da se dosti preveč ukvarjate s seboj in veliko premalo z dolžnostmi, ki jih naklada življenje vestnemu človeku na kupe.
S. R. — S. Škileče oko redoma oslepi in sicer zavoljo — nedelavnosti. Škilca namreč izpočetka moti dvojna slika, zato se prei ali slej odvadi gledati sliko škilečega očesa in tako mu konci vidnega živca otopevajo in naposled zakrnejo. Kar ne dela, nima obstanka! Očesni zdravnik vam po skrbni preiskavi pove, ali se še izplača operacija zaradi vida, ne samo iz lepotnih ozirov. Bržkone je zadeva zamujena.
Z. Z. — B. Z oceno poljudno ali znanstveno zdravstvenih knjig se ne moremo ukvarjati v tej pomenkovalnici, kakor tudi ne z reklamnimi zdravili, to pa iz umevnih razlogov.
Kmetijski nasveti
Na locerno navoziti težko zemljo. Č. J. S. —
Na bolj peščeno njivo, na kateri že šest let raste lucerna, bi radi navozili nekaj težke zemlje, ki jo imate odveč. Kako na debelo se ta prst lahko navozi, da bo navzlic temu detelja dobro uspevala? — Na taka peščena tla lahko navozite težke zemlje do tri prste na debelo, ne da bi to škodovalo lucerni. Toda morate jo enakomerno porazdeliti po vsej njivi z grabljami ali z brano, da bo lucerna lahko prodrla iz zemlje. Če se bo ta letos dobro obnesla, tedaj jeseni lahko zopet navozite nekoliko zemlje po vrhu. To bo zboljšalo rodovitnost peščene zemlje, ki vsebuje premalo gline.
Blato b ribnika za kompost. St. M. R. — Decembra meseca ste iz ribnika iztrebili staro blato, ki je tam ležalo že dvajset let, ter ste ga zvozili na kup. Spomladi ga nameravate premešati in pred ztmo razvoziti po travnikih. Želite vedeti, ali bo to zadostovalo za napravo dobrega komposta, ali je bolje tako blato zmešati še s kakimi drugimi primesmi ter pustiti še za leto zoreti. — Če hočete iz tega ribniškega blata dobiti prav dober kompost za travnike, tedaj je bolje, da ga gojite dve leti. Sedaj spomladi mu pri premetavanju primešajte nekoliko živega apna ali apnenega prahu; jeseni ga v drugo premešajte ter mu dodajte hlevskega gnoja; spomladi prihodnjega leta ga v tretje pre-vrzite ter nekoliko polijte r. gnojnico. Do jeseni bo goden in tedaj ga boste z uspehom raztrosili po travnikih. Če bi ga prekmalu razvozili, bi moglo travam Škodovati, ker je tako staro blato surovo in kislo ter le slabo učinkuje kot gnojilo. Z gnojem in gnojnico spravimo v tako blato bakterije, ki poživijo delovanje v njem ter ga razkrojno v rastlinsko hrano.
Surova kostna moka bolj primerna za kisle zemlje. S. R. N. — Radi bi vedeli, na katerih zemljah surova kostna moka še najbolje učinkuje. Mnenja o tem so različna. Nekateri mislijo, da je to gnojilo le za kisle zemlje, drugi pa ga cenijo tudi za sladke travnike in celo za žita. Kakšna razlika je med razklejeno in surovo kostno moko. — Surova kostna moka je lahko ravno toliko vredna, kakor razklejena, morda še več, če je razmaščena. Ima sicer manj fosforove kisline (12—18%) kot razklejena (28—32%), zato pa več dušika (5%), ki ga ta nima. Glede učinka pa je slabša kot razklejena, ker se v zemlji bolj počasi razkraja. Zato vam bolje služi za kisla, toda ne mokrotna tla, na katerih hitreje deluje. Razmočena in razklejena kostna moka je primerna zlasti za lahke, toda na apnu revne travnike, pašnike, pa tudi za njive k rži in ovsu. Vsekakor je surova kostna moka primerno gnojilo, lc. da je cenena.
Gibanfe pitalnlh prašičev. Ali je res kaj na tem, da morajo biti prašiči, ako sc hoče, da sc debelijo, zaprti in da sc nc smejo gibati na prostem? Pri nas ljudje to trdovratno trdijo. Radi zapora prašiči razbijajo in so nemirni ter nič več uc »«-
! SLOVENCEV SVETOVALEC« odgovarja j samo na vprašanja, katerim je priložen odre-zek, ki je natisnjen v spodnjem desnem kotu strani.
rujejo snage, marveč blatijo ves hlev. — Rotar. — Da pitalni prašiči radi žrejo in jim krma vedno bolj tekne, je vsekakor prav, da jim privoščimo zlasti v prvem času pitanja, da se gibljejo. To gibanje pa naj traja seveda le malo časa in v ome>"nem teka-lišču. Sicer pa je za pitalne prašiče najbolj važno, da mirujejo v svojih oddelkih (kočil in da je v svinjaku na splošno popoln mir. Ako imajo prašiči v nepresvetlem, pa tudi ne pretemnem ali popolnoma temnem svinjaku mehko, gorko in pred vsem suho ležišče, kjer obilo ležijo, potem vse to le pospešuje pitanje. Svinjak sam pa mora biti zračen in ne pregorak. Če je v svinjaku pregorko ali celo vlažno-gorko, kar ni nič redkega v naših svinjakih, potem ni čuda, če prašiči slabo žrejo in jim krma nič kaj ne tekne, so nemirni, zaradi česar pitanje zelo trpi in ne napreduje. Suh. svež, čeprav mrzel zrak je mnogo boljši, ker prašiči potem mnogo več žrejo. Ako so pitalni prašiči v svinjaku nemirni Ter se ne počutijo dobro in razbijajo, ne zakrivi tega samo to, ker v drugi ali tretji dobi pitanja morda ne hodijo več ven iz svinjaka, marveč lahko povzročajo to razni nedoslatki v svinjaku samem. Taki nc-dostatki so: slabo, mokro, premrzlo in slabo urejeno ležišče; slab, pretopel in vlažen zrak v svinjaku itd.
Krave glodajo jasli. Imam krave, ki venomer glodajo jasli. Jasli so lesene. Krave krutim s senom (»mešanim z otavo in nekoliko slame. Tudi solim večkrat. Vsak dan dobijo krave tudi precej pese in repe Kaj je vzrok glodanja jasli? J. B. / Ako krave glodajo jasli, je to znamenje, "da ne dobivajo v pokladanih hranilih dovolj rudninski) snovi, predvsem pa ne dovolj apna. ki je potrebno za rast in ohranitev kosti pa tudi za Ivorbo mleka. V pesi in repi zelo primanjkuje apna. Tudi seno je bržkone iz takih travnikov, kjer primanjkuje v travniški zemlji apna. zato ga ni tudi v tamkajšnjem senu, vsaj uc dovolj. Zato morate lakoj začeti pokladati kravam j>oleg soli tudi klajno apno. da ne bo hujših posledic Dolgotrajno pomanjkanje apna v krmi privede žival slednjič do kostoloinnice. Navadni pridatek klajnega apna /a 100 kg žive teže na dan jc 8 gramov. 50(1 kg težka krava bi potemtakem |-otrebovala na dan 44) gramov ali I d kg klajnega a|iua. Ker pa vaše krave že dclj časa nimajo zadosti apna. dajte vsaki kravi na dan do deset dkg klajnega apna. ki ga primešava jle med zrezano peso in repo ali med močna krmila otrobi, oljne tropine in žilne zdrobe. Soli pa naj dobiva v saka krava na dan '2 do I dkc. Tudi drugi živini, zlasti teletom ivikladajlc primerne količine klajnega apna. Pri kravah so sc
znaki pomanjkanja apna v krmi prej pojavili ka kor pri drugih živalih, zlasti če so zelo pri mleku. Da se podobni znaki ne pojavijo tudi pri ostalih živalih, zato naj dobivajo tndi iste reden pridatek klajnega apna iu soli. Boljše je vedno,'če dobiva žival potrebne rudninske snovi, tukaj zlasti apno in foslor, v pokladanem senu. Zalo pa poapnite še letošnjo spomlad vse travnike. Pognojite pa jih tudi s hlevskim gnojeni, kompostom in gnojnico. Pri pomanjkanju domačih gnojil pa gnojite (ravnike tudi z umetnimi gnojili, i apnenim dušikom, Thomasovo žlindro ali superlosfatom in 40% kali jevo soljo.
Sladkorna pesa na barju. M. V. M. Citali ste o pokojnem ravnatelju poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, ing. Turku, da je z gojitvijo slakorne pese na ljubljanskem barju dosege! izvrstne iis|)cIh\ Ljubljansko barje si predstavljate nekako lako kakor Pesniško dolino, v kateri leže travniki ni/je od Pesnice in se deževnica nima kam odtekati. Raste tam samo grenki in osiri šaš (ostri šar ali kravina), ki ga še konji nc marajo, kaj šele govedo, /elite vedeti, kako bi sc šar odpravil s Ieli travnikov in zemlja pripravila za sl.id-kohrno peso. Odgovor na vase vprašanje jc kaj lahko: Osušite Pesniško dolino in šar lx> sailiod-sebe izginil; sčasoma sc ho zemlja toliko izboljšala, da bo ludi za sladkorno peso. Toda ljubljansko barje jc tnalo drugačno kot Pesniška dolina. Dokler niso poglobili reke Ljubljanice, ni na Ivi r ju moglo ničesar uspevati. Žele potem, ko sc je svet skozi desetletja sušil, temeljito obdelal in zagnojil, jc bilo mogoče delati poskuse z gojitvijo sladokrnc pese. Na tako izlioljšanem barskem svetu jc hotel pok. ing. Tink dokazati, da uspeva t,i rastlina tudi na barskih tleh, četudi so nemški strokovnjaki trdih ravno nasprotno. S tem pa še ni bilo dokazano, da se pesa na laki zemlji tudi izplača. V Pesniški violini se pa ne da ničesar l3ketra gojili, dokler ni Pesnica regulirana in s tem zemljišča ob nji tudi osušena. Tega pa ne zmorete ne vi. aiti ne vsa vaša občina, ampak je to stvar višjih oblasti, kajti regulacija te reke bi stala milijone. loda četudi bi uojili sladkorno peso, saj je nimate kam prodati, ker m tam v bližini nobene sladkorne tovarne. Seme moč\irske tio-kotc dobite pri kakem trgovcu s semenom, če jc nima, jo vam naroči.
V. T. K. Na vprašanja brez popolnega naslova in podpisa vprašalca ne odgovarjamo.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE KISALNE BLOKE ITD.
< K
os D O
NUDI t'l) IZREDNO UGODNIH OINil
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNB P HEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULltJA • II. NADSTROPJE
Lesene posode, v katerih je bila mast niso
u|x>rabnc za med (Fr. A. T.), pa če jih ie tako umivate. Les namreč vpija maščobo in se z njo prejnji ter je tudi z umivanjem ni moči čisto odstranili in le> dobi tudi duh in okus po žaltavosti. Med jia ima lastnost, da se silno hitro navzame ka^ kega priokusa in nevšečnega duha, ki mu ga ni mogoče več odvzeli. Zato jc umestno vsakogar posvariti, da bi celo pločevinaste posode, v katerih je bila |x>prcj kakršnakoli dišeča vsebina, uporabljala za med. še manj pa seveda lesenih. Kdor hoče imeti prvovrsten med brez vsakega tujega duha in okusa, naj ga shranjuje v lesenih |x>sodah le, če so čisto nove.
Pravni nasveti
Dota in dedni delež po materi. Z. Z. Z. S pomočjo tete, dobrih ljudi m očeta ste se izšolali za samostojen poklic, ki ga sedaj izvršujete Z očetovim dovoljenjem ste se poročili, vendar niti vi niti oče niste ničesar dogovorili glede dole Ker je oče dobil premoženje jx> vaši |x>kojni materi, ste vi sami v stiski, vprašate, ali lahko zahtevate svoj dedni delež jjo materi. — Svetujemo vam, da v zemljiški knjigi, in sicer v zbirki listin, pregledate, s kakšno jx>godbo je oče prevzel materino premoženje in kaj je bilo določeno glede otrok. Najbrž vaša mali ob svoji smrti ni imela nobenega premoženja več, sicer bi se vršila golovo zapuščinska raz-prava in bi bilo v zapuščinskem spisu razvidno, kdo je dedoval po materi. Ni izključeno, da so vam takrat doma kaj zamolčali m se sedaj lahko sami na sodišču prepričate, če obstoji jxi vaši pok. materi zapuščinski spis. Po snirli staršev ima olrok pravico do dednega deleža. Sedaj lahko samo od očeta zahtevate njegovemu prcitiož en j u nt vašemu stanu primerno doto. Ce jo oče ne bi hotel dati, češ, da so stroški šolanja še več znesli kot dota, bo o tej stvari okrajno sodišče odločilo o ncsjx)iiicii postojiku.
Pokojnina. A. K. R. S. Sporočite natančno, po katerih določbah zakona je bila prvotno priznana j>okojniua in na katere določbe se sklicuje sedanji odlok, ki vam jc piokojniiio ustavil, pa vam bomo p>ovedali, ali kako bi se dalo dobiti zo|x:t j>o-kojnino.
Nesporazum pri obračunu. — M. L. R. Pred 2 leti ste |X) odvetniku iztirjali neki dolg. Ko je dolžnik poravnal dolg pri zastopniku, vam denarja ni dal, pač p>a z njimi jtoravnal vaše- prejšnje dolgove pri drugem odvetniku. Zahtevali sle končen obračun, pa ga ne dobite. — Ce ne morete s svojim zastopnikom sami sporazumeti glede nagrade in stroškov, imate pravico, da zahtevate pri tistem sodišču, kjer je stvar tekla, odmero teh s|x>r-nih stroškov. Proti odločbi okrajnega sodišča ima vsaka stranka pravico rekurza na okrožno sodišče, čigar odločitev je končnoveljavna
J. D. Radgona. Ker ste se poročili z državnim vpokojenceni še pred vojno in je vaš pok. mož umrl 23. tebruarja 1023, torej preden sta siopila v veljavo uradniški zakon z dne 31. julija 1033 oziroma sedanji z dne 31. marca 1031, nimate noben pravice do kakoršne pokojnine |x> možu
Pešpot. L O. Ce je sosed vsled zidanja j-oslopja samo nekoliko prestavil pešpot. pač ne more trditi. da ste ovirani pri izvršev; služnostne pravice poti in bi p»o našem mnenju s tožbo ne usj>eli Ni-kjer ni predpisano, koliko naj bo takšna pešpot široka. To je odvisno pač od krajevnih razmer. Poznamo piota. ki so samo 60 cm široka, pa se more jx> njih hoditi Opozarjamo vas, da postava zahteva, da se morajo služnosti utesnjevati, kolikor to dopušča njihova narava in namen ustanovitve. Zato ue smete biti preobčutljivi, če se takšna jješpot iz gosjjodarskih razlogov nekoliko prestavi ali zoži. Ne sme pa lastnik služečega zemljišča prestavljati px>ti s svojega zemljišča na tuje, razen v sporazumu z lastnikom tega zemljišča.
Pravica zasebnega upnika napram zaščitenemu dolžniku. A. P. Zasebnim upnikom (nc denarnim zavodom) morajo zaščiteni dolžniki-kmetje odplačevati dolg v 12 letih, početiši z 15. novembrom 1036. Obresli od zaščitenih dolgo znašajo I odstotek. 15 novembra 1°36 mora dolžnik plačati od vsakih 100 dinarjev dolga 4 Din, in sicer jc v letu I Din obresti in 3 Din odplačila na glavnico- Kaj več jx> sedanji uredbi o zaščiti kmetov nc morete zahtevali. Drucačno |ia ic odplačevanje dolgov v denarnih zavodih in zlasti v zadružnih hranilnicah in posojilnicah, za katere velja |>osebcn odplačilni načrt. O tem sino pa pred kratkim pisali
Skrajšani rok ali oprostitev vojaške službe. J. C. Zdi se nam, da vaš sin nima jiravice do skrajšanega roka Ako bi ga smatrali še za člana očetove družine, bi imel to pravico, če bi bil oče nesposoben za delo in pridobivanje in če bi plačevala družina več kol 120 Din ne|xisrednega davk.i na leto. Vaš sili se je jia osamosvojil, zato ga Ivi težko smatrati za člana očetove družine V tem slučaju j->a ima pravico do skrajšanega roka oni. ki sc hrani satu ali je samec ler je podedoval poljedelsko posestvo, ki ga mora osebno obdelovati, ali ki je podedoval obrl, ki ga mora osebno vodili. Kar se pa lice oprostitve! ima lo pravico edini hranilelj nespodobne družine, to jc rekrut one družine, ki se vzdržuje izključno od osebnega dela in zaslužka rekrulovetra in plačuje na leto mani kot 120 Din nc|x>$rednega davka in v kateri ni nobenega člana, sposobnega za tlelo in pridobivanje, niti takega, ki uživa pokojnino ali drueo državno pod|xiro ali katerikoli drug stalen dohodek, zadosteu z.i vzdrževanje rodbine.
»SLOVENCEV SVETOVALEC« odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen odre-zek, ki je natisnjen v spodnjem desnem kotn strani.
Toda za edinega hrailitelja ni šteti onega, ki ee po naboru alt usposobitvi pred vstopom v kader od-deli iz družine in oženi ler piostane s tem edini hra-ii i tel j žene in olrok. Vaš slučaj je vsekakor dvomljiv. Prošnjo bi bilo vložiti na jx>ve!jstvo vojaškega okrožja-
Pravica do službenih prejemkov v časo vojaške
službe. J. C. Če za čas vojašlte vaje obdrži službo-jeuinik pravico tlo svojih denarnih prejemkov in to tekom štirih tednov, če je njegovo službeno razmerje trajalo neprekinjeno najmanj leto dni. ako tekom tega časa ue prejema od dr/ave odgovarjajoče na-knadc. Te pravice pa nima, ee jc |i07van na vršenje svoje vojaške dolžnosti v stalnem kadru.
Vojaška služba letošnjega nabornik*. F.. F. R. Če imate edinega sina in sle stari 73 let, bi imel ti kot hranilec pravico do oprostitve, ako bt plačevali manj kot 1 jO Din neposrednega davka na leto. Ce ga jia plačujete več. bo siu služil skrajšan rok devet mesecev. Prošnje ni treba delati, ampak naj sin vse potrebne listine: polidilo o davkih, družinski list ild. predloži naborni komisiji. S sinom naj se tudi oče predstavi naborni komisiji-
Odpravnina privatnega nameščenca. F. B. L. Podjelje. pri katerem služite, ie menjalo lastnika. Služba vam pri tej menjavi ni bila odpovedana, ampak je ostalo vaše službeno razmerje neizpreme-1 njeno fer o spremembi sploh niste bili obveščeni. Vprašate, če vatli po 10 letnem službovanju pri istem podjetju, ki ie pa menjalo lastnika, prijiada zako-nita odpravnina. — Obrtni zakon določa, da pri prenosu podjelia na tretje osebe prestane pravica na odpravnino le tedaj, če shtžbojemnik odkloni nadaljevanje službe, ki se mu nudi j-iod istimi pogoji in ob priznanju časa. prebitega v službi. V primeru likvidacije podjetja prestane dolžnost plačevanja odpravnine popolnoma ali deloma, ako se je gospodarsko stanje služhodavca tako jx>s!abšalo. da mu jc dejansko nemogoče izpolniti svoje obveznosti v celoti ali deloma
Vojaška služba novega državljana. A. D L-Primorski emigrant namerava prositi za naše državljanstvo. Ali bo moral služiti vojake, če dobi naše državljanstvo? Oni. ki postane naš državljan, pa ni dovršil 25 leta starosti, ie zavezan odslužiti predjiisani rok v stalnem kadru, če je za službo sposoben in če ni odslužil v državi, iz katere je prišel, roka v stalnem kadru; drugače se vpiše jx> ielih starosti v opterativno ali rezervno voisko.
Razočarana izseljenka. š. M Francija. Na domu živita dva poročena brata v skupnem gospodarstvu. Lastnik posestva je prvi brat, vendar mora j-o ustnem dogovoru z bratom zapustiti posestvo |io smrti tako svojim kot bratovim otrokom. Radi jKitrebnih popravil hiše in hleva, se je gospodar zadolžil. Zato ie šla njegova žena skozi nekaj let v tujino kot delavka ter pošiljala prihranke doniov, da se je dolg poplačal. Sedaj je prišlo do nesporazuma med ženo ter njenim svakom dotna. Vprašate, ali lahko zahteva žena nazaj, kar je jx>slala domov denarja. To. kar si ie žena v tujini prislužila, je bil njen ednar in je lahko z njim razpolagala Denar je lahko svojemu možu darovala ali pa tudi posodila Če bi hotela sedaj terjati povračilo denaria ot! moža. lo morala v pravdi dokazati, da je denar možu le |5osodi!a. Od negotove pravde odsvetujemo, ker hi bili dejansko oškodovani — le otroci. V bodoče pa naj žena 7 lastnim jirisluženim denarjem previdneje |>ostopn, da ga obvaruje za sel* in le za svoje otroke.
Pobotanje dolga s hranilno vlogo. J. T. Svoj dolg lahko pjofiolnoma piobotate z lastno hranilno vlogo, ki jo morale seveda pravilno odpovedati. S tujo hranilno vlogo pia po uredbi o zaščiti denarnih zavodov lahko j-obotale svoj dolg do največ 50 odstotkov prt vsakem izplačilu ali odplačilu; ostanek pa morate istočasno položiti v gotovini. To velja samo za zaščitene denarne zavode-
iiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimi l 1DRF7.ITK iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitimmtiiii
SLOVENCEV |T1VWUMP*
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim jo priložen tale odrezek. g

»SLOVENEC", 9. febr. 1936
TiiiHiiiHiHHHiiHiiMhHiiiimiiiiHtmtmMHinmiimimiim
fitev. 33.
SLOVENEC v, du« D. februarju l'.M.
SU ilil jri. f i '2
DRUŽICA
V ljubezni do svojih domov
Zdi se, da je v vsej dobi po svetovni vojni iz: gubilo materinstvo v premnogih pnhkah svoj najgloblji |K>men in je postalo le zunanjost, plehkost, ki je zašlo celo v slabo ime. Otrok, ki je prav za prav to, za kar je ženska sploh na svetu, se ie izciinii v breme in žrtev. Večkrat ni otrok nič ona
nepojmljiva vez z Bogom, kol Stvarnikom vsega življenja, ki sklenjenih rok in drhtečega srca klečimo pred Njim, marveč ie otrok samo zadeva razumske brihtnosti in je tako izvzet iz velikega življenjskega dejanja. Mnogo žena pač še navndezno izpolnjuje poklic matere, a pozabile so, da bi se radi materinstva podvrgle velikemu zakonu življenja, ki vsebuje vprav radi otroka odgovor ženske svojemu narodu in njegovim pravicam do življenja.
Ker se je materinstvo tako izsušilo in postalo samo zunanje, so otroai takih mater brez veselja, brez blagoslova, brez moči in dirše. Življenju sovražne sile pod vodstvom marksizma so poskusale, da bi tudi slovensko ženstvo spravile na to pot. Zato pia je naša naloga, da tudi v slovenski ma leri sj>et zbudimo materinsko poslanstvo od Boga in da to poklic materinstva tista podlaga, ki bo z nje slovenska žena spoznala poklic, da je dolžna biti mati zaradi svojega naroda. Potem ue bo živela svojega življenja le v lastno korist, marveč v korist vsemu narodu.
Vemo in upamo, da se bodo polagoma vse slo-
venske žene odzvale lenui |iozivu, če se bodo le njihova pota iznebila vse tiste navlake, ki jih je z njo zasula današnja sleparska doba. Več in več vernih jioinočnic bo stopalo v naše vrste, ki se bodo tako veselo in tako močno lotile dela, kakor so doslej delale naše matere, l ako ne bodo samo resnične matere poklicne matere naroda, temveč bo vsaka slovenska žena in vsako slovensko dekle na svojem mestu, da pomaga pri stavbi naroda na zdravi, verski podlagi, pa bodi, da je delavka ali visokošolka ali gospodinja. V ljubezni do svojih domov in svojega naroda moramo tvoriti trdno verigo delavnih rok. Že v letih vojne je naše ženstvo, ko je brez moških vodilo domove in posestva, dokazalo, da ljubi to svojo zemljo in z njo tudi svoj narod Naj bi nam, Slovenkam, prešlo v meso in kri, da je ljubezen do naroda moč! Močan pa je le tisti, kdo: pozna trpljenje in j-omanjkanje. Borba s seboj in z življenjem tvori moč in boj ustvarja tudi zmeraj jasnost. Ker nas je pa še veliko, ki si nismo na jasnem sami s seboj, bo naše delo tudi zmeraj boj, boj z lastno osebo in boj krog nas. A enega se moramo zmeraj zavedati: da izidemo iz boja zmeraj bolj močni in zmeraj bolj vedri. Slovenski domovi morajo s skupnimi močmi skrbeti za i ponosen, zdrav, veren slovenski narod, da ne bomo zmeraj psovani za hlapce! In ta psovka leti tudi — ' na matere.
NAS DELAVEC
Za pravice najbednejših
Obleka za v službo
Nobena moda ni tako zahtevna ko tista, ki govori o oblekah za v službo- Taka obleka, pravijo, bodi praktična, toda gosposka; preprosta, toda mikavna; bodi že ob osnnh zjutraj na mestu m do večera in vsak dan zmeraj enako lepa. — Ze zdavnaj so minuli časi. ko so bile za v službo moderne čim bolj moško ukrojene obleke, ali pa, da ie bila dobra vsakršna obnošena in zastarela obleka. — Zdaj smo pa tako daleč, da mora imeti poklicna obleka svojo posebno črto, poseben slog. Kar mc ni vseeno, kako si oblečena v službi. — Mogoče je za službo najbolj pripravna ž e m p er s k a ob I e -k a , ki jo moreš vsak dan drugače okrasiti. Primerne so za to zlasti pletene obleke in jopice. Zelo praktične so obleke iz krila in bluze, a le za vitke postave Tu moreš iz malo kosov napraviti ducat oblek. Preproste športne b 1 u z e z dolgimi ali s kratkimi rokavi, črtaste, mizičaste. v robčkih alt zgibih; iz volne, z žepki in gumbi — vse so mladostne in ljubke. Ko je vreme hladno, oblečeš čez nje jopico, pulover, ki jo sama spleteš m jih imaš lahko več. - Ce oblečeš vrh tega tričetrtinsko vrhnjo jopo, ki se ujema s krilom, si tudi za na cesto lepo m moderno oblečena. — Pomniti je: čim skromnejša rn enakomernejša je kaka obleka, tem bolj si jo moreš spreminjati: okrasiš jo zdaj s pisanimi rutami krog vratu, zdaj s posebnimi paisovi iz usnja; zdaj z belimi nabranki za vratom, zdaj s ša poti jem na prsih itd. - Seveda je vsa zadeva se bolj preprosta: če si oblečena v belo haljo (k(* bblrficarke) in kakršno imajo tudi gospodinje zmeraj rajši, in jo'okrasiš s kakimi barvastimi trakovi. — Za gospodinjska dela so prav ljubke pra ne, platnene obleke, bodi črtaste, križaste ali pi-fričaste, kratkih rokavov in majhnega izreza krog vratu Velik predpasnik te obvaruje najhujše uma-_____nA\rMi\ rp Wdo nridc Zakai
pomena, časih poglavitnega! Zapustiti se koli ne sme, tudi glede na zunanjost ne. je tudi materina obleka doma, pri kuhi velikega vzgojnega ponjena.
ženska ni-Za otroke , pri delu,
-------- -—.Saj ljubezen
ne gre le skou želodec — tudi z obleko pocastnš svojce Da si lepo in čedno, čeprav še tako skromno oblečena, v službah in doma, je za žensko velikega
O pustnih krofih
Pust m krofi — to je skoraj ena sama beseda, hi če o pustu povabi gospodinja koga v hiso, mu brez dvoma postreže s krofi. Ponos gospodinje je, ; če se ji krofi posrečijo. - Odkod so kroli prav za prav? Pravijo, da jih je leta 1615 iznašla neka du- I najska slaščičarka, ki ji je bilo ime Cecilija. In spočetka so dejali krofom »Cecilijine kroglice«. Ii i prvi kroti niso taili nadevani in kupčija s krofi je na Dunaju takoj jako cvetela. Kmalu je imel Dunaj več pekarn za krofe, ki so se kos-ale s piekarno Ce-cilije. Spočetka so prodajala krofe po 3 krajcarje in že leta 1815 so jih Dunajčani pojedli 8—10 milijo- j nov — Kako pa pečemo krofe po starem preizkušenem navodilu? Rob krog krofa, oni rumeni pas, | jc prav za prav znak za krofe, ali so dobri ali ne. Za ta pas je značilna skrivnost: da spečeš prvo polovico krofa v pokriti posodi, ko ga obrneš, pa -pokriti! Paziti ie pa še na marsikaj. Na primer, če ne das marmelade prav točno v sredo krofa, ima krof ]x>strani obraz; če je testo premalo vzhajano, :edai se krof v masti sam od sebe obrne in postane krogla, ker se kvas še razkraja v testu in ga napihuje! A če je testo preveč vzhajano, tedaj aooi krof na vrhu vdolbino, jamico. Ce je testo pre: dolgo vzhajalo, tedaj dobi krof trdo skorjo, ki se pn peki razpoči Vendar ni nič posebnega, da so krofi lepi: treba je le nekoliko misliti in paziti. —
Izvrstne krofe dobiš: Vzemi 40 dkg moke, ki jo moraš prej segreti- V sredo moke daš za 2 dkg kvasa 2 žlici mlačnega mleka iu 1 dkg sladkorja Vrh tega natresi malo moke, da je vse pokrito. Tako testo raje haja. Nato delaš testo: Vzameš 7 dkg mlačnega presnega masla, 7 žlic mlačnega mleka, 7 rumenjakov, 3 dkg sladkorja, žlico ruma in žličko c o I i. tv raj gorkega štedilnika utepaš to zmes. Vse to primešaš moki s kvasom in utepaš tako dolgo, dokler se testo ne odloči od žlice in sklede. Nato testo nalahno poireseš z moko, ga pokriješ z ruto in po-■ uviš na gorko, da vzhaja. Ko je testa še enkrat toliko kot prej, ga daš na desko in ga razporediš z rokami, da je pol centimetra debelo Nato izrežeš testo z obliko (7 cm v premeru), drugi del pa samo n a k a ž e š na testo in polagaš na te nakazane oblike za lešnik marmelade in daješ izrezano testo tako na te nakazane dele, da je močnaita stran na vrhu. Potem pa z manjšo obliko (6 an premera) izrežeš oha dela in jih ob robu močno stiskaš Narejene krofe polagaš na desko, ki je potresena z moko, jih prav nalahno pokriješ in jiih daš na gorko. da nekoliko vzhajajo Ko so krofi še enkrat tolikšni ko prej, jih polagaš v močno razbeljeno mast na ta način, da je tista stran, ki je bila p»rej spodaj, zdaj na vrhu. Posodo pokriješ in ko je spodnja stran rumena, obrneš krofe in jih pražiš v odjirti posodi do konca — da nastane rob! Ko so krofii še gorki, jih potreseš s sladkorjem in jih ne smeš polagati drugega vrh drugega dokler so še gorki, sicer upadejo,
n.ii, pn ("ohu 11 odpraviš z nožev in z rok z mrzlo vodo. <f'n umivaš v topli vodi, bo duh po čebuli še hujši.
Danes so med nami najbednejši brezposelni, posebno oni, ki so poročeni. Mogli bi delati, pa dela nimajo in ga ne dobe. Po vsem svetu se oprijemljejo javne organizacije zaradi omiljenja brezposelnosti biike dela v obliki javnih del. Tudi pri nas je tako. Organizirajo se razni fondi in skladi za zaposlitev brezposelnih delavcev. Na nameščence zaenkrat še nihče ne misli. 2e sam plačilni sistem ni pri tem bogve kako dober. Saj zasluži delavec pri javnih delih res malenkostno mezdo od 15 do 20 Din, kar more pokriti komaj potrebe skromnega samca. Kdo naj skrbi potem za družino? Pa nai bo. Kar je, je bolje kot nič. — Pri bednost-nem skladu čujemo večkrat pritožbe, da se krediti iz tega sklada ne dele po tistem ključu in po krajih, kjer so bili nabrani. Delavski centri baje dobe manj kot pa kraji, kjer je manj delavstva in kjer se je nabralo manj sredstev za sklad. Eventuelnih drugih nedostakov naj ne omenjamo.
Kar je pa najhuje, najmanj razumljivo in najmanj socialno, je pa to, da delavci, ki so plačani s krediti z.a zaposlitev brezposelnih, niso zavarovani za slučaj bolezni, temveč le za nezgodo. Ne plačujejo se zanje poleg tega niti prispevki za delavsko zbornico niti za borzo dela. Pr ncip prisilnega delavskega zavarovanja pravi, da mora biti zavarovan vsak, ki daje svojo telesno ali duševno moč v najem na podlagi kakršnegakoli delovnega razmerja. Po zakonu o zavarovanju delavcev so izvzeti zaenkrat iz zavarovanja le poljski delavci. Zavarovalna ustanova naj torej pomaga delavcu, ki oboli ali se ponesreči. Zakon ne pozna kakih izjem za delavce, ki so zaposleni pri javnih delih. Zato mislimo, da teh izjem tudi ne bi bilo in da jih ne bi smela ustvariti črka peresa. Samo pomislimo, koliko gorja ustvarja ta prizadetemu delavstvu, Delavec, zaposlen pri javnih delih, ki oboli, nima na razpolago brezplačnega blagajniškega zdravnika, nima zdravil, nima bolnišnice, nihče mu ne daje nikake podpore za vsakdanjo prehrano. Prepuščen je sam sebi in dobrim ljudem. Saj bo vsakdo rekel:
Saj je delal, naj ga zdravi urad. Če ne naj pa sam plača zdravnika, sai je imel plačo. Pri tem se mora pripomniti da je pri javnih delih zaposleno delavstvo izpostavlieno vremenskim neprilikam in ni čudno, da taki delavci pogosto ohole. Nezgode so redkejše Ali ne bi bilo bolje, da bi bili delavci zoper bolezen zavarovani? Baje ni denarja za zavarovalne prispevke Mislimo, da se mora dobiti tudi za prispevke denar, če se najde denar za lavna dela, Borba zoper brezposelnost bi bila zelo po-grešena, če bi nam dajala zaposlitev pri javnih delih bataljone bolnikov, samih sebi prepuščenih. Razen tega, da niso upravičeni do bolniških pod pod delavci sami, pa velja isto tudi za njihove družinske člane. Oboleli svojci niso upravičeni do podpor na račun urada, žene-porodnice pa ne do podpor v slučaju poroda. Rojstvo novega življenja more biti malo vesel dogodek za tako delavsko družino. Ali se s tem naravnost ne pospešuje bela kuga, proti kateri se sicer tako borimo?
Delavci, zaposleni pri javnih delih, so brez vsake podpore tudi takrat, ko so odpuščeni od dela. Drugi delavci, ki so zararovani, dobe po izgubi službe pri borzi dela vsaj tisto -— sicer malenkostno podporo. Tem pa mora reči borza dela: Za vas nismo prejeli nobenih prispevkov, zato vam tudi nič dati ne moremo!
Komu je to v korist: Mar poedincem, mar enemu kraju ali vsem skupaj? Ali nam ne ukazuje ljubezen do bližnjega nekaj drugega? Vemo, da je vse te krivice nasproti delavstvu uvedel bivši JNS režim, ki je razpolagal tudi z javnimi krediti po strankarskih principih. Toda storjena krivica M mora popraviti, Kar je zagreiila črta peresa, naj popravi drugo pero. Ko bo delavstvo čutilo, da se postopa z njim obzirno in da se mu daje, kar mu gre, bo tudi oao gledalo ▼ svet t drugačnimi oftmi, izginila bo iz njega zavest o zapuščenosti in konec bo tistega malenkostnega qua»i-komunizma, ki čiato neupravičeno straši.
Delavske zahteve
Tajnost kuhanja črne kave
O tem, kako se mora kava kuhati, so različna mnenja. Kuhanje kave je čisto preprosto, f>a tudi ne. Aroma pjraženega kavnega zrna je zelo občutljiva, zato kave ne smemo kuhati ne predolg« ne premalo časa. Nekatere gospodinje jo puste dolgo vreti; lo pa ni p>rav, ker s tem uničijo najboljše in ji [»kvarijo okus. i>ruge jo, da bi bila močnejša, samo enkrat pirevro; tudi to mi prav, ker jo s tem samo po parijo. Kavno zrno ima namreč zelo trde celice, v katerih leže razna fina aro matična olja. Ta olja morajo ven. To pa je mogoče samo v vreli vodi, zakaj samo v vreli vodi razjx>či trda celica. , Ce torej kavo samo enkrat prevremo, se celice ne razpočijo. in kar je najboljše v kavnem zrnu, tisti ! slastni kavni aroma, ostane v njem. Tako izgubi kava tem več vonja, čim debeleje je kava zmleta. Zato naj se na drobno zmelje. Pretiravati pa tudi ne smemo, zakaj če jo zmeljemo tako fino kakor moko, plavajo mah delci kakor prah po tekočini j : in kvarijo užitek. Kava naj bo torej fino zmleta, j a vendar nekoliko zrnata.
Najbolj pripročljiva za kulio kave je porce- 1 i lanaata kavna »mašina«. Na zmleto kavo na situ zliijemo vrele vode, ki potem skozi kavo počasi i pronica. Bolje je, če ne zlijemo vsega kropa na I enkrat, ampak samo toliko, da kavo jx>krije pri-| bližno za dva prsta. Ko je vsa voda že prefiltri-rana. nalijetno zopet toliko nove, a vedno vrele ! vode kakor prej. To ponavljamo toliko časa, dokler i je toliko kave, kolikor je hočemo imeti. Nato po-! krijemo ptripravo s poikrovom, da se aroma ne iz-1 diši. Kar jpoizku-site, pa boste videle, da boste iz majhne količine zmletih kavnih zrn skuhale veliko | okusne kave.
Po vsem svetu je zasJovela dunajska kava. j Dolgo so mislili, da ji dodajajo kakšne lajne pri-1 mesi. Vsi dodatki, kakor cikorija, figova kava, kar lovarska kavna primes in slično, napravijo kavo p»ač temnejšo, ji dajo tudi močnejši okus, slastnega i aroma kavnega zrna pa ne morejo nadomestiti. ! Tajnost dunajske kave ni tajnost. Dunajske kuha-i rice se ozirajo na najvažnejše stvari. Kavo vzamejo čim bolj sveže praženo, za vsako kuho jo sveže zmebjejo, kuhajo jo na sveži, ne na prestani vodi in io puste pravilno vreti. Kakovost kave ne odloča. Sveže pražena, sveže zmleta, sveže skuhana kava se pokaže v vsej skladnosti okusnosti. če je ne mešamo z mlekom, ampak z umeteno sme lamo. Smetana bolj dvigne kavin aroma kakor mleko; oku6 tako rekoč zaokroži.
V dneh od 26. do 28. januarja 1936 so zborovali v Belgradu zastopniki delavskih zbornic Jugoslavije — 150 po številu. Kongresu se je predstavil novi glavni tajnik delavskih zbornic Bogdan Krekič. Po zaslišanju referatov ie sprejel kongres to-le resolucijo:
Šesti kongres delavskih zbornic ugotavlja potrebo državne smotrene gospodarske iniciative za oživljenje gospodarskega življenja in težkega položaja mnogoštevilnih brezposelnih delavcev in nameščencev, zahteva velike investicije za javna dela, znižanje neproduktivnih izdatkov iz javnih proračunov v korist javnih del, definitivno in pravično rešitev starih dolgov, smotreno gospodarsko in kulturno povzdigo vasi, znižanje delovnega časa v skladu z zakonitimi predpisi, znižanje zakonskega maksimuma delovnega časa v nekaterih gospodarskih panogah in podaljšanje osnovnega pouka in rešitev vajeniškega vprašanja. Dalje zahteva resolucija drž. podporo borzam dela, zakonito obvezo za občine o podpiranju borz dela v višini 1 odstotka proračunskih izdatkov, dolžnost občin graditi cenena stanovanja, povišanje prispevka za borze dela in razpis tega prispevka za državno prometno osebje.
Zahtevamo revizijo pravilnika o podpori brezposelnih delavcev in nameščencev v tem smislu, da podpora za dvajset tednov predstavlja začetek zavarovanja in da se daje glede na dobo sorazmerno z dobo članstva in se v zimskih mesecih podpirajo vsi brezposelni, ki nimajo sredstev za preživljanje,
Glede na zaščito mezde zahteva kongres, da se z zakonom predpiše, da mezda ne sme biti nižja od življenskega minimuma. Ban naj se pooblasti, da v
slučaju neuspele intervencije v obratu sam predpis« višino najnižje mezde za dotični obrat. Upravna oblast naj ima pravico raztegniti veljavnost kolektivne pogodbe na zahtevo ene pogodbene strani na vse področje, kjer obstojajo enake socijalne in ekonomske razmere na vse delodajalce in delojemalce. Predpišejo naj se minimalne mezde delavcev, ki so zaposleni pri delih, razpisanih na javnih licitacijah, z zakonom. Gibanja strokovnih organizacij v mezdnih vpraSanjih naj se ne ovirajo z zakonitimi predpisi.
Ker kongres smatra svobodno in t ničemer omejeno pravico delavstva do organiziranja in stavke za najmočnejši sredstvi za izboljšanje današnjega težkega položaja, naj se iz obstoječe zakonodaje izločijo vsa tista določila, ki ovirajo svoboden in normalen razvoj strokovnih organizacij. Stavka naj se prizna z zakonom prav tako kot tudi stavkujoče straže.
Končno je kongres zahteval tudi še redno ob novitev samoupravnih organov v«eh socijalno-poli-tičnih ustanov.
r
žolčni kamne ln žolčne bolezni uspeta-zdravt snanl SAI.VAT ČAJ
Brošuro o zdravljenju pošlje brezplačno Apoteka Sv. Ivana, Zagreb Kaptol 17
OrI. Re|>. 27.870
saLvarčaj
Pregled zaposlitve tekstilnega delavstva
Tekstilna industrija v naši državi od lela do leta raste. V tekstilnih tovarnah je zaposlenih 7.9% vsega delavstva, ki je zavarovano ju i okrožnih uradih. Po statistiki z dne 30 junija I0:t4 je bilo v podjetjih tekstilne industrije zaposlenih v vsej državi 17.713 delavcev (41.97%) in 24.489 delavk (58.03%), skupno torej 42.202. V tekstilni industriji prevladuje ženska delavna moč. Na 100 delavcev pride 138 delavk. Gornje število zajio-slenega tekstilnega delavstva se je zvišalo od 30. junija 1933 dalje za 9384 zaposlenih delavcev. Največ tekstilnega delavstva je zdaj jio službah v dravski in savski banovini. — Na KMMI zavarovanih delavcev vseh strok pride v dravski banovini 150 tekstilnih delavcev, v savski 93. v moravski 77, v vardarski 72, v dunavski 63, in na področju Belgrada pa 50 tekstilnih delavcev. V ostalih delih naše države je gostota tekstilnega delavstva veliko manjša. Tako pride v drinski banovini na 1000 zavarovancev samo 31 tekstilnih delavcev, v vrbski 14, v primorski 13 in v zetski samo 6. Od posameznih krajev, srezov in mest. je mesto Maribor na prvem mestu. V Mariboru je namreč zaposlenih 4273 ali 10.13% vseh tekstilnih delavcev v državi. V srezu Kranj je zaposlenih 4104 tekstilnih delavcev ali 9.94%. Na področju
savske banovine je največ tekstilnih delavcev v Zagrebu in sicer 2934, ali 6,95%. V Diigiresi je zaposlenih 2469 ali 5.85% tekstilnih delavcev, v Varaždinu 2343 ali 5.55%, v srezu Dotija Stubica. j Oroslavje 1632 ali 3.87%, na področju mesta Ca-kovec 1109 ali 2.63%. V dunavski banovini je mnogo tekstilnega delavstva v srezu Odžaci 1515 ali 3.59%, na področju vardarske banovine v me I stu l,eskovcu 1060 ali 2.51%, na področju Belgrada | je zaposlenih 3030 tekstilnih delavcev in delavk I '(7.18%).
Prvo mesto napram delavcem zavzemajo de-! lavke v dravski, savski, vrbski, primorski, drinski, zetski. dunavski banovini ter na jiodročju uprave j mesta Belgrada. V manjšini so pa v moravski in j vardarski banovini. V moravski banovini pride na j 100 delavcev 56 delavk, v vardarski banovini pa ' 66. V dravski banovini jiride na 100 delavcev 178 delavk, na področju savske banovine pa 131 delavk. Točno razmerje med zaposlitvijo moških in ženskih moči je razviden v naslednji razpredelnici:
Banovina
Dravska
Savska
Vrbaska
Primorska
Dritiska
Zetska
Dunavska
Moravska
Vardarska
moški ženske 4873 8702 5952 7800 205 176 854 7«
mr/ 821 844
122 80 389 28 1658 I101 1265
Oglejte si veliki, izbiro ilvokolPH, otro ških in iurn^nili vo z.i^kov. Invalidskih vozil, prevoznih iricikljfv, niotnr.lpv. šivalnih strojev pncumattke In rasnih HrIov. t len« znižan«! Cenik franku' '.TRIBUNA" f. BATJEL, tovarn« dvokoles m oln-sKili vozičkov, LJubljana Karlovška cesla 4,
AnglcSka parobrotlna llnlfa
R0YAI M/VIL LINI
za mm AMERIKO Brazilijo Vruguau - Argentini!« in cniLE mm
Informacije »c dolu- bresplnftnn pri /.listnim Iku
I..IUHI.1ANA. K«!tf«!VOrsKfi Hi. 24»
Uprava mesta Belgrada 1245 1814
Napram letu 1933 se je število tekstiim«» delasvtva zelo dvignilo, tako v dravski banovin, za 31.95%, v savski 21.34%, vrbski 144.03%, pn morski 54.21%. drinski 30.16%, zetski 1.96%. Hinavski 16.82%, moravski 27.08%, vardarski 46.2«% in v Belgradu 64.46%. Največje število delavni v* je bilo zavarovano na področju ljubljan. okrož nega urada, iu sicer 13.053 (4524 moških in 8520 žensk) Na področju zagrebškega okrožnega iirnda je bilo zavarovanih 8440. na jiodročju belgrajskegi: 3684. na področju karlovškega 3235. na jiodročju niškega 3142. na področju somborSkega 2869. na področju osijpškega 1661. <>d vsega Stpvila delavstva In nameščenstva, ki je bilo zaposleno v tek stilnih podjetjih je bilo 1247 uradnikov. 9679 kvalificiranih delavcev, 2446 pripravnikov in 28.830 pomožnih delavcev. Od moških tekstilnih delavo je bilo 826 uradnikov. 5421 strokovnih delavce 1094 pripravnikov in 10.472 pomožnih delavce V tekstilnih podjetjih se opaž« vedno večji (>oi ženskih delavnih moči.
Tekstilna industrija zaposluje pred v,-mlade moči. Do 32. letu starosti je bilo zajiosi nih 32.283 delavcev in delavk. V starosti pre 32 lel je bilo z.atioslenlh 9919 oseb. Največ zu|" slonih tekstilnih delavcev ie starih od 23—27 l«l
Kadar se štorklje selijo • • •
Poslušajte (je rekel g. Matež Endolin svojim tovarišem, ko so se pogovarjali o lovu), štorklje Oie spominjajo na najbolj žalosten dogodek iz Vojne.
Vi pač poznate moje posestvo v Cormeilskem predmestju, kjer sem stanoval, ko so vkorakali 1'rusi
Tedaj sem imel za sosedo žensko, kateri se je zavoljo pogostih nesreč omračil um. Ko je imela komaj pet in dvajset let, je v enem samem mesecu izgubila očeta, moža in še edinega otro-iička.
' ! Kadar smrt prestopi hišni prag, se rado zgodi, da še večkrat pride, kakor da je v hiši že Štara znanka.
Uboga mlada žena, strta od žalosti, je obolela in blaznela skoraj šest mesecev, Potlej se je je polastila neka mirna utrujenost, negibno je ležala, jedla malo, le oči je nemirno obračala. Vselej, kadar so prišli ljudje k njej in jo hoteli spraviti jiokonci, je začela kričati, kakor da bi jo kdo iz kože deval. Zato so jo pustili v miru, le kadar je bilo potreba izmenjati posteljnino ali obrniti žimnico, so se mudili pri njej.
Sicer pa ji je stregla samo stara služkinja, ki ji je tu pa tam dajala piti aH pojesti kakšen košček mrzlega mesa.
Lo kaj neki se je dogajalo v tej obupani duši? Tega ni bilo moči nikdar zvedeti, kajti ona ni govorila. Ali je sanjala o smrti, ali pa premišljala o svoji žalostni usodi, katere pa se ni niti mogla dobro zavedati. Mogoče pa so ostale njene misli, č«. so sploh bile to misli, nepremične kakor voda brez teka.
Petnajst let je ostala taka, zakrknjena in brez življenja.
Prišla je vojna in v prvih dneh decembra so Prosi vkorakali v Cormeil.
Spominjam se tega, kot da je bilo to včeraj. Bil je tak mraz, da je kamenje pokalo. Zaradi protina sem negibno ležal v naslanjaču, ko sem zaslišal težko udarjanje in ritem njihovih korakov. Videl sem jib s svojega okna, ko so šli mimo.
Korakali so mimo brez konca, vsi enaki, s strumnim mahanjem rok, ki je lastno le njim. Potem so jih častniki razdelili po stanovanjih. Jaz sem jih dobil sedemnajst, neumna soseda pa dvanajst, med temi komandanta, pravega soldata, osornega in nasilnega.
Prve dni je šlo vse v redu. Od strani je prišlo oficirju na ušesa, da je njegova gospodinja bolna, on pa se ni zaradi tega prav nič vznemirjal. Toda kmalu ga je začela ta ženska pobliže zanimati in jel je povpraševati po njeni bolezni. Povedali so mu, da je že petnajst let, odkar je njegova gospodinja v postelji, in to zaradi posledic prevelike žalosti. On pa tega pripovedovanja ni vzel resno, ampak je mislil, da je njeno vedenje posledica oholosti in velikega sovraštva do Prusov, s katerimi ne mara niti govoriti niti imeti kakega opravka.
Ker pa je le trdovratno zahteval, da ga sprejme, so ga slednjič spustili v njeno sobo. Vprašal jo je z osornim glasom:
»Prosim vas, gospa, da se vzdignete iz postelje, da vas bomo že enkrat videli!«
Obrnila je proti njemu svoje kalne in prazne fl8i,in ni ničesar odgovorila, "»jmžrin on zopet povzame:
»Upornosti ne trpim. Ako se ne dvignete zlepa -,bom že dobil sredstvo, ki vas bo spravilo pokonci 1«
Ona pa ni niti trenila. Ostala je popolnoma nepremično, kakor da ga sploh ni.
Tedaj je oni pobesnel, ker je smatral ta mirni molk za izraz največjega zaničevanja in je dostavil :
»Ce do jutri ne boste vstali.. .1«
Nato je odšel.
»
Naslednji dan je bila stara služkinja vsa iz sebe, ker je hotela svojo gospodinjo obleči, ta pa se je začela upirati in tuliti.
Častnik je zgodaj prišel, služkinja pa se je Vrgla na kolena predenj in ga rotila:
»Ona noče, gospod, ona noče. Prizanesite ji, ker je tako nesrečna.«
Vojak je za trenutek obstal. Kljub svoji jezi se ni upal, da bi jo njegovi ljudje vrgli iz postelje. Toda naglo se je zarežal in ukazal v pruščini. In kmalu zatem so ljudje gledali oddelek vojakov, ki je nesel žimnico, kakor da bi na njej nosili kakega ranjenca. Na tej razmetani žimnici je ležala bolnica, popolnoma tiha, ostala je mirna, ne da bi se brigala za potek, da so jo le pustili ležati. Zadaj pa je nekdo nesel zavitek ženske obleke.
Častnik pa je govoril, medtem ko si je mel roke:
»Mi smo prepričani, da bi se vi lahko sami oblekli in tudi sami hodili.«
Nato je bilo videti sprevod, ki je izginjal v smeri proti Imauvillskemu gozdu.
Čez dve uri so se vojaki sami vrnili.
Ženske nismo nikoli več videli. Kaj so naredili z njo? Kam so jo odnesli? Tega ni nihče nikdar zvedel.
Medtem je noč in dan snežilo, da so bili travniki in gozdovi pokriti z debelo snežno odejo. Volkovi so tulili prav pred našimi vrati.
Pogostokrat sem mislil na to nesrečno žensko in večkrut povpraševal na pruski komandi. Slednjič je prišel odgovor. Malo jo manjkalo, da me niso ustrelili.
Vrnila se je pomlad. Armada, ki je te kraje že zavzela, se je oddaljila. Hiša moje sosede je ostala zaprta, (iosta trava jo je zarasla.
Stara dekla je umrla pozimi. Nihče se ni več spominjal tega dogodka. Le jaz sem še neprenehoma mislil nanj.
Kaj so storili s to žensko? Mar jim je pobegnila v gozd, ali pa so jo kje sprejeli in dali v oskrbo v kako hiralnico, kar pa Je malo verjetno, ko pa ni bilo o njej nikoder nobenih sporočil. Nobena stvar ui mogla zmanjšati moje bojazni.
čas pa je polagoma vendarle potelll mojo skrb.
No in naslednjo jesen so se štorklje selile v velikih jatah. In ker ini je protin nekoliko ponehal, som na sprehodu zašel v gozd. Že sem ubil štiri ali pel dolgokljunih ptičev, kar ustrelim onega, ki se je skoraj popolnoma razletel in padel v jarek, ki je bil poln vejevja. Sklenil sem, da krenem ija in poberem razstreljeno žival. Našel sem jo ležečo zraven mrtvaške lobanje. Iu nenadoma mi je stopila pred oči slika blazne sosede. Mnogo drugih je morda v leni strahotnem letu izdihnilo v teh pustih gozdovih, toda ne veni zakaj, bil sen) prepričan, rečeni vam, stal sem pred glavo te nesrečne ženske.
Tedaj sem vse razumel, vse mi je poslalo jasno. Na žimnici so jo pustili ležati v tem mrzlem in strašnem gozdu. Ona pa je zvesta sebi. rajši umrla pod debelo snežno odejo, ne da bi premaknila roke ali noge.
Poleni so jo požrli volkovi.
Ptiči pa so si naredili gnezdo iz njene raztrgane posteljnine.
Ko sem gledal to žalostno lobanjo, sem si želel, da nc bi naši otroci nikdar več gledali vojne.
tluy de Maupassant.
Murder"
sprevrglo v slabotne, trapaste vzdihe in moški je hladno šepetaje nekaj izpraševal m ženska mu je najbrž prikimovala, ker m nič več silil v žensko.
Nato sta oba vstala in odšla v drugo smer.
Prav zares ne verjamem nobenim slutnjam, verujem pa v glasbo. Zato sem vedel, da je basovska violina prigovarjala klarinetu, da naj napravi nekaj groznega. Vedel sem, da se bo klarinet brez svoje lastne volje vrnil domov in to storil, kar mu je za-povedala basovska violina. Vedel sem, da se pripravlja kak zločin. Zločin je brnel v barvah glasov, v kadenci, v tempu, intervalih, pavzah — glasba je
99
»Bilo je v Liverpoolu,« je pripovedoval dirigent in skladatelj Kalina. »Povabili so me, naj ondi vodim neki koncert. Ne znam niti besedice angleško, a mi, glasbeniki, razumemo drug drugega brez dolgoveznih besed, jnosebno še s taktirko v roki. Udariš ali zavpiješ, grozeče pogledaš, mahaš z rokami in vsi spet začno iznova. Ce napravim tako-le z roko, tedaj vsak ve, da pomeni to skrivnostno dviganje in odrešenje izpod teže in bolečine življenja.
Na kolodvoru me je pričakovalo nekaj gospodov, ki so me odvedli v notel, da bi si ondi malo odpočil. A ko sem se skopal, sem sklenil, da si ogledam mesto, posebno še reko, kar precej storim, kadar sem prvič v kakem kraju, zakaj ob reki prav za prav spoznaš orkeslracijo kakega mesta. Reka je bobnenje, to so bobni, trombe, rogovi in pozavne; reka je piianissimo violin in harf. Toda v Liverpoolu je reka, ne vem, kako se imenuje, ki je rumena in ki šumi, bobni, tuli in javka, rožlja, ropota in trobi s svojimi ladjami, barkami, čolni, skladišči, zalogami in žerjavi. Ladje imam rad, bodi da so trebušasti in črni vlačilci, bodisi da so rdeče pople-skane ladje za zabavo ali bele ladje za navaden prevoz. In dejal sem si, tod krog vogala je brez dvoma ocean, ogledati si ga moram. In sem naglo odšel vzdolž reke.
Naglo sem hodil dve uri, zmeraj vzdolž skla- j dišč in barak. Le tu in tam sem zagledal kako I ladjo, ki je bila visoka ko katedrala. Smrdelo je po j jl1'^*? "'M!' ribah, prepotenih konjih, po mrhovini, rumu,' p£ valolonii pot skah od sebe. »JL.EL železu. Oči so se mi začele sol-	A ker >e moRl° mo'
pač bolj natančna ko govorica. Klarinet je bil pač
preveč preprost, da bi mogel sam kaj izvesti; le pomagal bo, bo dal ključ ven, bo odprl vrata A robati in globoki bas bo izvršil dejanje, medlem ko se bo klarinet onesvestil od groze
Zdrevil sem proti mestu Strašno te človeku, če čutiš, da boš nemara prepozno dosjx'l ua jkiiiioč. Slednjič sem dobil stražnika »Gospod,« sem za-klical, »tu v mestu se pripravlja umor.«
Stražnik je skomizgnil z rameni n je nekaj odvrnil, česar nisem razumel. Tedai sem se spom-nil, da ne znam njegovega jezika
-Umor!« sem zavpil, kakor da bi bil stražnik gluh, ->Neko gospo hočejo umoriti! Služkinja ali njena gospodinja bo jjri tem pomagala,<• sem zarjovel. -
Stražnik jc zmajal z glavo in dejal: »Jurvej.«
»Gospod,« sem trpko začel iu glas mi je drhte! od jeze in strahu, »tisto ubogo ženšče bo svojemu ljubimcu odprlo, to je jasno ko beli dan! In tega ne smet? dopustiti. Poiščite jo vendar!« Tedaj šele sem se domislil, da niti nisem vedel, kakšna je bila tista ženska in tudi če bi bil vedel, bi tega ne bil mogel |xivedati.
Angleški stražnik me je pozorno pogledal. »Idi-jot,« sem zakričal, ves nor od obupa, jo bom že sam našel!« in sem oddirjal naprej.
Vem, da bi bito moje početje blazno, razumeli me boste, da sem bil primoran nekaj storiti, če je nekemu človeku grozila smrt. Vso noč sem tekal po liverpoolskih cestah gor in dol, opazoval, preža 1. prisluškoval, če bi koga videl, ki bi se hotel splaziti v kako hišo. Ko se je danilo, sem se usedel na rob trotoarja in sem od utrujnosti kar pihal. Ondi me je dobil stražnik, mi rekel »jurvej« m me odvedel v moi hotel.
Nič nc vem, kako sem drugi dan dirigiral pri vaji. A ko sem na koncu treščil taktirko na tla in oddirjal na cesto, so pravkar klicali imena večernih listov. Kupil sem si neko številko. Na listu je bil v mastnih črkah napis: »Murder« jn spodaj je bila slika neke sivolase gosj>e. Mislim pa, da pomeni »Murder« — umor	(Kare! Capek.')
Basen
niči, premogu, jx) zet žiti. Temno je bilo že in prišel sem na peščeno sipino. Iz dalje je svetil neki svetilnik in zdaj j»a zdaj je priplavala majhna lučka mimo. Mogoče je bil pred menoj ocean, a bila je noč in ničesar nisem videl. Usedel sem se na skladnico desk in tako krasno mi je bilo pri duši, ko sem bil tako sam in je voda pljuskala m pošumevala in bi se bil začel
VBriiggeJu v Belgiji si ljudje pripovedujejo tole zgodbo.
>Bilo je zdavnaj zdavnaj in morje je bilo dosti bližje Brilggefu. kot je zdaj. Tedaj ni bilo treba jx>tovati do Ostendeja, da si videl morje. Videti ga je bilo že pri mestnem obzidju, in včasih, kadar je bilo viharno in so vode prestopile bregove, so se sivorumeni morski valovi zagnali čez ravno polje pred mestom in so se pomešali med čiste vode Briiggejevih prekopov in ribnikov. Tedaj ljudje še niso bili vešči, da bi morje z nasipi in li od sebe. je moglo morje doseči cel6 mesto
Brtigge, je jasno, da so bile vasi zahodno od mesta zmeraj v strahu in prav nič se ni čuditi, da so se ljudje take vasi domislili, da bi si skušali zgraditi nasip pred morjem.
Nekega ranega jutra so se zbrali vsi vaščani, nakazali so smer nasipa in so začeli že delati. Nekateri so pletli posebne koše, drugi so dova-žali prst in pesek in nekateri so gradili nasip.
'od hrepenenja skoraj na ves glas lokati Tedaj sta ™ P™ » - ~ veseli liso sHo pnsla dva človeka: moški m ženska. Nista me vi- vnapr^ kako bo	lepo< ko bodo njive in
koče na varnem za nasipom. Zaeno pa se je zdelo
prišla
dela. Usedla sta se s hrbtom proti meni in sta se tiho pogovarjala. Če bi bil vešč angleščine, bi bil zakašljaT, da bi vedela, da nista sama. A ker nisem, razen »hotel« in »šiling«, razumel niti besedice, sem molčal.
Govorica je bila spočetka prav stakalo- Nato je govorjenje moškega gladko teklo. Zdelo se je, da bi rad nekaj povedal, kar pa ne more prav spravili v besede, a slednjič je vse naenkrat privrelo iz njega. Ženska je od groze zakričala in je razburjeno ugovarjala. On pa ji je stiskal roko, da je zaječala in ji začel stisnjenih zob prigovarjati. To ni bilo ljubezensko šepetanje, kar kak godbenik koj spozna. Zaljubljeno prigovarjanje drugače zveni in ni slišati tako stisnjeno Ljubezenski pogovor zveni ko čelo, to f>a je bilo slišati ko glas visoke basovske violine, ki igraš nanjo presto rubato na eni legi, tako, kakor bi bil ta človek ponavljal vedno eno in isto stvar Skoraj me je bilo strah. Ta človek je zahteval nekaj hudega. Ženska se je začela tiho jokati, časih je od sluda zavpila, kakor da bi hotela preprečiti njegove besede. Imela je klarinetu podoben, lesen glas, ki ni mladostno zvenel Moški glas je bil že grozeč in hripav, ženski glas je začel obupno prositi, hlipal je liki človeku, ki dobi leden obkiadek. Tedaj je začel moški glas prav globoko brundati, da je skoraj sličil zaljubljenemu basu. Jok ženske se je spremenil v tiho, vdano ihteuje. To je pomenilo, da je bil upor strt. Nato pa se je dvigiiil zaljubljeni bas in je dodajal v raztrganin, odločnih besedah stavek za stavkom. Ženski glas je le onemoglo ječal ali ihtel, a to ni bilo več upiranje, to je bil strah, blazna groza, strašen privid spričo nečesa, kar se bo zgodilo Tedaj se je moški glas spet jx>nižal in se je sj^remenil v jjomirjevaluo brnenje in tiho grožnjo. Žensko ihtenje se je
ljudem nemogoče, da bi se dalo morje kar tebi nič ineni nič odriniti. »Saj ni mogoče, da bi se dalo s takole napravo obdržati, ne da bi se uprlo!« so rekli.
Okrog jioldneva, ko je bil nasip že precej , visok, je pribežal k delavcem tnajhen psiček. ! Nihče ga ni poznal in ne vedel, čigav je. Pritekel je bil od morja sem, kjer ni nihče prebival. Živahen psiček je bil, norčav in igrav ko nobeden drugi. Delavci so se igrali in prijetno zabavali z njim. Zna! je tisoč umetelnosti in odkar je bM psiček pri njih. je bilo na nasipu'vse veselo. Bržkone je psiček delavce zabaval, da so pozabljali na delo in niso do večera toliko storili, kolikor bi bili morali zgotoviti. Ponoči je prišlo morje in je odneslo vse. kar so bili podnevi naredili. Zjutraj ni bilo na obrežju ne ene pletene ovire, ne hribčka prsti. A vaščani so zjutraj iznova začeli delali. Okrog poldne, ko je iiil nasip že precej visok, je pritekel psiček in se igral z ljudmi, in ponoči je prišlo morje in je vse uničilo.
Prav lako se je zgodilo tretjega in četrtega dne. A petega dne so delavci zgrabili črnega j)sička, ko je pritekel k njim, da bi se igral z njimi. Zagnali so ga med pletene košp, nasuli so peska nanj in ga živega zakopali Sodili so, da ga je bilo jx>slalo morje, da bi oviral njih d»lo.
in glejte, ko je bil psiček zakopan, ni imelo morje nobene oblasti več nad nasijiom in je nasip obstal na mestu.«
*
Ppščeni nasip, pravijo, to so postave in oblike in šege, ki si jih |x>stavimo okrog sebe in ki nas varujejo spričo velike, divje narave, ki je v nas
in izven nas in ki zmeraj preži, kdaj bi nas dobila v kremplje. Zadaj za nasi|ii moremo prav varno in udobno živeti. A velika, divja narava ima svoje poslance, ki prihajajo k nam in nas molijo v gradnji nasipa. Ah, in ničesar nimamo rajši kot te poslance, ki nas zavajajo, ,da se igrajČ-kamo in divjamo in občutimo, da smo ljudje!
Nič več jih žive ne pokopavamo, ne v Brlig-geju in nikjer na svetu ne.
Zato pa ljudje nič kaj varno ne prebivajo za svojimi nasipi.	(Selma Lagerldf.)
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč se dobi, ako se uživa
,,HERSAN ČAJ"
mešan-ca posebpih zdr vilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika
v Bentfaliji (Angleška IndiiaJ. Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost
„ H E R S A N ČAJA"
in lo z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruacili (menjanju mesečnega periia), migreni, revmatizmu. oboleniu obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu Igihtu), črevesni boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelemu.
„Hersan ia?" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
..RADIOSAN", Zagreb, Oukljamnova 1
Kop. S. St. H(101 •/, ilno (i. VI 1934
Peter Križman.
Legenda o zimi
Bog je ustvaril človeka in mu izročil vso zemljo. Lepa je bila zemlja, rodila je in človek je srečno bival na njej Sonce jo je grelo in tudi sonca je bil človek vesel- Tako je človek zadovoljno živel mnogo let. Vse dni je raslo, vse dni cvetelo, vse dni zorelo. Ob potrebi je padal dež; ko se je pa zemlja napila, je spet sonce sijalo. Človek se je pa sčasoma tega naveličal. Tudi lepote in prijetnosti se človek pre-na-je. Ni mu bilo všeč, da je vedno enako. Spremembe si je želel in začel je godrnjati.
»Ali nisi zadovoljen s tem, kar imaš?« ga je Bog vprašal.
»Sem že zadovoljen, a naveličal sem se te zemlje, ki ima vedno enako lice. Sonce vedno enako greje, prst je vedno enako trda ali rahla.«
»Dobro, spremembo ti bom jx>slal. Zato, da boš vedel, kako ljubim človeka in vse, kar sem ustvaril.« j
"tedaj je sonce vse bolj šibko sijalo, njegova ' toplota je jx>jemala in več dni so nad zemljo viseli gosti oblaki Nekega dne je f»a začelo padati izpod neba nekaj drobnega, belega. Človek se je sila čudil. Prijel ie v roke to božje čudo; brž se mu je stopilo in imel je mokre roke. A padalo je naprej in naprej , in ni nehalo, dokler ni vsa zemlja postala bela.
Bil je sneg.
Zamrlo je rastlinje, ovenelo je cvetje in človeka j je privikrat stresel mraz. A ni mu bilo hudo, vesel ; je bil belega čudeža in je hvalil Boga.
Tako je ostalo mnogo dni. A ko je živež človeku že pohajal, tedaj je sonce spet prišlo čez sredo neba, sneg je kopnel in tu pa tam so se spet pokazala gola tla. Spet je vzklilo, cvetelo in dozorelo dvakrat. Človek je bil zadovoljen in je hvalil Boga.
Drugič je dozorelo in drugič je človek Boga zahvalil. A ko je imel vse spravljeno in je hotel sejati tretjič, je sonce spet ubralo novo p»t. nebo se i je zoblačilo in človeku je postalo mraz. Začel je, I
padati sneg in padlo ga je veliko, vsa zemlja je bila pokrita s snegom, ki je presegal človekovo višino.
Prisijalo je po dolgem času sonce in je bila pomlad.
In tako je ostalo- Dvakrat je človek sejal, dvakrat spravil sadeže, potem je na zemlji dolgo časa ležal debel sneg. In človek je bil zadovoljen.
Pa se je zgodilo čez dolgo let, da se je človek tudi tega naveličal.
»Ali nisi zadovoljen, ker sem tvoji želji ustregel in naredil sneg? Spremembe si želel na zemlji in sem ti jo dal. Kaj še hočeš?«
»Zahvaljen, Bog! Spremembe sem želel in si spremeni! zemljo. Toda hudo si jo spremenil, vse življenje zamre, vse utihne, še jjotok zamrzne. Vse počiva in zaspi, le jaz moram živeti in strašno mi je mraz. To bi še prenesel, a hudo je, ko takrat ne moreni nikamor iz svojega bivališča. Zmrznil bi in silno trpel, v snegu bi ostal in bi me več ne bilo. Usmili se me, ljubi Bog, in mi |x>šlji pomoč.«
»Po tvoji volji sem spremenil zemljo in moji sklepi ostanejo. Jako bo ostalo. Da boš pa s|x>zna!. kako ljubim tebe in vse, kar sem ustvaril, ti bom poslal pomoč. Palico skrivi, oba konca skleni in kar je vmes, prepleti s trto- Na noge naveži in boš hodil po visokem snegu.<<
Človek je storil kakor mu je Bog naročil in naredil je krpi je. Silno se je razveselit ko je zdaj lahko hodil po visokem snegu. Počasi je šlo, vdiral se je včasih do zemlje, a je hvalil Boga Tako si je človek pomagal dolgo let.
A glej, tudi s tem se človek ni povsem zadovoljil. Menil je, da si s krpljami bore |x>maga. Saj navsezadnje to ne pomeni mnogo več. kakor če bi hodil brez njih. Utrudljiva je ta hoja, sneg težak, da se po čelu sredi zime nabirajo rosne kaplje. Kako bi si pomagal
Človek je spet godrnjal in Boga nagovarjal.
»Ti še ni dovolj?« ga Bog nekam očitajoče pokliče.
»Dovolj, dovolj, ti moj Bog, zalival|eu! A tako utrudljive so le krplje, da si z njimi ne pomagam
kaj prida In zamudne, težke- Kako naj si pomagam?«
»Nisi zadovoljen in vedno me nadleguješ. Glej, tudi zdaj tj boni navrgel. Nakolji les, ga zgoraj in spodaj ogladi, na koncu okrivi in ga priveži na noge. Pomni pa, da je to zadnje in odslej si pomagaj sam! A mojih darov ne zametuj. naj služijo tebi in tvojim otrokom in otrok otrokom in vsem ljudem.«
Naredil je človek, kakor mu jc Bog ukazal in bile so smuči. Privezal si jih je na noge in zdrknil 1» snegu. Kakor piš vetra je šlo in človek je bil začuden. Hvalil je Boga in odslej vsako zimo uporabljal smuči. Povsod je šel. Cez jrolje in v gozd. v dolino in hrib in v visoke gore in jx> ravninah je drsel. Povsod je Boga zahvaljeval in ni več godrnjal, kajti zadovoljen je bil.
Od tistega časa jia do danes so smuči človeku I v beli zimi kakor |ieroti. s katerimi drsi s kraja i v kraj, s hriba v hrib- In človek jc vesel in hvali Boga.
i
Nedeljsko pismo
Upom, da Vam nr bn od vet. če se vrvem k I svojemu zadnjemu pismu. Mnogi so namreč oporekali listi, želji. du bi skorn imeli rajši, če bi Jezus ne bil ozdravil gobavca in te. bi p usl 11 umreti slolnikovnga služabnika. Tako sem si mislil: če bi jima pustil ialosl in trpljenje, bi pa gotovo našel lepo besedo, s kntero bi ju čisto potolažil. In ie bi nam la besedil r evangeliju nslalu. bi bila za nas vredna veliko več kol samo spomin na čudež, bi se med nami reč ne ponavljala, dasi imamo trpljenja in gobavosti vet kol kdaj.
Skoro vsi so trdili, <la se jim zdi Jezusov čudež i kadarkoli je zadel ob bolezen in trpljenje) nujen za dokaz njegovega božanstva. Če bi Jezus ne bil ozdravil gobavca in služabnika ali bi ne bilo lo znak njegove slabosti, onemoglosti pred naravnimi močmi?
Vidite, meni se ne zdi tako. Morda je sicer to tisto oseben okus. n vsaj meni t. iffbolj ugajajo tisti svetniki, pri katerih o čudežih skoro ni govora. Čudež je pač silen zunanji dokaz, največkrat najbolj presenetljiv. A kdor globoko verujoč stoji pred svojim ttogom-prijaleljem (apostoli so bili še vse drugače premeti od Jezusove osebne bližine kot kdo izmed nas) ali ob svetniku - brala, čudeža gotovo ne bo verjel ne kot dokaz ne kot potrdilo svoje vere. Rajii bo imel luplu besedo za srci.
Če bi bil Jezus gobavcu in stotnika sumu uto lalil — kolikega pomenu bi bila listu beseda dn nes za nas! Saj res skoro ne vemo. kako je Jezus trpljenje utemeljeval in s tolažbo lajšal.
Nekoč so najboljši prijatelji Jezusu prosili ru de.la: Marta in Marija sla Irepelali ob umiriljočeni Lazarju. A Jezus je odlaial, kakor <ln bi se pomirjal. In glejte: prav to odlašanje nuni je prineslo najlepše Jezusove tolažilne besede o smrti in veinotti. Takrat je povedni jokajotima sestrama one čudovite besede: »Jaz sem življenje in vstajenje^, ki jih še danes klešemo v pokopališki kri: kot edino in zadnjo tolažbo onim. ki jokajo nn grobeh.
,-t/i se vam ne zdi dovolj, dji je mi primer riliar pomiril i kar smo brali preteklo nedeljo), sa sr je ob li priliki tako zelo pokazal (lospodarja nad vsemi silami. O, te bi gobavcu pustit bolezen in stotniku smrt — pa bi imeli morda danes v evangeliju besede, ki bi lepše od vseh drugih znale olajšati žalost in bridkost; ki bi jih lahko izdolbli n stene bolniških sob in v domove, polne trpljenja, pa bi tulili:
Jezus nam sicer žalosti in bridkosti ne jemlje, u po njegovi besedi smo testo vdani in utolaleth Samo to misel sem hotel zadnjič povedali.
Vital Voduiek.
Frtaučhu Gustl ma beseda
Lde boži, puvejte pu pravic, če re* aa puznate Maca-fizlna? On je ja ta narbl duhuvit so-trudenk svetounga lista »Jutra«. Lepu vas prosem, nega ja ceu svet puzna. Koker se guvari že kar jauno, mu boja že te dni enkat pu-staul tud u Iblan ogromen spumenik. Pu drugeh krajeh jh ma že tku pou-sod. Prec, ke se ureme spremeni, boja prčei z delam. Sej je res en škandal, de srna Iblančani pr tak reč zmeri ta zadn. Zdej, ke nam je začela že voda u grl tečt, sma se šele spounel, de je prouzaprou naša sveta doužnost, de tudi mi pustauma našmu velikmu majstre spumenik.
Koker je pa pr nas že stara navada, de nu-bene reči na morma nardit brez špetera, je zdej špeter tud zaule Macatizlnuga spumenika En čja. de more ta spumenik stat ldem prou na zubeh, tku de se bo mogu usak člouk, nej s bo že tuje, al pa dumačin, zaletet vajnga. Noja, tku pr en glih, koker stuji Prešernu. Drgač nima pumena. Zatu misija, de b še ta narbl pasu, če b ga pustaul glih nasprut Prešerna pred ta trek must. No, tku, de b se Prešernuva Muca pa Macafizlnuva Muca gledale iz o. i u uči. Za kua sma po naredi tri mu-stove? Na sreda med uba spumenika, alzo, pred ta srednem mastam, mejčken pred pulcajskem ringlšpilam. nej b se pa naredu en velek, mal uzvišen prostor za štiflpucarje, ke Iblančani velik držema na tu, de mama zmeri čeule na biks, u varžet pa niks, če prou nam srbijanska »Pulitika« tega na prvoš. Na ta viža b bla tam lepa propor-cija, pa še za ene par štantu. de b lohka punoč krenbirštlne predajal, b prustora ustal.
Za ta načrt je ogromna večina Jugosluvenou,
Pa ene par mačkasteh kumunistu je tud za tu. uhorci pa prou usi.
Prou neznatna majnšina, pa še ta je ud muh, pa protestira in prau, de je že zadost, ke Prešeren iz soia Muca tam napota dela. ni treba, de b ja še Macafizl iz kašna Muca. Ta neznatna majnšina pa predlaga, de nej se Macafizlnu spumenik pustau Na Križansk, pu ta noum, Napoljonu trg, glih pred
mesten muzeum. Tu je tam, ke u prvem štuk rehts pasje marke predajaja.
Zdej nč na vem, kuku bo iz ta rečjo. A se boja na kašna viža uglihal al ne. Men je nazadne useglih, ki boja pustaul Macafizlne spumenik. Nej mu ga holt tam pustauja, kjer jim bi paše. Pustaut mu ga pa morja na usaka viža. Lepu vas prosem, kdu je pa še tku zaslužu spumenik, kokr Macafizl, ke že tulk časa »Jutro« pukonc drži? Kene, stauf pa tiskat ga morja že tku šuštari, ke ga drug nočja. Zdej nej ga pa šc Macafizl pesti u štih, pa je fuč.
Astn, Macafizl more dubit spumenik, nej bo že koker če. Prec, ke bo spumenik pustaulen, ga more pa Škodlar futugrafirat, de ga bo »Juter« prnesu. Pa lepu nej ga nardi. Sej on se še ta narbl zastop na umetnast, kar jh je pr »Jutre«.
Scer pa, koker jest mislem, Macafizlne ni dost za spumenik. On b mou baje rajš Nobluva nagrada. On je tega mnejna, de žiumu čluvek več zaleže Nobluva nagrada, koker pa spumenik. »Kua ma Hubad ud tega, ke more tam pred »Glasbena Matica« zmrzvat brez klubuka,« je Macafirl reku enmu udbornke za pustaviteu negauga spumenika. »Dejte m za moje zasluge skumenderat raj Nobluva nagrada, de bom šou učaseh saj lohka mal pu-krokat.« Ja, glih tku je reku. In če en pameten člouk ta reč mal bi dober premisl, mu more dat prou. Kene, gespud kulega. Dokler člouk še ževi. s lohka sam pu soj gust pustau spumenik. Sei ni glih treba, de b mogu bt iz brona. Sej sa zidan tud trpežen. Če stuji tkula na sred kašnga vrtička, z balkonam spredi, se prou lepu vn uzame. Pa še na pot ni nubenmu, kar je tud neki ureden. Pr nas je že precej takeh spumeniku. BI skromen sa holt. U Belgrade in tam ukul sa tak spumeniki bi ofer-ten pa tudi velik veči, ke tam se bi zastopja na muderna gespudarska pulitka, koker pr nas. Mi, če prou sma drgač precei brihten, sma u mudern gespudarsk pulitik še pupolen diletanti. Jest mislem. de b bili bi pameten in za nas putreben, če b »Putnik«, al oa kašna druga taka družGa. ke prevaža Idi za meihen gnar ukul »Pu božjem svete«, priredila ene par pusebneh vlaku dol u Osiek tekat, ke boja tam na sudni predavajna o našički aferi, koker pa u Berlin na olimpijada. Kuzouce znama že tku dost preubračat pr nas in na borna tam nč prefeteral. Našička afera b nam pa le mal uči udprla, de b vedel, kašna more bt gespudarska pulitka, če s čma spumenike, pu pravic rečen: palače, pustaulat, dokler sma še pr žeulejn.
F. G.
Šah
Knjižica o dobri kuhi
Preteklo je že ix>l tisočletja, odkar je neki nemški menili izdal knjižico o dobri kuhi in je še dandanašnji, v lopi, snažni pisavi, ohranjena in so zaeno še živa davna navodilu za kuho ali kuhinjski recepti. (Tudi Slovenci smo dobili pred 200 leti svojo prvo kuharsko knjigo od meniha, Valentina Vod nika, prvega slovenskega i lesnika.) Nič ne vemo, v katerem samostanu je. bival oni nemški kuharski menih, a njegova knjižica o dobri kuhi je ohranila spomine na nekdanje kuharske navade pred jiet sto leti. - Začne s paštetami, ki so bile v davnih časih posebno priljubljene, in pravi: »Če želiš na^ praviti dobro pašteto iz kuretine, napravi valjano testo iu naredi iz njega omari podobno obliko. Nato razreži golobčka ali piščanca na drobne kose in prav tako razreži na kocke slanino. To daj v testo in naloži na vrh debelo plast raztepenih jajec in speci v peči.« — Skoraj bi bil ta recept še za današnjo kuho uporaben! — Manj bomo pa vneti za mesna jedila, ki so jili pripravljali z m edom' Omaka je bila narejena iz telečjih ali ovčjih 'jetre, čemur so dodali »nekoliko medu. Navaja tudi mesno jed z jajci in če-snovo omako za k pečenim gosem — vse pomešano — z medom! Omenja žolico iz .jele novih .jeter, ki se ta.ko priredi, da stolčeš pra-žena jetra v možnarju s primesjo kruhovih drobtin. medu in ohladiš. Podobne .so sladke žolice. narejene iz medu. leeta, mandeljev, fig in grozdja. Vanjo pa je umešana sesekljana — riba. — Dvomimo, da hi naši želodci prenesli kaj takega. — Okusna so navodila za nadevane rake. Nadev je iz začinjenega
rakovega mesa, ki je z .jajci vred sesekljano. Prav tako so tedaj sesekljali teletino in jo v obliki kroglic pražili v razbeljeni masti. — V tedanjih časih so uživali večinoma le mesna jedila . zato je receptov za močnata jedila prav malo v knjižici. Ena je zanimiva: da narediš testo iz moke, jajec in sira, dodaš zelenih orehov in fig in to zmes spečeš na razbeljenem olju. — Priljubljene so bile razne »mine«tre« — gošče —, tako iz rakov, rib, jeter, sira in graha, kar so osladili z medom. — Za vsakdanje, preprosto življenje so navedena navodila za izdatna, kmečka jedila, kakršne še zmeraj uživamo. — Je pa v taki knjižici veliko zgodovine. Kuha kakega naroda je tudi zrcalo n jegove kulte rt. in nam razodene o narodovem življenju več ko zgodovinske knjige.
Slovenska šahovska zveza ima sedaj svoje prostore v hotelu Miklič v Ljubljani, kjer bo imela redne uradne ure in bo prirejala svoje prireditve, j Na ta naslov naj pišejo oni, ki se obračajo na
I zvezo.
V6em klubom, ki so bili na ustanovnem občnem zboru, je zveza poslala prijavnice, zapisnik ustanovnega občnega zbora in pravila zveze. Na ta način bodo mogli klubi spoznati ustroj te ustanove in z izpopolnitvijo forinularjev in plačanjem članarine postati njeni člani. Zvezinim članom se bo takoj nudila prilika, da po znatno znižani ceni dobe znani Vidmarjev učbenik »Šah«, ki stane sicer 120 Din. Da bo čim širšim slojem omogočeno, okoristiti se s to izborno knjigo, bo krila zveza razliko in nudila knjigo svojim članom za ca 70 di-j narjev. Pri zvezi bodo mogli vsi včlanjeni klubi naročiti po nizki ceni šahovske deske in figure. Odbor zveze je sklenil tudi, izdajati brošuro s kakimi 32 stranmi, ki naj bodo predhodnik rednega zvezinega šahovskega lista. Prvi zvezek te brošure bo vseboval »Uvod v šahovsiko igroc, ki ga bo spisal dr. Milan Vidmar. Odbor ee bo pobrigal, da bodo tudi nadaljni zvezki imeli kolikor mogoče poučno in zanimivo vsebino.
Zveza torej krepko zasleduje svoj smoter, da razširi šahovsko igro med Slovenci in jo dvigne. V programu ima že tudi dve večji šahovski prireditvi. Prva bo velika simultanka ,ki jo bodo igrali skupno dr. Vidmar, Pire in Vidmar ml. Take prireditve pri nas še nismo imeli in bo vsekakor izmed dosedanjih najzanimivejša. Druga bo velik brzoturnir, v podobnem in še večjem obsegu kot lanski monstre-brzoturnir. Ta turnir se bo vršil i 5. aprila in se priprave zanj že vrše.
Iz Trebitschevega turnirja na Dunaju, o katerem smo poročali zadnjič, prinašamo danes še naslednjo partijo, katero je zmagovalec L. Steiner igral izvrstno. Partija je bila odigrana v 2. kolu.
H. Miiller—L. Steiner:
1. d2—d4, d7—d5. 2. c,2—c4, c7—c6. 3. Sgl—f3, 1 Sg8—fb. 4. e2—e3. LcS— f5 (ta poteza je prišla v modo šele po matehu med Aljehinom in Euwejem. v katerem se je izkazalo, da je boljša kot e7—e6, kar je bilo preje običajno). 5. c4Xd5 (na Ddl—b3 odgovori črni najboljše Dd8—b6) c6Xd5. 6. Sbl— c3, Sb8—c6 (Euwe je igral na tem mestu e7—e6 in na Sf3—e5 Sf6—d7). 7. Ddl—b3. Ta8-b8. 8. Lcl I —d2 (močneje bi bilo Lfl—b5), e7—e6. 9. Talci, Lf8—e7. 10. Lfl—e2, h7—h6. 11. 0—0, 0—0. 12. Tfl—dl, SfO—e4 (črni si je zgradil lepo pozicijo in skuša preiti v napad). 13. ScXe4. Lf5Xe4. 14. Lf3 -— e5, Le7—d6 (na SXc6 bi namreč sledilo 5Xc6 in beli mora najprej umakniti desno). 15. f2—f4, 17—f6 (črni igra izredno krepko in v nadaljnem se pokaže, da je bila njegova 7. poteza zelo dobro preračunana). 16. Se5Xc6, b7Xc6 17. Db3—c3, Dd8—e7 (črni bi z veseljem dal c-pešca za b-pe-šca). 18. a2—a3 (na b2—b3 bi bilo La3 neprijetno. Beli bi sedaj rad izvedel b2—b4), e6—e5 (preti po cXf4, eXf4 vzeti z lovcem pešca g2). 19. Le2—g4, a7 a5 (prepreči b2—b4 in na DXa5 bi pa zopet sledilo TXb2). 20. Tdl—f1. a5—a4. 21. Lg4—dl, De7—a7 (zopet izvrstna poteza. Na DXc6 bi prišlo TXb2 in na fXe5 fXe5, dXe5 T3*fl+, Tf8+ in Df7). 22. Ld2—el, c6—c5 (napad črnega v centru je izredno poučen. Na dXc5 bi sledilo TfXc8 in tudi po dXe5 itd. bi črni obdržal hud napad). 23. f4Xe5 (bolje dXe5). c5Xd4. 24. e3Xd4, Ld6Xe5 (pozicija se je razčistila v prid črnega, ki stoji sedaj mnogo bolje). 25. Lel f2, Leo—f4. 26. Dc3-c5 (napaka, ki stane belega najmanj kvaliteto) Da7— a6. 27. Tel—c3, Lf4Xh2-f in beli se je vdal, ker je po DXfl popolnoma izgubljen.
Lepo vedenje ~
Ali slečemo rokavico, ko na cesti komu sežemo v roko?
Nekaj časa sem se opaža običaj, da si znanci, ko se na cesti pozdravijo, pa imajo rokavice na rokah, hitro slečejo desno rokavico in jjodajo roko brez nje- Ta običaj so baje Rusi prinesli v naše kraje in se pri drugih narodih ne oj>aža. Knjige lepega vedenja tega ne predpisujejo, pač pa uče, da sc obnašamo tako. kakor je bolj naravno.. Bolj naravno pa je na cesti roko podati tako kakor je, v rokavici ali brez nje. Sploh pa, ali ni nerodno, ako
mora znanec čakati, da si slečemo rokavico in mu šele po tej, večkrat dolgi proceduri stisnemo roko?
Desno rokavico si slečemo samo v zaprtih prostorih, na obiskih, uradnih potih itd Če se pa zgodi, da gosjiod dami roko jsoljubi v zaprtem prostoru, pa ima dama rokovico na rokah, ji poljubi roko nad robom rokavice
Bodimo naravni in skromni, pa bomo vedno ravnali prav.
BANKA BARUCH
U, RUE A U B E R
PARIŠ (9*)
Telef.: Opira «-»5 — Teleti Op«ra 98-16 Naslov brzojavkaai: Jugobaruch Pari* 96
Banka Jogoilovtukih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar r Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kam. Vrii vse bančne posle najkulantnej«. Poitni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lnksen-burgu sprejemajo plačila na nai« čekovne računat
BELGIJA: No. 3064-64 Bnueloa, FRANCIJA: No. 1117-94 Pari. HOLANDIJA: No. 1458-65 Nad. Dieast, LUKSENBURG: No. 5967 Luiembourg. N« zahtevo poiljaao brezplačno naše čekovne nakaznice.
Mati 14 otrok
V Jugoslaviji imamo srečno mater Ano Puničevo, ki je mati 14 otrok, kakor poročajo iz Belgrada. Ko ji je bilo 18 let, je rodila trojčke, čez dve leti pa dvojčke in nato še dvakrat dvojčke. Ko je imela 30 let, se je v drugo poročila in ie svojemu drugemu možu rodila še dvakrat dvojčke in slednjič še sina. Deset otrok je sinov. Gospa Paničeva je trdnega zdravja in si služi kruh s prodajo orehov po restavracijah. Država jo ie odlikovala, vendar, ali je ne bi stalno preskrbela s primerno pokojnino?
Črkovnica
1.	a	a	a	a	a		posoda za pijačo
2.	8	»	a	a	a	a	kozaški poglavar
3.	a	c	c	e	Č	e	najlepši slovenski slap
4.	e	e	e	e	g	i	del ženske obleke
5.	i	i	i	i	i	j	naslednik, posnemovalec
6.	j	k	1	1	m	n	vrtna rastlina
7.	n	n	n	n	o	o	zemeljski plaz
8.	0	0	P	P	T	r	zračno promet, sredstvo
9.	r	8	t	t		«	skrajšano žensko ime
10	v	v	v	v	Z	z	slovenski eseiist
V prvi navpični vrsti navzdol dobiš jiregovor če najdeš vodoravno pravilne besede.
Rešitev nagradne križanke, ki smo jo napovedali za to nedeljo, bomo objavili drugo nedeljo, 16. t. m., da se podaljša rok za rešitve.
Kje je Pepe?
Gospod nosi:
KAJ OBLECEM?
Suknja
Blago
Telovnik
Hlače
Klobuk
Srajca in manšeti
Ovratnik
Ovratnica
Samo smernice — ne predpisi!
Rokavice
Čevlji
Dogležnjice in nogavice
Plašč
Priložnost: Svečane večerne prireditve, ples, sprejemni, družabni večeri in velike svatbe:
Črn kamgarn Frak	gladketkanine.ee
mogočeme 1 le barve
Eno- ;li dvovrsti n iz belega pikeja
Iz istega blaga Kakor suknja
Cilinder
Bela srajca z enojnimi manšetami. Vložek iz pikeja.
Škrobljen s širokimi /aiH gnjenimi vogli
Iz belega pikeja v obliki nutulja
Iz belega usnja zali brez gumbov
Ni«ki lakasti ali odpiti (Puinps)
Črne nepro-
zorne dogležnjice
Črn
Priložnost: Bolj preproste družabne prireditve:
Smoking ali temna obleka
Kamgarn
Iz istega blaga kakor obleka
Kakor zgoraj
Črn tri klobuk ali temen. mehak klobuk
Bela srajca
Za smoking kakor zgoraj, sicer zapognien (Uinlegekragen)
Za smoking črna ovratnica, za temno obleko samove/.nica
Ie usnia z ali brez gumbov
Nizki lakasti ali nizki črni čevlji
Priložnost: Važne ali svečane popoldanske prireditve, svatbe:
Za smoking ka-kor/.goraj, sicer j na vsak način temne
Temen, če mogoče črn plašč
Salonska suknja ali kut
Črn kamgarn ali mehak ševijot. Salonska suknja tudi v temni.sivih odtenkih
lz istega blaga ka Z.a "nomikn 'o črne kor suknja ali iz sivo črtaš e h'ace; i pralnega blaga v za slvo suknJ° Pr"
pastelnih barvah
inerno sveileje črtaste
■ Naguban vložek Cilinder I iz pikeja. G adke bele, Irde inanšete
Kakor /.goraj
Plastron ali samo-veznica z belo-črmm ali sivim vzorcem
Bele ali sive z ali brez gumbov
Nizki lakasti čevlji ali visoki lakasti s črnim suKnenim vložkom
Kakor zgoraj
Črn plašč ali meltonpaleto
Priložnost: Dopoldanske iu preproste popoldanske prireditve:
Eno- ali dvovrsten zako
Če mocoče črn ali marengo iz kam-garna ali ševijota
Za črn zako kakor i Eno ali dvovrsten zgoraj, za marengo
iz istega blaga
s pr mernimi svetlejšimi črtami
] Bela ali bela, fino-Črn mehak j črtasta srajca Meh-! Kakor zgoraj ali ali trd ke, /apognjene bel. i okončni, za-klobuk manšete (Umle-gemansehelen)
pognjen
Samoveznica v odtenku obleke
Usnjate
Črni, nizki čevlji na zadrgo
Temne dogležnjice
Za črn zako kakor zgoraj, sicer, če mogoče, črn plašč
Priložnost: Za na cesto in službo:
Eno- ali dvovrsten zako
Gladek ali v«or-
čast ševijot, fla- Eno-ali dvovrsten Kakor zako nela. kamgarn itd. '
Trd ali mehak klobuk
Bela ali
srajca dvojni
barvasta
Mehki m nšeti
Bel ali barvast, mehak ali škrobljen
Samoveznica ali pentljica
Rokavice z ali brez gumbov
Črni ali barvasti Čevlji
Barva obleki primerna
Paleto, eno- ali dvovrsl., ulster ali raglan
Priložnost: Dleti, potovanje, šport:

Eno- ali dvovrsten za ko. Tudi športne jope
Homespun, Ivid, ševijot, flanela
Kakor obleka ab volnen ali iz mehkega usnja
Kakor zako ali sive flanelaste Iričetrl špoitne ali dolui-hlače
Me ak klobuk, klubu i', ti a a ali špotl. e ich
Mehva bela »b barvasta srajca Fianel. n i ok-sf r I športni numšeti
Mehak
PenMja ali samoveznica
Kakor zgoraj
Trjiežni rjavi ali črni čevlji ali škornji
Dama nosi: Veliko večerno Iniletii kadni mu g s od La
Mal« tečemo toalet«, kadar ima ginpod .sin kinu
Volnene dogležnjice ali šport, nogavice
Raglan. ulster, dežni plašč
i'(in« d»i Ki
« obleko, pri popoldanskih prireditvah um r, opoldanskih prirentvah, za cesto, izlete, potovanje, šport
Nascnanila
t uhlinnn
I Aočii« si tiibo i maju lekarne ilanes: mr. I.enstek, ii«.iljcvii i' mr. Iiiiii«»\ i'<, iMMimcrtii i»u ii" mr. h.Miiumr. i !••; j mri; .Iv. 1'ocoli, iyršivn cesta li; mr.
II,, ,	clu,š„n ccsia li-' m III1-. uarliis, Mik>u-
ilmmalh ni odsek l'evMKo||u ilriišlvii >iidu'1't1 uo-luje drevi on s ■ J.,tU'l.sKoiii domu /. lira m« \ II. slrnan UiubiMi-u iu sovraštvo . Pi-BOiproiIndu
v Atol M ul« diituvs v 'lomil.	......
I hal prosvetno društva c Spod. sinki priredi v l«»uc i c l.i cK. ilii« l«. i. m., redno sfciopticno produviuic. Tomih it. l>rot. dr. Val ter Kobilic prodorni puslu-aiuleeni Suuftkl prekop.
I ProsvetnI. dništ eo r Mostah uua v si odn, dne !•» i'ebrui>rlii 1. I. ob -II uri /.večer v prostorih Ljudskem' .lomu i Xicu.li »voj reilnl XXII. »belil 'bor I Sai«iijaii«ki mladinski dom Kudeljceo: oh IU nilailiusko skioplkno proinvanjc o papežu 1'i.lu XI. 1'vednvn u. Milebu, Zimni' Saunvnl.
I panloeski kn.ie/, na A«deljivem bo imel jiiin ob iu sceaneii, uu katerimi bo if. katchet Zuiiai-Saniivul predaval o čt-lvii.
1 Na .Vi . proseči nem večeru Suh uunski seele na Kodvljcrem prihodnji č.Urlek tlo K Xlikuš O. ( i-l. ' lepimi SRiuipliviiinu o si:n le meni kulturnem delu
UP SM POMLADNO SEJEN 1938
pro-p. MoukI silili.anui pre laval sil.šklji betih menihov.
začne 1. marca
60 ",; popusta na vteh nemških državnih železnicah
Obvestilu tudi za nabavo cenejših register murk. daje: Častni zastopnik
ING. (i. TONNIES, LJUBLJANA, Tyrševa 33
Telefon 27-02 ali
/VANKM Ulito LAJPCIŠKOti SA.IM HEO(iRAI) Knez Milmjlova 33
Ti»f*kove in Tončkove prigode
i l(\no Kodiujeno i»rn danes oh S. In H. n oh S. l'riuco./.n I urandul lUillv Krilsch. 1'nnl K.uiiip) | iu .seuv.ni-ioiiaint filmi Dokior \. Danes ob 3. Mili- ; ee/n Tiirandoi po zm*'/u.iii usUnpiiiii|ii.	j
1 (iodutni kvartet i■ lliesilena koticerl.ru jutri j v pouedelje<k bf it oh in. uri v Fijburmomii-ml dvorim i člani uodiUuoKii , vurinta ... v n-srnlci pravi uiuel niiki, k. iinietui.š.,o dn. išmo l',vn.la.lo ludi najtežje
.skladbe komorne literatur.....i.niiHnmc a uoilalni kvan- j
1,1. Na jutrišnjem koncertu izvajajo Hn.vd.nov, | |l„ hovuov m llvoiakov k vil rti".. timv -.o obi, ajue tameei tni' -nI »> Ide navzdol. .»Ii.d-i.ilvo »pozarjunio, I .in in- /ani-uilii iv. redni K« nmilniškciita užitku Pred ida ia vs'nipm:lc v t njivami I i lasliein Xlnl ice.
I KI it h trgovskih ul.iidc mikov n Ljubljani ho pri I r.-lil v ponedeljek, dale ill iebniurju oh JI filmsko | predavani,ie irosip. Itoži ai-ja .lakcu o temi s 1'tlimsko | ainatcrnko Inimero po Ameriki .	j
I Ljudska univerza r Ljubljani, \udaillovanje pre , il;#>nu.in un.lv. r-rol' dr. Haj.kn Nuiilipala o slo uusi ih književnih ji-zliklih \ odnosu do .-loveuiskegn Je/, liku bo v ponedeljek. Ul. februarju t. 1.. v Deluv d,i /.boruivi lia MlikliišiiV-ivi cesti. Pridelek (»b -II.
V objemu morske sipe.
pro
O.-upi '"rcF
Krško ob Sari. Danes ob :i p- milini- \ pribori Prosvetno društvo v Kiš';eni v lirinštveu-i ilvorani ci rkvene lušc ',-jprn Niko Kurei: lle.ne^t:'' trojeki. \ iffni je lunieiio piiMliMusitnevu rn-zvedrili-
tlornji Lonahu- Tukajšnje Kieoliško prosv<>l.uo društvo vpri/.ori d rev I oli p<»! x v Drnštvinienn domin ilramo ir/, kineMieUH življenju v štirih dejanjih: Zn Kinuut .
Poizvedovanja
Kdor pogreša ročni eo:ieel, n-i štirih k o lesi li (dira), ki mu je lir! ukraden že pred II inesoci, naj se oglasi v upravi 8-loveiien .
Črna iisnjata domska rokavica je bila Iz-Klibljena v ponedeljek uu Kouuresiiem trgu in se naprošii naj-dilelj, da bi jo oddal \ naši npravi proti iiaKradi.
Ena izmed pošastnih i.palk je zdajci /,jj'abila Primožka za roko. Pritnožek se je prestrašeno ozrl in prebiede! od groze. »Na pomoči Na pomoč!« je zarjul Oiej, morska kaial' je zastoka! 1'onček in lasje so se mu na-
ježili.
»lo ni morska kača, to jc tipalka morske sipe1 je zakričal Tinček — in tudi njemu so se naježili lasje.
Kuža Muki pa je v tem hi-iu zbral ves svoj pogum in tako hrabro zalajal, da bi se moralo ustrašili sto črnih srajc v Abesiniji, ampak tipalki mn- k-e sipe se za njegovo renčanje niti zmenili nista. Tašna nesi amnos!

DRAMA:
februarja oli 1.1: Veselo
Medel in, 't februarja oli 1.1: KdScin ho.ju not. t/,voli Globoko znižane cen.' od -Jll Ilii bavzdol - Ob ■JU; Direktor Campa. Izven. Illoboko znižane cene od JU Din navzdol.
Ponedeljek, 10. februarju: Zaprto
Torek. 11. februarja! Kako ■.uboguh^ (iostovanje v Celju.
OPERA:
' ttkdeljn, H 1'ebrunr.in ob la: Hoceaceio. Izven 7mi!/nnc '	cele ml :iil Dim unv/.dol nu koriti IJdruž -nju lprr.il-
cev. - Ob Jll: Pri belem konjičku, l-zvun. Znižane eene od Uu Diu navzdol.
Ponedeljek, 10. lebcnarl«: Zaprte.
V\KIIU)RSKf) FDA!
Nedelja. I) februarju ob l.">: Karijera kanclista lVin-ziga — Db tO: Zlati rudn.it Zadnjič (iloboko znižane cene od 15 Din unvzdol.
Ponedeljek. III. februarju: Zaprto.
Torek, ti. februarja ob 211: Trafika. Red C.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek, U. rebruarja: Sliaiv. Kako uibogoliš. Ilos-lova njo 1.1 ubij (m site drame.
Meti. u ni v.
dr. Albert Trtmk
se je preselil
rftm Aleksandrovo ces^o 3
Prvima dvema tipalkama sta sledili še dve drugi. Ena se je ovila Tinčku okoli telesa druga a Tončku Četrta 1'palka ie hotela zgrabiti Mukija, a vrli kuža jo je tako srepo in grdo pogledal izpod čela in tako bojevito iionutjal z repkom, da je kar koj izgubila pogum in jo na vso sapo popihala nazaj v vodo.
Primožek je v hoju z zahrbtno napadalko potegnil nož izza pasa in krepko zamr.hr.il Prerezal je tipalko na dvoje in se tako rešil smrtonosnega obienici Tudi Tinček je začel obdelovati svojo nasprotnico z orožiem in jo po do'gcni boju premagal. Tončku pa jc trda predla: zaman je kričal kakor jesihar in mah-.l z rokami ko! obsedenec. lipalka morske sij^e se ie čedalje tesneje ovijala okoli njegove roke in ga vlekla k sebi v globočino. Ubogi Tonček. Še hip, še kratek hip — in nikoli ve;i ga ne bo videlo na,;e oko
O rdi nira od K-10—12 in od 4—5.
Telefon 84-(i'2 <gamw»«wu«iwti*i
Ali prirafeujjefg od otroka
deta odraslih


rfi
vojaščine prost, izvežban v manufakturi, galante- | riji, špeceriji in železnini, spreten prodaiatec — ' se sprejme takoj. — Dobro izurjeni izložbeni j aranžerji imajo prednost — Ponudbe r. navedbo i dosedanjega službovanja in zahtevkom plače ie poslati v upravo Slov.« pod Sposoben« št 1759
tovarne 'JiemVC- CO. Uuolica - 9<amni>
ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne solidne in lepe itole
isto ie tudi z radie aparat«
Konstrukcija prvovrstnega prejemniku zahteva dolgoletne izkušnje in diagocen materijal, ki je temelj izdelavo slovitih
Dolgoročna odplačilu - Prejemniki že od Din 120.— mesečno. Vsi aparati dobe pismeno garancijo, brezplačen service. - Tud1 najoddaljnejše postaje brez motenj in lireščanja. - Sprejem podnevi in ponoči.
se svečano ©tvori v nedeljo dne 9. februarja 1936
Cenjenemu občinstvu Ljubljane in okolice javljava, da bova v svoji novi hiši postregla /. najboljšo pijačo in jedili, kakor tudi z raznimi špecijalitetami. Sramel godba iz Slepanjevasi. Za obilni obisk se priporočata Bridki Jakob .n Ana, Ježtca
ZAHVALA. Vsi. ki sto ob bridki izgubi ljubljenega soproga in Skrbnega očeta, gos|ioda
Sva^a Hk bovška
sodnega nailofieijala i p.
izkazali kakorkoli svojo pozornost in ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. vsi sprejmite najtoplejšo zahvalo! Posebej se še iskreno zahvaljujemo doinaieinu gospodu dekanu za vso njegovo dušno pastirsko skrb v dolgi bolezenski dobi blago|x>kojnikn, dalje g. prof, Modni in g. prefektu Fricu za |»grebuo asistenco, gospodu dr. fearcu za pogosto olajševalno zdravniško jioiuoč. g. priniarijii Leonišča dr. Krajcu za izredno naklonjenost v teku bolezni in priložnostne obiske nn domu, vsem gg. sodnim iu drugim uradnikom ki sle se z g. sodnim predstojnikom dr. šlulnrjom na čelu udeležili |K)greba in darovali žalni venec, domaČi gasilski četi pod vodstvom g. Por ca za spremstvo in zlasti katoliškemu pevtskomu zboru za v srce segajoče žaloslinke, kakor ludi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sle ustnieno in pismeno izrazili svoje -očulje ali osebno spremili nepozabnega rajnega nn njivo vstajenja; vsem: Rop povrni!
Pred trg pri Radovljici, dne i), februarja I !)'S(i,
Marija II r i h o v s e k z o I r u c i.
*UTOKWVTC'JnCTIUMC«<ia
Luthvig Cianghofer:
(Komun.)
>Ne. ne, za ves svet nek je vreščala Umi li Kles-bergova in uporno iztegnila roke, kol da bi .jo moral s silo vleči v gotovo smrt. Rajši ostanem vso noč! Medtem ko so se ji solze strahu trkljale po drgetajoči!) licih, je vreščal njen glas: Katica, Katic,al Ti, spakak Na \se to gorje so je prebudilo v njej še eno novo: Kje pa io? Jaz je no vidim!
Golovo je z mladim slikarjem v kapucinski hišici! France je iztegnil roke. "Torej dalje, gospita. pridite!
Hotel je pomiriti teto Gundi7 Toda strah, v katerega so jo bilo spravile njegove besede, je govoril i/, njenih široko izbuljenih oči. HJipala je za zrakom. »V celici z nekim...!« Zdaj ji je zopet pošla sa|)ti. Njen strah je bil pa nenadoma izgubil vso smešnost. V celici, to je |)H res pravi kraj! Kol da ni bilo zadosti že na tistem prvem...!« Ali ji je odpovedal glas ali .je pa požrla kakšno besedo, ki ni sntola priti preko njenih uslnie »Ne, ne! In če me velja življenje. To hočem preprečili!
Teta Gtmdi se je vzravnala kot levinja, ki brani svojega mladiča. In ko dii je tiha prijazna celica prepad nesreče, iz katerega bi morala rešiti njenemu varstvu zaupano dekle, tako je planila na breg ter se oprijela lovčevili rok. Komaj jo bila stopila na desko, komaj je zatulila lo sumljivo guganje. komaj je uzrla pod svojimi nogami deročo vodo, že je zopet splahnel njen levji pogum. Toda France je vztrajal. Tu ni bilo nobenega po-vratka več- S kratko molitvico je priporočila svojo dušo Gospodu, zagnala tožeč kril.- let- \ zmedi zaprla oči. Na-
vzlic bol nečemu šumenju, ki gu je povzročiti divjajoči potok, je odmeval ta kri!; prav do celice
Forliek je prisluhnil. Toda zdajci je zaslišal za seboj vzklik veselega presenečenja. Prelepo! Vsaka poteza! Ta usta! Ta lesk v očeh! Kot da stoji resničen in zaresen pred menoj! Tako so žuborele Katičine besede. --Gospod Forbel-. kako sle dobili lo sliko V
Kar je vzbudilo Katičino radost je bila doprsna slika starega lovca v zakrpanem suknjiču, v mehkem klobuku, na katerem je sedelo zlomljeno petelinje pero.
Kaj ne izborila glava? Ta stari gozdni medved! je rekel 1'oi'bek, ki je 'dl videti, da ni popolnoma doumel Katičinega veselja 'i iji lovca in kmeta, prava korenina. Poglejte samo lo koščeno čelo in tu sokolji pogled v očeh. la orlovski nos in la silna usta! Kolike sile in brezobzirno prirodnosli leži ln v vsaki črti! In la zmršena bela brada! To je neverjetno značilno Stari se lahko srdi kot vihar in potlej gre |iač s svojimi >žuljeninii otl sonca ožjanimi prsti v io brado in puli , Forliek ,|e utihnil. Stvar se mu je vedarle morala zazdeli nekoliko čudna Kntica se je namreč smejala do sol-/.
Prelt po! Toda, kako ste prišli do le slike?
Preti nekaj dnevi sem šel \ gore in tam sem naletel v bližini neke planšfirske koče na starca Naravnost v oči se mi je zapicii in tako sem ga naprosil, da bi mi eno uro sedel.
Ali je to storil?
»Naravno! Zdelo se mu je zelo laskavo, ko sem ga nazval za gospoda gozdarja. Gotovo je pa tudi vedel, tla tega ne zahtevani zastonj.
Kazalo je. da je Katico obsela ekstaza dobre volje.
In vi ne veste kilo je? Res ne? Zaradi smeha .ie komaj mogla nadaljevati. To jc vendar moj panak
Sc nepojmljivejša. Stari gozdni medved, ki ga je bil tlim gori odkril, ta je bil pravi. O leni ni bilo dvoma. Uganka je bila lo dekle.
7,e je bolel Forliek staviti vprašanje, ko je zaslišal pred celico hlastne korake. V vratih se je stemnilo in go-spica Klesbergova se je spotaknila ob prag. Kalica!« Zdaj je ugledala mladega slikarja, luč z okna je svetlo padala na njegov obraz in Gitndi Klesbergova se jc prestrašim opotekla k steni, kot da je videla pošast. Začudeno je pogledal Forliek tujo damo, Katica se je prenehala smejati. »Tetica, kaj ti je?.
Zdelo se je, da si je Gundi Klesbergova opomogla-
»Toda govori vendar. Kaj ti je?
Nič, nič! Kdo je... ta gospod?«
Gospod slikat- Forbek,- je jecljala Katica, medtem ko sc je mladi mož priklanjal.
Da hi se rešili neprijetne zadrege, je Katica vzela skicirko. Teta Gundi. moram ti pokazati, kaj je gospod l-orbek narisal, čudila se boš!«
o S £
W "J O O £ "V S 1
3 » "
-S .„ E-
Forbek se je osuplo umaknil. Ni razumel. Kako je prišel la stari gozdni medved, morda pa vendar ui bil kak navaden gozdni čuvaj kot jo dala slutiti njegova zunanjost, ampak zares kakšen stalno nameščeni gozdar, toda kako naj pride ta preprosti gozdar do hčere lako ličnega slasa in ljubkega obrazka in še več: do hčere v tako odlično izbrani obleki, s švedskimi rokavicami in elegantno obutvijo. Ta obleka 111 kar jo še spadalo zraven, lo je odtehtalo pol letnega zaslužka kakega gozdarja. Zdajci mu je preletela glavo inisle: gledališka princezinja- Ni vedel, zakaj je to misel tako neprijetno občutil, skoraj kot bolečino. Toda ne. Samo v le blesteče oči je moral pogledali, na la otroška usta, da je zopet zavrgel nesmiselni domislek. Zato pa mu je bila stvar
(TJ 41 e D.
3 C
it 5. is"1 M
■S f ui
° m "
c a .
3 -N g
.2. ™ Č M ««»»
r* ™
i J OJ: - » a o
0) 11

O S
Z h 73 I;
A) J S
♦»i
II* E .
» C 01
im Ei
k je o
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i"—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonskn, 3 mm visoke petitna vrstice po Din 2 50. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znamko.
Za damike obleke, plašče in kostume
priporočamo sledeče vrste blago na pr.:
Crep rle Ch ne v vseh glavnih barvah .... od Dlll 24'— naprej
Flamisol marocen, crep-Satin........,,	,,
Volneno blago, 70 cm šir. ....................„	(8'— •>
Volneno boljše vrste 100 cm šir..... „	„	16'- .<
Fino volneno 130 cm šir. . . . „	„	55'— „ Kamgarni za kostume v črni, rujavi, modri in
sivi barvi, 140 cm šir. ...... „	„	65'—
Perilno blag" za vsakdanje obleke........„	'Oj— »
Lister za predpasnike ..............„	45_ „
Boliši kloti za halje in predpasnike ....,,	.,	16'- ,<
Kretoni za predpasnike Otll 6' .	8'— 10'—, kakor tudi vse vrste blago za različne podlage, po najnižjih cenah
F. I. Goritar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Prodajalka
mlajša, z večletnim izpri-čevalom, zmožna in poštena, išče službo. Ponudbe upravi .Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 1684. ja)
Gospodinja
samostojna — išče službo. Leopoidina Končina, Ravnik 37, St. Rupert na Dol.
Dekle
z letnimi spričevali, staro 28 let, ki zna dobro kuhati. želi priti k boljši družini. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Poštena kuharica«. (a)
Hčerka
poštene, dobre hiše, z večletno trgovsko prakso mešane stroke zmožna samostojne navadne kuhe, vljudno prosi stalnega na-meščenja v večji trgovini. Gre tudi v večjo kuhinjo ali k fini cbitelji, kjer bi se priučila fini kuhi, brez honorarja. Dopise prosim podružnici »Slovenca« v Celju pod Delavna« št. 1725.	(a)
Hotelska sobarica
z znanjem jezikov - išče službo. - Antonija Feik, Sv. Peter pod Sv. Gorami.	(a)
Dobra šivilja
samostojna, prikrojcvalka, izurjena tudi za konfekcijo ali pomoč v trgovini -želi nastopiti čimpreje službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1797. (a)
Mlad lant
želi kako primerno službo raznašalca, inkasanta. Da tudi potrebno varščino. Ponudbe upravi »SI.« pod »I. S.« št. 1811. (a)
Hlapec
za vsa dela - išče službo. Ponudbe upravi »SI.« pod »Pošten« št. 1820. (a)
Zastopnike
za prodalo posnemalnikov, brzoparilnikov itd iščemo »Persons« Ljubhana, poštni predal 307 (b)
Deklico
pošteno, zdravo in marljivo, lepega vedenja — spreimem v trgovino stekla in porcelana. Nastop lahko takoj. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na: Ferd. Hlebš, trg., Kranj. (b)
Služkinjo
pošteno in pridno, iščem k družini z otroci. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1703.	(b)
Dober zaslužek
nudim osebi, katera kupi
recept za izdelavo kcm.
preparata, katerega rabi
vsak človek brez razlike.
Mlajša kuharica Strokovna usposobljenost
t i i -s . „„u .<„ ni potrebna. Ponudbe upr. pertektna, vesca vseh go- -r	.....
spodinjskih del - išče službo. Ponudbe upravi SI.« pod »Varčna« 1819. (a)
Službo išče
mehanik železostrugar — zmožen popravila koles m vseh strojev ter električnih naprav. Star je 28 let. vojaščine prost. Ponudbe upravi Slovenca« pod 'Zanesljiv« št. 1634.
Mlad iant
vojaščine prost, pošten in zanesljiv, želi kakršnokoli zaposlenje. Ponudbe upravi Slovenca« pod Kjerkoli« št. 1640.	(a)
Služkinja
nlada, z dežele, ki je že
Slov.« pod Malo kapitala« št. 1743.	(b)
Kontoristinjo
brezpogojno popolnoma perfektno slovenski, srbo-
. .' , '	i,., hrvatski in nemški v go-
dali časa služila pri boliš-	...
družini v mestu, vajena kuhanja in nege olrok — želi primerno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krščanska« št. 1842.
Kapelnik
knjigovodja, bilancist, z znanjem nemškega jezika, zmožen vseh pisarniških del, želi spremeniti sedanjo službo. Kot kapelnik vodi godbo na pihala in godala. Reflektiram samo na stalno mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kapelnik in knjigovodja« St. 891._(a)
Priden, zanesljiv lant
33 let, z dobrim spričevalom, vajen kmečkega dela, išče stalno službo na majhnem posestvu k dvema prijaznima osebama; želi svojo sobo in primemo plačilo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirno« št. 1686. (a)
Trgovci,
tovarne usnja! Premeniti želim službo. Izučen sem v trgovini, imam tri leta strojarske prakse, znam dva sistema strojenja z in brez obtežbe (Heimger-bung), oba delata preko 80";;. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1843.
Absolvent
kmetijske šole, čebelar, mizar, želi službo oskrbnika, čuvaja ali sadjarja. Naslov v podružnici »Slovenca« Novo mesto- (a)
voru in pisavi, urno stro jepisko, slovensko in nemško stenografinjo - išče tovarna v slovenski provinci. Nastop po možnosti takoj. Z roko pisane ponudbe v treh jezikih, s prepisi izpričeval in navedbo referenc v upravo »Slov.« pod Trajno na-meščenje« št. 1756 (b)
Izdelevatelja
htaslovih pragov iščem. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 1758.
Boljšega hlapca
za poljska dela in vožnjo s konji sprejmem. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1846.	(b)
Zaupnike
(poverjenike) — ugledne osebe, išče zavarovalnica za vsak okraj. — Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Visoka provizija št. 1870.	(b)
Ženska
delavna, poštena, okrog 35 lei stara, se sprejme h gospodinjstvu v večji trgovski hiši. Stalna in dobra služba. Vprašati: Maribor, Dravska ul. 15, v pisarni.	(b)
Krojaški pomočnik
mlad, dobi takoj mesto, ako prispeva nekaj gotovine k obratu. Zajamčeno s celim posestvom. Vse drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« Celje.	(bi
Mlado dekle
siroto, sprejmem za oo-moč gospodinji. — Hitti, Florjanska 12.	(b)
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oziroma pisarniški prostori, v 1. nadstropju v Dalmatinovi ulici - se oddajo s 1. majem, pisarniški prostori v pritličju pa takoj. Poizvedbe: Gradbena pisarna, Rimska cesta št. 2-1.	(č)
Stanovanje
sobe in kuhinje, oddam. Izve se v upravi »Slov.« pod šifro »Stanovanje«, č
Dvosobno stanovanje
oddam poceni z marcem v bližini magistrata. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1845.	(č)
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda za takoj ali s 15. februarjem. Mala čolnarska 4. č
(omfortno stanovanje
4 sob v II. nadstr., oddam za avgust. Maurer, Napoleonov trg 7.	(č)
Gospodična
ki zna nekaj šivati in kuhati, se sprejme v stalno službo. Istotam se sprejme čevljarski pomočnik ki je zmožen kavcije do 5000 Din radi odgovornega mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober zaslužek« št. 1850. (b)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami v visokem pritličju, se odda s 1. ma-em 1936 mirni stranki Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1844.	(č)
Trisobno stanovanje
komfortno, v centru mesta oddam s 1. maiem 1.1. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1835. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. majem. Celovška cesta 90/1.	(č)
Zavarovalnega
tehnika
za življenjsko stroko iščemo v svrho revizije tari-fov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zavarovalni tehnik« št. 1866.
Sončno stanovanje
v I. nadstroplu, sestoječe iz dveh sob, kabineta in pritiklin, se odda s 1. ma-em, event. tudi preje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1830. (č)
ODDAJO: Trisobno stanovanje
s pritiklinami, v bližini centra, 50 korakov od tramvajske postaje, oddam mirni stranki s 1. majem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1709.
1 "nosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, sončno, se odda. Vprašati' Gospodarska pisarna, Še-lenburgova 7, I. nadstr. č
IŠČEJO: Enosobno stanovanje
išče za takoj dvočlanska družina. Ponudbe upravi Slov.« pod »Tiha 2« št. 1810.	(c)
Prodajalka
dobro izvežbana v špecerijski, modni in manufak-turni trgovini, prosi na-meščenje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1861. (al
tliržbodobe
2 čevljar, pomočnika
za močna eksportna dela sprejme takoi Pogačar, Kamnik.	(b)
Blagajnika
korespondenta - hitrega strojepisca - ki obvlada v govoru in pisavi perfektno slov., hrv. in nemščino, rabimo za sezono. Nastop takoj. Plača 1200 Din s prostim stanovanjem. V zadovoljivem slučaju nameščenje tudi preko zime. Ponudbe s prepisi spričeval v upravo »Slov.« pod »Zdravilišče« št 1772.	(b)
Brivskega pomočnika
dobrega, sprejmem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalno mesto« št. 1799. 1
26 leten lant
močan, zdrav, pošten — išče službo kot pomoč gospodarju, ali sluga, tudi kot hlapec, ker je vešč konjereje, v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1675.
Kateri trgovec
»pretme mlaišega pomočnika za trgovino z meš. blagom kot prodajalca ali kaj sličnega? Pišite upravi »Slovenca« pod »Vesten pomočnik« št. 1689.
Stalno službo
•luge, skladiščnika ali kaj primernega - išče kavcije emožen moški. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 1789.	(a)
30.000—40.000 Din
vloži trgovsko naobražen gospod v podjetje, ki mu nudi stalno primerno služ bo. - Eventuelno pristopi kot družabnik k dobro-idoči trgovini. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Sigurnost 30« št. 1790. (a)
Kuharico
katera mora biti zmožna samostojno voditi gospodinjstvo in ki zna res dobro kuhati — sprejme manjša trgovska družina v mestu na Gorenjskem. Strogi red in čistost v stanovanju se zahteva. V poštev pride krščansko misleča oseba z dališim spričevalom, ki je bila že dalje časa v boljši službi Naslov v upravi »Slov.« pod »Samostojna kuharica« št. 1624.	(b)
Pletiljo
za flah- in rašelstroj — zmožno krojenja in vseh v to stroko spadajočih del, iščemo. Potrebno je, da zna poučevati ostale delavke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 1683.
Prodajalko
veščo vrtnarske stroke sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« ood Zanesljiva« št. 1702. (b)
Kolar. pomočnika
prvovrstnega, vojaščine
Samostojno kuharico
v starosti od 35 do 40 let, iščem k večji družini. — Prednost prvovrstne reference. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1814.	(b)
Dvosobno stanovanje
lepb, blizu tramvaja, oddam marca za 340 Din. -Vodmat, Predovičeva 11, I. nadstr.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam dvema osebama. -Glince, Cesta IX. št. 21a.
Trisobno stanovanie
solnčno, poleg gl, pošte, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1787. (č)
Enosobno stanovanje
in prazno sobo takoj oddam. Cesta na Loko 22. č
Dvosobno stanovanje
v novi hiši. poceni oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1798.	(č)
Službo
zveznega tajnika razpisuje Zveza trgovskih združenj Dravske banovine. V poštev pridejo diplom, pravniki. Pogoji za sprejem se zvedo v zvezni pisarni v Liubliani. Trgovski dom. Prošnje je vložiti čimpreje.	(b)
Zobotehnik
pošten, priden, popolnoma samostojen, vešč del v kavčuku in zlatu - se sprejme. Ponudbe upravi »Slov.« pod »14« 1826. (b
Komfortno štirisobno
stanovanje
celo I. nadstropje in vrt, odda s 1 aprilom 1936 Društvo hišnih posestnikov, Maribor.
Trgovski potniki
ki so dobro vpeljani pri privatnih strankah, za prodajo moškega belega perila in blaga za vsakdanjo rabo - se sprejmejo takoj za Slovenijo, Hrvatsko in Dalmacijo. Ponudbe upr.
Slov. pod šifro »Sigurna eksistenca« 1803. (b)
Fanta
sprejmem za vsa vrtnar-
prostega, sprejmem I.az- ska dela. Lorbek-Hausam nik Ferdo, Radeče. (b) paher, Hoče
Stanovanje
dvosobno odn. trisobno -oddam z marcem. Želez-nina Koutny, Medvedova št. 28. (č
Enosobno stanovanje
samsko, s kopalnico in predsobo, v nebotičniku takoj oddamo.
Soba
primerna za pisarno, nebotičniku, se odda 1. majem t. 1. Informacije se dobe v upravi hiš Po kojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani Gajeva 5-II., soba 221. (č)
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhi nje in pritiklin, se takoj odda mirni stranki. Elek trika in vodovod v hiši
mm\
Učenko za trgovino
z mešanim blagom sprejmem takoi. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 1700.	(v)
Vajenca
pleskarskega in slikarskega, sprejmem z marcem. Hrana in stanovanje v hiši. Princ Evgen, Šmihel, Novo mesto.	(v)
Trgovski vajenec
krepak, zdrav, poštenih kmečkih staršev, v najmanj 2, razr. gimnazije -se sprejme takoj v trgov, z mešanim blagom pri tvrdki Z Kopitar, Planina pri Rakeku.	(v)
Učenca
za špecerijo, v Ljubljani, sprejmem z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1795.	(v)
17-Ietna deklica
z meščansko šolo in malo maturo išče mesto kot vajenka v trgovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vaienka« 1848. (v)
Šiviljsko vajenko
takoj sprejmem. Gorjanc Nunska ulica 3.	(v)
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite
aajbolje potom moie pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudoll Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telefon 38-10
Hranilno vlogo
Ljubljanske kreditne banke, 20.000 Din, prodam najboljšemu ponudniku -proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tri knjižice« št. 1579. d
Hranil, knjižice
vseh bank in hranilnic kupimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru.
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice ljubljanske prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšnja gotovina« št. 1663.	(d)
Knjižico za 8000 Din
Raihenburške posojilnice ugodno prodam. ■— Sitar Jernej, Šmihel, Novo mesto.	(d)
Kovaškega vajenca
močnega in zdravega — sprejmem takoj. Dopise upravi »Slovenca« Celje št. 1840.	(v)
Kateri stavbenik
prevzame adaptacijo hiše za hranil, knjižice Kmečke hranilnice, naj se zgla si pri Ant. Štruklju, gostilna Ziberd, Trata pri Št. Vidu nad Ljubljano, d
Vojno škodo
(ratno šteto) in druge vrednostna papirje kupuje in prodaja najugodneje trg. agentura banč. poslov Alojzij Planinšek, Ljub ljana, Beethovnova ulica št. 14-1. (palača Dunav). d
Lesno trgovino
sem odprl; imam 30.000 Din in parcelo ob prometni cesti pri trgovskem mestu, v ta namen iščem komisijsko prodajo event. kompanjona. Ponudbe v upr. »Slov.« pod št. 1818.
Priporoča se
za razne trgovske, bančne in kreditne posle, za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, hranilnih knjižic, realizacije, kompenzacije. razne nakupe, plačila in prodaje Alojzij Planinšek, trg. agent, za bančne in blagovne posle, Ljubljana, Beethovnova ul. št. 14-1. (palača Dunav). Jamči za vestno izvrševanje.	(d)
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice ljubljanske, Ljubljanske kreditne banke, Zadružne gospodarske banke, Kmet-ske posojilnice v Ljubljani in Celjske posojilnice d. d. v Celju - v vsaki višini - lahko najugodneje prodaste proti takojšnjemu plačilu. Pojasnila: Alojzij Planinšek, trg. agt. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. (palača Dunav).	(d)
' Inosobno stanovanje
na poljanski vilski četrti iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mara« št. 1828.	(c)
Samo 3 dni
veljajo še naše sejmske cene. Vprašajte nekoga, ki je tedaj kupil pri nas, in tud Vi bodete še hiteli kupit.
Ant. Krfsper, Ljubljana
Mestni trg	Stritarjeva ul.
Sobe
ODDAJO: Sobo
krasno opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1731. (s)
Opremljeno sobo
lepo, oddamo poštenemu gospodu ali gospodični takoj ali pozneje na Ko-deljevem, Klunova ul. 12, visoko pritličje.	(s)
Opremljeno sobo
oddam s 1. marcem. Dvo-rakova 3, III. nadst., levo.
Otroka
najrajši dojenčka, sprejmem v dobro oskrbo blizu Maribora. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 322.	(r)
Iznajdbe in patente
za izkoriščanje v inozemstvu prevzamemo ter ev. finansiramo. - Štedovna i privredna zadruga invalida Savske banovine, Zagreb, Gajeva 17-1. nadstr.
Prodam
333 kom. osnovnih delnic po 100 kron rogaške lokalne železnice. Ponudbe sprejme V. Drassal, Rogatec.	(d)
Solnčno sobo
s štedilnikom, v podpritličju, oddam mirni stranki, najraje drž. upokojencu. Naslov v upr »Slov.« pod št. 1745.	(s)
Opremljena soba
s centralno kurjavo - se odda s 15. t. m. na Vrtači. Vprašati v upravi »Slov.« pod št. 1484.	(s)
Opremljeno sobo
oddam. Sv. Petra c. 14-1.
Sostanovalko
sprejmem takoj. - Kolodvorska ulica 23. (s)
Prazno sobo
takoj oddam v pritličju. Zabjek št. 10.	(s)
I
Pohištvo
Pohištvo
I
kupite najceneje in po najugodnejših pogojih pri Gospodarski zadrugi mi-
ni Pnizve se I. Oražem, Mo-1 zarskih mojstrov, Ljublja (b) sle.	(č)1 na, Vegova ulica št. 6. š
Cenj. občinstvu
vljudno naznanjam, da sem otvorila trgovino z mešanim blagom. Priporočam se za cenj. obiske. Koman Franja, Stožice 130
Naznanilo!
Naznanjam, da sem odprl podružnico vseh modi-stovskih potrebščin pod firmo Josip Lulič, Ljubljana, Beethovnova 14. (r)
Davčne napovedi
za pridobnino, pojasnila: Davčna poslovalnica — Ljubljana, Šelenburgova
7/1.
(r)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka Ljubljana. Krekov trg 10.
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice ljubljanske lahko prodaste proti takojšnjemu plačilu. Pojasnila: Planinšek, trg. ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova 14/1.
Kredit
na hranilne knjižice preskrbuje in daje brezplač na pojasnila pri prodaji in nakupu istih Planinšek Alojzij, trg, agent, bančnih poslov v Liubliani, Beethovnova 14-1. (d)
Družabnico (-ka)
z najmanj 200.000 Din gotovine - išče dobro vpeljana tekstilna tovarna s specijalnimi, zelo idočimi artikli, v svrho povečanja obrata. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Rentabilno« št. 1822. (d)
Serijozen strokovnjak
ki desetletja sam potuje, išče kapital. Nudi se popolno jamstvo pod kontrolo dajalca denarja. Potrebna je zmerna vloga, ki se z naraščajočim zaslužkom obrestuje. — Soudeležba je zaželjena. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Dober zaslužek« št. 1815.	(d)
Hranilne knjižice
vseh zavodov, in
vrednostne papirje
kupujemo in prodajamo najugodneje. — Invalidska Zadruga, Zagreb, naš zastopnik za Dravsko banovino: Adamič, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 8. Telefon 32-86.
Zadolžnice
(obligacije) mestne občine ljubljanske, in tudi druge vrednostne papirje (vojno škodo itd.) prodaste najboljše proti gotovini v trg. agt. bančnih poslov Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14/1.	(d)
Posojila
vezana na štednjo in večletno odplačevanje, dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovanje za slučaj 6mrti. Banka in štedionica d. d. Krap. Toplice. - Glavni zastopnik za dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din znamke.	(d)
Posojilo 50.000 Din
iščem na bremen prosto posestvo, vredno 400.000 dinarjev. — Odplačilo po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varno naloženo« št. 1685. (d)
Družabnika
sprejme dobro vpeljano dobičkanos-no trg. podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobičkanosuo 300 « 1884 upravi »Slovenca«. (d)
Akademika
ali kakega državn. urad^ nika, stalno nameščenega, bi poročila bogata gospodična, dobra gospodinja, izobražena, zdrava, čiste preteklosti. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zvestoba« št. 1726. (ž)
Trgovec
in gostilničar, vdovec, želi znanja v svrho ženitve s starejšo gospodično ali vdovo brez otrok, staro 40 do 45 let. Primerno premoženje zaželieno. — Samo resne ponudbe s sliko podružnici »Slovenca« v Celju pod »Trgovina«.	(ž)
Železn. uradnika
bi poročila državna uslužbenka. Resne ponudbe v upr. »SI.« pod »Premož-na« št. 1762.	(ž)
Ljubljančanka
s pohištvom in 1500 m2 zemljišča poroči dobrosrčnega gospoda srednjih let s stalno službo, najraje državno, Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Značaj-na« št. 1749.	(ž)
Kateri gospod
od 50—60 let poroči trgovsko naobraženo vdovo, katera ne želi bogastva, ampak samo plemenitega moža. Ponudbe upr. »SI « pod »Skromna« št. 1747.
Automotor
Rdeč čebulček
nalični fižol, deteljno sume in suhe gobe ki puje-mo po najvišii ceni Sever & Korup.. Ljubljuna. (k)
BWE i PLAČt N POUKV I IOPAN.1,, ^
Ilirski ovčarji
rodovi ikom, naprodaj Siard, Trijovikl pri: > m
IftUMOMIKl
'Jl uodni fflagacin
čphšna tekstilna d. d.
Bjubliana
OKesini trg n
ODDAJO: Poslovni prostori
lepi, se oddajo na dvori šču V/olfove ulice št. 12 Pojasnila v trgovini Eria vec.	(n
prodam /« n; 'io <-J
di odnolovanja. N-e upravi Slovenca št. 1859.
Lohomobiio
ali
parne kotel
dobro ohranjen, co. 30 do ■10 m" kurilne površine — kupimo. Ponudbe na 11.: A, Resman k. d., Zagreb, Ilica 223.
Slikarsko podjetje
dobro vpeljano, v Mariboru, se vsled bolezni u-godno proda. Vpraša se: Knappek, Maribor, Tomšičev drevored 10, II. n
/AHlfVA'il BR^l»*CfN CENIK
;MEIMEL HEROLD -.fl
iNORNICt GIMBIl MARIBORU MV
ste lahko vedno
za moko, otrobe, oglu — raznih velikosti nudi
Podbevšek Hlip Li'ib!ju-»a VII, Celovška ces a 114
oblečeni
V Tržiču
oddam v najem trgovino na dobrem, promet, iem kraju. Informacije: Ruecb, Tržič.	(n)
Vinsko črpalko
malo rabljeno — kupim, Vrezner Marija, Svečina
Inštruiram
vse predmete nižje gimnazije. Kolodvorska ul. 5, pritličje.	(u)
Lepo vinsko klet
z založnimi sodi oddam Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1547. (n;
Nemščino poučujem
(pouk, pomoč,	konverza
cija) za nizko	ceno. Na
slov v upravi	Slovenca,
pod št. 1794.	(u
'»ttMKJB«——nu—11 uma■!■ i
Bcrnardinca
9 mesecev starega, zdravega, močnega, čistega -ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slov,- pod 1500« št. 1782.	(11
'0\ > noizuntj s 1} man?/ jm!
Uii/jOUHfJ MlAOJoS Z JU »2 »'J Ivpoja Oipil IJ 0A)S3S0ll -n m.>,;rr>u- . a sttjSn inqot( >
Na Jesenicah
prodam ali zameniam mi ze, stole, klopice. Kavar na »Pariš«.	(I
Parcela na Mirju
ca. 500 m2, po 140 Din, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vogalna lega« št. 1583. (p)
Šivalni stroj
nov, z okroglim čolnič-kom, šiva naprej in nazaj, Stika, štopa, 10 let garancije, proda za 1950 dinariev Draksler, mehanik, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Zahtevajte prospekt!	(1)
Najboljše!
unw«rauwaBi
Najcenejše!
Liubliana, Gosrosvetska 8 Telefon int 32-8n
Hrte, -/tla, posestva n o-^ceie
v naiv.čii izberi. Uspešno in kulantno posredovanje pr, nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin. Uprava tli: in posestev zanesljivo po dogovoru
Stanovanja in toVfl' v veliki izberi. - Ilišnm lastnikom oddaiamc brez-olačno. Hranilne khužifo Posreduiemc nahup in i ro-daio. Potoiila Vseli vrst preskrbujemo. Vse intormaciie brezplačno Pismen odgovor priložite znamko Din 3'—
Vino
močno, staro in novo (rizling), naprodaj. Naslov v upravi Slovenca Maribor št. 236.	(1)
Šivalni stroj
popolnoma nov, ki šiva naprej in nazaj, prodam po zelo nizki ceni. Livada št. 15.	(1)
Cenie emu občinstvu naznani,-im, da «em prevzel od g. PRELOGA
SsriuskE in česalni saton v Studencih,
Aleksandrova «.17 katereiia s. m popolnoma prenovil in moderno . premil. — Za številni ofcisk sc toplo prr oroča Fran/o W<rt. Shidenci pr-i Mariboru.
n katerih IS'"" j-,l;l!» po .-imvuiiiji, o.i iniuj.. ..-»eiCj najpopolnejši oglasi v »Slovencu su najcenejša in najuspešnejša reklama za vsnkn stroko trgovine in obrti.
ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki .smo ga prejeli ob izgubi naše linbljene sestre in tete, gospe
Lep poslovni prostor
velik, za večlo obrt ali industri'o, oddam na Erjavčevi cesti št. 9. (n)
V najiem vzamem
posestvo ali gostilno na deželi, tudi kupim od .starega gospodarja, kateri nima svojih naslednikov, tako da si izgovori dosmrtni užitek. - Ponudbe poslati v upravo .Slov.« pod »Starost preskrbljena« št. 1817.	(p)
Hiša s pekarno
sredi mesta Krania naprodaj. RePektanti nai pišejo upravi • Slovenca« pod Hiša s pekarno« št. 1680. (p)
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, posebej še č. g. kaplanu dr. Kraljiču za tolažiln-.-besede, dalje g. dr. Krajcu za požrtvovalno zdravljenje, čč. sestram iz Vincentinuma ter vsem znancem in prijateljem, ki so d -ago --ainlco spremili na 'njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 10. februarja ob pol osmih v mestni župni cerkvi pri Sv. Jakobu. Ljubljana, dne 9, februarja 1936
Žalujoči ostali.
Trgovino
z mešanim blagom ali opremljen lokal, na prometnem kraju - vzamem takoj v najem. Podrobne ponudbe upravi »SI.« pod Trgovina 25« 1791. (m)
Večjo množino
na roko prebranega krompirja, belega in rosa — zgodnega — takoj kupi po povzetiu. Ponudbe z vzorci na: Lovro Wilhelm Srij. Čakovci.	(k)
Pianino
želez.ne konstrukcije kupim. Ponudbe s točnim opisom in skrajno ceno podružnici -Slovenca* v Celju pod Takojšnje pla-
Dvostanov;»n'sko vilo
ob Dunajski ce3ti, tik gozda. blizu Ljubljane, prodam. 5000 m" vrta, ribnik, garaža. Zraven avtobus in železniška postaja. Cena 160.000 Din, polovico v knjižicah. Ponudbe upravi Slovenca- pod »Najlepši kraj^Jt. 1027._(p)
Restavracija
v Zagrebu, nasproti glavnega kolodvora, najboljše in komfortno opremljena (s stanovanjem), z garan-tiranim visokim letnim prometom — ugodno naprodaj. Pojasnila se dobe v Ljubliani, Tavčarjeva ulica št. 3-II. levo. (pl
Krčma a la bufet
dobro vpeljana — lepo opremljena — v strogem centru slavonskega mesta, takoj naprodaj. Cena 12,000 Din. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nova Gradiška« 1711. (p)
Hiša
nedograjena, naprodaj v Novem mestu. Poizve se pri odvetniku Vebletu in v Ljubljani, Predovičeva št. 34.	(p)
Majhno posestvo
obstoječe iz vinograda, sadonosnika, njiv, 20 minut od glavnega kolodvora, prodam. Počehova 88, pri Mariboru. Posredovalci izključeni.	(p)
Dva ha gozda
s trdim lesom, v Pečov-niku, prodam. Naslov v podružnici Slovenca« v Celju._(p)
Trgovska hiša
v Ljubljani, do 1.000.000 dinarjev, se kupi. Ponudbe posredovalnici »Ra-pid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	(p)
Posestvo
pri Sv. Juriju ob juž. ž., Crnolica 33. za 35.000 Din naprodaj. Boiglez Jakob,
ssastts&epis^^
Zahvala
Za mnoge izraze sočutja in sožalja ob priliki bridke iz našega dobrega soproga, brata itd., gospoda

Staro zimo, zlato lobovic
an srelurme Hr«ne

Zahtevajte cenik!
gostilničarja in posestnika
se najtopleje zahvaljujemo- Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini. zlasti gospodu Mihaelu Jenku, ekspozitu v Mostah, da je dragega pokojnika tako lepo pripravil za večnost, dalje gospodu dr. O,šolniku, pevskemu zboru »Hugolin Sattner« v Mostah, Bojevnikom, ter vsem, ki so ga v bolezni obiskovali in v tako velikem številu spremili na niegovi zadnji poti.
Ljubljana- Moste, dne 7. februarja 1936.
Žalujoča soproga Antonija Komidar
v svojem in v imenu ostalih sorodnikov.
kuputem no naivišiih dnevnih cenah
A. K A.JFEZ
urar
Mubljana, Miklošičeva 14
in sin
Ljubljana. TyrSeva c. 36
Koncertni klavir
prvovrsten, železne konstrukcije, brezhiben, primeren tudi za učne zavode, dvorane itd, - naprodaj. Več v upr. »SL« pod št. 1767.	(g)
krojaške odrezke. tekstilne odpadke, ovčio volno
kupi vsako množino Arbeiter, Maribor Dravska 15
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja. ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega tako zelo priljubljenega brata in strica, gospoda
kadar treba določiti časops, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrt nik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj sigurnejše v stik z najširš mi kupno-močnimi sloji prebivalstva In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — / malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča1
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15% Anton in Vladnnn Preskcr. Sv Petra cesta 14 (1)
Neveste!
Posodo in vso opremo za kuhinje izherete tudi na knjižice najugodneje pri »JEKLO« - Stari trg.
Premog, drva. koks
prodala Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev t6 Telefon 33-13
Nodroce
posteljne mreže železne zložljive postelie otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13.
Ugodni nakup morske trave žime cvilha za modroce m blaga ta Drevleke oohištva
Sveie najfinejše norveško
ribje olje
ti lekarne dr. G. Piccolija » Ljubljani
•e priporoča bledim ui slabotnim osebam.
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneje
Pišite še danes!
Ost a n h i
mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, pristnobarvni »Paket seriia A« za moško, žensko, namizno posteljno perilo in rjuhe. »Paket seriia B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebuioč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko suknjo' oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti Neprimerno vzamem nazai in zame-niarn Pišite takoj na »Kosmos- razpošilialnico, Maribor. Dvorakova ul. 1.
Gospodinje, obrtniki!
Iz skladišča odprodaja
kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače po n a i n i ž j i h cenah Stanko Florjančič, železnina. Rcsljeva cesta št 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov.	(1)
Mizarji!
Vsakovrstno okovje za okna in vrata, pohištveno okovje, mizarsko orodje in vse železninske potrebščine dobite najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, železnina, Ljubljana. Gosposvetska L	(1)
Živinorejcem
priporočam kot izvrstno krmilno sredstvo ječmenov treber z dodatkom sladkorne melase. Stalno sveže v zalogi: Tovarna slada J. Kirbiš, Celje. (1)
Pletilni stroj
za nogavice, nov, za polovično ceno prodam. Naslov: Uprava »Slovenca« pod »Regentin« 1712. (1)
Do 2000 sadik
mahonija prodam. Vprašati: Zvezna ulica 6, Zelena jama.	(1)
Pes volčjak
zvest čuvaj — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1635. (1)
Puškarsko orodje
■i posamezne dele za orožja po zelo nizki ceni proda Dasch Ernst v Ptuju, Prešernova 36. (1)
Drttžbeni oklic
V zapuščinski zadevi po umrlem Paniču Matiji se bo vršila
prostovoljna javna sodna dražba v zapuščino spada,jočegu pohištva, obleke, perila, zlatnine in srebrnine
dne 14. februarja 15136 ob pol desetih dopoldne v Ljubljani. Linhartova ul. št. 35 (Luščilnica riža). L. S.	Pleiweiss Kari 1. r..
javni notar kot sodni komisar.
VILA m BLEDU
se išče, 3 opremljene sobe s kuhinjo za začetek maja do konca septembra.
Ponudbe z označbo cene na
»PROPAGANDA« A. D.,
preje Jug. Rudolf Nosse a. d.
Beograd, pošt. predal 409 pod »495«
KLJUČ SVETA " ZA VAS JE
PHILIPS RADIO APARAT
TYPA 510 A
Din 270-
MESEČNO
TYPA 944 A
Din 120'-
MESEČNO
Prvovrstna izdelava Nizke cene
Dolgoročno odplale-vanje
Typa 510 A 5-j-l cevni oktodni superpozi-cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija tadinga, skala z izpranimi imeni postaj.
Cena.......Din 3825-—
na obroke naplačilo . . . Din 278 — in 15 obrokov po ... . Din 270-—
Typa 944 A 2~\~1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena	. Din 1995-—
na obroke naplačilo Din 159-— in 18 obrokov pa . Din 120-—
ZAHTEVAJ IE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU
HCIITTliCD LJUBLJANA, Aleksandrova 6 . JU I I ilLIf "CELJE, Aleksandrova 9
Zahvala
Za premnoge izraze iskrenega sožalja in za krasne vence ter šopke, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Josipa Volavška
sodnega uradnika v pokoju
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in bivšim stanovskim predstojnikom in tovarišem srčno zahvalo, kakor tudi vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in g. dr. Lutmanu, ki so mu blažili in lajšali zadnje ure življenja. Maribor, dne 4. februarja 1936.
Žalujoči ostali.
Ob prerani izgubi našega
Slankctn
se prisrčno
zahuatiiiiemc
Naš dobri soprog, ljubljeni oče, stari oče, tast, stric im svak,
gospod
Martin Novak
Pisalni stroj
»Mignon«, dobro ohranjen , - proda za 800 Din Re-denšek, Domžale.	0)
Mokovnik jui. iel. v pokoju
nas je dne 7. februarja, previden s sv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni, v 86. letu starosti, za vedno zapustil.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 9. februarja 1936 ob pol štirih iz doma žalosti Podmilščakova ulica 37a na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša se bo brala v petek, dne 14. februarja 1936 ob pol sedmih v župni cerkvi v Šiški.
V Ljubljani, dne 8. februarja 1936.
Žalujoče družine: Novak, Šalehar, Valentsn, Zupan, Maglica
in sorodstvo.
g. županu Bulcu z Mirne za takojšnjo in spretno pomoč ob nesreči, čč. usmiljenim bratom bolnišnice v Kandiji za človekoljuben sprejem ponesrečenca in požrtvovalno postrežbo v času, ko je železna narava mladeničeva polagoma klonila smrti, g. primariju dr. Pavliču za mojstrsko izvršeno operacijo, za trud in prizadevanje, da bi ohranil mlado življenje, prečastitemu g. proštu dr. Čerinu za tolažilne obiske bolnika, g. sreskemu referentu dr. Kiisslu za ljubeznivo pomoč in naklonjenost ob prevozu pokojnikovem na dom, g. trgovcu Korenu iz Črnomlja za očetovsko skrb, ki jo je posvečal Stankotu v bolnišnici, g. Kobariku iz Trebnjega, g. sod. predstojniku Grozniku in njegovi soprogi, g. M. Golobu, g. Novini iz Novega mesta, g. Fr. Pencatu ter rodbini Šlajpahovi iz Mokronoga za ponovne obiske našega bolnika, g. duh. svetniku župniku Bukowitzu za dragoceno tolažbo in globoko sočustvovanje, njegovim mladim prijateljem, mokronoškim fantom, posebno Henriku Bulčevemu in rodbini Peterlinovi, ki so ga zvesto in z ljubeznijo spremljali od trenutka, ko so ga mrtvega ponesli preko domačega praga, pa do tedaj, ko so ga položili v zemljo, molili ob njem, mu zapeli podoknico v slovo in ga obsuli s svežim cvetjem, pevcem mokronoškim za ganljivi žalostinki, gasilnemu društvu Mirna in gasilnemu društvu Mokronog za udeležbo pri pogrebu, in vsem številnim znancem in neznancem, ki so spremili Stankota na zadnji poti. Posebej hvala onim, ki so darovali krasne šopke in vence. Vse naj blagoslovi Bog in jim tisočero poplača! Mokronog, dne 2. februarja 1936.
Žalujoča rodbina Koželje v a
in sorodniki.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Kare! čeč.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Viktor Uencic.
Štev. sa.
KiUntSHMX, <tr>e 9. februarja 183A.
Strsn 5
V Berlin in Hamburg
Posebni vlak /a študijsko ekskurzijo v fterlin-Harnburg itd. se formira s Ljubljani, kjer je tudi izhodišče i/leta.
I/. Ljubljane odpotujemo 5 avgusta t. I. na večer in sieei preko jesenu:. beljaka in Sulz.burga \ Miiriebcn, komoi prispemo 6. avgusta ob ca 7 dopoldne Tu sc v najbližji restavraciji nekoliko pokrepčamo, nato pa ogledamo svetovno znani Deui.schrs-Musouni. ki /družuic \ ca. 400 sobanah Mto zgodovino iu Uiilliuo Nemčiic. Kdor bo hotel videti in prepotovali vse razstavljene prostore Ic ogromne palače, bo moral napraviti nič manj, kot
16 krni	. , . ..
Po ogledu gor.il omcnienega čuda ic kosilo \ najbližji" restavraciji m malo počitka, nato pa ogled raznih zanimivosti, predvsem ogromne in najmodernejše pivovarne, kier bomo imeli ludi icdko priliko videti temperamentne liavarcc pri pivu, citrah in kitari . . Po večerji odhod z vlakom preko Niirnbcrga in Leipziga v fterlin. Tu ostanejo od 7. do 12. avgusta z i/jemo enega dne, ko napravimo izlet v Hamburg.
Poleg sto in sto zanimivosti šlirimilijoiiskega velemesta itd. nas bo zanimala predvsem olimpijada, oz. olimpijske igre, vsemogoče kulturne naprave, cesarske palače in njihove razkošne grobnice, ogromni zoološki vri, v katerem prav ničesar ne manjka, filmsko industrijo, aerodrom zračnih »pošasti«, kjer nas lahko preseneti tudi kakšen »Zepelin«!, čudo današnje tehnike itd. Zlasti zanimiv pa bo zlet z ladjo v Potsdam!
Poleg vsega tega, nato še en dan v I lamburg, v severno morje, največjo obmorsko trgovsko luko na evropskem kontinentu. Ogromni prekooce-anski parniki, ladjedelnice, itd., vse io bodemo doživeli, ne sanjali!
Vrnemo se po isti poti tako, da bodemo »pa-
sirali« vse kraje podnevi, kjer smo se prvotno vozili ponoči.
V	tipično nemškem mestu Niirnbcrg ter noši I juhljani zelo podobnem Salzburgn sc ustavimo na/a | grede.
V	Ljubljano prispemo 14 avgusta iomio pred d\cma praznikoma, kot nalašč, saj niti v dveh dneh ne bodemo mogli vsega povedali, kai smo doživeli in videli .. .
Na razna vprašanja sledeče:
Tr dni zapade tretji obrok. Kdor istega še ni vplačal, naj to nemudoma stori, ker mu moramo sicer zaračunali v načrtu predvidenih 10% več.
Po zadnjh informacijah iz herlina bo na razpolago šc nekaj vstopnic za one, k sc prijavijo do L aprila i. I.
Vplačilo o/., nakazilo nai sc glasi vedno na ono osebo, ki jc bila prvotno prijavljena, oziroma za kolero se je vplačal prvi obrok, ker ie sicer točna evidenca silno otežkočena in zvezana z nepotrebnimi stroški.
Ako kdo nakaže za vrč oseb na eno iu isto položnico skupaj, naj to vedno na hrbtu dotične položnice napiše, za koga oziroma katero osebo je znesek nakazan.
Ponovno poudarjamo, da bo vodstvo udeležence porazdelilo lako, da bodo skupaj listi, ki to žele.
Pred odhodom prejme vsak udeleženec posebno knjižico s kratkim opisom naše ekskurzije, z imeni vseh udeležencev ler razna druga navodila. Za veliko noč razpošljemo vsem lozadevne vprašalne pole.
Informacije za Berlin-I lamburg itd. daje S. K. Planina (jože hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke) Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. Prijavite sel
Pri zaprtfu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravna FRANZ IOSEF grenCice.
Registrirano od Min. soo. pol. in uar. /dr. S. br. l.r).48i> oii 2,S. V. |SJ.>.
Ljubliana
© Kip kralja Aleksandra na univerii. Vredna svojega naslova je naša univerza včeraj počastila spomin Nj. Vel. kralja Aleksandra. Po nalogu bana dr. Marka Natlačena je banovina pred časom odkupila umetniško izdelan kip pokojnega kralja, ki ga je napravil priznani umetnik g. Niko Pirnat. Ta kip je prelil v bron g. Franc Mostar, tudi že priznani in za najtežja umetniška dela sposobni livar na Galjeviei. Banovina je krasni kip kralja Aleksandra dala na razpolago univerzi, pridržala pa si je lastninsko pravico. Univerza je za ta kip kupila kamenit podstavek iz ihanskega kamna. Podstavek je obklesal kamnosek Novak iz Podgore pri Št. Vidu nad Ljubljano. Včeraj dopoldne so v avli univerze postavili na ta podstavek bronasti kip kralja Aleksandra. Efekt je bil takoj očiten ter so profesorji in dijaki z velikim priznanjem Občudovali novo postavljeni spomenik, kateremu tvorijo vedno zelene rastline. Podstavek je 1.30 m visok, nekoliko rdečkast kvader, kip, ki predstavlja kralja Aleksandra v polni doprsni življenjski podobi, pa je tudi skoraj visok 1 m. Je to prvi spomenik kralju Aleksandru v Ljubljani, zaftaj dosedanji kipi niso toliko dostopni javnosti, temveC eo omejeni le na razne dvorane. V prihodnjih dnevih bo avla še nekoliko očiščena in olepšana, tako da pride spomenik do svoje polne veljav«.
■■ KINO SLOGA Telef 27-30 ~
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri veseloigra
Ljubezen na dvoru
veselt ln srečni dnevi v Inchlu. Zada]l tlim pokol ne Honsl Nlese ln « njo le« JiciiK, Oeertf Aleksander, Oretl Thelmer, llzzl Holzschub
Dodatek: ▼ kraljestvu mravelj ln nov ivočnl tednik
Matineja ob 10'30 dop. po enotni ceni Din 4'50
OCl ČJORNA)A,
Harry Baur Simone Simon
© Taveneerkveni sestanek članov moSke in mladeniške kongregacije bo danes teden, v nedeljo 16. februarja ob 5 popoldne v družbeni dvorani. Vabljeni tudi po članih vpeljani gostje.
© Gledališki oder v Rokodelskem domu bo drevi vprizoril novo predpustno veseloigro z naslovom »Kurentova nevesta«. Igra je jako živahna. prepletena s petjem in godbo, ltežijo in vlogo župana ima g. Janko Novak, Kurenta igra g. Cestnik. — Predprodaja vstopnic je dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek igre je zvečer ob pol osmih.
Prostovolj. javna dražba
koles, ritffreb^jeih sa avtomobile, motocikle, kolesa, šivalne stroje; športnih potrebščin (smuči, drsalke, smuč. jopirc. šali); cl. baterij, trgovskih pultov itd. Miklošičeva r. 30. Ljubljana, od 11—30. febr. t. L
© Obisk razstave angleških fotografij v Jakopičevem paviljonu je zelo razveseljiv. Kakšno zanimanje vlada za to razstavo, najbolje ilustrira dejslvo, da jo je že prvi dan poselilo okoli 400 uSeb. Razstavljene fotografije prikazujejo res tipične prizore iz angleškega življenja in jiokrajine. Razstava bo trajala samo še nekaj dni, to je do vključno ponedeljka 10. t. m. do 19 ure. Oglejte si zanimivo razstavo! Vstopnine ni.
0 Odlikovanje zaslužene soeialne delavke. Glavni odbor Rdečega križa v Belgradu je odli-kovhl s priznalno diplomo in s srebrno kolajno go. Rozi Jagodic, soprogo pisarniškega uradnika v pok. Ga. Rozi Jagodic si je to odlikovanje več kol zaslužila, ker je naši javnosti že dovolj znano njeno delo v skladišču oblek Rdečega križa v Ljubljani ler pri drugih socalnih akcijah in ji zato iskreno čestitamo.
© Pripravljalni tečaj ra dijake srednjih in meščanskih šol. Društvo brez.joeelnih profesorskih kandidatov priredi zji dijake srednjih in meščanskih šol pripravljalni tečaj v obliki inštrukcij. Tečaj bodo vodili samo brez|oselni profesorski kandidati, ki bodo po možnosti v stalnih stikih s profesorji ljubljanskih šol. Vsak profesor bo uči) •fcmo predmet svoje stroke in tako se bodo dijaki
jod veščim in strogim nadzorstvom mogli temeljito pripraviti za šolo. Vsak predmet se bo poučeval 3 ure tedensko. Vpisovanje se vrši vsak dan od 5. februarja dalje, na II. deški meščanski šoli v Beethovnovi ulici 7, pritličje, desno — od 15 do 16 p>o|K)ldiie. Tečaj se prične 10. februarja. Informacije se dobe islotam.
0 »Bocraccia«. ki se vprizori danes popoldne z go. Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi, je g. ka-pelnik Štritof oskrbel s petimi novimi kupleti. Vseh kupletov je 15 in so za to predstavo tiskani na sporedih. Komični moški trio tvorijo gg. San-cin, Peček in Janko, ženski pa ge. Ribičeva, Kpa-nova in Kogejeva. Predstava je po znižanih cenah od 30 Din navzdol.
Prostovoljna javna dražba
koles; potrebščin za avtomobile, motocikle, kolesi, šivalne stroje; športnih potrebščin (smuči, drsalke, | smuč. jopice, šali), el. baterij, trgovskih pultov itd. Mikloiičeva c. 30, Ljubljana, od 10. — 20. febr. t. I.
© Ženski odsek Senlpeterske prosvete priredi 10. t. m. ob 8 zvečer v društveni dvorani skioji-tično predavanje o sobnih in vrtnih rastlinah. Predaval bo ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap.
© Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in 8 in jutri ob 8 »Princeso Turandot« (Willy Fritsch, i Paul Kemp) in senzacionalni film »Doktor X«. ! Danes ob 3 »Princeza Turandot« po znižani vstopnini.
© Redni obfni zbor društva železniških upo-jencev za dravsko banovino v Ljubljani bo dne 16. februarja I. I. ob 2 popoldne v salonu restavracije pri Levu, Gosposvetska cesta 10 v Ljubljani. Pravico udeležbe imajo le člani, kateri so vljudno vabljeni.
I © V zavodu sv. Marte, se dobijo kuharice, služkinje, sobarice in druge delovne moči v gospodinjstvu. Cenjenim gospiem in gos|xxlinjam se toplo priporoča naš zavod. Streliška ulica štev. 2, Ljubljana.
ODVETNIŠKA PISARNA
dr Počel« Fran
preselila iz lokala Sv. Petra cesta 26 v Kolodvorsko ul. 6 na vogalu v Prečno ul.
© Kino Adrian — St. Vid danes ob 4, 6, 8 vesela družinska komedija »Igra z ognjem« Bogato dopolnilo kratkih filmov.
© Služkinje! Obveščamo vas, da priredi Po-6elska zveza 6 kuharski tečaj, ki se j>rične 17. februarja. Povabljene so vse tiste služkinje, katere so se že priglasile za la tečaj, da pridejo na razgovoru i sestanek 14. t. m. ob jx>1 9 zvečer. Vabi Poselska zveza
© Ne delajte si skrbi, če vaš sin ali hčerka v šoli slabo uspeva. Vse to se da še popraviti, seveda če si pravočasno poiščete dobrega inštruktorja. Na naši univerzi je mnogo akademikov, ki bi se radi potrudili, če jim je vsaj z malimi sredstvi zagotovljeno bivanje v Ljubljani. Obrnite se torej iia Akademski urad dela, ki uraduje vsak dan od 11 — 12 ua univerzi, vhod dvorišče desno. Preskrbeli vam bomo res dobro moč.
Lepa pri lile o
Tri lepe, velike kompletne IZloZbe ZO trgOVSKl lotiti! S stekli, rolo in senčniki, ter Kompletni pOrfOl za manjšo trgovin . in velika lOIlČena pet se vsled prezidave ceno oroda. Poizve se v modni trgovini A. Žiberl, Kongresni trg št. 1'.
© Velikodušni dar Podpornemu društvu slepih. Ugledni avtoizvošček g. Jožko Kržič iz Ljubljane je daroval imenovanemu društvu naineslo fantovščine ob priliki svoje |>oroke v Brestu plemeniti dar 200 Din kol |*xlporo za revne slepe. Društvo se cenjenemu darovalcu za velikodušnost najiskreneje zahvaljuje. Obenem prosimo javnost, rla bi sledila temu zgledu in priskočila na jkv inoč ubogim slepim.
© Tri prometne nesreče. Zadnje dni policija očitno nima pose.bnega dela. zakaj včerajšnja fx> ročila govore le o treh prometnih nesrečah, ki so se pripetile že v četrtek in pielek. Na Poljanski cesti sta trčila dva avtomobila in si poškodovala blatniku. Na Poljanski cesti je skora ob istem
Tel. 22-21 KINO UNION Tel. 22-21 Ne]lepfi Hlm IH« * novi sumi 191«. Prijatelp lepih filmov govore navduleno o v(erajin|l premieri!
Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Kot dodatek: „Cnrmen" i baritonom POMORA rOM FABSBANDERJKM in najnovelll ivočnl tednik
ČRNE ROZE
liliano Harvcv in Willyja Fritscha
Po ilolgili letih vldnno Bpet zdruSena
Matineja ob 10 30 dop. Knotne cene Din 4.50
Vlasta Burian jgj ^ fe,d|||aria,
času prišlo dn trka med drugim avtomobilom in ] tramvajskim vozom, na 1'vrševi renti p« je v [>elek prišlo do karanitola med dvema kolesarjema, o čemer smo že poročali. Policija niti v enem primeru ni mogla ugotovili krivde.
• Za »smošolra-piigorelcii »ino prejeli: Neimenovan 50 llin; neimenovan v znamkah 9 Din. Mog povrni!
SANAT0R1UM
EMONA
Celje
Ljubi lana hoimniiki ga ul. 4 Zdravnik: Tel. H«-*8 ord nira <id U ' dr. Fr. Dergauc, kuurg. *ef \>r inarij \ p.
22. dražba kot dlvladi
no vcieselmu 9. morro 1036.
Pošljite blago na nasl v: L ubliana. »Divja koža Vcleseicro.

© 500 llin dobi, kdor izsledi lata. I kradeno je bilo kolo znamke Diirrkopf št. 09.1148, črno pleskano, |Osamezni deli pokroniniii. Kdor izsledi kolo ozir. tatu, dobi 5<Kl Din nagrade. Sporoči naj na naslov: Mihelič in drug, Ljubljana, Tvrševa cesta 41.
© Viklorčka so ie prijeli. Zadnjič srno poročali, da je ušel iz. ljubljansko bolnišnice znani Viklor Hočevar, ki je v kaznilnici obolel. Viktor-čka so stražniki iskali po mestu, včeraj pa ga je stražnik srečal na cesti in ga seveda takoj od-vedel na policijo. Viktor je nc|oholjšljiv kriminalni tip, ki je imel zadnjih 10 let neprestano opravka s (»olie.ijo in sodnijo.
Jubilej vzorne krščanske žene
Včeraj, dne 8. februarja je praznovala v vseh Štorah in bližnji in dalnji okolici dobro znana in od vseh spoštovana gospa Apolonijn II e rman svoj 75. rojstni dan, danes, v nedeljo, jia praznuje svoj god. Ob tem jubileju se gosjia Herman / vesolji spominja vseh lepih in žalostnih dni, ki jih je preživela v dolgih letih dela in trpljenja. Naša jubilantka je doma iz, Trbovelj, kjer se je rodilu 8. februarja 1861. L. 1891 se je poročila s sedaj že pokojnim pekovskim mojstrom Ivanom Hermanom. Od leta 11X11 sla vodila z rajnim možem dolgo časa v splošno zadovoljstvo v štorah gostilno, kjer so se ločila najboljša vina in dobile dobre jedi. Pred leti ji je umrl mož in od takrat vodi pekarijo jirav tako v splošno zadovoljstvo, sama. (lospa Ijerman je znana kol vzorna krščanska žena, ki ima usmiljeno srce za reveže, mnogo razumevanja za slu-žinčad in je prav zaradi lega pri vseh. ki jo poznajo. zelo priljubljena. Je ludi pridna naročnica in čitateljira dobrega katoliškega tiska. Ob njenem jubileju ji želimo iz vsega srca, da bi ji dal Bog dočakati v sreči in zadovoljstvu še mnogo veselih dni!
Mu lej Valentin - 60 letnih
Te dni praznuje šestdeset letnico svojega življenja naš dolgoletni naročnik, gospod M u I e j V a 1 e n t i n , posestnik in industrijalec na Lancovem pri Radovljici iu na Bledu. ?,e kol 18 lelni mladenič je začel prve poizkuse z lesno trgovino. Imel je vedno lepe uspehe, v glavnem zaradi lega. ker se delu ni bul, pač pu je včasih delal za dva. 1'ri vsem pa je zaupal v Boga. liavnal se je jio načelu: Moli in delaj! S svojimi prijatelji g. Resuianom, g. lludoverni-kom in g. Jancem jo ustanovil lesno trgovsko družbo, ki se je razvila v ugledno družbo v tu-in inozemstvu. Pomagal je osvoboditi to stroko trgovine od tujskega jarma v gorenjskem kotu. Sedaj je lesna trgovina v krizi, toda trdno smo prepričani, da bo kriza prešla. Želimo našemu slavljencu, da bi deloval v krogu svoje družine še mnogo let v prosjieh našega slovenskega gospodarstva!
Vprašajte Vaše sosede
za mnenje, katero milo je najboljši. Povedale Vam bodo, da je to
HUBERTUS
naše kvalitetno domače milo.
Skrivnostno smrt 78letnege moža
Te dni je bil obveščen cnmreški oglednik mrI1-čev Janez Jarc, da je v Svečana h umrl prt [io sestnici Jožefi lledl 78 letni občinski ubožec Tomaž Socher. Oglednik se je odpravil na svoj josel ter je našel truplo |okojnega že na mrtvaškem odru v veži Hedlove hiše. Na pragu ga je sprejela posestnim ter mu rekla, naj mrtvaško prijavnico le dobro napiše, da mu Iki dala potem za žganje. To je vzbudilo v ogledniku sum ler je preiskal truplo pokojnega Soclierja natančneje,. Na glavi je našel na sencih krvne podplutbe in ogre-botine. Prijavil je slučaj orožnikom in nato «e je izvršila preiskava. Ugotovili so. da so bili zapleteni v stvar trije mladoletni fantje. Fantje so nato izpovedali, da «o prišli v vas k Hedlovim. Posestnim Jožefa lledl jim je dejala, naj eredo v hlev ter z,dražijo starega Soclierja. ki je že dve lel i živel pri hiši ter krmil živino, da bo vstal. Fantje so našli starčka s|>eče.ga na lo-stclji. Znosili so v hlev razbito opeko ler jo začeli metati v ležečega reveža. Več kosov opeke je starčka zadelo, med temi nekateri tudi v glavo. Starček se ni več dvignil iz |>ostol.jo ter je uinvl. Na |od-lagi leli izjav je pregledal truplo jKiliojneu.i občinskega reveža uradni zdravnik, ki je ugotovil, da izvirajo poškodbe na sencu mrtveca nedvomno od tujega Irdega predmeta, da pn nii*> same nn uobi smrtim
r Veličasten pogreb ge. Stermeckijeve. V
petek popoldne je pierano umrla soprogo uglednega velelrgovca in podpredsednika celjske mestne občine, ga. Faiue.i Stermecki, nastopila svo~ 10 /iidiiiii pol. Pied hišo žalosti v Gregorčičevi ulici sc jc zbralo toliko občinstva, kakor ga C elie že davno ne pomni. Po opravljenih molitvah pred hišo je zapel moški zbor CPI) n slovo »Spomlad' vse sc veseli«, pevsko društvo <t>lika» pa »Vigred •■c povrne Nato se jc začel pomikali dolg spte vod. Za kir/rin iMiprej trgovsko iiiidiilje\riln.i šolo s profesorskim zboioin. nato vsi uslužbenci hnlke Stermccki, 100 po številu, zalem gasilci, voz. z venci, duhovščina, zalem voz z zcmskimi ostanki pokojne. Za krslo so stopali najpri i svojci, haI" Pd mostni župan g. Mihrlčn', oki glavni g t]r Zobce, mag. direklor g Subir, naduhe dolga vrsln celjskih dam, noto pa istotako nepregledna vrsta moških Celjska trgovina in druga odlična javnost je bila zastopana pri pogrebu korporatiMio. Po ulicah, kjer sc je \ il sprevod, so |n|r ta i'as zaprle ligovinr Na pokopališču sc ji po opravljr nih molitvah, ki jih ie opravil ob asistenci u opat lurak, poslovil od rajne najprej \ imenu nameščen cev tvrdki' Stermecki g I Telili, nafo pa v imcnn Kola ga. Zupančič. Oljka je /apela \ slovo »Vi gred sc povrne i, CPI> pa IMugor mn
cl te tnannfnkturna trgovin*
Za veliho Celje
Franc Dobovičnik v Celiu
nabavila za npomlad ln po'etle 19SS ogromni mnoitno vneli najraillinojšlh vrst SUHNA, H/iriG/VRNJl 1« »ploh vnegablRKa »» obleke od naleeneISe do na]flne|le kvallMU«
3 m modno sukno za komp tdno
športno obleko	od Din 75' naprei
3 tn mode polkimgarn za celo
moško obleko	od Din 120* naprn
3 m Kamgarna za kompletno
mošk i obleko	. od Din 195'- naprej
Nič več nI potreba kupovati moškega blaga od nepo znanih prodalaletv. ki Vam prinesejo b,ago na dom
ponudit, ker navadno Kupec nasede. Firma Dobovičnik Ima nad 800 vzorcev sukna na ia logi, ima lastno tovarno ra prešite odele ln perilo.
Občinstvo se naprofta da si ogleda zalogo.
0 Voinbergnrjevo »Vodo« bodo uprizorili da nes ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnic člani jugoslovanske strokovne zveze.
pr Občni zbor Kal. gospejnega drušlvn dobrodelnosti v Celju. Danes popoldne ob 5 ima Kal. gospcino drnšlvo dobrodelnosti v Celju svoj 57. redni občni zbor.
Prevzem pekarne
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staro znano Janičevo pekarno v Gosposki ulici v Celju. Potrudil se boni. da bom nudil obirnstvu vse vrste peciva po dnevnih cenah ter se priporočam za obilen obisk.
Celje, dne 5. februarja 1936.
Edvard Jonke
& O smrli v gorah bo predaval na prosvetnem večeru KPD julri, v ponedeljek ob 8 zvečer v dvorani Ljudske posojilnice gosp prof lanko Mlakar.
Priporoča se
GOSTILNA »BMANIhOli*
Anion H o b e k
Celje — Kralja Pelra cesta
»Pasijon«, velikonočni inisterij v sedmih skrivnostih in s tremi prcdpodobami, ki ga jc napisal pisaieli Ksaver Moško, je pravkar izšel v založbi Družbe sv. Mohorja. Kakor čujeiuo, je po novem Pasijonu zelo veliko povpraševanja
Hlače in rokavi se ne svelijo več
ler so kakar novi, če jih prinesete v I. Mariborsko pdrno pralnico Maribor — Krekova šl. 12
Cerknico
Tobak. V Cerknici jc bilo lansko leto prodanega tobaka za 2,800.000 Din Cc pomislimo, da je okoliš cerkniške glavne zaloge ozir. prodaje fobtika razmeroma majhen, je vsota 2,800 000 pra\ velika številka in nepoznavalcu razmer In bil" to že kar nekako nerazumljivo, češ, tožijo o krizi, pu se kriza prav nič nc pozna. Saj gredo mili jončki v zraki Pa moramo pomisliti, da so našega tobaka bili v veliki meri deležni naši bratje onkraj lavornika. Konirabanfarji so Ic božje Ira-vicc za precejšnje vsote odnesli čez. mejo. Po navadi jim je bila usoda naklonjena in so lepo dcnarce zaslužili, včasih je bila pa dolga pot slabo poplačana: lobak in obmejne karte odvzele, poleg vsega lega pa šc večledenski zapor \ Postojni aji cclo v Trstu.
Gostovanje Prosvetnega dnišlva z Kakeka. Danes priredi Prosv. društvo z Rakeka v hranil nični dvorani v Cerknici lalcno\ »Donu.
Jugoslovanska knjigarna v Llubljanl
7,a postni čas priporočamo 'ledeče poitne pesmi: Foemter A~ Lamentacije in očitanju zn mešani zbor, 8 din: Foerster A-, Cantieu saera. III. del, za moški zbor, 'H) din, Grudnik L, Šest postnih pesmi z.a mešani zbor. 15 din; Hribar p. A., Postni in velikonočni napevi za mešani /bor, Port V) din, glas. po 10 din. Jobst A.. Pet postnih pesmi za mešani zbor, 20 din: Jobst Am štiri postne pesmi zu mešani zbor. 7 din: Kimovec dr. F, Sv. maša in pesmi, 16 din: Premrl St« Cerkvena ljudska pesmarica, part. 50 din. glas. po din; Premrl St- Cerkveni moški ziiori, 40 din; Sattner p. H« Golgota. S |K>stnih pesmi m mešani zbor in orgle, part. 20 din. glasč pK> "V din; Sattner p. H., 8 postnih pesmi z.a mešani zbor in orgle, port 20 din. glas [mi 6 din; Vodopirec V, Božji spevi. Zbirka cerkvenih pesmi za vse dobe crtkreneiga leta. ^ din; Železnik M« Dopiolnjcno jel 12 postnih pesmi za mešani zbor, 31 din; Kimovee dr. Fr-Rihar renatus. 21 pesmi naSem« Gospoda n mešani xbor. Pari. M rim. fias. po • tis
IV. zimsho-športna olimpijada
Prvi dan tekem v Garmisch-Partenhirchenu
Garmisch-Partenkirchen, 7. febr.
Smučarji so z dunšnjiin dnem otvorili serijo svojih tekmovanj na letošnji olimpijadi. Nn sporedu ie bil smuk kof prvi del alpske kombinacije. Tekmovali so moški in ženske in sicer so nujpreje slartale ženske, 40 po številu, kmalu za njimi pa moški, katerih je bilo 70. Slortoli so največji »ka-noni«, kar jih premore amaterski zimski šport. Avstrijcev in Švicarjev, katere jc mednarodni olimpijski odbor proglasil za profesijonule, ker za plačilo vodijo smučarske tečaje po raznih zimskih letoviščih svoje domovine, ni bilo zraven Konkurenca bi bila seveda še veliko večja in bi bilo zanimivo gledati borbo med najboljšimi Avstrijci in Švicarji na eni, ter prvo peiorico današnjih tek-movalcev na drugi strani. Vendar se ne more reči, kdo bi izšel v tem slučaju kot zmagovalec; kajti Birger Ruud je vozil v tako divjem iempu, da so se mu šibile noge, ko je prišel na cilj. Kakor bi ga izstrelil iz topa, tako je sfrčal s starta. Ce so se mu čudili celo laki tekmovalci, ki so vozili prav malo nad 5 minut in ki so tudi sami odlični mojstri v alpski kombinaciji, polem menda ne bo treba nobenega komentarja več k vožnji, ozir peklenskemu iempu svetovnega mojstra Birgerja. Menda je hofel pokazati to junak zraka, da se tudi na tleh obvlada lako,, kakor se mora oni, ki hoče v tej panogi ob taki hudi konkurenci zmagati. Nemci so z gotovostjo računali na zmago, saj so njihovi najboljši vozili progo brez vsakega padca. Toda tempo je tempo in v tem pogledu niso bili kos Norvežanom. Nekateri so sicer zatrjevali, da so severnjaki le v skokih iii lekih doma, alpska kombinacija pa je domena alpskih narodov. Toda temeljito so se motili Pa je tudi povsem razum-fjivo. Če na primer Norvežani tako sigurno plavajo po zraku pri smučarskih skokih, ko skačejo po 80, 00 in blizu 100 m, zakaj ne bi mogli biti tudi na tleh dobri, ko imajo vendar oporo in si še s palicami lahko pomagajo Izgleda, da hočejo v vseh panogah, ki imajo količkaj zveze s smučmi, obdržati, ozir. izvojevati prvenstvo. Vrstni red se bo vsekakor še spremenil, ker slalom bo odločilen m se končno lahko zgodi, do bo kdo drugi z Bir-ger-jem zamenjal prvo mesto, vendar je spričo tega, kar smo danes videli, težko verjetno. Za primat v kombinaciji se bo vsekakor bila izredno ostra borba med Norvežani in Ncmci; oboji imajo kompletno ekipo (4 tekmovalce) med prvo dese-torico in so Norvežani zasedli prvo, peto, sedmo m deselo mesto, Nemci pa drugo, tretje, šesto in osmo meslo Torej dve enakovredni moštvi. V prvo desetonco so dali po enega tudi Francozi in italijani.
Naši fantje so imeli smolo
Naš Heim, na katerega smo vsi največ zidali, ie potem, ko je brez padca v največjem tempu prevozil najhujši del proge, zavozil v neke nahrbtnike, povezane / vrvjo, kur ga je vrglo daleč naprej na glavo Hitro se ie pobral, toda bože mili, vrv se je popolnoma ovila okrog smučke, tako, da se niti pobrati ni mogel. Zraven stoječi gledalci, ki so preblizu poli postavili nahrbtnike, so mu pomagali izmotati se, toda to je trpelo toliko časa, da je Poljak Czerli. ki je startal pozneje, že zdrknil mimo njega. Ko je lleim videl, da je bitka izgubljena, jc odstopil od nadaljnjega tekmovanju. Kako je bilo jugoslov. koloniji, ki je stala pri cilju, težko pri srcu. si lahko predstavljate. Prišla je šte-vilka II, 12 m naslednje, a Heima ni od nikoder. V es iz sebe ic bil zlasti vodja naše ekipe g. Gni-dovec; toda, ko ga le predolgo ni bilo, smo bili vsi istega mnenja, da se ie moralo našemu najboljšemu tekmovalcu nekni /goditi G. Gnidovec ie stopil takoi k telefonu ter se informiral na startu, odnosno kontroli na progi, ki mu je potrdila la žalostni dogodek, ki sem ga ravnokar opisal
Se nismo izgubljeni
lr ves navdušen zaklical g. Gnidovec, ko je pri-vozil Praček v cilj. Kajti takoj je bilo videti, da je dosegel izboren čas Za tako težko progo in kar ie glavno, v tako težki konkurenci, je prišel kot šestnajsti na cilj.
Praček je rešil položaj
je šlo od ust do ust v naši maloštevilni koloniji in njegov uspeli je bil dvakrat potom ojačevalcev objavljen navzočim glcdalcem, katerih je bilo na cilju in v njegovi bližini okrog 20.000. Ves navdušen je stekel k njemu naš boter in vsi drugi ter čestitk rti bilo ne konca nc kraja.
T udi Čop se je dobro držal
saj je dosegel prav dober čas 6:13,6 in s tem .30. mesto Še daleko boljši čas bi dosegel, ko bi tik Dred ciljem ne padel, ravno tam, kjer bi bilo naj-manje treba Toda upoštevati ie treba, da ie bil prav majhen odstotek onih, ki so ušli brez padca. Kdor ni na progi padel, je pa tik pred ciljem ali pa /a ciljem. Celo prvaku Birgerju Ruudu ni prizanese! padec, sicer za ciljem, kar je seveda za rezultat vseeno.
Tudi Žnidar je imel smolo
Vozil ic krasno, v hitrem tempu in brez padcu nainevarnejši del proge Toda naenkrat se mu na eni smučk odpre streme tn pri naslednjem zavoju ic bil padec neizbežen. Da gre v takem slučaju mnogo dragocenih sekund ali celo minuta ali kar dve, kar se je Znidarju zgodilo, si lahko mislimo. In kako sc mora tekmovalec plasirati, če drugi vozijo mimo njega, ko se on pobira in popravlja vezi ,ludi vemo Toda naš Znidar ni obupal in se io kljub temu podal na progo in prišel v času 8:02,2 šc vedno kol 43 na cilj izmed 70 tekmovalcev. Zadnji tekmovalec Turk Frces je rabil 22 minut 44.4 sk.
Naši iantie so vozili elegantno
lam, kjer so drugi vozili v širokem počepu, so .mrli naši fantje lepe drže in noge skupaj kakor Birger Ruud. Zato je bil njihov tempo oster kakor pri mulokaterih. Le škoda, da ni šlo brez padcev, kolere so zakrivile druge okoliščine. Nekaj neizbežnih padcev pu gre na račun peklenskega tempo. Dobro so sc držali, Ic škoda, da ne bodo mo-riii pri slalomu nastopili v kompletni postavi, kaiti lleim je izločen od nadaljnjega tekmovania. in ravno v slalomu, kjer smo upali na najboljše rezultate.
Končno še nekaj o progi: Proga ie šla o a Kreuzecka po pobočiu gozda do pr,Vt.mske žične postaie ,k pelje na Kreuzeck Dolga je oila 3 8 km i višinsko razliko 960 m. Bila jc zelo težka, kajti imela jc ogromno malih in večjih zavojev, tako, da so morali tekmovalci ves čas operirati s kristija-niiami. Zato ni čudno, du so vsi lako izmučeni prišli na cilj.
Smuk ženah
ic šel po isti progi ko* za moškr, samo du je bilo proga primorno krajša Meril« je 3.3 km, z višinsko razliko 800 m. Pri ženskah se jc videla nepri-
] inerno večja utrujenost kakor pri moških Nelvule-re so kar oklccuie no cilju, lako, da sc jc človek riehole povpraševal, ali naj bo to še šport. Neka Španka se je celo sesedla na cilju, da so io morali odnesti
Tudi ženski smuk domena Norvežank
Nihče ni pričakoval, d« bodo ludi lu zmagale Norvežanke. Toda zgodilo se je, da je prišla nn cilj mlada, komaj 16 lel siara Norvežunkn Scliou-Nilsen z Osla V krasnem stilu ie privozila v cilj. Nemka Cranz, bivša prvakinja, o koleri so splošno mislili, da bo prva, je zasedla šele 6. mesto. Pač pa sta se dve njeni rojakinji Resch in Grassegger vsedli na drugo in tretje meslo. Sicer po domini-rojo kot moštvo tudi tu Nemke, saj imajo med prvimi šestimi mesti vsa štiri. Smo radovedni, kaj bo prinesel slalom.
Puder, šminka in monokel
Da hočeto biti ženske lepe, je slara stvar. Da se pudrajo, šminkajo in nc vem kakega šmento se še poslužujejo, do so lepše, tudi nam v Ljubljani ni neznano. Toda tako napudrariih, tako na-šminkonili Fvinih hčera, kakor jih vidimo tu, pa zlepa ne najdemo. Naša bela Ljubljana jih še nc pozna in upajmo, da jih še dolgo ne bo. Nekaj nezaslišanega je bilo gledati nekatere tekmovalke, ko so prišle ria cilj. Ze itak do skrajnosti izčrpane od iežke fekme, potem pa šc njihovi obrazi, na katerih je ostra burja in poledica »pokvarila« vse umetno napravljene poteze, no hvala lepa za take športnice. Višek pa je dosegla neka Konad-čanka, ki je prišla — strmite — z monoklom na cilj. Vzbudila je splošen posmeh.	I. K-er
Hockey tekme
Medlem ko so si na Gudibergu merile svoje moči najboljše smučarke sveta, so na ledišču na olimpijskem stadionu ter na Rissarskem jezeru švigale sem in tja postave hockey-igralcev najrazličnejših narodov.
ANGLIJA : JAPONSKA 3:0
V olimpijskem stadionu sta si stala nasproti dva kontrasta: na eni strani mali Japonci, na drugi pa visoki Angleži. Tekma je pokazala vso izvež-banost angleškega moštva, ki ne uživa zaman glasu enega najboljših evropskih hockey-moštev. Dasi so imeli v Japoncih zakrknjenega nasprotnika, so vendar na vsej črti lahko uveljavili vso svojo taktiko. Ta taktika obstoja predvsem v tem, da že kar v začetku igre s silnimi napadi presenetijo nasprotnika ter ga s tem oplašijo. To se jim je posrečilo tudi v tekmi proti Japoncem. Z neverjetno hitrimi in ostrimi potezami so že v prvih 10 minutah tako navalili na japonska vrata, da So Japonce vidno zbegali, in v tej zmedi je Angležem uspelo zabiti )X) vrsti dva gola. Na ta način se je končala prva tretjina tekme s stanjem 2:0 za Anglijo. Druga tretjina igre je prinesla Japoncem nesrečo. Njihov najboljšg mož Hirado se je zapletel v dvoboj za ploščico s plečatim angleškim napadalcem. Naenkrat je nastala okoli njih gnječa, in ko so se igralci 'zopet razpršili, je Hirado ležal na igrišču. Takoj je bila igra prekinjena in Hirado so odnesli z igrišča. Pri omenjenem spopadu je dobil poškodbe. ki so mu sicer onemogočile nadaljno udeležbo pri igri, ki pa niso tako težkega značaja. Igra se je nadaljevala v nezmanjšanem tempu, in je drugi del igre potekel brez gola. V tretjem delu igre so Japonci napeli vse sile. da bi zabili vsaj en gol. Dalj so angleškemu vratarju Gastin toliko opravka, da je lahko v polni meri pokazal svoje sposobnosti. Kazal je pred svojimi vrati prave umetnije, da so se mu gledalci divili Bil je to najboljši igralec angleške skupine. Angleži so samo parkrat prodrli na japonsko polje, toda tedaj dovolj uspešno, kajti pri enem od teh prodorov se jim je posrečilo zabiti gol in doseči končni rezultat 3 : 1.
KANADA : AVSTRIJA 5:2.
Nič manj zanimiva kakor med Angleži in Japonci je bila tekma med Kanado in Avstrijo. Kanadsko moštvo, svetovni prvak v hockeyu na ledu, je imelo v Avstriji povprečnega nasprotnika, ki pa je dosegel z rezultatom 5:2 časten uspeh. Vsa tekma je bila od začetka do kraja igrana zelo lepo ter je nudila od vseh danes odigranih tekem gledalcem največ užitka. Posebno je gledalce navdušila izredna brzina, s katero se je spreminjalo kar blisk orna stanje na igrišču. K temu pa je svoje pripomogel tudi sodnik, ki tekme ni po nepotrebnem prekinjal, tako da se je mogla razvijati do največje brzine. Končni rezultat 5:2 je bil postavljen že v drugi tretjini. Zadnja tretjina igre se je spremenila v silovito, vendar popolnoma športno borbo za čim boljše uspehe. V tem delu igre so prijetno iznena-dili Avstrijci s svojim zakrknjenim uporom. Vsak mož je bil na svojem mestu in zlasti branilska vrsta je predstavljala neprodoren zid, ob katerem so se razbile vse akcije kanadskega moštva
ČEŠKOSLOVAŠKA : MADJARSKA 3:0.
lej tekmi je prisotvovalo nad 6000 gledalcev. I akoj po začetnem udarcu preidejo Čehi v premoč in po nekaj minutah se njihovemu napadalcu Kučeri posreči spraviti ploščico skozi tuadiarska vrata. Čeprav so Madjari skušali izemčiti. jim to ni uspelo. V drugi tretjini igre »o dosegli Cehi še en gol. Tedaj so Madjari začeli predvajati nešoort-no igro ter so se začeli posluževati surovosti. Češkim igralcem so podstavljali in s tem niso prenehali vse dotlej, dokler sodnik ni izključil glavnega madjarskega nagajivca Barco za nekai časa iz igre. Tudi v tretjem delu igre se Madiarom ni posrečilo izenačiti rezultata, pač pa ie Čehom še uspelo, da so neposredno pred zaključkom igre zabili še en gol ter tako dosegli končno stanje 3 0.
FRANCIJA : BELGIJA 4:2.
Ta tekma se je odigrala na Rissarskem jezeru. Vse tribune so bile nabito polne gledalcev. V peti minuti dosežejo Francozi vodstvo; gol je zabil njihov najboljši mož Hassler. Francozi »o se odlikovali v hitrosti in tehnični izpopolnjenosti. Vsa igra je potekla v znamenju premoči Francozov ter se je končala s 4:2. Prvi del igre je končal z 1:0, drugi del 0:1 in tretji del 0:0. Končni rezultat pa je bil dosežen šele po podaljšanju igre.
USA : ITALIJA 1:1.
Tekmi je prisostvovalo okrog 6000 gledalcev. V prvem delu igre sta bili moštvi enako močni ter je ta del končal z 0:0. V drugem delu pa je nastal zelo razburljiv in hud boj. Italijani so namreč začeli predvajati sicer odlične, veindar pa morda malo preveč temperamentne kombinacije. Stvorili so si dve odlični priložnosti, a jih niso znali izrabiti. Ameriški golman Moore je s svojimi paradami dokazal, da je eden izmed najboljših vratarjev na oiimpijadi. Tudi druga in zadnja tretjina sta končali neodločeno in šele po podaljšanju je bilo dosežen rezultat 1:1.
Fiandin polaga račun
Habsburzani - Podonavje - Rusija - Potenje
Pariz, 8. [ebr. c. Danes se je v Elizejski palači pod predsedstvom predsednika republike Lebruna vršila zelo važna seja ministrskega sveta, ki je trajala več ur. Na tej seji sta imela glavno hesedo zunanji minister Fiandin in fin. minister Regnier.
Zunanji minister Fiandin je poročal o diplomatskih razgovorih, ki so se razvijali vse te dni v Parizu. Njegovo poročilo je trajalo približno eno uro in je obsegalo v glavnem štiri točke:
1 Mandin jc najprej poročal o tako zvanem avstrijskem problemu. Kakor piše poročevalec znanega večernika »Pariš Soir«, je Fiandin lahko obvestil svoje tovariše, da so se pariški razgovori končali s sporazumom v avstrijskem vprašanju. Avstrijski podkancler, knez Starhemberg, je priznat, da se habsburško vprašanje nikdar ne bo moglo rešiti brez pristanka držav Male zveze. V tem oziru torej habsburško vprašanje ni aktualno. Zato se naj avstrijsko vprašanje poveže v ves kompleks gospodarske preureditve srednje Evrope in obrisi gospodarskega sporazuma v srednji Evropi so tako rekoč že očrtani.
2.	Glede podonavskega pakta je bilo tekom pariških razgovorov ugotovljeno, da je ureditev Podonavja brez Italije nemogoča.
3.	Francosko-sovjetski pakt bo prihodnji teden ratificiran, vendar pa bo zunanji minister Fiandin v parlamentu slovesno izjavil, da pakt ne bo izvec/tjiv proti določilom pakta Zveze narodov.
4.	Fiandin je poročal tudi o razgovorih, ki jih je imel glede porenske cone. To vprašanje je rešeno na ta način, da se je angleška vlada popolnoma izrekla za francosko stališče in bo Francijo v tem vprašanju do skrajnosti podpirala.
... in premalo denarja
Precejšnje vznemirjenje pa je povzročilo poročilo finančnega ministra Regnierja, ki je sporočil svojim tovarišem, da bo imel v jetošnjem proračunu nekaj nad 10 milijard frankov primanjkljaja. Francoski rentniki so popolnoma izčrpani in je le
malo verjetno, da bi mogli nakupovati še naprej bone notranjega posojila. Primanjkljaja Francija ne bo mogla kriti iz sredstev domačega finančnega trga. Zato bo polrebno zunanie posojilo, ki ga vlada išče predvsem v Londonu. Položaj za posojilo v Londonu je ugoden, vendar pa se Franciji ne mudi, da se ne bi jiosojilo politično izrabilo. Nadalje je Regnier pred svojimi tovariši priznal, da je hotel l.itvinov dobiti v Parizu posojilo. 1'rancosko finančno ministrstvo pa se je postavilo na stališče, da posojila sovjetom ne more dovoliti vse dotlej, dokler sovjeti ne plačajo dolgov carske Rusije.
Romunsho-ruskt pakt
Pariz, 8 febr. c. Današnji večemiki obširno komentirajo razjjoloženje v Londonu, kjer so zelo zadovoljni z včerajšnjim razgovorom med Clerkom in Flandinom. Baje so v Londonu prepričani, da bo Fiandin francosko zunanjo politiko temeljito preokrenil.
Fiandin je bil napram Clerku zelo iskren in mu je sporoči1, da stojimo tik pred širšim in pomembnejšim sporazumom med sovjetsko Rusijo in Romunijo.
Obenem je Fiandin dobil od Clerka potrdilo, da so v Londonu odločno odsvetovali knezu Star-hembergu, da bi Avstrija poskušala na svojo roko poklicati nazaj Habsburžane. Glede srednje Evrope so se v Londonu postavili popolnoma na stališče držav Male zveze in dali razumeti avstrijskim državnikom, da je angleška vlada odločno proti Habsburžanom.
Mttan Hodža v Pariz
Proga, 8. febr. AA. ČTK poroča: Predsednik vlade dr. Milan hodža je z gospo odpotoval danes v Pariz. Predsednika vlade spremljata dva višja uradnika zunanjega ministrstva in njegov osebni tajnik Na postaji je bil pri razstanku tudi froncoski poslanik v Pragi g. Naggiar.
Nemčija napade v 3 smereh
t. V Porenje - 2. Na Nizozemsko - 3. Južni Ren
napad na Češkoslovaško in Avstrijo, in tretji najbolj verjeten vdor čez Nizozemsko skozi Belgijo v
Pariz, 8. febr. b. Nemške vojne priprave na nizozemski meji so vzbudile veliko |>ozornos»t ne samo v Londonu in Parizu, temveč tudi v Pragi in posebno še v Bruslju. Nizozemska je z ozirom na ie nemške priprave odredila znatno okrepitev pomorskih sil in vojaških sil na kopnem. V Belgiji so se celo socialni demokrati, ki so bili vedno proti vojaškim proračunom, odrekli svoji opozi-rionalni politiki v tem vprašanju ter so glasovali za nove vojne zakone. Tudi Anglija, ki je dobro jio-učena o nemških naklepih, se mrzlično oborožuje, ker je prepričana, da bo Nemčija v slučaju vojne najprej skušala zadaviti Nizozemsko in nato z boka prijeti Belgijo in Francijo.
Radikalni »L'0euvre poroča iz Londona, da vojni načrt nemškega generalnega štaba predvideva jiredvsem vdor na Nizozemsko. Obstojajo pa trije načrti, in sicer Gohringov načrt, ki gre za tem, da Nemčija najiade Ukrajino, ki pa ga sami vojni krogi z ozirom na moč sovjetske Rusije ne vzamejo preveč resno, dalje načrt, ki predvideva
Se o monopolu šolskih knjig
Načrt o izenačenju ljudskošolskih in srednješolskih knjig je upravičeno vznemiril vse kroge, ki Jim je blagor države pri srcu. Slutili so namreč, da v učbenikih, ki bi se )>o vsej državi uporabljali kol obvezne šolske knjige, naš materni jezik ne bi bil tako zastopan kakor enakopravni jezik svobodnega naroda in da bi — kar je glavno — slovenski narod z enotnimi knjigami izgubil svojo šolo. Slovenski narod brez slovenske šole — ta zavest vsekakor ni bila pomirljiva, ker bi bilo zelo težko pričakovati, da bi bila vlada, ki bi si to drznila izpeljati, pri Slovencih priljubljena. — Knjiga je edino orožje slovenskega naroda v njegovi stoletni borbi za obstanek. Slovenski narod se še nikdar v svoji zgodovini ni branil s topovi, ker jih ni imel, pač pa se je branil in ubranil s svojo knjigo, ki je prav zato kljub vsem umetnim oviram prodrla do zadnje ba.jte v najbolj zakotni vasi. Zalo je bila v novih razmerah čisto naravna zahteva celokupnega naroda, da se njegova mladina tudi srbske in hrvatske zgodovine uči iz slovenskih knjig, da potom slovenskih knjig sjio-znava vrline narodov, s katerimi nas je zgodovina jio tolikih naporih zedinila v eno državo, le s lo razliko, da je bila prej slovenska knjiga, zlasti če je bila pisana o naših bratih na jugu. jireganjana in zaničevana, sedaj jia bi morala biti dobrodošla kol najprimernejše sredstvo in kol orodje, ki ga je slovenski narod najbolj vajen, ki naj ob zunanjem zedinjenju tudi duhovno zbliža Hrvate in Srbe s Slovenci.
Pmti načrtu, ki je jiostal znan pod imenom izenačenje in monopolizacija šolskih knjig«, so se uprli vsi, ki jim je pri srcu to duhovno zbli-žanje. 23 najvažnejih slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov je pod|iisalo posebno spomenico, ki izraža trdno voljo vseh Slovencev, da
POPRAVLJAMO!
Pri včerajšnjem poročilu se nam je radi slabe zveze vrinila pomota pri navajanju tekmovalcev, kako so prihajali pri tekmi v smuku na cilj. Ni prispel na cilj prvi Birger Ruud. kakor smo to včeraj javili — čeprav je bi! zmagovalec — marveč Guzi Lantschner, drugi Emile Allais in šele tretji Birger Ruud.
Cenjene dame,
višek eleoancc se izraža o harmoniji■ Tudi
ton Vašega obraza
in lollele moralo bili o sltladu. — Vse tozadevne nasoete Vam da naša slrohoun/akmia, Iti se ie ■inecializirala n inozemstvu.
Drogerija Adrija
Mr. Ph. S. Borčlč Liubl/ana. Šelenburgova ulica 1
DANES
Hašh (Zagreb): Ilirija
Železničar (Zagreb) : Hermcs
Ob t ».4=) važna pokalna tekma /.a najboljši železničarski klub v državi med zagrebškim
Francijo ob istočasni zasedbi demilitarizirane porenske cone.
Nemčija je zgradila na uizemski meji rolo vrsto modernih letališč. Razen tega so zgrajeni novi mostovi in popravljeni stari čez Reno, zgrajenih pa je tudi nekaj novih avtomobilskih cest, ki vodijo čisto do nizozemske mejo. Ob tej meji je zgrajenih tudi okrog 50 delavskih taborišč, ki se bodo v slučaju vojne takoj spremenila v vojaška taborišča, kar ho omogočilo hitro koncentracijo čet.
Evropski dopisniki Chicago Tribunec zatrjujejo, da je j>o njihovih informacijah Nemčija skloi r, nila v slučaju vojne izvršiti napad v treh smereh. Najprej bo zasedla demilitarizirano |>ortmsko cono, takoj nato bo udarila na nizozemske obmejne utrdbe ter zasedla j>odročje sedaj izsušenega Zuider-skega jezera. Po tem načrtu bo Nemčija lahko r 24 urah zasedla vso Nizozemsko
ostane slovenščina v naših šolskih knjigah neokrnjena. Tem jiodpisom se je dosedaj že pridružilo 320 občin, ki v pravem demokratičnem duhu izražajo zahtevo svojih občanov, da se slovenski otroci uče spoznavati preteklost in sedanjost svoje domovine in države iz slovenskih knjig, ker drugače je naravno nemogoče, da bi jo spoznali, še manj vzljubili.
Le »Zveza kulturnih društev« v Ljubljani je podpis te spomenice odklonila, kar pa se je vsem, ki vedo, da ji je do 26. oktobra 1935 predsedoval dr. A. Kramer, ki ji je takrat, ko je prevzel predsedniško meslo prof. Jeran,' obljubil, da bo podpiral vsak njen »pokret« in vsa njena prizadevanja. zdelo popolnoma razumljivo.
Upali smo, da je ob tolikem odporu ta za gojitev državotvornega duha tako nevarni načrt padel v vodo. '
Včerajšnji Ob zor?, pa poroča iz Belgrada: »• • • ministrstvo pa se je postavil« odločno na stališče, da je Irolia vse učbenike izenačiti, da bodo učenci ljudskih in srednjih šol po vsej državi vzgojeni v istem duhu. (Zaradi tega pa še ni po-irebno, da vsi buljijo v isle črke in iste besede! Op. ur.) Že naslednje leto bodo učenci ljudskih in srednjih šol imeli izenačene učbenike. Zadnji rok za oddajo rokopisov za razpis je odrejen za 23. t. m. Člane komisij bo imenoval minister pro-svete, vsaku bo imela po tri člane. Učbenike, ki bodo proglašeni kot najboljši, bo prevzela država za dobo štirih let.«
Kdo bo torej zmagal: Ali vsa slovenska kul-1 urna, gospodarska, narodno obrambna, znanstvena društva in ustanove s stotisoči svojih članov in "/io slovenskih občin (320 od 370), zadnja desetina se bo pa brez dvoma še pridružila, ali pa — Zveza kulturnih društev« s svojo peščico in dr. Kramerjein?
Železničarjem in našim Hermesom. ob 15.1 =5 pa prijateljska tekma med Haškoin in našo Ilirijo,
vse nn igrišču Heimesa.
KOROTAN (Kranj) : SLOVAN
Dunes popoldne ob "i. se vrši na igrišču Slo vuna pri jateljska nogometna tel ma med Koro-tanom iz Kranja in Slovai om. Tekma obeta velik športni užitek, že zaradi izenačenih moči obeli ennjstoric. Korotan je že dol.ro znan kot tehnično izvežbano moštvo, tei se bo morul Slovan res potruditi, ako s« ho hotel revanži-rati za poraz, katerega je utrpel preteklo nedeljo v Kranju. — V predtekmi, ki si začne ob pol 2., nastopita VSK T riglav in SI K Moste. —
SK SOII. I Sltofja Loka priredi v nedeljo dopoldne v PruStv (jnoni domu jimpuff and ni turnir v talile tenisu, pri katerem RONtujejo tiuli fanti TTS sekcijo /,SK llorinos in SK Korotan, LJubljana. V«o prijatelje in flane vljudno vabimo, da oglodajo tn zamitmivn lxirl«i. — ilhonein obveščamo fla.no SK Šoto, ,la so vrM sestanek noKoinet.no sekcije dno 14. februarja ob « zvečer v Društvenem domu.
^AR^PtlA neredno vretje v debelem čre-»#"««» vesu s|aba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode — ena polna čaša na prazen t. iodec I!bk. |» uiii.a. soc. pol. in uar. 7,dr. S-Ur. 1548,'), 24. V. »,