SLOVENSKE NA^tjpDNE PODPORNE JEDNOTE jto^year STEV.—NUMBGR 23 HI., petek, 28. Januarja (January 28), 1027 (edtem ko prihaja U obsodba, k množe glasovi prsti vojni i Mehiko. Poročilo bo uvodno ta «amovía do Kltaja In enake pravice. Waahlnfton, D. C. — Resolucija kongresnika Porterja, pred« aednlka «bombnega odteka ta tunanje tadeve, ki je bila prlja-teljska napram Kltaju. je tdaj v rokah podkomiteja, da Jo tno-va uredi, Ako bo reaolucija »prejeta v kongresu, bo vetala legislatlvnl del vlad«, da aprejme kitajske tahtevo ta aamovlado In enako ravnanja a Kitajci In tujeaemc! v Kltaju. • Tajnik Kellogg Je odjenjal vtled pritiska Javnega mnenja in pripravlja novo Itjavo glede stališča. ki ga tavtsma Cooi-idgeva administracije glada odprave privilegijev ta Američane v Kltaju. Upa te, da U nova Itjava pot«) sil kitaj tka maas In prepreči naalija drhall napram Američanom na kltajaksm o-»emlju. V, Washington, D. C. (F. P.) — >iedsednik Coolidge je končno rendar dobil podpornike, ki se trinjajo z njegovo žugajočo »ktiko napram* Mehiki, v od-ornikih Narodnega patrijotič-iega sveta, v katerem je glavna «eba generalni major Ampa rriw, načelnik službe za kp-lično vojskovanje in Ameriške egije v Distriktu Kolumbije. Í patrijotje apelirajo na vse ržavljane, naj nikar ne poslu-ajo pacifistične propagande in t udeležujejo glasovanja, ki fa ir i reja jo listi pod kričavimi nalovi kot: "Ali želite vojno? )a ali ne?" Ta apel odbornikov, ki so več-[rat označili najbolj napredno n liberalno delavsko gibanje v Ameriki za boljševiško, se na-taša na slamnato glasovanje, ki, 0 Ra priredili nekateri ameriški Inevniki. To glasovanje je po-lazaio, da je bilo na vsak glas a vojno oddanih 40 glaaov proti rojni. General Fries in drugi njego- 1 tovariši odborniki naglaftajo Ia ho listi v svojih člankih in esteh povdarjalj in kazali na itrasne vojne posledice, ako prl-le do vojne z Mehiko in Nika-agvo. V svoji izjavi pravijo, da V lelo van j u d^avsega . dapart-j nenta ni opaziti resne sugestl- e za vojno. To delovanja je jilo le v tradicijah za zaščito imeriških življenj in lastnine v ujezemstvu. Zakonodajstvo v dehiki je konflskatorično za aatnino ameriških državljanov, 'aka politika se pa ne bo trpe-a. Pošta, ki je prinesla izjavo ega, odbora, je prinesla držav-lemu departmentu iz Baltimor-a resolucijo, sprejeto na jav-lem ljudskem shodu, ki zahteva, da se Kellogg odslovi, ker ni emperamentno, intelektualno n moralno zmožen za svoj po- Sangaj, 27. jan. — Prve angleške čete so se izkrcale v San-gaju danes zjutraj. Na suho je stopilo 435 punjabekih Indijoev, ki so prišli iz Hongkonga. Washington, 0. C., 27. jan.— Državni tajnik Kellogg je snoči objavil memorandum ameriške vlade glede stališča, ki ga imajo eavzeti Združene države napram Kitajski. Spojmanica je bila iato-časno objavljena v Washingto-nu, Šangaju in Hankovu. Jedro spomenice je, da Amerika aimpatiaira z zahtevámi kitajskih revolucijonarjev, obenem jim pa grozi z orožjem, ako bodo prizadete pravice Američanov na Kitajskem. Ameriške bojne ladje so tamkaj zato, da ščitijo življenja in imovino A-meričanov; zaščita bo vzdrževana neodvisno ali pa v sporazumu z drugimi velesilami, Če bo treba. Združene države imajo "fun-Jamentalno dolžnost," da branijo svoje državljane tudi z orožjem, 'ako nanese potreba. Kellogg Izjavlja v spomenici, da so Združene države pripravljena, bodisi sama ali skupno z drugimi velesilami, pogajati ae 's Kifajčf V svrho, da Kitajska dobi tarifno avtonomijo, višjo carino in da se odpravi izventeri-torijalnost. "Ameriška vlada opazuje s simpatičnim zanimanjem vzbujanje kitajskega ljudstva in pozdravlja vsak korak Kitajcev, ki vodi k reorganiziran ju njihovega sistema vlade," se glasi spomenica. "Ameriška vlada je bila v teku vseh kitajskih bojev od leta 1912 nevtralna, pričakuje pa od voditeljev kitajskega ljudstva, da priznajo ameriškim državljanom pravice do zaščite njihovega življenja in lastnine v tem konfliktu, za katerega oni (Američani) niso odgovorni." Spomenica nadaljuje, da ameriška vlada želi biti s Kitsjci čim najbolj liberalna. Amerika nima teritorijalnih koncesij na Kitajskem, niti ni nikdar manifestirala kakih imperijalističnih teženj (?) do te dežele Ns?!a- Konaervatlvna sapa pika na Is« tsinjl konvenciji. I rtfifi j( v ^poiirijoi J trdi, da as ga napačno raau-mell. Indlanapolla. Ind. — Na konvenciji rudarske unija jo bilo dotlej predloženih 38 reso I u »i J aa toet ur na dan In pet dni d«la v tsdnp. Druga resolucije aahtevf-Jo povHsk mende od 10 do #0 odstotkov. Resolucija krajevna unija št. 2616 ir. South Muperlorja, Wyo., se glaai, da rudarji ao prvi Itvo-javali <>som urnik In tdaj morajo tvojevati šesturnlk tudi s Atraj-kom, če je treba, Na letošnji konvenciji prevladuje telo konservativen duh, Ms-šlna Johna L. l,ewlaa Ima abao-utno kontrolo. Vse rs solucija, d priporočajo samostojno politično aktivno ta dela v**, prit nanje tovjetaka Unije, tesnejše stike med rudarji In fteletntearjl Itd., Ista v koš. Lewis pravi, da rudftraks unl-Js se mors strogo drftatl taktike Ameriške delavska federscija, ki ae Itrafa v doktrini "naplačatl prijatelja In kaanovatl aovražni- VVilliam Hindmarah, dalagat |g Illlnoisa, ja povedal, kako absurdna Ja ta taktika. Voditelji Illinolaka dalavaka fadsrscije ao lani proklamlrall republlkanske-ga kandidata ta senatorja, Pran-ka L. Smilita, ta tlstogs MoJte-ss, ki odpelje delsvce v Illlnolsu Is puščave. In ksj as js tgodllo? ASmlth Ja bil tadnjl teden vršen i» senata, ko je prišlo na dan, da Je njegovo volilno kampanjo financiral magnat elektrarnega In pllnarskeira trusta. Organiziralo delavstvo flarlbaldi ae za baaisa pedraialee pri TRIJE 1'ftl.l IZ ZVK7.NK HM. t PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SIXIVEN8KE NARODNE ¡»ODPORNE JEDNOTE Cena ocImov po (I. Rokopisi M M vračajo Nâroinina: Zedinj«na dri«v« (isv«n Chicago) |6.00 na let«, pol lata in $1.28 aa tri rotaaea; Chicago In Cicero fB-SS na laOa, fSJS m pol teta, 11.88 m tri maaac«, ln aa inosenutvo 18.00. Naslov aa vaa, kar faui atifc a Utom: •< "PROSVETA" 2657-88 Sa. Uwndala Avansa, Clücago, Iltoala. IE N L IG HTENMENT" "THE Organ of tha Owned b j tka National RanafK^Sadotf. N h t luna I lienef it Advagttatnf rntaa a» ayraawawt. Snbacrlption: United Btataa (aneapt Chicago) and Caasds 15 00 y^^ChicagoJSAO, and foeatgs par year. MEMBER et THE FEDERAT«) PRESS' - tss Dnin» v oklepaju a. pr. (Dat. 8l, 1818) poleg vašega imena M (fr vam |e a te» dne ram patahl« naroénina. PenovlU je ne neu vi liet. ______________. STARI DELAVCI IN DELAVCEM SOVRAŽNE KORPORACUE. Delavcem sovražne korporacije upeljujejo takozvane blagostanjske naprave, kot n. pr. zavarovanje za posmrtnino, bolniško podporo, za podporo ali pokojnino na stara leta itd. Vse te blagostanjske naprave imajo namen odvrniti mjadega delavca od delavskih podpornih in strokovnih organizacij in ga prikleniti na podjetje, pri katerem dela. Kompanije so prišle na sled, da podporne organizacije niso več samo podporne organizacije, ampak da se v njih delavec uči misliti in spoznavati, da je delavec močan, ako je organiziran. Kapitalistom ae pa zdi vsako spoznanje, do katerega pride delavec, za nevarno njih interesom. Podpornih organizacij ne morejo prepovedati, pa so velike kompanije pričele zavarovati delavce, da * jim tako sugestirajo misel, da so za delavce podporne organizacije nepotrebne. Pri marsikateri kompaniji dela več tisoč delavcev. Kompanija se dogovori z zavarovalno družbo, ki je seveda tudi privatna korporadja, da za gotovo vsoto denarja zavaruje vse delavce, ki delajo pri kompaniji. Zavarovalni tehniki ao že zdavnej preračuni!^ da je riziko toliko manje, kolikor večje je število zavarovanih oseb. Zavarovanje za posmrtnino se vrši navadno tako, da prvo leto plača kompanija polovico zavarovalnine, kasneje pa delavec sam. Dogode se tudi slučaji, da pro leto ne plača delavec ničesar, na to pa nosi ~ sam vse stroške. Znano je, da zavarovalni agent dobi od vsake osebe, ki jo zavaruje, gotove odstotke kot njegov zaslužek in mali drobec od starih zavarovancev za pobiranje prispevkov, tedaj ni izključeno, ako kompanija nastopi sama kot agent, da dobi od zavarovalnine svojih delavcev nekaj odstotkov kot zaslužek fa ker le nadalje po* bira prispevke, tudi od teh prispevkov nekaj odstotkov kot odškodnino za svoje delo. Velike korporacije so uvedle tudi boliiilko zavarovanje. Kratkovidni delavci se takega zavarovanja vesele. Oni naglašajo, da jim ni treba hoditi k sejam, da ne prihajajo v hišo bolniški obiskovalci, kadar so bolni, itd.,! toda na glavno pozabijo. To je, da ima vsaka kompanija svojega zdravnika. In kadar bo U zdravnik dejal, da je bolnik zdrav, je zdrav. In če bo bolnik trdil, da ni zdrav, in bo veliko godrnjal proti krivici, ki se mu godi, tedaj ne bo izgubil samo bolniške podpore, ampak korporacija ga bo odslovila, češ, da je ona v svoji hiši gospodar, ne pa pri nji uslužbeni delavci. Korporacije so uvedle tudi zavarovanje za podporo na stara leta. Kako se ta podpora deli, govori dogodek, ki se je odigral v New Orleansu pri Public Service kompaniji. Cestnoželeznlški sprevodnik je delal za kompa-, nljo že 26 let Bil je star pet in štirideset let, ko mu je kompanija odpovedala službo, ne da bi mu naznanila vzroke, zakaj ga je odslovila. • Sprevodnik je teden dni razmišljal in razmišljal, zakaj ga je družba odslovila, kajti pet in Itirideset let je starost, ki so jo določile korporacije za nove prosilce, ki žele delo. Po enem tednu je sprevodnik izvršil samomor, kajti spoznal je, da drugje ne dobi službe, za drugo delo pa ni, kajti dal je svoja najboljša leta, to je šest ln dvajset let, cestnoželeznlški družbi. Drugi uslužbenci omenjene družbe izjavljajo, da je redek tisti uslužbenec, ki dočaka penzijo. Kjer imajo kompanije in korporacije pogodbo z delavsko strokovno organizacijo, tam ne morejo odsloviti uslužbenca, ne da bi navedle vzroke za odpoved službe, posebno če je uslužbenec star. Za uslužbenci je strokovna organizacija, ki brani uslužbence pred takim ravnanjem. Korporacije, ki so nasprotne delavcem, ne zavaruje-jo svojih delavcev za puamrtninu, hnlnUkn podporo ali ppe »^aojnino iz ljubezni do delavcev, ampak zaradi svojih interesov. Ako bi bile korporacije reS naklonjene delavcem, bi v pni vriti priznale delavsko strokovno organi-zacijo, kajti s tem bi delavcem priznale boljšo mezdo in krajši delavni čas in še druge ugodnosti v podjetju. Ako korporacije vpeljujejo zavarovanje za posmrtnino, bolniško podporo, store to zaradi tega, da drše delavce proč ttJS IZ IAIELIIH Odgovor dopisnik« iz CaatMUL MltUebrmnch, Ofcio. — Pieec navaja V članku te, kar »ploh ni bilo poročeno iz naselbine Can-ton hi alti ne k okolice odnos-no Mlddlebrančha. Kritizirati hoče in misli, da bo s tako kritiko iel priznanje. Člankar piše, da smo tukajšnji Slovenci raztreseni okoli Cantona, kakor orehi okoli debla. To je res, da smo raztreseni, ali naši oddaljeni domovi nam ne preprečujejo, da se ne ff drtjUl! in sklepali o nfcši bo-dočnosti. Radi rsztresenosti pravi pisec, da se ne razumemo zadostno v strokovni, kulturni'al! prosvetni ideji. To hi res. Dokaz je ta, da nas je tukaj le ekoli 15 slovenskih družin, naše društvo št. 816 pa šteje 12 članov. In kdo se je trudil za ustanovitev drultvs in pridobivanje Članov? Nesloga ali sloga? Mislim, da sloga Hi razumevanje. Nadalje plSe, ds je čita! več dopisov iz okolice Canton-Middle-brancha In jih premotrival. Jaz pa mislim/da so bili dotičnl dopisi slabo premotrenl od njega, kar je razvidno iz njegovega članka, ki sploh ne odgovarja regftlcl. Poznam vse Slovence v naselbini iti okolici in občunjem z njimi, m nisem še pri nikomur fmel prilike slišati, kako pritoževanje^ neslogi, pa naj V bo v društvenih ali drugih zadevah, marveč obratno si vsak že» boljšega napredka. Nadalje pisec« vprašuje, kje da tako tofpozantno napredujemo. To hi bik> rečeno niti pisano v naselbini in ne v okolici a pride pa čas, ko bomo napredovati boljše kakor smo do danes. V mojem poročilu Je bilo dobesedno zapfsano: "Mislim, da bo udeležba povoljna, ker tukaj ZlveČf Slovenci smo v splošnem naprednega mišljenja" in ničesar drugega in to v Prosveti št. 292 i dne 14. dec., 1926. Med besedo "napredno misleči" in besedo "vsi napredujemo" je velika razlika. Bedaj pa lahko vidi člankar da so njegove trditve brez podlage. Beseda napredno misleči sa nas pomenja, da mislimo nekaj naprednega in korlstnegt početi. 8 tem pa ni rečeno, da smo vsi napredni In da dobro napredujemo. Dotičniku priporočam, da moje poročilo še enkrat prečita in dobro "premo-tfi" Nadalje navaja, da je dosti fantov in deklet v /laselbini in da imajo dober talent za glasbo, drsmatiko ali kako drugo napredno stvar. Seveda, samo začeti je treba In uspeh je zagotovljen. Dokler pa bo pisec gledal talente drugih, ne bo dosti koristil našemu javnemu življenju. Priporočal bi piscu, da ne preučuje drugih talentov, marveč naj usposablja svoje energijo ter stopi s polnim Imenom na plan. Prične naj a kako koristno in napredno Idejo, sa kar mu bomo hvaležni. Jac sem pripravljen sodelovati naj bo sa katerokoli napredno stvar po možnosti. Naenkrat pa ne moremo.« imeti vsega, kar bi člankar rad. In sato si pisec predstavlja nekako neslogo med nami, ker nimamo, kar imajo po drugih večjih naselbinah. Tega se pa zaveda, da nas Je premalo ln da nismo zadostno finančno podprti, da bi si mogli sgraditi ono, kar Imajo po velikih naselbinah, kjer ao števil-aejfti. Na žalost tudi nimamo v svoji sredi sposobnega Slovenca. da nam stopi na čelo. To naa zadržuje, pa če še bolj hrepenimo po boljšem napredku. Toliko v pojasnilo piscu članka, da se boljše razumemo. — Mlchael Chek, član društva št. fsi fh—■--- Smrtna kosa. Hilverten. < olorado. — Dne 12 decembra. 192«, sem prejel šalonino novico, da Je moja sestra Angela Kodč, rojena Prince, zavedno zatianiia svoje oči po kratki in mučni bolezni, od delavskih organizacij, ki so za delavce ščit za obrambo **"Jka Je bila doma Iz Zelimlja in za napad. j**' LJubljani. V Ameriki je , t sls wnik;,ai<,ftH svojim <,eWm M od česar niso imeli koriati. , (u v Kichmond, Californla. kjer PR08VETÄ PETEK, 28. JANUARJA. je tudi bivala do- zadnjega. Pokoj niča zapušča soßroga in štiri nedorasle otroke v Rlchmondu, California, in brata Anton Prinee v Bisbee, Arizona, brata Jacka Prince v Silvertonu, Colorado, in Marie Sevsek v Pueb-lo, Colorado; dva brata in sestro pa v starem kraju. Draga sestra, počivaj v miru hi na j ti bo lahka ameriška gruda; ostaneš nam vedno v spominu. Dragemu svaku Joe Ko-ziču in malim izrekam sožalje. — Jaek Prince, brat pokojne. Naffavipo ea razred, t Phum Run, Okle. — Moja, roka je slaba za pisanje, ker je navajena težkega dela belj kakor peresa in tudi imam jih že 61 križev na svojem hrbtu, od katerih je bilo nekaj Jako težkih posebno tukaj v Ameriki. Naravi se moram zahvaliti, da nisem še bolj pukljaat kakor sem. Novega nimam poročati. Pre-mogokopi slabo obratujejo. Na društvenem polja ne moremo napredovati. Dobilo se je par članov v septembru, pa ko je prišla naklada, pa niso hoteli plačati, in tajnik jih mora črtati, ko nošejo dvakrat zaporedoma asesmenta plačati. Ker čitam Prosveto vsaki dan in vsak dopis ter vse sugestije, ki jih člani S. N. P. J. priporočajo za ozdravljenji bolniškega 'klade, imam svoje misli. Saj misliti je svobodno in mislim, da se ne pregrešim proti desetim boftjha zapovedim, če podam moje mnenje. Po mojem mnenju bi bilo najboljše zdravilo odpraviti visoke razrede, ker ti so najbolj nalezljiva bolezen za bolniški sklad. Napravite en sam razred, ne višji nego za |2 dnevne bolniške podpore, to se prsvi, da ne bo noben član več zavarovan kakor za $2 dnevne bolniške podpore. S tem bi prišlo več enakopravnosti pri Člsnstvu in bi bilo več slož-nosti. Noben član ne bi mogel predbacivati, da zaklada višje razrede bolniške podpore. Naj se plačuje od tretjega dneva naprej, kakor je v sedanjih pravilih. Ce ie premal asesment, ga pa povišati za 6 centov vsem enako. Afcp bi bli en sam sklad, bi priporodal odboru za pravila in tem, ki Imajo izdelati inicUti-vo. da upoštevajo moje priporočilo ker čijUm Prosveto vsaki dan in Čitam vse sugestije ali priporočila, ki jih Članstvo priporoča, kako ozdraviti bolniški sklad. Ne strinjam se z dopisnikom, ki priporoča, da bi stari člani več leesmenta plačali v bolniški sklad kakor mladi. S tem bi odpravili Še zadnjo enakopravnost, ki jo lms Članstvo S. N. P. J. Stari «lani ne črpajo bolniikega sklada, črpajo ga samo visoki razredi. Tudi se ne morem strinjati z dopisnikom, ki priporoča, da bi ne plačevali podpore za notranje bolezni. Saj vendar več ljudi u-mre za notranje bolezni kakor pa za poškodbami. On popisuje, kako je bilo pri društvu, kjer Je bil on tajnik, ko so bili štirje člani sprejeti v društvo, trije v visoke razrede, en pa za dolar dneyno. Sedanji še ni bil nikoli bolan, dočim so drugi trije bUi vsi. To potrjuje, da le visoka bolniška podpora je najbolj nalezljiva bolezen za bolniški sklad. Clan aem bil društva "Bratstvo" št. 4 v Neff-su. Ohio, prej kakor je bila jed-nota inkorporirana; to ae reče, da sem član jednote 28 let In mi je znana vsa zgodovina jednote. Dobro vem, dokler nismo iaieli visokih razredov, tudi nismo Imeli izredaaga asesments. da bi bilo kakaga pomena. In še nikdar v zgodovini jednote ni bito take ■aaadovoljnoati med članstvom kakor pretočeno leto. Zato pa proč s visokimi razredi, pa bo med Članstvom sloga in bo pa zdaj To ao moje misli In priporočilo. Pozdravljam vse brate In sestre 8. N. P. J. Sirom Amerike. — Valentin Vertiere. . Influença la SS7 Angležev * mm Udu«. / ]*ondon. 17. Jan. — V tednu, ki Je končal včeraj, Je 0*7 oneb umrlo za iafluenco na Angle- rn Piše Joeeph McCabe. Samo ena stvar ali poteza je, ki nam ostaja iz strašne in grozne vlade rimskega krščanstva, katerega imenujemo srednji vek. Ne, ne mislim tedanje u-metnosti — v mislih imam istodobno brezvestno nemoralnost. Spolna veselost Je bila poceni; v tistih časih se ni nihče zm*- ** nil za nezakonske otroke. Edin CS način, s katerim se je ta svet lahko maščeval nad eerkvijo in njeno prevladujočo mizerijo, je bil ta, da so se udajali v spolne razuzdanosti. Vsekakor se človek lahko malo zadovolji, da je bilo na tisoče in milijpnC teh misernih naših prednikov vsaj delno tudi kdaj veselih; to si lahko predstavljamo z več premisleki. Prvi premislek je, ,da ni bilo tedanjih ljudi spolna licenca izdana, da hI kontrolirali njih lastna življenja, pač pa je bila izdana ta licenca kot posledica brutalnosti, katera je zadrževala civilizacijo. Tisti, ki so zmogli, bo bi U tako pijani kakor so bili nemoralni in požrešni kakor so bili pijani. To je bila navadna mi ta, sedaj še razgaljena, da so bili ljudje tedanjega časa močnejši moralično kot so recimo danes. Toda bili pa so morda močnejši telesno in so imeli prebavne organe kot jih ima govedo — in iz istega vzroka niso bili nenalezljivi kake misli in so se zajezili. Mogoče mi sedaj radi a jih plačujemo račun. Drugič pa je bilš ta splošna spolna razvada v nasprotstvu z njih vero. Dušeelovje tega dejstva ni preveč obskurno. Takrat je bila cerkev že zelo daleč od učenja, da ni nikakega odpuščanja za smrtne grehe. Vsak je lahko prejel odvezo in odpušče-nje na več načinov. Na vsakem vogalu je stal duhoven — v An gliji je bilo 80,000 duhovnov na 3,000,000 ljudi — samostan vsakih par milj, vse ostale blagoslovljene in svete relikvije itd. Cerkev je kmalu spoznala, da je naredila odpuŠčenje prepoceni, in radi tega je odprla novo pot za svoj busines* ko je iznašla vice: to je začasni prostor, kjer se duše pečejo, izven pekla, kateri pa stane več denarja, da se duša reši iz teh vic. S karakteristič nimi metodami je pokazala, kako se lahko duše odkupijo še celo iz teh začasnih plamenov: odpustki. Poljubiti je bilo treba kakšno kost svetnika, zmolitl par molitvic, zaobljubiti se na kako božjo pot, ali celo iti v od daljene kraje kot križar ... in tisti čez vse sveti papež Inocenc HI. je pa bil še toliko prebrisan, da Je upostavil zakon, da je vseeno če samo prispeva grešnik za križarske pustolovščine, za kar je dotični seveda dobil duhovno podporo. In druga dva papeža ki nista bfla prav nič sveta, pa peš Bonifacij in Janez XXIII. sta raztegnila ta denarni sistem, potom katerega se lahko pride v nebesa, da je Človek skoro lah ko videl samega sebe ko je šel naravnost v nebesa, če je dal tisti siromašni denar kaki cerkvi. To dušeslovje je bilo kaj jasno: spolne razuzdanosti so bile vsled tega zelo v navadi, ker si je pač vsakdo lahko kupil nebesa. To je res vidljiva in edina taka stran v zgodovini. Religija, ki si lasti, da ima najvišji etični zakon na svetu, je bila sprem ljana vseskozi s splošnimi degra dacijami značaja, katerim ni mogoče dobiti nikake paralele v vsej zgodovini paganake civilizacije.- • • "-K, W | Lahko rszdelimo "krščansko dobo" na štiri dele; radi tega bomo rabili okrogto številke za datume, ker so približno pravilne. da nam služijo v takih sim-plifikacijah. Prvi del (1 do 500 po Kr.) ni bilo krščanske dobe; skozi tri četrtine te dobe so bili kristjani le mala prezirana manjšina, in so si pridobili ve- čino le potom sile. Prihodnjih i»tiJe jed nota ÎH>tj napredovala knkor pel §to let ^ 10Q0) £ ^ prava mora srednjega veka. In niti najbolj premeten In pravičen zgodovinar našega časa se ni drznil lajšati grozote te prave in edine "krščanske dobe." Prihodnjih pet sto let (1000 do 1600) se imenuje prebujanje ali renasanca. In kolikor nam je potltivno znano, je bilo v tej dobi na tieoše heretikov nih od cerkve, da Je da ni Evropa zavrgla krščanske tiranije sa čaaa to doba. !a od ŽARKOMET AH ni vse to "peaehy"? Na eni atrani imamo vojaške bobne, žegnano olje, vik in krik, Mehiko, Nikaragvo in Kitajako. Na drufri strani imamo teater, v katerem kažejo za dva centa sočnate scene lz zakonskih spalnic Chaplina, deda Browni» in njeprove "breskve", strici ushfnga in njegove "buče" tfp ujca Biffa in njegove "žirafe" Za nameček pa sto ogabnih u morov in tisoč korupcij. V sredi pa čepi pod sveto stoi lico €rnetova črna kravja poti«? ca. ' Vse to se perfektno balanci-j Te Deum laudamus . . . ' a a a - Epidemija ugank. Zakaj ne bo mnogo društe poslalo aseementa pravočasno giavni urad meseca februarja — F. K. Zvezda Je iz papirja. Cenjeni K. T. B.! Nova zvez* da pri skebskem A. S. ga je id polomila. Priznal je, da je res M4 lo nekaj ničvrednih papežev* Ker pravi "nekaj", jih je gotovd bilo desetkrat več. S tem je pri«, znal, da se zmotijo ne samo pat peži, temveč tudi iBog oča, ki dopusti, da pridejo lopovi na njegovo mesto, in Bog sveti duh, ki sede v podobi goloba na ničvredno glavo! Zvezda sama pravi, da Še ni dolgo tukaj, zato upam, da mu njegovi kolege ne bodo zamerili. Temu "gospu« du" se tudi čudno zdi, ker sd upajo priprosti delavci staviti razna vprašanja, pa svetuje, da si kupijo za 10 krajcarjev katekizem, v katerem bsje vse najdejo. Hvala lepa! Bajke, kot je tista o ježu in lisici, ne zadostujejo več. — F. 2. a a a Kje vzamemo toliko članov? Pred enim tednom je bila V "Žarkometu" uganka, ki jo je poslal čitatelj kolone iz Sharona, Pa. Glasila se je: Ako vsako deseto društvo S. N. P. J. stopi v kampanjo za nove člane, in sk cer tako, da vsako društvo podvoji število novih članov društva nižje številke — na pri% novega leta dan pripetila težka avtomobilska nesreča, katere frtev je bilo mlado življenje 241etnega Mihaela Erbežnika, sina konjača iz Krtine pri Domžalah. V soboto je napravil neki ljubljanski trgovec z rodbino avtomobilski izlet proti Trojanam. V Lukovici se je avto ustavil pred Novakovo gostilno, nato pa nadaljeval pot. Zunaj je leiala gosta megla, pot je bila zmrznjena in spolzka. Lastnik aytomobila je Vozit radi tega silno previdno in je užgal tudi močan reflektor. Vozeč dalje proti Dobu je na cesti nenadoma skočil pred avto neki mladenič, ki ga je očividno omamila močna luč. Videč nevarnost, je šofer avto takoj zavil, vendar je bilo prepozno. Voz je zapeljal naravnost v človeka na cesti in ga sunil z vso silo v stran ter ga treščil na tla. Nesrečnež je obležal na tleh, ne da bi dal še kak glas od sebe. Na glavi je imel 'prebito loba* njo ter strto nosno kost. Avto sam je odskočil v stran in zadel v konfin, nakar ae je zaletel v Jbližnje drevo. Le slučaju, da je vozil šofer počasi in zmerno, se je zahvaliti, da ae ni pripetila še katastrofalnejša nesreča in dá* so ostali vsi potniki v vozu nepoškodovani. O nesreči ao ljudje takoj naznali ter obvestili orožnike, ki so v ubitem njoškem takoj spo^ znali 241etnega M. Erbežnika. Truplo ponesrečenca ao odpeljali kmalu nato na njegov dom ter je položili na mrtvaški oder. Poškodovani avto je lastnik ostavil v Viru pri bomžalah, nakar se je z rodbino odpeljal z vozom v Ljubljano. Krivda na nesreči ne zadene šoferja, kar je dokazala tudi preiskava. Tragedije je kriv pač samo nesrečen slučaj. Požar, v tovarni vžigalic v Rušah. V Rušah je ravno sredi SU vestrove noči nastal v tamoSrrii tovarni vžigalic velik ogenj. Lastniki tovarne so bili pri zlat 1 jen ju Silvestra v Ruški koči na Pohorju, odkoder «O zdrčali s sanmi v Ruše. Medtem pa sta Že tovarniško in ruško gasilsko društvo pogasili večji del ognja tako, da mariborski gasilci, ki jih je zbudil zvon z mestnega stolpa, niso imeli več dela. Požar je nastal na doslej še nepojasnjen način v strojnem oddelku ter je uničil streho, medtem kb so o-stali «troji nepoškodovani. Skoda znaša okrog 200,000. Zločinska predigra usmrtitve dveh komltaftev. Na novega leta dan so v Štipu ustrelili glaso-vita bolgarska komitaša Slavka Jovanoviča in Stojana Stojadino-vica, ki sta svoječaano v vasici Kadrifalkovo na progi Stip-Ve-les vprizorila neko viharno noč med tamkajšnjim prebivalstvom Pravcati pokolj. Pred usmrtitvijo so se odigra-prizori, kakršnih nedvomno še n«1 |)ozna naša kriminalistika. Komitaša sta še neposredno pred pmrtjo v divjem sovraštvu in t"Koti izvršila več zločinov. Sto-iJsn Stojadinovič je izrazil, kot *v°jo zadnjo željo, najmu dovo-Mjo, da ae po vrtsi poslovi od vseh tovarišev, s katerimi je bil u i>aj v zaporu. In res je po-1 julai| enega za drugim. Končno jfl Prišel h kaznjencu Mitrovi-¿u. ki isto tako še čaka na izvršitev arnrtne obsodbe. Objel je tudi njega, kakor da ga hoče po-Uubiti. pri tem pa mu je zasadil «voje ostre zobe v levo lice in mu Je celo odgriznil. Le z največjo o so nasilneža ločili od svo-J' 'rtve. Kasneje je izjavil, da r je hotel maščevati nad Mitro-vitf m. ker je pri razpravi izpo-vedla zanj zelo obremenilno. 6. zjutraj je hotel žandar-m'njrki narednik Toma Dimi-tr'jevič sneti obema zločincema pove z nog in rok, da jih odpelje Mem eskorta na morišče. Ko * nagnil k Slavku Jovanovi-F» je ta ne nadoma zagrabil nož jn Rs zasadil naredniku v .trt-n11». nato pa ga še ponovno za-MH v hrbet Dimitrijev!* ae je **riidtl ves okrvavljen na tla, * miar je imel Ae toliko moči, da se je boril z divjim četašem. Medtem ao mu prihiteft na pomoč ječarji, ki so vrgli nasilnega komito na tla, mu iztrgali nož in ga vnovič okovali. Pod močno eskorto so odpeljal nato zločinca z avtomobilom na morišče, kjer so bili zbrani svojci skoro vseh njihovih žrtev. Surovo sta odklonila oba zadnjo tolažbo duhovnika in izjavila, da bosta pred Bogom že sama položila račune. Točno ob 8:15 je padla salva osmih orožnikov. Dočim je *>li Slavko Jovanovič takoj mrtev, pa Stojan Stojadi noviču niti še to ni zadostovaloL Bil je še vedno živ in je mora dobiti še takozvani milostni stre iz neposredhe bližine. Vsa štip-aka okolica se je oddahnila, ko sta trupli divjih komitašev pad li v že pripravljene grobove. Obup vsled bede. V noči dne lt). jan. je službujoči stražnik Rusijan, stoječ na Zaloški cesti nenadoma začni iz smeri izza garnizijske-bolnice oster pok Odšel je takoj v označeno smer, trdno prepričan, da se je pripe tila kaka nesreča. In res, kmalu je na pločniku za poslopjem vojaške bolnice* našel na tleh moškega, ki mu je s težavo povedal, da se»-je pravkar ustrelil Stražnik je takoj z bližnje stražnice obvestil o dogodku rešilno postajo. Kmalu nato je rešilni voz odpeljal dotlej še neznanega nesrečneža v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za 44 letnega bivšega dalje služečega narednika Slavka Kariža, rodom iz Sežane. Obupanec si je pognal kroglo v telo tik pod srcem. V-jutranjih urah so nesrečneža prepeljali iz javne bolnice v vojaško bolnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Pri njem so našli 260 Din gotovine in več zapečatenih pisem. Beda je spravila nesrečneža v Obup. Bil je'pred kratkim upokojen. Materijalne prilike, poostrene radi raznih okolščin, mu niso pripustile dostojne eksistence. Na njegovo duševno stanje je vplivalo zelo depremi-rujoče tudi krivično postopanje v njegovi nekdanji službi. Samomor orožnika. Na žan-darmerijski postaji v Križu pri Zagrebu se je ustrelil orožniški kaprol Ivan Prpič. Vzrok je neznan. Ukinjena smrtna obsodba. Stol »edmorice v Zagrebu je razveljavil sodbo osješkega sodišča, katerim je bil razbojnik Joso Gulin obsojen v smrt na vešalih in izpremeniio kazen v 20 letno ječo. 2rtev alkohola. V Stupniku na Hrvatskem je prišlo na Treh kraljev dan v neki gostilni do prepira med pijanima seljakoma Mato Crnkovičem in Jovanom Sekuličem. V prepiru je Sekulič trikrat z nožem zabodel svojega nasprotnika, ki je obležal na me-stu mrtev. Smrtna kosa. V PiŠecah pri Brežicah je umrl 25. decembra 1. 1. Anton Jiokot', nadučitelj v p. in posestnik, v starosti 85 let. NM 66% premoga ■•kopa» motji-■irirsrt radarji Tako poroča rudniški biroj . Združenih držav. — In U objava se je izvršila na predvečeru razgovora organiziranih rudarjev o mezdi. 2UPNIK SPOZNAN KRIVIM. mm^^mmmmmm ** Našli so sedem sto gakm opojne pijače. Corona, Ca). — Porotniki so spoznali krivim župnika Inno-cent Monanarija, da so našli pri njem opojno pijačo. Na Novega leta dan ao policaji vdrli v hišo zraven katoliške cerkve in našli v nji skoraj sedem sto galon opojne pijače. Župnik se ni priznal krivim in je rekel, da js opojna pijača lastnina njegovega netjaka. Waahington. D. C. — Rudniški biroj Združenih držav je objavil Šta£istiko, koliko neorganiziranih rudarjev koplje mehki premog in kako veliko množino mehkega premoga nakopljejo neorganizirani rudarji. Številke krijejo preiskavo do dne 81. decembra 1926. Biroj poroča, da so neorganizirani rudarji od množine nakopanega mehkega premoga nakopali 65 odatotkov in 8 desetinke odstotka, 61 odstotkov in 8 desetinke odstoka je pa neorganiziranih rudarjev, ki delajo na polju mehkega premoga. Ta dejstva je objavila administracija na predvečeru razgovora organiziranih rudarjev glede mezdne lestvice. Ta razgovor o mezdni lestvici se vrši na konvenciji rudarske organizacije v Indianapolisu. Kakšen namen je imela priobčltev teh Statističnih podatkov tik pred rudarsko konvencijo? Neofici-jelno se ta pojav tolmači na ta način, da se hoče rudarjem pokazati, da ne bodo mogli usta viti produkcije premoga, ki je potreben, da obratujejo druga industrijska podjetja, ki so odvisna od dobave premoga. Čudno je, da je administracija prišla ravno ob tem času temi Statističnimi podatki, ko. se za rudarje ni nihče brigal, ko so premogovniški podjetniki prelomljali drug za drugim jacksonvillsko predlogo. Ta Statistika se najbrž ni objavila iz jubezni do rudarjev, tako sodijo rudarji. GLAVNI CIU ZDRAVNIKOV JE LJUDSKO ZDRAVJE. Tako se je Izrazil zdravnik zbo-rujočim defittstom v Chlcagu. Chicago__V Chicagu v Dra- * Američanom, ksterl so zadnje Isse nsvaliii na francoske starine ter jih odnesli Že lepo število v Ameriko. "Vlada naj zaseže vse taks stsrlne. ki so ns-m en jene v tujezemstvo," je de-jsl Auriol. wm dljskov. Chleago. — Profesor u Htstf« ford je dsnes dejsl pred zbranimi zsstopnicsml otroške oskrbe v Pslmer poslopju, ds je devetdeset odstotkov bolezni med dljski pripisati direktno avto-mobilu. Dijaki Imajo preveč prostosti glede vožnje s svti po mestu In si nskopsjo rszne bolezni. 25 odstotkov dijakov v besede se ne izpremisjsjo v de- vseh Združenih državah je rdra-janja. de rudnike so zsprll. Zs- vlh, drugI trpijo ns rsznlh bo- ksj n ? ¡Jeznih ter to alsbegs lâràviu. Fr. Svak; IhitovMj« Ijstozai Veselo se je razlegal po malem gozdiču zunaj mesta brezskrben smeh in krik treh otrok ki so se igrali na travi, pomešani z mehkim mahom, a tako Ži-vahnoatjo, ki je lastna le mest-nlm otrokom, katerim je le red-kokrat dana prilika poveseliti in naigrati se na prostem. Na klcfet nedaleč od njih sta sedela oče in mati: uradnik Peč-nlk in njegova gospa. Njune oč ao s vidnim veseljem počivate na brezskrbnih otrocih in obra sa sta jima Žarela sadovoljnosti ter rodbinske sreče. Gospe Pečnlkovi se na lepem in pravilnem obrazu še prav nič niso poznala leta, kar jih je preživela v zakonu; bila je še cve točih lic in mladostnega Israza, kakor osemnajstletna mladenka. Zato jo je Pečnlk še vedno oboževal radi lepote, kakor pred poroko in temu se je pridružil« še ljubezen rodi otrok, k«tero mu je povila, tako da jo je ljubil sedaj bolj kot kedaj poprej, ljubil neismerno . .. "Kako ava srečna, draga Ml lena! Glej. kakšni otroci . . Sodnikovi so pa vsi pomrli in davkarjevi so vedno bolehnl. Samo najini so tako čvrsti, tako polni Življenja .. Spregovoril je skoro Sepetaje In s havležnim pogledom zri so-progi v obraz. Govoril je tako, ker je ros globoko občutil to srečo in je vedel, da s takimi besedami najbolj razveseli ljubljeno soprogo. Ona se je samo nasmehnila, a v tem smehljaju je odsevalo toliko sreče In sadovoljnosti, ki bi se ne h- že neksj. Ce MPPO^VFTA" M ne bilo telw ns svetu, Id bil * ▼ a- a i-a Kedaj morebiti spoštovan žup nik, in dobro bi mi bilo sa dušo MIT ft. LawatfaJe Ara. PK08VETX EMILE EDOUARD CHARLES ANTOINE ZOLA (1840-1902.) Zola je znan kol apostol realistične in naturalistične šole. toda dosleden zasledovalec njegovih spisov mora priznati, da Zola v resnici ni naturalist. če naturalizem smatramo kot zapiao-vanje dejstev. Zola je bil idealist, vendar različen od drugih idealistov radi tega, ker drugi idealisti idealizirajo plemenitost, dočim je on idealiziral bestijal-nost. S tem se je ^sekakor po-vzpel nad drugimi. Zola je videl človeško razkoinoet, potreinoet, napuh in lakomnost v nekaki viziji , ki jo je do usodnosti povell-čal. In kar je videl, je podal z ogromno silo svojega ; pissnjs. Njegov stil po mnenju nekaterih sicer nima klasičnegs svojstva francoske proze, ljubkosti in de-likatnosti, prav gotovo nima tiste pestrosti, kakor na primer uglajeni Daudetovi spisi, "tudi nekam tetko se morda zdi njegovo pripovedovanje, zlasti pa v njegovih poslednjih spisih; toda ko Zola podaja zoperne strahote svojih predmetov, v čemur je najsposobnejši, je ps uplošno mnenje, da ni nikogar, ki bi ga dosesaJ. Nekateri njegovi opisi mas in gibanja v maai sb brez primere v literaturi. Ker je bil Zola sin revnih etar-Sev — njegov oče je bil inienir v Parizu, ki je pe umrl v zgodnji mladosti Krnile — je bil dokaj spreten tudi v slikanju razmer manj premožnih ek>jev. Del svoje izobrazbe je Zola prejel ▼ trgu Aix, kamor se je bil preselil z materjo. Šolal se je dal je na univerzi v Maraeillesu, a ni izdelal. Tedaj je nastopila zanj silna revščina za par let, dokler pi dobil eluibe pisarja. Tedaj je začel pisatelje vati, -toda brez posebne vrednosti. Njegov prvenec v javnosti je bils knjiga MCon-tes a NinonVs kstero je vzbudil nekaj pozornoeti in se je posvetil pisateljevanju. Delal je pridno vee evoje življenje in pi-ssl vsaki dan. Prva dela so bila vsa krajša, vendar se je pripravljal na veliko delo, v katerem je naslikal francosko družbo. Začele eo izhajati debele 'knjige njegovih del, obsežne novele in romani, a katerimi el je pridobil veliko priljubljenost pri čitate-Ijlh, toda smrtno sovraštvo ps pri duhovščini in nazadnjfklh. Njegove dela so preštevilna, da bi jih tu ves navajali, daeiravno so vsa velika po obliki, a še večja po literarni in eocialni vrednosti. Izmed dolgih dd ee mogoče najbolj odlikuje trilogija •LunT, "Rim* in "Pariz." toda le bolj mogočen je "Germi-naT. V "Delu", "Doktorju PAa-calu" in v "Koketi iz Piassana" podaja najboljši dokaz o svoji literarni popolnosti.. Dne 29. septembra 1902 eo našli Zola mrtvega v njegovi spalni sobi v Parizu, kjer se je po nesreči zadušil e plinom, ki je uhajal iz cevi. Pariiani so mu priredili veličasten javen pogreb, pri katerem je prisostvoval tudi kapitan Dreyfus, s katerim je i-mel Zola skupno z drugimi francoskimi Jiterati silne boje v življenju. Pri pogrebu je govoril Anatole France. Ravno ob času svoje smrti je Zola dokončal svojo slovito novelo "Resnica",, kateri je imela slediti druga novela "Pravica," kakor je delal načrte. Dasi ima Zola na literarnem kakor tudi na socialnem polju med Francozi velikaneke zasluge, vendar ni vžival tistega spoštovanja, kakor ga je zaslužil. Poznejši rodovi bodo mogoče šele znali ceniti vse njegove zasluga. Njegova literarna stopnja ga je več kot upravičevala, da bi bil član Francoske akademije »toda prosil je za vstop večkrat zastonj. Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje Češki spisal Hvstoplak Cech^-Poslovenil Stanko Svetina. , . (Delja.) Nekateri so imeli na glavi "okrbgle čelade, drugi čudno zavihane čepice ali našemljene klobuke, drugI zopet raznobojne kapuce, in čarob-noet te skupine, obžarjene v rdečem evitu grmade, je povečevalo za goepoda Broučka atrašno orožje: halobarde, meči, palice z dolgimi Železnimi ostmi, okovani in z množico Žebljev obiti cepi ... Prej se je sicer gospod Brouček jezil na razne občinske nerednosti, ki so mu povzročile 'nekaj manjših neprijetnosti; tods v ozadju teh Ishnih mrskov se je vedno svetila misel na veliko bodoče bogastvo in ni pustila, da bi se njegovo radostno razpoloženje resno in v resnici skslilo. -Sedaj pa je naenkrat zginilo ono radostno čustvo in celo dušo je objel grozen strah. Nekaj čass je gledsl gospod Brouček ns strašno -družbo z izbuljenimi očmi brez dihe, kskor okamenel. Potem ps je začel hitro stopati in je brzo skočil za ogel bližnje povprečne ulice. „ Od tu Je pogledal še enkrat na oddaljeno taborišče oboroženih mož4, toda brzo je zopet skril svojo glavo, kajti «delo se mu je, da je strašna družba obrnila pogled proti njemu In da jemlje v roko orožje, da bi ga zasledovala. • C V besnem strahu je bežal naš junak odtod in še le po dolgem begu, ko ni hičeear slišal za seboj, je padel brez diha na širok ogelni ksmen. IVr- Neksj čass Je ležal gospod Brouček ns ogelnem kamnu kakor nezavesten. Glavo njegovo pa je napolnila strašns zmes misli. Ti hrusti pri vratih in njih orožje, zlaati ti cepi — ti," z muzeja znani, strašni cepi husitski — ao mu naenkrat vzbudili grozno misel, da je imel človek s svetilko morda vendarle prav in da je on, gospod Brouček postal naglo sovrstnik 2ižkov. In ta strašna slutnja je dobila močno podporo v neznanih mnogostplpnih vratih, v zobatem zidovju, v utaroveškem kroju in čudni češčini domnevanega norca, v nerss-sveti jenih ulicah in njih čudni podobi, v verigi in brunu, v popolnoma nepoškodovanih dragocenostih in alikah v stari hiši kraljevski. Branil se je kolikor motno z vao eilo te grozne misli. Spomnil se je pripovedke o mladem menihu, ki je prespal v gozdu sto let in Je prišel kot belolas starček nazaj v samostan, kjer ga ni hotel nihče poznati — je to izmišljena pravljica, toda še stokrat možnejša, kot da bi ee kdo začutil v davno minulem stoletju. To je gola neumnoat. Ni mogoče, da bi se čas vstavil, ksj šele, da bi Ae I nazaj. In ko bi skočil čas v resnici ta nekoliko stoletij nazaj, bi ne mogel gospod Brouček živeti v njem, že zaradi tega ne, ker bi se Aela za nekoliko stoletij pozneje narodil. — Skoro »vrtelo se mu je v gjavl od tegs nesmisla. x Pa ae mu je zopet zazdelo, da je morda na poti od Wuerf1a nekje na ogelnem kamnu zaspal In da je Jmel nenavadno žive sanje.. Pot po podzemeljskeni hodniku, zaklad — ah! tudi zsklsd kralj» VSclsva! — mož a svetilko in vse ostalo je bilo le strašen, pisan srn. iz katerega ae je aedsj prebudil. Ps tudi ta razlaga mu ni zadostovala. - ' Nočna trna se je ze tem že umaknila prvemu svitu poletnegs dne. Gosti, črni psjčolsn ae je spremenil v Ishen alv zavoj, v kateremu so bile jasne nsle gornje konture, smpak tudi vsi glsvni obrisi bližnjih predmetov. In zavoj je poetajal vsak trendtek bolj prozoren, padel je raz hiš niže in niie. Kar ss je sedaj gospodu Broučku pokazalo, napolnjevalo ga je z osuplostjo in obupom. Citatelji njegvega potovanja na mesec se mogoče spominjajo mesta, kjer sem kon-statiral, da je imel gospod Brouček po navadi na evojih nočnih potih is goetilnice domov, posebno zračno prikazen, ki mu je kazala praške ulice v čudni mešanici in epakedranoeti, vse krive, kljukaste, neverjetno raztegnjene ali skrčene, res, tudi podvojene, toda to je bilo vsled varljivega evita mesečnega in mestnih svetilnk. Sedaj pa je videl podobno sliko pri belem in svetlem dnevu. Videl je hiše različne velikoeti in podobe, nekatere tudi od tal leeene, z nerodnimi, širokimi ali nenavadno koničastimi atrehsmi, polno raznovrstnih pomolov, balkonov s stolpiči in čudnimi kamenitimi okraski, mostovže ka-menrltih in lesenih, odkritih ali pokritih hodnikov, vodečlh nekje visoko od hiše do hiše kakor zračni most, okna najrazličnejše velikosti in podobe, deloma zelo mala, deloma nenavadnim luknjam podobna, v njih namesto stekla večinoma le nekaka neprozorne kožice ali masten papir, tupatam čudno spletene in različno okrašene telesne mreže, namesto hišnih vrat zaokrožena aH koničasta vratica in porte, na etenah hiš mnoftlno iztesanlh okrasov In figur, pestra slike, povsod na ulico štrleče železne droge, na katerih eo ae zibali, tu železna rokavica, tam čuden klobuk, tu leeena presllca, tam zopet drugi snakt obrtov, in velikaneke leaane ali železne hruške, zvezde in druga hlifta znamenja — vse skupaj je nudilo eliko, tako pestro, različno In posebno, da je bil goepod Brouček kakor v "Jurčkovi prikazni" (Tylova igra, povzeta po narodni pravljici). Sedaj že ni mogel več dvomiti, da ee je zgodilo z njim zopet nekaj prav tako nenavadnega, kakor tedaj, ko je tako nenadoma zašel iz Hradčan na meeec. Vendar ee je doslej upiral pritrditi, da Je sopet eedaj zablodil v daljno preteklost, najmanj za pet stoletij nazaj. Kajti bils je ta misel preveč sbsurdns. Vkljub temu se je nehote postavil v to nemožno situscljo in si Je govoril, da bi ee moral. ko bi bila to v resnici stara Praga, vendar apoznati v nji, ker eo gotovo imeli vsaj trgi in glavne ulioe tako lego kakor sedaj. Začel si je natančneje ogledovati okolico. Stal je na oglu krajne hišice pri vhodu v krivo ulico. Nehote Je pogledal na zid hiše in pa na nasprotno krajno hišo na oglu, ielcaje napis male ulice; vendar po napieu ni bilo ne duha ne sluha. Obrnil se je torej ns ulico od zsdsj in je pogtedsl ns druge strsni. Od ulice na levo se je razprostiral mal trg. kjer ata »tali druga ob drugi dve dolgi vrsti poalopij. v katerih je epo-znsl gospod Brouček po različnih znamenjih mesnice. "Ko bi bil v starem mestu," ei je govoril, "bi bila to Mesarsks ulica; tu na deeno bi bils fttupsrsks ulics in ta mala za menoj bi bila Tvnska — ampak to je vse akupaj neumnosti" Vendar je pogledal ns desno — v domnevano fitupsrsko ulico — isksje v nji cerkev Sv. Jakoba. In v reenicl ee je vspenjala na tej strani visoka cerkev, ssmo da je imels popolnoma drugačno pročelje. Po tem hrezuspeinem ogledovanju, je za-čel premišljevati naš junak nekaj čaaa. kaj hoče delati dalje. Končno ae Je odločil, da pojde na slepo srečo po ulici, ki jo Je po svoji prejšnji hipotezi nazval Tyn»ko Ogleda ai dalje neznano meato in morda Izve bmo kaj gotovega. % ... «m» , - . dala ta ima na prodal Knjiievm matica 8. N. P. J. ž'] MATUA SKENDER JAVNI NOTAR zs Ameriko ta start kraj 1122 E. Ohio St. Telefon CBDAR 437t N. S. Pittaborgh, Pa. Isdeluje pooblastita, kupna pogodbo, pobotnico, oporoke ta vse drop v notarsko stroko spadajoča spisa. \ Pišite, telefonirajte, ali pridite osebno. /u TISKARNA S. N. P. J. SPREJEM A VSA V TISKARSKO OBIT SPAIAJOČA BELA m« vabila fetakeltd. t _ M«Mnli«mlk. vfaritnice, časnike, knjif«, koledar]* slovaškem, feikem, «OBSTO TISKARNE APELIRA IA ČLANSTVO S. H. P. i., BA TISKOVNE NAROČA V SVON TISKARN CSN* ZMKRNS, ÜTOJ8KO DSLO PKV* VTfflTS TSA POJASNILA DAJS VODSTVO tmiih« 8. N. P. J. PRINTERY TAM SB DOBS MA ÎSUO TOT* m U8TMKNA POJASNILA