K&JiZNICA CEUE 9 mtmm TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 701-888, faks: 702-088 Podjetništvo Malo gospodarstvo potrebuje podporo občin str. 10 Občine Na Vranskem za športni park tehnične kulture str. 4 OsREDNTE TEME Deklica med dvema družinama str. 8 Savintske zgodbe S satiro obdeluje aktualne teme str. 25 Seminar za pridelovalce hmelja Prihodnji torek, 1. februarja, se bodo v Žalcu ponovno zbrali mnogi izmed tistih, ki se ukvarjajo s slovenskim hmeljarstvom. V dvorani gasilskega doma se bo namreč pričel že 38. seminar o hmeljarstvu, ki bo tokrat posvečen trem tematskim sklopom: Slovensko hmeljarstvo na prelomu tisočletja, Tehnologija pridelave hmelja in Varstvo hmeljskih nasadov. 38. seminar o hmeljarstvu orga- nizirajo Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za pospeševanje kmetijstva, Kmetijska svetovalna služba. Udeleženci bodo obravnavah aktualne teme iz hmeljarstva in izmenjali mnenja o največjih težavah, s katerimi se srečujejo pridelovalci hmelja. Organizatorji pričakujejo, da se bodo seminarja udeležili tudi predstavniki vlade. Program seminarja, ki bo trajal samo en dan, je precej natrpan. Pričel se bo ob 9- uri, ko bo vse udeležence pozdravil direktor inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo mag. Iztok Košir, spregovorili pa jim bodo tudi dragi gostje. Drugi tematski sklop se bo pričel predvidoma ob 11.30, tretji pa ob 15. uri, sledili pa bodo še prispevki sponzorjev. Sklepe bodo povzeli okoli 18. ure in seminar zaključili z večerjo oziroma družabnim srečanjem. K. R. Poškodovana brežina kmalu obnovljena Brežine Savinje so bile po zadnjih poplavah novembra leta 1998 na več mestih hudo poškodovane. Kljub temu da Savinja večkrat grozi s poplavami, pa zaradi pomanjkanja denarja veliko poškodb še vedno ni odpravljenih. Ena takšnih poškodb je bila na levem bregu Savinje, približno 750 metrov od griškega mosta navzdol. Prve dni januarja pa so začeli sanirati ta del brežine. Po dolgotrajnem opozarjanju Včeraj so se ponovno sestali županja in župani občin, naslednic nekdanje občine Žalec. Med dragim so obravnavali predlog delitvene bilance oziroma delitve premoženja nekdanje žalske občine. Ker smo z redakcijo časopisa zaključili v občanov in tudi občinskih strokovnih služb, da je potrebno to poškodbo brežine in nasipa v Vrbju čim prej odpraviti, je za rešitev tega problema posredoval tudi poslanec Anton Delak. Sredi avgusta lani je o problemu z dopisom opozoril ministrstvo za okolje in prostor. Odgovor je v žalsko poslansko pisarno prišel novembra lani. Odgovor ministrstva z dopisom vodje celjske izpostave Urada RS za varstvo narave mag. Matije Marinčka jih je po besedah Rada Rotarja prijetno presenetil. V ponedeljek, bomo več o tem poročali v naslednji številki Utripa. Povejmo le še to, da morajo poleg županov predlog delitvene bilance potrditi Uidi občinski sveti občin. K. R. njem je zapisano, da je uprava uspela ob koncu leta pridobiti nekaj dodatnih sredstev za izvedbo nujnih sanacij vodotokov in da bo tudi 50 metrov dolga zajeda v levi brežini Savinje pri griškem mostu sanirana še v istem letu. Dela so se nato kljub mrazu in zimi pričela prve dni januarja in naj bi bila končana v približno mesecu dni. Kot je povedal Rado Rotar, so mag. Marinčka opozorili tudi na nasip ob levem bregu Struge, ki je v bližini čistilne naprave v dolžini približno 40 metrov popolnoma porušen. Po njegovih zagotovilih bodo material, pridobljen pri poglobitvi Savinje v Celju, navozili ob Strugo in obnovili nasip. K. R., foto T. T. biolCni Pohištvo za vaš DOM Tryoviko »ftHivodno podrtje C «tj« *** SALON POHIŠTVA*** KOSOVA 6, 3000 CEUE tel.: 063 / 443-144 Odprto: pon. - pet 8.-19. ure, sobota 8.-1!. ure. v Zupani včeraj o delitveni bilanci Pa je tu, težko pričakovano in lani tako opevano leto 2000. Nič pretresljivega ni prišlo z novim letom in letnico, kar je pravzaprav zelo dobro. Praznovanju je sledilo praznično zatišje, a zdaj se svet spet vrti naprej z vrtoglavim ritmom. Kar prileže se tu in tam kakšen praznik, ki ta ritem vsaj za trenutek upočasni. Ne pozabite, da bomo v februarju praznovali slovenski kulturni praznik, vse leto 2000 pa je Prešernovo leto. Marsikaj lepega lahko sebi in svojim dragim privoščite tudi za Valentinovo. Drobnih pozornosti, ki obogatijo vsakdanjik, pač ni nikoli preveč. In tako je lahko tudi zimski čas prav prijeten in topel. Če odmislimo gripo in poledico, imamo letos prav lepo zimo. Marsikje so jo dobro izkoristili, tudi za igre brez meja na snegu in konjske dirke s sanmi (posnetek zmagovalca je nastal na Gomilskem). Še veliko zanimivega seje zadnje dni decembra in v januarju dogajalo v Savinjski dolini. In zato je pred vami spet nova številka Utripa Savinjske doline. Mirko Lebar v žalski ■fl MV • • knjižnici Zasebni bencinski servis Na Celjskem je že kar nekaj Petrolovih bencinskih servisov, ki jih imajo v najemu zasebniki. Tudi bencinski servis na Vranskem, ki je bil pred kratkim temeljito obnovljen, je zdaj kot prvi v Savinjski dolini v najemu zasebnika. Prevzel ga je Franci Lobnikar iz Prebolda. K. R. Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci žrebanja: 1. Sašo Potočnik, Kasaze 71/a, Petrovče 2. Baloh Franjo, Uboje 12. Petrevče 3. Ilija Jelisavac. Bevkova 12, Žalec, V Občinski matični knjižnici Žalec bo danes (sreda, 26. 1.) ponovno zanimiv večer, saj bo Ivan Sivec predstavil svojo knjigo z naslovom Hodim z rokami, v kateri je zapisal življenjsko zgodbo slovenske legende, domačina Mirka Lebarja. Predstavitev bo ob 18.30 uri, poleg avtorja pa bo seveda o knjigi in sebi spregovoril tudi Mirko Lebar, ki je med drugim zapisal: “Dragi prijatelji in sodelavci, dobrota se ne meri v tisočakih, dobrota je v vaših srcih, v vaših dejanjih. Pri tem tke čudovito zlato nit srčnosti, ki povezuje življenja in jim daje smisel.” / / Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-70 mobitel.: 0609/635-0(8 pU "THlieuviju, (fateulje, tel. 716-637 PROIZVODNI PROGRAM: INOX sodi za vino • INOX mlini za grozdi« INOX mlini za labolka januar 2000 Občina Žalec Duhovniki žalske dekanije z županom. Pozneje se jim je pridružil tudi polzelski župnik. Duhovniki žalske dekanije z županom Prvi teden novega leta je žalski župan Lojze Posedel pripravil že tradicionalno srečanje z duhovniki, ki službujejo v župnijah žalske dekanije. V žalsko dekanijo poleg župnij iz občine Žalec sodi tudi župnija Polzela, srečanja pa se je udeležilo vseh enajst duhovnikov in tudi novi duhovnik s Ponikve, Jože Delak. Tudi letos so se srečali na kosilu pri izletniški kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah. V pozdravnem nagovoru je župan Lojze Posedel poudaril, da ceni poslanstvo duhovnikov, ki je zelo pomembno tako za vzgojo otrok in mladine kot za starejše občanke in občane. Predstavil je prvo leto svojega županovanja in delo občine ter med drugim povedal, da je bilo v preteklem letu precej narejenega za starejše občane, saj je bila ustanovljena univerza za tretje življenjsko obdobje, da pa bo letos potrebno več pozornosti nameniti mladim. Župan je sodelovanje z duhovniki ocenil kot zelo dobro, tako korekten naj bi bil odnos tudi v prihodnje. Zatem je spregovoril dekan Branko Zemljak, ki se je županu zahvalil za povabilo in dobro sodelovanje ter za obljubo, da bo občina v okviru svojih možnosti podprla tudi zadeve, ki jih urejajo župnije. Čeprav bi se morali duhovniki posvečati predvsem pastoralnemu delu, je dodal dekan, pa se morajo ukvarjati z gospodarskimi zadevami, če hočejo ohraniti kulturne spomenike, kakršni so cerkve, samostani in kapele. Želja duhovnikov, ki so jo izrazili že v preteklem letu, je, da bi bil v občinskem proračunu za obnovo sakralnih spomenikov zagotovljen stalni vir sredstev pod posebno proračunsko postavko. Ker je letošnje leto za cerkev sveto leto, ko bodo mnogi tudi prek naših krajev romali v Rim, so duhovniki dali tudi pobudo za postavitev ustreznih smerokazov in označb cerkva in drugih sakralnih objektov v Savinjski dolini. K. R., foto: T. T. Tik pred koncem starega leta sta sprejem za novinarje in predstavnike medijev, ki poročajo o dogajanjih v občini Žalec, pripravila župan Občine Žalec Lojze Posedel in načelnik Upravne enote Žalec Matjan Žohar. Oba sta med drugim potrdila, da se je v preteklem letu izboljšalo tudi sodelovanje med žalsko občino in upravno enoto. K. R„ foto: T. T. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC Ul. Savinjske čete 4, telefon: 063 715-313, faks: 063 716-311 E-mail: obcina.zalec@eunet.si Po sklepu upravnega odbora vabimo k vpisu v naslednje krožke: - LIKOVNI KROŽEK (nekaj prijav je že), - KROJENJE (nekaj prijav je že), - SADJARSKI KROŽEK, - VINOGRADNIŠKI KROŽEK, - INOVACIJSKI (pobuda). Krožki bodo pričeli delati ob zadostnem številu prijavljenih (vsaj 14) in po dogovoru z animatorji in predvidenimi mentorji. Prijave pošljite na sedež - Savinjske čete 4, Žalec ali pridite tja v ponedeljek in petek med 8. in 10. uro. Prijavite se lahko tudi po telefonu 710-19-60. Nabava muljnih črpalk Štab Civilne zaščite občine Žalec je v sodelovanju z županom občine Žalec, g. Posedelom, konec leta 1999 iz sredstev proračuna občine Žalec nabavil 10 muljnih črpalk, namenjenih za črpanje poplavne vode iz stanovanjskih in ostalih objektov. Črpalke so bile razdeljene prostovoljnim gasilskim enotam, ki delujejo na poplavnih območjih in opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči. Črpalke so na bencinski pogon in so enostavne za uporabo. Upamo, da jih ne bo potrebno uporabljati pogosto. V skladu z 12. členom zakona o gostinstvu (UL RS 1/95 in 40/99) in 4. ter 12. člena pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (UL RS 78/99) ter 24. člena statuta občine Žalec (UL RS 37/99) je občinski svet občine Žalec sprejel PRAVILNIK O MERILIH ZA IZDAJO SOGLASJA ZA PODALJŠAN OBRATOVALNI ČAS GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ, NA KATERIH SE OPRAVLJA GOSTINSKA DEJAVNOST V OBČINI ŽALEC. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa merila za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata in kmetije, na kateri se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljevanju kmetija) na območju občine Žalec. 2. člen Gostinski obrati v občini Žalec, ki so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, določijo praviloma obratovalni čas med 6. uro zjutraj in 22. uro zvečer oz. 23. uro zvečer v t.i. letnem času. kot ga določa uredba (UL RS 75/97). 3. člen Gostinec določi podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata ali kmetije samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in ob upoštevanju tega pravilnika. Če v okviru gostinskega obrata deluje več enot, ki ločeno in samostojno opravljajo dejavnost, je gostinec dolžan prijaviti podaljšan obratovalni čas za vsako tako enoto posebej. II. PODALJŠAN OBRATOVALNI ČAS 4. člen Gostinski obrati v občini Žalec lahko določijo podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata največ: - restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. uro in 1. uro naslednjega dne, - slaščičarne, okrepčevalnice, (dnevni) bari, vinotoči med 6. in 24. uro, - nočni bari, diskoteke med 20. uro in 4. uro naslednjega dne, - hotelske terase in gostinski vrtovi med 8. in 24. uro, če izpolnjujejo pogoje glede hrupa, kot jih določa uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 45/95) in vse druge pogoje v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave. Izpolnjevati morajo tudi pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (UL RS 23/96) in vlogi priložiti MNENJE krajevne skupnosti oz. mestne skupnosti, v kateri je sedež gostinskega obrata, ki ne sme biti starejše od 30 dni. 5. člen Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v skladu s tem pravilnikom se gostinskemu obratu lahko med letom prekliče in odvzame ter skrajša na redni obratovalni čas v primeru: - utemeljenih pritožb občanov iz neposredne bližine, - da je policija ali tržna inšpekcija posredovala več kot trikrat v obdobju veljavnosti podaljšanega obratovalnega časa, - da je bil podan predlog inšpekcijskim službam oz. sodniku za prekrške ali drugemu ustreznemu organu. V primeru odvzema soglasja, na podlagi prejšnjega odstavka tega člena, je gostincu odvzeta možnost pridobitve tega soglasja najmanj za 6 mesecev vnaprej. III. NADZOR 6. člen Nadzor nad uresničevanjem določil tega pravilnika opravljata pristojna tržna inšpekcija in policija. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 7. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati navodilo o merilih za izdajanje mnenj o obratovalnem času gostinskih obratov v Občini Žalec (UL RS 15/99) in odlok o poslovnem času (UL RS št. 2/92) ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času (UL RS št. 34/94). 8. člen Že vložene vloge za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov se lahko rešijo po tem pravilniku, če je za vlagatelja ugodneje. 9. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (UL RS) in UTRIPU Savinjske doline ter prične veljati naslednji dan po objavi v UL RS. Številka: 33203/00001/2000 0003 01 Župan Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. PROGRAM LIFE IIL - OKOLJE Občina Žalec je marca 1999 dala predlog za konkuriranje znotraj programa LIFE IIL-okolje, ki pomeni možnost financiranja okoljevarstvenih projektov z nepovratnimi sredstvi EU v višini do 50 %. Cilj LIFE programa je razvoj inovativnih tehnik in metod na področju reševanja okoljskih problemov in razvoj novih okoljskih akcij, ki so zanimive za EU. S projektom Ureditev sistema odvajanja in čiščenja odplak v Spodnji Savinjski dolini smo se uvrstili med osem projektov (samo dve občini), ki so po oceni ministrstva za okolje in prostor zanimivi za nadaljnjo obdelavo. 14.januarja je bila v Ljubljani predstavitev demonstracijskih projektov, ki se je je udeležil tudi predstavnik LIFE- EU. Naslednji dan pa je bil tudi ogled ČN Kasaze. Občina Žalec je predstavila kot inovacijo le del prvotnega projekta s poudarkom na gradnji malih čistilnih naprav na območju razpršene gradnje ter koristni uporabi nastalega blata. Z malimi ČN želimo reševati oddaljene kraje, kjer gradnja povezovalnih kanalov in priključitev na ČN ni racionalna. Prednost imajo območja, kjer so prisotni problemi onesnaženja vodnih virov. Preizkusiti želimo različne tipe malih ČN in ugotoviti, katere so za določeno okolje finančno in okoljevarstveno najbolj primerne. Ker se tudi pri majhnih ČN pojavlja blato, želimo tega celovito reševati na centralni ČN Kasaze s kompostiranjem, pri čemer lahko koristno uporabimo tudi druge organske odpadke v dolini (tudi ostanke hmelja) in kompost koristno ter varno uporabimo za gnojenje kmetijskih površin. Za uporabo blata bo izdelan poseben informacijski sistem za določitev primernih površin. Rezultate naloge želimo v končni fazi prenesti na celotno dolino ter tako zmanjšati onesnaževanje površinskih voda in podtalnice. Vrednost naloge je 300.000.000 SIT, izvajala pa se bo tri leta. Pri predlogu so sodelovali strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in Javnega komunalnega podjetja Žalec. Naloga je bila ugodno sprejeta. Do junija 2000 je potrebno pripraviti dokončno prijavo, ki jo potrdi posebna komisija LIFE. Upamo, da bomo uspeli! Višja svetovalka za okolje Marjana Kopitar, dipl.ing. kr. arh. Občina Žalec januar 2000 Župan OBČINE ŽALEC objavlja ob predhodnem pozivu vsem kulturnim društvom, Zvezi kulturnih društev. Zavodu za kulturo in 01 Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti RAZPIS za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 1999. Ob kulturnem prazniku v letu 2000 bodo na osrednji proslavi izročena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih področjih kulture. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa. - Savinovo priznanje. Skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec (lir.list RS, 41/97) se podelijo 1 nagrada, 2 plaketi in 2 priznanji. Savinova odličja lahko prejmejo posamezniki, skupine, ustvarjalci za vrhunske dosežke in življenjska dela, ki pomenijo obogatitev občinske kulture ali pa se je z njimi občinska kultura uveljavila v Sloveniji ali v tujini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge pošljite do 30. januarja 2000 županu Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom Savinova odličja. NOVA MERILA ZA DOLOČITEV OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI PLAČILU SOCIALNOVARSTVENE STORITVE POMOČ NA DOMU Pomoč družim na domu je socialnovarstvena storitev, ki jo po naročilu Občine Žalec izvaja Center za socialno delo Žalec. Opravlja se največ štiri ure dnevno, glede na zdravstvene težave posameznega uporabnika. Njeni uporabniki pa so predvsem starejše in invalidne samske osebe, zakonski pari in družine, ki se srečujejo s problemi staranja in starosti, akutnimi obolenji, posledicami invalidnosti ter telesno in duševno prizadete osebe, katerim se nadomesti institucionalno varstvo. Pomembno pa je, da uporabniki te socialnovarstvene storitve niso uporabniki institucionalnih uslug iz programa socialnega varstva. V okviru storitve Pomoč družini na domu je starejšim nad 65 let, zaradi starosti in pojavov, ki spremljajo starost, akutno obolelim in invalidnim osebam, ki ne zmorejo samostojnega življenja, organizirana: - gospodinjska pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ah slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osnovnih ortopedskih pripomočkov; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, vzpostavljanje socialne mreže z okoljem in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranju ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Duševno in telesno prizadetim posameznikom, ki niso vključeni v institucionalno oskrbo, pa se v okviru te storitve organizira varstvo in oskrba v domu. Z uspešnim delovanjem storitve Pomoč družini na domu se podaljšuje obdobje, ko lahko njeni uporabniki ostanejo čim dlje v domačem družinskem okolju oziroma širšem socialnem okolju, na katerega so navajeni, in se tako izognejo institucionalni oskrbi. Občina Žalec je na 11. seji občinskega sveta sprejela nov pravilnik o merilih za določitve oprostitve in olajšave pri plačilu socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu, ki se nanaša na 100. člen zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS 54/92, 42/94, odločba US), ter lOO.a člen in lOO.b člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS 41/99). Socialnovarstvena storitev Pomoč družini na domu po zakonu ni brezplačna. Cena storitve ob sprejemu pravilnika o merilih za določitve in olajšave znaša 1.500,00 SIT/uro in se lahko valorizira z indeksom porasta plač v negospodarstvu. Socialnovarstvena storitev Pomoč družini na domu je v celoti brezplačna samo za naslednje skupine upravičencev, ki sklenejo dogovor o izvajanju te storitve: a) prejemnike denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu (Ur.l. RS 54/92 in 42/94), b) prejemnike nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu odraslih duševno prizadetih oseb (Ur.l. RS 41/83), c) otroke, ki so upravičeni do dodatka za nego po zakonu o družinskih prejemkih (Ur. 1. RS 65/93, 71/94 in 73/95). Vsi ostali upravičenci storitve Pomoč družini na domu pa so plačila oproščeni glede na njihovo materialno stanje. Tega določajo vsi dohodki in osebni prejemki. Ugotovljeni so na način, kot ga določa zakon za prejemnike denarnega dodatka, in sicer: 1. Če ugotovljeni dohodki ne presegajo 50% povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu, znaša olajšava 85%. 2. Če ugotovljeni dohodki dosegajo nad 50-65% povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu, znaša olajšava 75%. 3. Če ugotovljeni dohodki znašajo nad 65-80% povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem lem, znaša olajšava 65%. 4. Če ugotovljeni dohodki znašajo nad 80-100% povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu, znaša olajšava 50%. 5. Če ugotovljeni dohodki znašajo nad 100-125% povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem lem, znaša olajšava 35%. 6. Če ugotovljeni dohodki znašajo nad 125-150% povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu, znaša olajšava 15% 7. Če ugotovljeni dohodki znašajo nad 150% povprečne neto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem lem, znaša olajšava 0%. Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev plačila stroškov za socialnovarstveno storitev Pomoč družim na domu le, če dovoli zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korist občine pred izdajo odločbe Centra za socialno jdelo Žalec. Kadar višina sredstev, ki jih je občina poravnala za upravičenca, preseže dvakratno po sodnem cenilcu ocenjeno vrednost nepremičnin, lahko občina prične postopek prodaje v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje. V skladu z določbo 100. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu lahko občina določi tudi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov Pomoč družini na domu. O slednjih odloča komisija za pritožbe pri občinskemu svetu. Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske zadeve Damjana Mrak DHJA ODLAGALIŠČA - KJE SO ŠE IN KAJ Z ipMI? Prednostna naloga občine Žalec v SANACIJA PLAZU Občina Žalec je po dolgotrajnem postopku pridobivanja dokumentacije in priprave razpisa za sanacijo plazu na cesti na Sv. Jedrt uspešno opravila postopek oddaje del. Gre za zahtevno sanacijo, saj je projektant predvidel stabilizacijo terena s sidranimi piloti. Projekt je uspešno prestal postopek revizije. Na razpisana dela se je prijavilo osem ponudnikov, kot najugodnejši ZAVAROVANJE ŽELEZNIŠKEGA PREHODA V ŠEMPETRU V preteklih mesecih smo intenzivno pridobivali manjkajočo dokumentacijo za pridobitev zemljišč in gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnih cest Podlog-Šempeter in Grušovlje-Šempeter ter ureditev železniškega prehoda. Uporabniki in krajani, ki dnevno uporabljajo omenjeni cesti, seveda le težko razumejo, zakaj še niso pričeli graditi. Vendar je potrebno vedeti, da je za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti soglasja vseh lastnikov zemljišč, in to tako za geodetsko odmero parcel kot tudi za sam poseg na zemljišča, ki se v tem primeru izvaja na 22 parcelah. V primeru zemljišč v lasti fizičnih oseb je postopek dokaj hiter in enostaven, v primeru posega na zemljišča v lasti Republike Slovenije (z njimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS), pa se postopek zelo zaplete. Potrebno je namreč ugotoviti morebiten postopek denacionalizacije in njene upravičence. Že ta del postopka je zaradi varstva osebnih podatkov in vodenja postopkov na dveh ravneh (Upravna enota Žalec, Okrožno sodišče Žalec) zelo otežen. Nato je potrebno pridobiti njihova soglasja za geodetsko odmero, na podlagi katerega dovoli odmero Sklad KZG RS. V našem primeru je bilo od 13 parcel v lasti RS kar pet parcel v postopku denacionalizacije. Po pridobitvi soglasij so parcele geodetsko izmerili, zapisnik o parcelaciji pa trenutno čaka na in hkrati najcenejši pa je bil izbran Hudournik d.o.o. za ponudbeno ceno 33,8 mio SIT. Pogodba o izvedbi del predvideva 30-dnevni rok za izvedbo del in je bila poslana v potrditev na RS, Ministrstvu za okolje in prostor, ki je tudi financer omenjene sanacije. Če bo investitor zagotovil sredstva skladno z dinamiko izvajanja del, pričakujemo, da bo cesta za promet usposobljena najkasneje v prvi polovici meseca marca. podpis na Skladu KZG RS. Medtem smo na podlagi osnutka odločbe o parcelaciji zemljišč že opravili cenitev zemljišč, ki se vključujejo v traso ceste, in na podlagi predstavljenih odškodnin pridobili izjave lastnikov (fizičnih oseb) o dovolitvi posega (gradnje) na njihovih zemljiščih. Enak postopek bo še potrebno opraviti s Skladom KZG RS za zemljišča v lasti RS. Istočasno se izdeluje tudi lokacijska dokumentacija. Predvidevamo, da bo postopek pridobitve dovoljenja za poseg na zemljišča v lasti RS zaključen do konca meseca februarja, nakar bo možno pridobiti gradbeno dovoljenje in pričeti graditi. Izvajalec je bil izbran na podlagi javnega razpisa, kot najugodnejši ponudnik pa je bilo izbrano podjetje ALEA GROUP d.o.o. za ponujeno ceno 43,5 mio SIT in rokom izvedbe del 70 dni. SANACIJA CESTE NA GOZDNIK Glede na precejšnjo gostoto prometa na cesti Zabukovica-Gozdnik ter ogrožene varnosti cestnega prometa je bil v januarju saniran del vozišča na omenjeni cesti. Udor pod cesto, ki je posledica nerednega čiščenja odvodnjavanja te ceste (gozdna cesta), je namreč spodjedel del vozišča, tako da je bil promet močno oviran in nevaren. Z odstranitvijo dela hribine nad cesto je vozišče razširjeno, potrebno pa bo še zavarovati oz. označiti rob vozišča. Hkrati so bile na asfaltiranem odseku iste ceste sanirane zajede na delu brežine ob potoku Bistrica. Na kratko z oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti v občine Žalec • Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo oddali dopolnitve k investicijskemu programu za novogradnjo VARSTVENO-DELOVNE-GA CENTRA ŽALEC in pričakujemo sklep o odobritvi začetka investicije oz. za pripravo projektne dokumentacije in izdajo gradbenega dovoljenja (lokacijsko dovoljenje je že izdelano). • Posebna skupina, ki jo je oblikoval župan, pripravlja skupen načrt vseh kulturnih, športnih, turističnih in drugih prireditev v občini Žalec. Osnovni namen je čim bolj enakomerno porazdeliti prireditve čez leto in določiti tiste, ki so občinskega pomena. Če kdo še ni prijavil pomembnejše prireditve in želi, da s prireditev vključi med občinske prireditve, naj to stori TAKOJ. • Občinskemu svem je bil posredovan v sprejem nov občinski PRAVILNIK O MERILIH ZA IZDAJO SOGLASJA ZA PODALJŠAN OBRATOVALNI ČAS GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ, NA KATERIH SE OPRAVLJA GOSTINSKA DEJAVNOST V OBČLNI ŽALEC, ki je objavljen na 2. strani te številke Utripa. Bistveno pri tem Pravilniku je, da je potrebno vlogi za podaljšan delovni čas pridobiti mnenje krajevne oziroma mestne skupnosti. REKONSTRUKCIJA CESTE SKOZI ŠEMPETER Finančno zahtevna investicija, ki ostaja po navedbah Šempetranov kot dolg Republike Slovenija in DARS-a krajanom Šempetra še iz časa gradnje avtoceste, je rekonstrukcija ceste skozi Šempeter. Občina Žalec je že v preteklem letu zagotovila zemljišče za ureditev križišča za cesto proti Podlogu in Grušovljam (odkup t.i. Kramarjeve hiše), večji problem pa je zagotoviti sredstva za sofinanciranje rekonstrukcije te ceste. Največji strošek je namreč gradnja kanalizacije, ki je predvidena v sami trasi ceste ter je namenjena tudi za odvodnjavanje ceste in dokončanje kanalizacijskega kolektorja. Za realizacijo rekonstrukcije je nujna večja finančna udeležba DARS-a oz. Direkcije RS za ceste. V ta namen smo se pogovarjali na ministrstvu za promet in zveze, kjer smo natančno predstavili projekt in finančni načrt. Državni sekretar Žarko Pregl je pokazal razumevanje in obljubil ponovno presojo elementov, ki vplivajo na določitev deleža sofinanciranja. Občina Žalec nadaljuje s pridobivanjem dokumentacije, krajevna skupnost Šempeter pa pridobiva izjave lastnikov zemljišč za dovolitev parcelacije zemljišč. Po izdelanem projektu prestavitve elektro-vodnikov (potekajo preko Kramarjeve hiše) smo z Elektro Celjem dogovorili tudi obseg sofi-naciranja, tako da bo možno objekt porušiti. Oddelek za okolje prostor in komunalne zadeve Občine Žalec sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi in mestno skupnostjo Žalec v naslednjih mesecih bo sanacija vseh še obstoječih divjih odlagališč na območju celotne občine. Pri izvedbi te naloge vabimo k sodelovanju vse krajane, ljubitelje narave, ki svoje bivalno območje dobro poznajo. Na mesta divjih odlagališč bodo v pivi fezi nameščene obvestilne table “prepovedano odlaganje odpadkov" s kratkim navodilom ravnanja z oc^adki. Sledile bodo sanacije vseh evidentiranih divjih odlagališč na območju celotne občine, s posebnim poudarkom na območju reke Savinje Sanacije so vključene v načrte dela KS za leto 2000, predvidoma v spomladanskem času, v sklopu z organiziranjem akcij čiščenja okolja Sanacije divjih odlagališč bo koordinirala ga. Marjana Kopitar, višja svetovalka za varstvo okolja občine Žalec. Hkrati je potrebno občane ves čas seznanjati z možnostmi odlaganja odpadkov ter širiti znanje v zvezi s prepovedjo odlaganja komunalnih odpadkov vseh vrst v naravno okolje. Opažena nepravilna ravnanja je potrebno ämprej posredovati vvednost in nadaljn- je ddo KS, MS in občini Žalec, Oddelku ra okolje, prostor in komunalne zadeve. K sodelovanju vabimo vse okoljevarstveno usmerjene krcane, če opazimo nepravilno ravnanje posameznika, ga moramo seznaniti s pravili ravnanja tako, da bo pot vseh odpadkov zaključena bodisi v posodah ra odpadke, v kompo6tniku oz na deponi-jskem prostom na Teharjah oz prostom Surovine v Vrbju. Kaj si ždimo v letu 2000 - čim več zelenega zdravja naši naravi in bistrine naš reki Savinji z vsemi pritoki! Višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, univ.dipl inž. januar 2000 Občine O letošnjih investicijah občinski svet posebej Svetniki občine Prebold so se na prvi letošnji seji, sicer pa že enajsti redni v tem mandatu, sestali prvi četrtek v letu 2000. V tretji obravnavi so po razpravi soglasno potrdili proračun občine Prebold. 'Sredstva za investicije so v proračunu rezervirana, o konkretni porabi pa bodo svetniki odločali še enkrat. Proračun občine Prebold bo imel letos predvidoma 329.483.000 tolarjev prihodkov, od tega je iz lanskega leta prenesenih 26,5 milijona tolarjev namenskih sredstev. Zadolževanje ni predvideno. Vseh odhodkov bo toliko kot prihodkov. Največ sredstev v letošnjem proračunu je namenjenih izobraževanju (119,7 milijona tolarjev), sledita področje otroškega varstva (65 milijonov) in področje okolja, prostora in komunale (46 milijonov). Glede približno sto milijonov tolarjev za investicije je bil na predlog župana sprejet sklep, da tako odbor za 9-letno osnovno šolanje kot odbor za gradnjo kulturnega doma nadaljujeta aktivnosti za pripravo dokumentacije za gradnjo telovadnice in kulturnega doma, na osnovi katere bo sprejeta dokončna odločitev o izvedbi investicij. Tudi ministrstvo za šolstvo in šport še ni sporočilo, ah bo sofinanciralo gradnjo nove telovadnice v Preboldu. Ob "sprejemanju proračuna so svetniki že odločili, da bo po 150.000 tolarjev namenjenih za izvedbo proslav ob kulturnem prazniku, dnevu upora in dnevu spomina na mrtve, po 200.000 tolarjev pa za dan državnosti, dan samostojnosti in občinski praznik. Sredstva za promocijo se bodo razdelila na osnovi javnega razpisa, del denarja pa bo dobil moški pevski zbor za praznovanje okrogle obletnice svojega delovanja. Na vprašanje svetnika Branka Verka je župan Vinko Debelak pojasnil tudi financiranje in izvedbo gradnje kanalizacije v Dolenji vasi. Projekt je izdelan, lokacijska in gradbena dokumentacija je v postopku sprejemanja, sredstva za gradnjo pa v proračunu niso prikazana, ker bo večino sredstev za to zbranih z republiško takso, ki se zbira pri komunalnem podjetju in se z dovoljenjem države lahko nameni za investicije na področju komunale. V letu 2000 se bo z ekološko takso zbralo predvidoma 12 milijonov tolarjev, 9 milijonov pa je še denarja iz lanskega leta. S plačilom prispevka za priključek na kanalizacijo (približno 100.000 tolarjev za priključek) naj bi se zbralo še deset milijonov tolarjev. Občina pa že pripravlja tudi predlog odloka o podelitvi koncesije za to področje. Po besedah župana naj bi bila dva resna interesenta. Kanalizacijo v Dolenji vasi bodo po županovih zagotovilih pričeli graditi še v tem lem, nadaljevala pa se bo v Kaplji vasi in na območju Prebolda ter nato v Latkovi vasi in drugih naseljih občine. Zaenkrat je predvideno, da bi se zbrane komunalne odplake odvajale na čistilno napravo vKasaze. Sicer pa so svetniki na enajsti redni seji v 15-dnevno javno razpravo dah predlog odloka o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve lokalnih cest in javnih poh, predlog odloka o komunalnem prispevku in predlog odloka o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča. K. R. Na Vranskem za športni park tehnične kulture Svetniki občine Vransko so se sestali na 14. redni seji občinskega sveta. Med drugim so v drugem branju razpravljali o predlogu odloka o proračunu občine Vransko za letošnje leto, ki se je po prvi obravnavi zmanjšal za 5 milijonov tolarjev in tako sedaj znaša nekaj več kot 292 milijonov tolarjev. Kakšnih posebnih pripomb na predlog ni bilo, čeprav je bil proračun v javni razpravi do 25. januarja, dokončno pa ga bodo sprejemali na naslednji seji. V nadaljevanju 14. seje so svetniki sprejeh sklep, da se občinski svet v celoti strinja s predlogom sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto Arja vas - Ločica pri Vranskem za gradnjo avtocestne baze, saj svet ugotavlja, da so bili pri izdelavi predloga lokacijskega načrta dosledno upoštevani vsi pogoji, zahteve in usmeritve, predhodno podani na ustrezen način. Župan Franc Sušnik je nato svetnike seznanil s programom priprav sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko. Po hitrem postopku so svetniki sprejeh odlok o organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Vransko ter pravilnik o merilih za določitev oprostitve in olajšave pri plačilu socialno-varstvenih storitev Pomoč na domu. Sklenili so, da se s Centrom za socialno delo Žalec podpiše pogodba o izvajanju storitev Pomoč družini na domu. Ob koncu so potrdih 12-članski odbor za gradnjo športnega parka tehnične kulture z avtodromom Janez Puch. Ker je ta projekt na Vranskem nacionalnega pomena, bo univerza v Mariboru prek Inštituta prometnih ved ves čas sodelovala v realizaciji projekta kot projektantska in svetovalna organizacija, kar pomeni izpolnjevanje njene raziskovalne in izobraževalne naloge. Zato je rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak v ta odbor imenoval prof. dr. Martina Lipičnika, vodjo inštituta prometnih ved in njegovega namestnika doc. dr. Tomaža Tollazzija. Odbor za gradnjo pa bo kot predsednik vodil župan občine Vransko Franc Sušnik. T. T. »oooooooooooooooooooooooooooooooooooooc GOSTIŠČE PLEVČAK MARINKA < Hv LATKOVA VAS 227, 3312 PREBOLD, tel.: 701-030 DOBRODOŠLI V ZIMSKI IDILI, f ieooooaoooooaoooooooeoooooooooooooooo«« Občinska stavba obnovljena Vstop v leto 2000 so na Polzeli zaznamovali tudi z vselitvijo občinske uprave v obnovljene prostore v domu krajanov. Ta stavba je že častitljive starosti, v njej je bila nekoč šola, potem sedež krajevne skupnosti, v njej so imele prostor družbenopolitične organizacije, vse to pa v dotrajanih prostorih brez ogrevanja in primerne opreme. Z nastankom občine Polzela so se lotih temeljite obnove. Sedaj je obnovljena notranjost, zadovoljni pa so, da za ta dela niso presegli predvidene vrednosti investicije. Na obnovo čaka še streha. T. Tavčar Občina Tabor Proračun sprejet Prva letošnja, sicer pa 11. redna seja občinskega sveta Občine Tabor, ki je bila v ponedeljek, 10. januarja, je minila predvsem v znamenju druge obravnave proračuna občine za leto 2000, ki so ga svetniki na koncu seje tudi izglasovali. Proračun za leto 2000 je na strani planiranih prihodkov težak 140.763.000. 00 tolarjev. Te naj bi zagotovili z lastnimi prihodki, ki znašajo nekaj manj kot 46 milijonov, nekaj nad 64 milijonov bo prinesla finančna izravnava, blizu 27 milijonov bo sredstev za sanacijo po sanacijskem programu za odpravo posledic plazov, okrog 4 mihjone pa naj bi prinesli še drugi lastni viri iz naslova najemnin, pokopališča, sofinanciranj občanov pri gradnji in rekonstrukciji komunalnih objektov, izdaje soglasij... Na strani odhodkov pa je v proračunu prikazan planiran primanjkljaj 40.057.000,00 tolarjev, kar pomeni, da bi naj bi v letu 2000 imeli v občini Tabor za 180.820.000. 00 tolarjev odhodkov. Primanjkljaj naj bi pokrili deloma s kreditom, deloma pa z aktivnostmi oziroma prihodki, ki jih v proračunu še niso mogli predvideti. Računajo pa tudi na varčnost pri posameznih postavkah, tako da primanjkljaj ne bo takšen, kot so ga načrtovati. Pri odhodkih bodo največ sredstev (bhzu 80 milijonov) namenih za okolje in prostor. Dobrih 20 milijonov je namenjenih izobraževanju, bhzu 19 milijonov bo šlo za otroško varstvo, okrog 13 milijonov bo šlo za delovanje občinske uprave. Dobrih 11 milijonov so namenili športu, 9 mitijonov kmetijstvu, dobrih 7 milijonov kulturi, blizu 6 mitijonov pa požarni varnosti. Poleg tega so namenih bhzu 4 mihjone za socialno varstvo, 3 mihjone za zaščito in reševanje, 1,8 milijona so namenih zdravstvu, dobrih 500 tisoč pa delovanju političnih strank. Pod postavko ostalo pa so predvideti še dobrih 6 mitijonov. Še pred izglasovanjem proračuna pa so svetniki imeli še veliko dela z obravnavo amandmajev, ki so jih glede na predlog proračuna vložiti posamezni svetniki, in pa z obravnavo dopolnil, ki jih je pripravila na osnovi vloženih amandmajev županja Vida Slakan. Z nekaterimi dopolniti so se svetniki strinjali, z drugimi ne, prav tako pa ni bilo izglasovanih precej amandmajev, ki sta jih vložila svetnika Srečko Pustošlemšek in Marjan Žilnik. Prav tako svetniki niso izglasovati amandmaja, ki ga je vložil Silvo Lenko. Sicer pa je še pred razpravo o amandmajih bilo izrečenih veliko besed o stari osnovni šoli v Lokah, ki je do polovice v lasti občine, drugo polovico pa imajo gasilci PGD Loke, ki bodo prihodnje leto praznovati 50-letnico društva. Za jubilej bi radi obnoviti nekdanjo šolo, kar podpira tudi županja, vendar pa svetniki te investicije niso izglasovati, saj so meniti, da se je potrebno najprej dogovoriti, kakšna bo namembnost obnovljene zgradbe. Skeptični pa so bili tudi zaradi tega, ker gasilci načrtujejo ob svojem jubileju tudi nakup gasilskega avta. Dve takšni investiciji pa je po njihovem težko izpeljati. Poleg zapisanega so svetniki na tej seji obravnavati in tuđi glasovati o sklepu o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2000. Sklep so v predlagani obliki tudi sprejeli. Enako pa so potrditi tudi sklep o povprečni gradbeni ceni v občini Tabor v letu 2000. Med pobudami in vprašanji je beseda tekla o namestitvi bankomata, znova se je govorilo o šoli v Lokah, glede na to da investicija ni bila izglasovana, in še o nekaterih drugih vprašanjih. Županja Vida Slakan pa je svetnike še sez- nanila s svojim predlogom glede ustanovitve projektnega sveta, ki naj bi sodeloval pri razvoju zlasti dolinskega dela občine Tabor. Na seji je padlo kar nekaj predlogov za člane tega sveta, ki naj bi ga sestavljati v glavnem uspešni poslovneži, obrtniki in drugi občani, ki razpolagajo z določenimi znanji in izkušnjami. Z njihovo pomočjo naj bi občina Tabor, kljub svoji majhnosti, bila občina, kot si jo ljudje želijo. D. Naraglan Tega dne so bili svetniki pri glasovanju le redko tako enotni kot na fotografiji. Župan Vinko Debelak med predajo ključev novih prostorov. Novi prostori za delovanje društev V stavbi občine Prebold je bila v ponedeljek, 17. januarja krajša slovesnost, na kateri je župan Vinko Debelak predstavnikom društev in organizacij predal ključe novih prostorov, ki so jih za potrebe njihovega delovanja uredili na podstrešju občinske zgradbe. V preboldski občini je kar nekaj društev in organizacij, ki nimajo svojih prostorov za delovanje. Tem je tudi namenjena velika podstrešna soba, ki je opremljena z omarami in večjo konferenčno mizo. V njej pa je tudi pisalna miza z računalnikom, ki ga bodo uporabniki prostorov lahko s pridom koristiti. Glede na število tistih, ki bodo sobo uporabljati velja reči, da je bila to dobra poteza župana in občinskega sveta, vendar pa s to potezo še ne bodo rešeni vsi prostorski problemi, zlasti ne tisti, ki so nastati zaradi izpraznitve in rušitve Doma Svobode. Za večino teh bo sobivanje na podstrešju občinske zgradbe le začasna rešitev. Na slovesnosti je poleg župana zbranim spregovoril in se za to gesto občinske uprave zahvalil nekdanji ravnatelj preboldske šole Stojan Vrhovec, ob tem pa je še dejal, da bo potrebno v okviru občine več skrbi nameniti mladim, saj je vse več takšnih, ki izstopajo iz normalnih družbenih okvirjev. Ponedeljkovo slovesnost pa je začinil še preboldski župnik Franc Serec z blagoslovitvijo novih prostorov ter željo, da bi uporabnikom dobro služili. D. N. Po DOLINI januar 2000 v'-" 1 1^11* if“* "i Božiček med obdaritvijo Občni zbor društva Sožitje V dvorani Kmetijske zadruge Gotovlje so se na letnem občnem zboru zbrali člani društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje in ga združili z novoletnim srečanjem. V prvem delu, na občnem zboru, ki so se ga poleg članov društva, ki jih je 140, udeležili še žalski župan Lojze Posedel, polzelski podžupan Tone Mešič in drugi gostje, je predsednik društva Rihard Kopušar poročal o delu. Povedal je, da so tudi v tem lem skrbeli za pestro družabno življenje članov. Organizirali so več prireditev in izletov ter srečanj, na katerih so se duševno prizadeti ter njihovi starši in skrbniki lahko izkazali na različne načine. Poleg tega so pripravili letovanje, pridobili so nove prostore društva, imajo tudi obširen izobraževalni program v okviru Zveze Sožitje. Kot je povedal predsednik, so člani društva razočarani, ker tako dolgo zavlačujejo z začetkom gradnje varstveno-delovnega centra v Žalcu. Za to se trudijo že štiri leta, vendar ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nekatere postopke zavlačuje. Kljub temu pričakujejo, da bodo temeljni kamen položili januarja prihodnje leto. Z razdelitvijo bivše žalske občine na več manjših se je društvo preimenovalo v Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Žalec. Sledilo je novoletno srečanje s krajšim kulturnim programom, med katerim jih je obiskal Božiček, ki je obdaril vse prizadete otroke. Zbor so zaključili z družabnim srečanjem. T. Tavčar OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB Spodnje Savinjske doline Obvestilo otrokom žrtev vojnega nasilja Novembra 1999 je bil v Ljubljani ustanovljen odbor otrok žrtev vojnega nasilja - otrok padlih talcev in borcev NOB. Odbor želi pridobiti status žrtve vojnega nasilja in druge pravice za otroke, ki jim je bil med vojno ubit kot talec ali je padel v NOB ali je umrl v taborišču le eden od staršev. Da se ta zadeva lahko uredi, mora odbor doseči spremembo 8. odstavka 2. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja. Predlog za spremembo navedenega zakona je že vložen in naj bi ga obravnaval državni zbor v mesecu januarju 2000. Območno združenje ZB NOB in pristojna upravna enota v Žalcu nimata podatkov o še živečih otrocih enostranskih žrtev vojnega nasilja, ki tega statusa še nimajo, zato prosimo in pozivamo vse upravičence do statusa žrtve vojnega nasilja, da se čim prej oglasijo na območno združenje ZB NOB ali pri društvu izgnancev v Žalcu, Ul. Savinjske čete 4, najpozneje pa do 29. februarja 2000. Če bo sprejeta sprememba zakona, bomo lahko tako začeli upravne postopke. Ob prijavi je potrebno predložiti naslednje podatke: 1. ime in priimek žrtve vojnega nasilja z navedbo vzroka smrti in izpisek iz matične knjige umrlih ter 2. ime in priimek ter naslov še živečih otrok žrtve vojnega nasilja. Območno združenje ZB NOB Spodnje Savinjske doline Žalec Ustanovili turistično društvo Pred novim letom so v krajevni skupnosti Gomilsko ustanovili turistično društvo. Na ustanovnem občnem zboru so se zbrali v dvorani doma krajanov. Udeležba na ustanovnem zboru je bila presenetljivo visoka, kar dokazuje, da so si krajani tako društvo želeli. Poleg krajanov sta se zbora udeležila predsednik TZ Spodnje Savinjske doline Henrik Krajnc in župan braslovške obine Dušan Goričar. Potem ko so imenovali delovno predsedstvo, je Vinko Drča, ki je vodil pripravljalni odbor, razložil, kaj jih je napeljalo k ustanovitvi turističnega društva. Med drugim tudi to, da je z ustanovitvijo občine Braslovče KS Gomilsko izgubila funkcijo KS in je le posvetovalno telo. To naj bi deloma nadomestilo tur- istično društvo, vsebina njegovega dela pa naj bi bila koordiniranje dejavnosti, ki so skupnega pomena z razvoj in pospeševanje turizma v kraju, sodelovanje z drugimi turističnimi društvi in zvezami, organiziranje turistične vzgoje, turističnih kulturnih, zabavnih in drugih prired- itev, vodenje akcije in tekmovanj za urejanje in olepšavo kraja, skrb za strokovno turistično literaturo in drugo. Sprejeli so tudi statut društva, ki določa pravice in obveznosti članstva. Predsednica upravnega odbora društva je Božena Kosu. Nadzorni odbor bo vodil Franci Praprotnik. Ob koncu je zbranim nekaj besed povedal predsednik TZ Spodnje Savinjske doline Henrik Krajnc. Ustanovitev sedmega turističnega društva v dolini je toplo pozdravil, obljubil mu je pomoč pri delu ter mu zaželel obilo uspehov. Sklenili so, da bodo program dela sprejeli na prihodnji seji upravnega odbora, ki šteje devet članov. T. Tavčar Predsednica upravnega odbora Božena Kosu Demos deset let pozneje Janez Janša in Lojze Peterle sta v Žalcu napovedala rojstvo novega Demosa Slavnostna gosta sta bila Lojze Peterle in Janez Janša, med gosti pa so bili tudi župani. Ob deseti obletnici ustanovitve Slovenske demokratične zveze in Demosa v Spodnji Savinjski dolini je bila 13. januarja v dvorani žalskega gasilskega doma slovesnost, ki sta se je udeležila tudi predsednika strank SDS in SKD, sicer pa prvi obrambni minister v samostojni Sloveniji Janez Janša in prvi predsednik vlade Lojze Peterle. Janez Janša je bil slavnostni govornik, tako kot na ustanovnem zboru 12. januarja leta 1990. Zbrane je najprej pozdravil prvi predsednik Demosa v Savinjski dolini in nekdanji župan Milan Dobnik, ki je ocenil, da je Demos najpomembnejša politična organizacija v zgodovini Slovenije. V spomin na ustanovni zbor SDZ in Demosa, ki je bil pred desetimi leti v dvorani žalskega gasilskega doma, sta Milan Dobnik in takrat predsednik iniciativnega odbora Eran Sadnik odkrila spominsko ploščo, ki naj bi jo kasneje vzidali na gasilski dom. Janez Janša je v svojem govoru poudaril zgodovinsko vlogo Demosa, ki je na državni ravni nastal le mesec prej kot v Žalcu in katerega strateški cilj je bil izražen le v nekaj besedah: za suverenost slovenskega naroda in demokracijo. Medtem ko smo suverenost v celoti dosegli, so formalni pogoji za demokratizacijo družbe sicer sprejeti, v vsebinskem smislu pa se demokratizacija šele uvaja, je med drugim dejal Janša. Zelo kritično je ocenil trenutni položaj v državi in izrazil zadovoljstvo, da po desetih letih nastaja novi Demos. Pristojna organa SKD in SDS sta že sprejela osnutek sporazuma o strateškem političnem sodelovanju, tej koaliciji naj bi se pridružila tudi SLS oziroma vse stranke, ki se po Janševih besedah čutijo pripadnice tako imenovanih pomladnih strank. Tudi Lojze Peterle je kritično ocenil trenutne razmere v državi in zlasti prepočasno izvajanje in nedoslednost nekaterih reform, ki jih je začela prva vlada. Na slovesnosti je spomin na ustanovni zbor pred desetimi leti obudil tudi Eran Sadnik, pel je Savinjski oktet, pesnik in igralec Tone Kuntner pa je predstavil nekaj domoljubnih pesmi. K. R., foto: T. T. Utrinek s srečanja Srečanje starejših Gotovljanov Ob novem letu sta KS in KO RK je bilo obilo priložnosti za pomenek najbolj pogrešajo. Gotovlje pripravila srečanje za kra- in veselo druženje, ki ga starejši T. T. jane stare 70 in več let, ki je bilo na kmetiji odprtih vrat pri Mlinarju v Gotovljah. Srečanja se je udeležila večina povabljenih, ostale, ki pa zaradi bolezni ah zaradi česa drugega niso mogli priti pa so obiskali na domu. V imenu občine Žalec jih je pozdravil podžupan Grega Volk Petrovski, v imenu KS njen predsednik Polde Škafar ter predsednica KO RK Ana Fotivec, učenci OŠ Gotovlje pa so pripravili prisrčen kulturni program. Med pogostitvijo in po njej \ KUHINJE - KOPALNICE gorenje BELA TEHNIKA PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE IN PROCESNE OPREME Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala RAZVOJ POLZELA. LOČICA 75/a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure januar 2000 Po DOLINI Z razstave v 50 let Čebelarske družine Braslovče Tik pred koncem lanskega leta so se v avli OŠ Braslovče zbrali člani Čebelarskega društva Braslovče in drugi gostje na slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve Čebelarske družine Braslovče. Ob tem so proslavili tudi 71-letnico ustanovitve čebelarske podružnice za Braslovče z okolico. Slovesnost so pričeli s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci braslovške šole, potem pa je predsednik društva Stanko Rizmal govoril o zgodovini društva. Med drugim je povedal, da začetki organiziranega čebelarstva segajo v leto 1928. Takrat je bila ustanovljena podružnica za Braslovče in okolico. Že takrat so imeli večkrat predavanja, ki so čebelarjem pomagala po strokovni plati. Čebelarska družina Braslovče, katere 50-letnico praznujejo, pa je še bolj povezala čebelarje, pomagala jim je v okviru Čebelarske zveze Žalec. Namen in cilj čebelarjev so izobraževanje, pridobivanje podmladka, organizacija, nabava zdravil in sladkorja za čebele, spodbujanje varovanja in ohranjanje čistega naravnega okolja, širjenje avtohtonih medovitih rastlin itd. Ob tej priložnosti sta odličje Antona Janše III. stopnje prejela Martin Rojnik in Štefan Bednjanič, društveno priznanje pa so podelili Jožetu Lazniku, Francu Bosilju, Stanku Rizmalu, Občini Braslovče, OŠ Braslovče in predsedniku ZČD Spodnje Savinjske doline Antonu Rozmanu. V avli šole so odprli zanimivo čebelarsko razstavo. T. Tavčar Območna organizacita RK Žalec Lani zbrali 760 litrov krvi Ena od najpomembnejših dejavnosti Rdečega križa je organiziranje krvodajalstva. Tudi Območno združenje Rdečega križa Žalec dosega na tem področju lepe uspehe. Tako so lani organizirali 11 krvodajalskih akcij, od tega 7 za transfuzijski oddelek Celje in 4 za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Območno združenje RK Žalec združuje 16 krajevnih organizacij RK v Spodnji Savinjski dolini. V enajstih krvodajalskih akcijah so zabeležili 1899 odvzemov krvi in zbrali 760 litrov krvi, kar je za 12 odstotkov več kot leto poprej. Tudi v preteklem lem je bila udeležba največja na Polzeli, Jože Žnidaršič iz Stopnika pri Vranskem, kije na zadnji lanski akciji v Žalcu kri daroval stodvajsetič. Vseh darovalcev je bilo 211. kjer se je dveh akcij za ljubljanski Zavod za transfuzijo krvi udeležilo 440 krvodajalcev. Tudi v letošnjem letu načrtujejo enajst akcij. Prva bo 4. februarja na Polzeli, naslednja 17. februarja na Vranskem, sledijo pa: 4. maja v Šempetru, 5. maja v Žalcu, 1. junija v Grižah, 6. julija v Preboldu, 27. julija na Vranskem, 6. oktobra na Polzeli, 23. novembra v Šempetru, 30. novembra v Preboldu in zadnja, 22. decembra, v Žalcu. T. Tavčar Priznanje Maji Frece V decembru je predsednik Krajevne skupnosti Griže, Jurij Blatnik, izročil Maji Frece priznanje krajevne skupnosti za osvojeno bronasto medaljo na evropskem mladinskem prvenstvu v judu, ki je bilo v Rimu. S. Pukl, foto: P. Gominšek Gasilska zveza Prebold Uspešno zaključeno leto Gasilska zveza Prebold, ki jo sestavlja 7 teritorialnih prostovoljnih gasilskih društev in prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold, je uspešno zaključila prvo leto svojega obstoja. Da je bilo tako, so poskrbeli zlasti župan in svetniki nove občine Prebold, ki so v te namene zagotovili potrebna in redna finančna sredstva. Za redno in uspešno delovanje požarne varnosti, kakor tudi za zaščito in reševanje, je občina Prebold namenila v proračunu za leto 1999 skupno okrog 10.000.000,00 tolarjev. Od tega je bilo milijon in pol namenjenih delovanju Gasilske zveze, prav toliko je šlo za nakup gasilske opreme, dober milijon in pol so namenih delovanju vseh PGD v občini, polovico te vsote je šlo za zavarovanje gasilskih domov, opreme, vozil in moštva. Slabih 550 tisočakov so namenih vzdrževanju gasilskih domov, nekaj čez štiri milijone tolarjev pa je šlo za sofinanciranje nakupa novega gasilskega vozila za PGD Šešče. Sicer pa je bilo minulo leto precej pestro. Še posebno veliko truda je bilo vloženega v ustanovitev splošnih enot Civilne zaščite pri vseh gasilskih društvih. Za vsa društva pa so bili izdelani tudi projekti Požarne ogroženosti. Uspešno so opravili vaje v mesecu požarne varnosti, vaja treh vasi, občinsko tekmovanje GZ Prebold in številne druge aktivnosti. V tem času so razvili tudi dva prapora, in sicer prapor GZ in nov prapor PGD Latkova vas. PGD Groblja pa se je oskrbelo z novo samostojno visokotlačno črpalko z rezervoarjem vode. V začetku decembra so imeli še prijeten izlet na Idrijsko in Notranjsko. Na predzadnji dan leta 1999 pa so predstavnikom PGD v občini Prebold razdelili še nekaj dodatne gasilske opreme, ki je bila nekakšno novoletno darilo. Vrednost te opreme, ki so jo društva sama izbrala, je znašala preko 600.000 tolarjev. Ob tej priložnosti pa so društva imela možnost izbrati za svoje potrebe še opremo iz nekdanjega skladišča Civilne zaščite, ki je po delitveni bilanci pripadlo občini Prebold. Uspešno zaključeno leto postavlja pred GZ Prebold že nove naloge.'Kot so dejali, bodo posebno in večjo skrb namenih izobraževanju. D. Naraglav Del predstavnikov PGD skupno s podžupanom Pukovnikom in županom Debelakom. Pred njimi leži del nove gasilske opreme, ki sojo prejela društva kot nekakšno novoletno darilo. Delovni polzelski gasilci Lani opravili kar 7162 ur prostovoljnega dela Udeleženci tečaja za gasilca s predavatelji Med prvimi društvi, ki so že imela letošnji občni zbor, je bilo prostovoljno gasilsko društvo Polzela. 96. letnega občnega zbora so se poleg članov udeležili tudi župan in podžupan občine Polzela Ljubo Žnidar in Stanko Novak ter poveljnik gasilske zveze Žalec Franci Naraks. Iz poročil predsednika društva Ivana Kotnika in poveljnika Aleksandra Kolarja izhaja, da ima društvo 120 članov, da so lani posredovah v osmih požarih, praznovali pa so Uidi 95-letnico obstoja in razvili nov društveni prapor. V minulem letu so s pomočjo občine in krajanov nabavili kar nekaj prepotrebne opreme. Zaradi velike aktivnosti je bilo lani opravljenih kar 7162 ur prostovoljnega dela. S pomočjo občinskega poveljstva Polzela so pripravili osnovni tečaj za gasilca, ki ga je uspešno opravilo 14 članov in članic. Člani društva so se udeležili Uidi tečaja za strojnike, ki je bil v Braslovčah, in tečaja za inštruktorje, ki je potekal na Igu pri Ljubljani. V mesecu požarne varnosti so največ časa posvetih prav preventivnemu delovanju. Tako so v gasilskem domu gostili učence osmih razredov osnovne šole Polzela ter jim razložili organiziranost in način delovanja društva. Vrhunec aktivnosti na preventivnem področju pa je bila prav gotovo prva gasilska taktična vaja poveljstva Polzela: Podvin - oktober 1999- Na občnem zboru so sprejeh tudi program dela in finančni plan za leto 2Ó00. V programu sodijo med najvažnejše naloge: nabava novega kombiniranega vozila, dokončanje gradnje gasilskega doma, organizacija in izvedba raznih prireditev, vključno s tekmovanji, usposabljanje operativnega članstva, nakup nove opreme in drugo. Delo polzelskih gasilcev so na občnem zboru pohvalili tudi župan Ljubo Žnidar, podžupan Stanko Novak in poveljnik gasilske zveze Žalec Franci Naraks, ki je društvu tudi v prihodnje obljubil strokovno pomoč. Ob koncu so osemnajstim članom podelili značke kot priznanje za dolgoletno delo. T. T. Po DOLINI januar 2000 Blagoslovitev na Gotnilskem Blagoslov konj postaja tradicija Na Gomilskem je Konjeniški klub Mustang v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravil že tradicionalno prireditev - blagoslov konj. Po drugi maši v cerkvi sv. Štefana, ki je tudi edina cerkev v Savinjski dolini, posvečena temu svetniku, se je pred domom krajanov zbralo veliko rejcev konj s tega območja in tudi drugih krajanov, ki so si prišli ogledat ta obred. Med njimi je bil tudi braslovški župan Dušan Goričar. Najprej jih je pozdravil Damjan Brišnik, ki se je v imenu organizatorja zahvalil vsem rejcem konj, da so prišli na blagoslovitev, ter ob tem izrazil željo, da jih prihodnje leto pride še več. Obred so nato opravili domači župnik Martin Cirar, pater Manes iz Petrovč in upokojeni župnik z Vranskega Bogdan Štibenc. Vsakega konja so blagoslovih posebej, ob tem pa so bili konji deležni še priboljška, koščka kruha s soljo. Gomilsko je s svojo okolico ter cerkvijo sv. Štefana, ki je zaščitnik konj, res najprimernejši kraj za blagoslov konj v tem delu Spodnje Savinjske doline. Blagoslovitev konj pod stoletnimi lipami pa so pripravili tudi v Gotovljah. Več kot 40 konjerejcev Savinjske konjenice je svoje plemenite Živah pripeljalo k blagoslovu. Najprej jih je pozdravil stotnik Savinjske konjenice Milan Krajšek, nato predsednik sveta KS Gotovlje Polde Škafar, blagoslovil pa jih je dekan Branko Zemljak. T.T. Blagoslovitev konj v Gotovljah Oživljanje travniških sadovnjakov Kmetijska svetovalna služba Žalec je prejšnji teden organizirala prikaz zimske rezi sadnega drevja v travniških nasadih, ki so ga pripravili v travniškem nasadu Vihja Čremožnika v Dobriču pri Polzeh. Namen je bil prikazati, kako se oživijo travniški nasadi oziroma kako so nasadi pravilno oskrbovani. Poleg prikaza je mag. Zlatka Gutman Kobal iz Kmetijskega zavoda Maribor pri Čremožnikovih poslušalcem tudi predavala z diapozitivi. Ob koncu se je ob domačem prigrizku razvil prijeten klepet, vsi pa so bili mnenja, da bi s takšnimi izobraževanji nadalje- Med prikazom obrezovanja jablane vali, saj je zimska rez le eden od travniških nasadov. ukrepov za pravilno oskrbo T. Tavčar Lam nekaj več kot 24 tisoč obiskovalcev Januar je čas, ko zbiramo razne podatke o preteklem letu. Tudi Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini je pod lansko leto potegnilo črto in vsaj kar zadeva obiskovalce obeh njihovih turističnih objektov, jame Pekel in Rimske nekropole, zbralo točne podatke. Seveda jih ni presenetilo, da obisk letos ni dosegel lanskega, saj je bil tudi lanski precej nižji od predlanskega. Čeprav si zelo prizadevajo, da bi privabili kar največ obiskovalcev, jim to ne uspeva dovolj, za kar krivijo predvsem avtocesto, po kateri zdrvi mimo prenekateri potencialni obiskovalec. Še vedno namreč niso dobili dovoljenja, da bi ob avtocesto postavili obvestilne table, ki bi potnike pravočasno obvestile o tem, da lahko obiščejo jamo Pekel in nekropolo. Tako je jamo Pekel lani obiskalo 13-542 domačih in 586 tujih obiskovalcev, kar je skupaj za več kot 2000 manj kot leta 1998. Rimsko nekropolo pa si je ogledalo 9-322 domačih in 930 tujih obiskovalcev, kar 1000 manj kot leto poprej. T. Tavčar Občni zbor Karitas Vransko V izdelavi projekti za dom ostarelih V nedeljo, 16. januarja, so se v prostorih veroučne učilnice na svojem letnem srečanju zbrali člani in članice župnijske Karitas Vransko, kjer so naredili inventuro svojega minulega dela ter sestavili program dela za letošnje leto. Udeležence srečanja je najprej pozdravila predsednica župnijske Karitas, Martina Felicijan, ki je nato poročala o delu v minulem letu. Leto je bilo pestro in delovno, saj so članice in člani delovali zelo na široko. Že takoj v začetku leta so organizirah predavanje o zdravilih, lotih so se izdelovanja cvetja iz papirja, pripravili so prireditev Dan staršev, obiskovali so ostarele po domovih, bolnike na domu, sodelovali z gostinsko ponudbo pri motociklistični dirki ob 1. maju. Organizirah in izvedli so akcijo pobiranja denarja za družino Štrajhar, omogočili letovanje štirim otrokom, sprejeh begunce iz Kosova, obiskali so družine s štirimi in petimi otroki in jih obdarili, zbirali so ozimnico in jo posredovali ubožnejšim, piedi in prodajah so adventne venčke, skozi vse leto pa prisluhnili marsikateremu, ki je bil v stiski in mu pomagali, obiskali so tiste, ki so praznovali 90 let in počeli še marsikaj drugega. Tudi na izobraževanje niso pozabih. Sprejeh pa so tudi odločitev za gradnjo nekakšnega doma za ostarele, ki bi bil drugi tovrsten dom v Sloveniji. Takšnega, ki je nastal s prizadevanjem župnijske Karitas, imajo namreč že v Logatcu. Glede gradnje doma je Martina Felicijan povedala, da projekt že izdelujejo, dom pa bi naj stal na mestu, kjer je tisti dan potekalo njihovo srečanje. Za njegovo gradnjo bodo v kratkem ustanovili poseben zavod, ki bo tudi uradno vodil vse aktivnosti v zvezi s tem. Dom bo lahko sprejel okrog petdeset ostarelih, namenjen pa bo predvsem ostarelim v občini Vransko. To je še dodatno delo župnijske Karitas, ki bo tako kot prejšnja leta delovala Uidi v tem letu. To pomeni, da jim dela resnično ne bo manjkalo. V planu dela za leto 2000, ki ga je na srečanju predstavila Milena Golob, so predvideli vse svoje tradicionalne akcije, zraven pa še nekatere nove dejavnosti. Tako bodo na primer pripravili predavanje o materinstvu, organizirali izlet za bolne in invalidne osebe, letovanje otrok na morju, pripravili prireditev ob dnevu staršev, se udeležili tradi- V Taboru so tudi letos pripravili trikraljevsko koledovanje. Med božično-novolet-nimi počitnicami je 18 otrok v treh skupinah obiskalo vsa gospodinjstva v občini. Ob tem so zbirali denar, letos namenjen razširitvi centra oziroma šole za revne dečke v Braziliji. Center v brazilskem mestu Corumba, ki slovi po kriminalu in cionalnega srečanja na Ponikvi in sodelovali na prireditvah v občini Vransko. Seveda pa bodo tako kot vsa minula leta obiskovali ostarele na domu, zbirali ozimnico za socialno šibke družine, s prodajo sveč, papirnatih šopkov, adventnih venčkov in še česa pa tudi denar. V minulem letu so z lastnim delom zbrali prek 500 tisočakov. V akciji za družino Štrajhar pa še dodatnih 700 tisoč tolarjev. Na letnem zboru je zbrane pozdravil in se jim zahvalil za dosedanje delo v imenu občine in župana tudi Vlado Reberšek Svoj delež pa je pridal tudi župnik Jože Turinek, ki je izrekel vehko lepih besed in tudi izrazil zadovoljstvo, da v njihovi župniji deluje tako delavna Karitas. Te svoje besede pa je pozneje podkrepil tudi kot dober gostitelj. D. Naraglav preprodaji drog, je ustanovil slovenski misijonar, lazarist Ernest Saksida, po njegovem vzoru pa je v Brazihji nastalo še več podobnih centrov. V teh šolah skušajo revne dečke iztrgati iz ulic. kriminalnih združb in nasilja. Samo v občini Tabor so koledniki letos zbrali skoraj 300.000 tolarjev, bini je bilo v Sloveniji s koledovanjem zbranih skoraj 15 milijonov tolarjev. K. R. Koledniki letos za brazilske dečke januar 2000 Osrednje teme Deklica med dvema družinama Center za socialno delo Žalec v zvezi s primerom Hlupič pojasnjuje: Skoraj vsi slovenski mediji so v minulih dneh poročali o hudih nepravilnostih in celo domnevnih kršitvah zakonov, ki so se zgodile na Centru za socialno delo Žalec. Zakonca, ki sta verjela socialni delavki, da po enem letu ne bo nobenih ovir za posvojitev deklice. ki sta jo deset dni staro dobila v rejništvo z namenom posvojitve, sta jo morala po petih mesecih vrniti biološkim staršem. Medtem je center biološkim staršem onemogočal stike z otrokom, oče pa je hčerko prvič videl šele potem, ko je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve po pritožbi razveljavilo odločbo Centra za socialno delo Žalec o odvzemu otroka in oddajo v rejništvo ter posvojitev. In ko sta se družini s pomočjo odvetnic sami dogovorili, kako si bosta predali deklico. 10. januarja letos sta brez Nine ostala zakonca Leonida in Boris Grobelnik iz Drešinje vasi, ki sta se pred tremi leti odločila za posvojitev, potem ko sta dvanajst let zaman čakala, da se jima rodi otrok. Pet mesecev sta bila presrečna z deklico, ki sta jo dobila lani. 29. julija lani ju je namreč poklicala delavka Centra za socialno delo Žalec in povedala, da je v celjski porodnišnici novorojenka, ki jo je mati zapustila. Dan kasneje sta odšla po deklico, socialna delavka pa jima je izročila odločbo o namestitvi v rejništvo z namenom posvojitve. O tem, kaj se je medtem dogajalo v družini dekličinih pravih staršev, nista niti slutila. Boža in Viktor Hlupič sta za pojasnjevanje njune resnice pooblastila odvetnico Karmen Orter iz Žalca, ki je potrdila, da je mati Boža Hlupič nosečnost svojemu možu prikrivala. Zakonca imata sicer že štiri otroke, zato sta se odločila za splav, za katerega pa je bilo nato že prepozno. Zaradi rizične nosečnosti je bila hospitalizirana v Splošni bolnišnici Celje, vendar možu ni povedala, da je še noseča, pač pa, da ima bulo na maternici in težave z ledvicami. Mož se pri zdravnikih ni nikoli pozanimal za ženino stanje, saj je ta ob vikendih pogosto prihajala domov in postorila najnujnejše. Nekaj dni po rojstvu otroka, to je 23. julija, se je Boža v hudi poporodni depresiji oglasila na centru za socialno delo Žalec (v nadaljevanju center) in povedala, da želi dati otroka v posvojitev in da se bo na center oglasil tudi njen mož. Med tem časom je začel Center za socialno delo Žalec voditi postopek oddaje otroka v rejništvo z namenom posvojitve in 30. julija izdal odločbo o posvojitvi, s katero Hlupičeva sploh nista bila seznanjena. Zakonca Hlupič s postopkom oddaje otroka v rejništvo z namenom posvojitve in Uidi ne s samo posvojitvijo nista bila seznanjena, saj se je šele 26. avgusta (torej približno mesec dni po oddaji otroka v rejništvo) pri družini Hlupič oglasila Mojca Hrastnik, delavka žalskega centra, ki je vodila postopek, ter od očeta zahtevala privoljenje za posvojitev. Dejansko je bil takrat Viktor Hlupič prvič seznanjen, da ima otroka, ga nemudoma zahteval nazaj in ni privolil v posvojitev. Zakonca Hlupič sta bila zatem večkrat na žalskem centru za socialno delo, podajala sta izjave, da želita otroka nemudoma nazaj, vendar center ni ukrepal oziroma jima je zgolj obljubljal, da bosta otroka dobila nazaj. V začetku oktobra sta poiskala pravno pomoč in odvetnica Karmen Orter je 11. oktobra zaradi molka organa (ker jima center ni izročil otroka niti izdal nobene odločbe) vložila pritožbo. Po besedah Karmen Orter biološka starša pravzaprav nista vedela, zakaj in v kakšnem postopku se nahajata oziroma kakšen postopek zoper njiju vodi žalski center. Šele 19- oktobra, s prejemom vabila na ustao obravnavo, sta bila seznanjena, da je center zoper njiju pričel postopek odvzema otroka, in to zato, da otroka ne bi bilo potrebno vrniti staršema. 25. oktobra je bila izdana sporna odločba, s katero so Tjašo Hlupič odvzeli staršema in jo namestili v rejniško družino. S to odločbo so nadomestili odločbo o rejništvu z namenom posvojitve, s katero Hlupičeva nikoli nista bila seznanjena, prav tako pa odločili, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve. Zaradi tega sta zakonca Hlupič z odvetnico 16. novembra vložila pritožbo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je pritožbi v celoti ugodilo in 21. decembra po tako imenovani nadzorstveni pravici razveljavilo postopek posvojitve in odločbo Centra za socialno delo Žalec o odvzemu otroka ter oddajo v rejništvo odpravilo. Prav tako je odločilo, da se postopek odvzema otroka in oddaje v rejništvo ustavi. Ministrstvo je v izpodbijani odločbi ugotovilo hujše kršitve zakona o upravnem postopku, zlasti nepravilno uporabo materialnega prava - zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pa Uidi napačno ugotovljeno dejansko stanje. Odločba s strani ministrstva je bila na žalski center za socialno delo poslana 24. decembra, odvetnica Karmen Orter jo je od centra prejela šele 4. januarja letos, zakonca Hlupič pa je sploh nista prejela, saj je po besedah Orterjeve center ponovno storil nezakonito dejanje in odločbo poslal rejnikoma, ki sploh nista bila stranki v tem postopku. Čeprav je bil glede na odločbo ministrstva center za socialno delo dolžan poskrbeti za izročitev otroka biološkim staršem, je poskušal izročitev preprečiti z vsemi sredstvi, zlasti s pritiski na rejniško družino. Grobelnikova sta potrdila, da jima je socialna delavka omenila možnost, da bi poskusih zavlačevati z izročitvijo deklice. Prav tako se obe družini strinjata, da je šlo za nestrokovno delo centra in Uidi aroganten odnos. Po prvi objavi zgodbe o usodi deklice, ki ima dva imena, je Center za socialno delo pripravil izjavo za javnost, v kateri pojasnjuje, da je ravnal predvsem v korist deklice, ki naj v družini bioloških staršev ne bi imela primernega okolja za razvoj. Družina naj bi bila že večkrat obravnavana. Odvetnica Karmen Orter: “Glede njihovih navedb, kako so družino Hlupič obravnavah že od leta 1990, lahko rečem le to, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve po pritožbi zakoncev Hlupič o tej zadevi prejelo celotno dokumentacijo. Če bi bilo res, kar navaja center, ministrstvo pritožbi ne bi ugodilo in ugotovilo hujše nezakonitosti. Če bi bila družina res tako rizična in kritična, se poraja vprašanje, zakaj center ni nikoh ukrepal v zvezi z ostatimi štirimi otroki v smeri hujših kršitev roditeljskih pravic. Nikoh ni vzpostavil aktivnega nadzora nad družino. Družina je bila “obravnavana”, ko je mati na centru prosila za denarni dodatek in ko je imel sin težave z učenjem in mu je javna delavka centra pomagala pri učenju. Ta je povedala, da se oče večkrat dere na sina, vendar center ni ukrepal, Uidi ne takrat, ko je sorodnik Hlupičevih prijavil očeta zaradi agresivnosti zoper sina.” Tudi Grobelnikova sta z začudenjem prebrala izjavo centra za javnost, zlasti v delu, kjer piše, da je oče prišel v porodnišnico. Prav tako je center v izjavi zapisal, da sta Grobelnikova, preden sta otroka sprejela v rejništvo, bila seznanjena s celotnim postopkom in situacijo ter da sta se zavedala dejstva, da sprejem otroka v rejništvo še ne pomeni posvojitve. “Nikoh nisva želela nič vedeti o bioloških starših otroka, ki ga bova dobila. Socialna delavka naju je 29- julija obvestila, da naju v celjski porodnišnici čaka deklica, da jo vzameva v rejništvo. Seznanjena sva bila, da oče še ni podpisal privoljenja za posvojitev, vendar naj bi bila to po besedah socialne delavke le formalnost. 30. julija smo se zmeniti pred porodnišnico. Socialna delavka nama je izročila odločbo, da se deklica namesti v rejništvo z namenom posvojitve," sta povedala prejšnji četrtek. V odločbi z datumom 30. 7. 1999, ki jo imata zakonca Grobelnik, med drugim piše: “Starša deklice, rojene 19- 7.1999 v Bolnici Celje, sta se zaradi družinskih razmer odločila, da oddata deklico v posvojitev. Seznanjena sta bila s posledicami posvojitve, jih razumeta in v celoti sprejemata.” Prav tako v isti odločbi piše: “Glede na to, da je mati 22. 7. 1999 zapustila otroka in odšla iz porodnišnice in da starša ne želita izpolnjevati svojih roditeljskih pravic, se deklica namesti v rejništvo.” Grobelnikova sta verjela, da je res tako, kot je pisalo v odločbi. Z deklico, ki sta jo imenovala Nina, je prišla v njun dom dolga leta pričakovana sreča. Da bi lahko bilo kaj narobe, je Boris prvič zaslutil septembra, ko se je žena poškodovala in dobila mavec, zato je šel na center za socialno delo Žalec vprašat, če lahko namesto nje nastopi porodniško. “Mimogrede sem vprašal, ah je kaj novega s strani staršev. Delavka je bila čisto iz sebe, kaže, da so imeti pred tem ravno ses- tanek na to temo. Rekla je, da imajo probleme z očetom, opomnila pa me je, naj tega ženi ne omenim. Konec meseca je iz pediatrije prišla po pošti dopisnica, na kateri je bil viden naslov Bože Hlupič, čeprav je bil povrhu naslov Leonide. Zadaj je pisalo: za Hlupič Tjašo. Takrat je žena poklicala na socialno in vprašala, ah bova morala dati otroka nazaj. Potem sva najela odvetnico in šla k direktorici centra. Na vprašanje, zakaj se je takrat tako mudilo in zakaj niso pravi čas dobiti očetovega podpisa, ni imela odgovora. Oktobra je prišla druga odločba, da se deklica odvzame očeta Hlupiču in se namesti v rejniško družino. S to odločbo so izničiti prvo in na njej so biti Uidi vsi podatki bioloških staršev. Po približno dveh mesecih in pol nama je direktorica centra rekla, da si lahko glede rejništva premisliva, da pa bo v vsakem primeru šlo za odvzem otroka in da če je ne bova imela midva, jo bodo dali v drugo rejniško družino. Pozneje sva izvedela, da se v tej družini sploh ni zgodilo nič kaznivega, kot so nama nakazati.” Zakonca Hlupič imata službo, lastniško stanovanje v Žalcu, resda majhno za zdaj sedemčlansko družino. Imata že štiri otroke in dejstvo je, da center za socialno delo nikoli ni ukrepal zaradi zanemarjanja roditeljske pravice. Kot je v pritožbi ministrstvu zapisala odvetnica Karmen Ortner “niti iz zapisnikov o podanih izjavah niti iz zapisnika o ustni obravnavi niso nikjer navedena takšna dejstva, kot so navedena v odločbi o neurejenih razmerjih, o bolezni otrok, očetovi agresivnosti, maltretiranju družine in druge nesmiselne navedbe. Prvostopni organ, namesto da bi priznal svojo napako in na miren način uredil zadevo, svoje nezakonito ravnanje, z lažnimi navedbami, ki mejijo na obrekovanje in prekoračitev pooblastil, tolče po očetu, ker je bil prvi, ki je opozoril na napako, da so začeti postopek posvojitve brez privoljenja očeta. Zlasti hude so obtožbe, da oče na dojenčka gleda le s stališča lastnine.” Kar nekaj dni je že minilo, odkar je hiša Grobelnikovih v Dobriši vasi zavita v molk. Leonida in Boris Grobelnik žalujeta za deklico in pogrešata njen smeh, čebljanje in dobrovoljni značaj (jokala je zelo redko). Sprašujeta se, kakšne posledice bo imelo vse to nanjo. Otroci so sicer zelo prilagodljivi, toda strokovnjaki pravijo, da je prav prvih pol leta otrokovega življenja odločilnih za njegov nadaljnji razvoj. Tudi Nina oziroma Tjaša je kot goba vsrkavala vse, kar se je dogajalo okoli nje, prepoznavala je že ljudi. Gotovo ji ni bilo lahko, ko je prišla v novo družino in dobila brate in sestre. Hlupičeva sta sicer izrazila pripravljenost, da bi vzpostavila stike z Grobelnikovima. Toda zanju je to preveč boleče, zato jima je Leonida napisala pismo. Oba sta ogorčena nad ravnanjem žalskega centra za socialno delo in z njim nočeta imeti več stika, vsak dokler se ne zamenja vodstvo. Še vedno si želita posvojiti otroka, čeprav Nine ne bosta mogla pozabiti nikoli. Ob tem pa Boris poudarja: “Pri nas posvojitelji nismo nič zaščiteni, zakonodaja ščiti samo biološke starše. Zakon posvojiteljem daje le to možnost, da lahko otroka vrnejo, če ugotovijo, da ima kakšno bolezen. Sicer pa eno leto živijo na trnih, ali bodo lahko v resnici posvojiti otroka. Pa še to - zakonodaja je stara, še iz časov Jugoslavijo. O tem se premalo piše.” Odvetnici obeh prizadetih družin sta neposredno na ministrstvo vložiti Center za socialno delo v Žalcu družino Hlupič dobro pozna, saj se s socialnimi razmerami v tej družini ukvarja še od leta 1990. Odločitve, ki so bile sprejete po rojstvu zadnjega otroka, je center za socialno delo sprejel glede na poznavanje razmer v tej družini iz prejšnjih intervencij in glede na dogodke, ki so se zgoditi Uidi po rojstvu zadnjega otroka. Center za socialno delo je ukrepal z edinim namenom, zaščititi otroka, saj je to njegova naloga, ki mu jo izrecno nalaga zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kadar je možno sklepati, da so koristi otroka ogrožene. V obravnavanem primeru je center za socialno delo presodil, da so koristi otroka hudo ogrožene, in to iz naslednjih razlogov: Otrok je bil rojen v porodnišnici v drugi polovici julija 1999- Mati je naslednji dan želela izhod, kot je navedla, zaradi smrti v družini. Zdravnik ji izhoda ni dovolil. Za ponoven izhod je prosila četrti dan, da mora na pogreb svojega očeta, kar se je kasneje pokazalo kot neresnično. V porodnišnico bi se morala vrniti isti dan do 20. ure. Ni se vrnila ne tega dne ne kasneje. Isti dan jo je prišel v porodnišnico obiskat mož, o pogrebu njenega očeta pa ni vedel nič. Otrok je ostal zapuščen v porodnišnici. Mati je naslednji dan po odhodu iz porodnišnice prišla v center za socialno delo in dala pisno izjavo, da sta se z možem zaradi družinskih razmer oz. razlogov odločila, da dajeta otroka v posvojitev in da je prav takšno izjavo dala že v porodnišnici, da je seznanjena s posledicami posvojitve, jih razume in v celoti sprejema. Pri tem jo je vodila predvsem želja, da bi bilo temu otroku lepo, zato se je za to Uidi odločila. Hkrati je poudarila, da je bila odločitev težka in da je sprejeta z razumom in dokončna ter navedla, kdaj pride izjavo podpisat Uidi mož. Center za socialno delo ni imel nobenih podlag, da tej njeni podpisani izjavi, ob tem ko je otroka tudi dejansko zapustila, ne bi verjel. Dan po datumu, ko naj bi se javil mož, se je mati ponovno oglasila in na vprašanje, zakaj ni bilo moža, povedala, da se bo kasneje oglasil, da veliko dela in da sta se o vsem dogovorila. Izrecna želja matere je bila, da se mož zglasi pri isti socialni delavki, s katero je kontaktirala tudi sama. Deseti dan po otrokovem rojstvu so iz bolnišnice sporočiti, da naj za otroka takoj poskrbimo, saj je bil že pred dnevi pripravljen za odpust. Zdravstvenih posebnosti, ki bi upravičevale bivanje otroka v bolnišnici, pa ni bilo. Intenzivno smo iskati družino, ki bi bila pripravljena zahtevke za uvedbo disciplinskih postopkov zoper socialno delavko, ki je vodila postopek, in direktorico žalskega centra za socialno delo ter napovedati vložitev odškodninskih tožb za povračilo nepremoženjske škode. Odvetnica zakoncev Grobelnik Nuša Maček pa je ta ponedeljek vložila tudi predlog za kazensko ovadbo zoper direktorico centra. Kot je in sposobna poskrbeti za deset dni starega otroka. Enajsti dan je otrok zapustil bolnišnico in bil nameščen pri družini. Istega dne je bila izdana odločba o rejništvu. Odločitev o rejništvu center za socialno delo vedno sprejme v primerih, ko otrok ne more živeti v lastni družini ali so ga starši zapustiti, in je normalna oblika ukrepanja v vseh podobnih primerih. Preden sta zakonca sprejela otroka v rejništvo, sta bila seznanjena s celotnim postopkom in situacijo. Zavedala sta se dejstva, da sprejem otroka v rejništvo še ne pomeni posvojitve. Sredi avgusta 1999 se je v centru za socialno delo ponovno zglasila mati otroka, češ da bo oče že prišel tja podpisat izjavo. Ob tem pa je predlagala Uidi možnost, da ona podpiše izjavo zanj, kar je socialna delavka zavrnila in jo seznanila, da se bo zglasila pri njih na domu. Glede na to, da se oče še vedno ni oglasil v centru za socialno delo, se je socialna delavka odločila za obisk na domu. Ob obisku socialne delavke v družini pred koncem avgusta je oče otroka izjavil, da je sedaj prvič uradno obveščen o rojstvu otroka. Socialna delavka ga je obvestila, da je otrok nameščen v rejništvo. Pri tem je izjavil, da bosta to zadevo z ženo sama razčistila. Hkrati je izjavil, da je bil o rojstvu seznanjen od sosedov in da so mu povedati, da je o tem pisalo v časopisju. Sredi septembra je oče prišel v center za socialno delo, kjer je podal izjavo, da je ves čas nosečnosti sumil, da bo žena rodila, a je takrat razmišljal, da bo za otroka že poskrbela sociala, ko pa je prišla socialna delavka konec avgusta v hišo, se je odločil, da bo za otroka sam poskrbel. Konec septembra pa je oče negiral izjavo iz sredine septembra in zopet izjavil, da o rojstvu ni vedel nič. Glede na ravnanje staršev v zvezi z nosečnostjo, ob porodu in neposredno po njem (ko se za otroka ni nihče zanimal ne v porodnišnici ne v centru za socialno delo) je center menil, da gre za zapustitev otroka in ravnanje, s katerim sta starša pokazala, da ne bosta skrbela zanj. Pri tem je center za socialno delo ugotovil, da njuno ravnanje, njun odnos nekaj tednov staremu otroku ne zagotavlja varnosti, zato je izdal odločbo o odvzemu otroka, ki bi ostal v rejništvu pri družini, v katero je bil nameščen takoj po rojstvu. Na koncu naj še enkrat poudarimo, da nas je pri celotnem postopku vodilo to, da zaščitimo pravice in koristi otroka in mu zagotovimo normalen razvoj in okolje, v katerem bo odraščal. povedala, se ji je v zadnjih dneh oglasilo kar nekaj ljudi, ki imajo prav tako pripombe na delo Centra za socialno delo Žalec. Vse do danes se družinama Grobelnik in Hlupič še nihče ni opravičil zaradi nepravilnosti in kršitve, čeprav je le-te ugotovilo že samo ministrstvo. K. R. Marijana Kanduti, odgovorna za odnose z javnostmi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je prejšnji teden po telefonu povedala, da gre v tem primeru za zelo občutljivo področje, da je ministrstvo razveljavilo odločbo Centra za socialno delo Žalec in da se je minister Tone Rop odločil, da se v centru opravi strokovni nadzor. Imenovana je bila tričlanska komisija, ki jo sestavljajo zunanji strokovnjaki, registrirani na socialni zbornici (socialni delavci, psihologi, pravniki). Komisija bo pregledala celotno delo centra. Deklica, zadnje dni pri Grobelnikovih, z Borisom. Irena Pražnikar, direktorica Centra za socialno delo Žalec Osrednje teme januar 2000 Nov zakon o tujcih prinaša kar nekaj sprememb V začetku novega leta večina ustanov pripravlja razna statistična poročila o preteklem letu. Pripravila ga je tudi Upravna enota Žalec, več o njem pa v prihodnji številki Utripa. Tokrat le nekaj podatkov o reševanju upravnih zadev na oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Žalec in s področja prebivanja državljanov drugih držav v Republiki Sloveniji. Oddelek za upravne notranje zadeve je v letu 1999 obravnaval 63.397 zadev, od tega jih je bilo iz leta 1998 prenesenih 267, lani pa je bilo prejetih 63.130 zadev (13.229 po uradni dolžnosti in 49-901 na zahtevo stranke). Vseh rešenih zadev v lanskem lem je bilo 62.899, 498 nerešenih zadev pa se je preneslo v letošnje leto. Kot je pojasnil vodja oddelka Miran Krajšek, se večina nerešenih zadev nanaša na urejanje statusa tujcev, prebivajočih v Sloveniji, in sicer zaradi uveljavitve zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ. Predvidoma bodo te zadeve rešene v prvem četrtletju tega leta, saj zakon omejuje rok uveljavljanja zahtevkov. Reševanje upravnih zadev se je podaljšalo tudi zaradi novega zakona o tujcih, ki določa, da se zahtevki za prvo prebivanje v Sloveniji vlagajo na diplomatsko-konzulama predstavništva v tujini. Na število nerešenih zadev precej vpliva tudi izvrševanje varstvenih ukrepov vpisa prepovedi vožnje v vozniško dovoljenje, saj se stranke temu izogibajo na vse mogoče načine. In kaj pravijo podatki o številu tujcev na območju žalske upravne enote (UE)? Število tujcev na tem območju je v preteklem letu presegalo število 700 in se povečalo na podlagi aktiviranja zakona o začasnem zatočišču in odloka o določitvi števila oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče. Na območju UE Žalec je imelo začasno zatočišče 83 tujcev, vendar se je število med letom spreminjalo, saj se je 50 državljanov nekdanje SFRJ organizirano vrnilo v matično domovino, pet tujcev pa je prav tako zapustilo našo državo. Sedaj na območju žalske UE biva še 28 državljanov ZR Jugoslavije in 4 državljani BIH, ki imajo urejen status začasnega zatočišča. Lani je bil sprejet nov zakon o tujcih, ki je po besedah Mirana Krajška prinesel veliko sprememb pri urejanju statusa tujcev. Do sprejetja tega zakona je bilo izdanih 178 delovnih vizumov, 124 prihodno-odhodnih vizumov, 258 dovoljenj za začasno prebivanje, izdanih je bilo 38 osebnih izkaznic za tujce, en potni Ust za tujca, dva poslovna vizuma in 7 dovoljenj za stalno prebivanje. Po sprejetju novega zakona o tujcih so upravne enote pristojne za podaljšanje začasnega prebivanja (teh je bilo 157). Vloge za prvo prebivanje morajo tujci vložiti na slovenskem diplomatsko-konzu-larnem predstavništvu v tujini, reševanje teh vlog pa je še vedno v pristojnosti upravnih enot. V lanskem letu je bilo razveljavljenih 21 delovnih vizumov, glavni razlog razveljavitev je bilo samovoljno prenehanje delovnega razmerja, s čimer preneha tudi veljavnost delovnega dovoljenja. Na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ v RepubUki Sloveniji, je upravna enota Žalec prejela 162 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Od tega je že bilo izdanih 15 dovoljenj. K. R. Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Anketa Kaj menijo bralci o našem časopisu? Lokalni časopisi imajo tudi v slovenskem medijskem prostoru pomembno mesto. Običajno so ljudje navezani na njih, saj prinašajo vsebino, ki se neposredno nanaša na njihov življenjski prostor, na njihovo bližnje okolje. Tudi v Spodnji Savinjski dolini ni nič drugače. Ljudje so polnih dvajset let radi prebirali Savinjčana in ko je ta naenkrat prenehal izhajati, je prišlo do ustanovitve novega časopisa Utrip, ki nadaljuje tradicijo prejšnjega lokalnega časopisa. Pred vami je sedaj njegova šesta številka, to pa je že dovolj, da smo se odločili povprašati naše občane, kaj mislijo o Utripu, česa si v njem morda še želijo, kaj bi morda bilo vredno dodati... Pa poglejmo, kaj so nam povedali naključno izbrani občani, ki smo jih “ulovili” kar pred občinsko in upravno zgradbo v Žalcu. Jože Završnik: “Mislim, da je prav, da imamo v Savinjski dolini svoj časopis. Lahko smo zadovoljni, da je tako hitro po ukinitvi Savinjčana zaživel nov lokalni časopis. Ljudje smo se navadili, da vsak mesec dobimo domov časopis, ki prinaša vesti in dogodke iz naše doline. Tudi ime novega časopisa se mi zdi primerno, saj resnično prinaša vsebino - utrip življenja prebivalcev Spodnje Savinjske doline. Dejansko zajema vsa aktualna dogajanja na širšem območju dobne, kar je tudi prav, saj bi bilo nesmiselno, da bi vsaka občina imela svoj lokalni časopis. Bi pa dejal, da bi bilo dobro, da bi poskušah imeti čim večjo uravnoteženost pri objavljanju člankov ne glede na velikost posamezne občine. Vsebinsko se mi zdi časopis zelo zanimiv, bi pa bilo mogoče smiselno razmishti o posameznih rubrikah, ki bi se nanašala na določeno stroko. Bodisi na kmetijstvo, podjetništvo ali na kaj drugega...” Rozalija Satler : “Časopis redno prebiram, dejansko ga preberem od začetka do konca. Zdi se mi zelo dober, saj prinaša dogodke in zanimivosti iz naše doline. Ob branju izvem marsikaj, česar mogoče ne bi vedela oziroma bi šlo neopazno mimo mene. Rečem lahko, da ga vsak mesec kar težko dočakam, enako pa tudi ostali člani moje družine, ki ga prav tako radi prebirajo. Z eno besedo - to je časopis, ki ga imamo radi, bi pa rekla, da bi glede na to, da je Savinjska dolina tudi kmetijsko področje, veljalo kaj več pisati tudi o tovrstni tematiki. Verjetno bi za nas, kmetovalce in tudi vrtičkarje bili zanimivi kakšni strokovni nasveti, novosti in podobne vsebine.” Boštjan Ježovnik: “Odkrito rečeno, časopisov tudi na splošno ne berem veliko, saj imam precej dela z učenjem. Utrip običajno na hitro prelistam, kakšno stvar tudi preberem, zlasti športno stran. Glede na to, da je v barvah, se mi zdi zanimiv že navidez, kaj več pa bi vam povedala mama, ki ga redno prebira.” Marjan Burkeljc: “Časopis redno prebiram. Menim, da je prav, da imamo Savinjčani svoj lokalni časopis, saj v njem zvemo marsikaj. Sedaj po razdelitvi nekdanje občine pa z njegovo pomočjo tudi zvemo, kaj počno in kaj delajo v ostalih občinah. Sicer pa najraje prebiram potopisne reportaže in bi želel, da bi jih objavljati tudi v prihodnje. Sicer pa mislim, da je vsebinska zasnova časopisa dobra in da velja tako nadaljevati, saj zlasti starejši ljudje radi zvedo, kaj se dogaja v njihovi soseščini.” Nataša Burg: “Časopis je zanimiv, saj iz njega zvemo marsikaj, kaj se dogaja v dolini oziroma kaj se še bo dogajalo. Rada prebiram sestavke o kulturi in športu pa tudi ankete so zanimive, saj v njih zvem, kaj si o posameznih stvareh mislijo anketiranci. Ta hip mi ne pade na misel nič kaj takšnega, kar bi bilo vredno še objaviti. Pravzaprav mi je takšen, kot je, čisto všeč.” Janja Pražnikar: “Časopis dobro poznam, vsak mesec ga dobivam domov in sem z njim povsem zadovoljna. Res pa je, da mi nekako ne gre v uho sedanje ime, saj smo prej dolgo let govorili o Savinjskem občanu oziroma Savinjčanu. Gre torej le za ime, drugače pa je po vsebinski kot grafični plati sedanji časopis vsaj na enakem, če ne še na boljšem nivoju. Preberem ga tako rekoč vsega, brati pa ga začnem zmeraj od zadaj, saj so na zadnji strani običajno objavljene razne zanimive fotografije in dogodki. Sicer pa sem vesela, da imamo v dolini svoj časopis. Le tako naprej.” Vika Čulk: “Časopis Utrip mi je resnično všeč, ker so v njem novice tako rekoč iz vse naše doline oziroma vseh novo nastalih občin. V njem najdem mnogo zanimivega branja, poleg tega pa mi je zelo všeč, da se v njem piše tudi o šolah, o njihovem delu in o novostih na področju vzgoje in izobraževanja, o prizadevnosti mladih in še čem. Lahko bi rekla, da je takšna vsebinska zasnova časopisa čisto dobra, bi pa veljalo paziti, da bi bilo poročanje glede na sedanje število občin čim bolj uravnoteženo. Mislim pa, da tako delate tudi že sedaj, čeprav verjetno ni lahko, saj so tudi dogajanja v posameznih občinah zelo specifična in številčno različna. Menim, da si dolina, kot je naša, zasluži svoj časopis in zato njegovo izhajanje zelo podpiram.” Marija Kumer: “Utrip Savinjske doline je zame zelo zanimiv časopis, čeprav bi imela raje, če bi se imenoval Savinjske novice. To pa zato, ker delam v knjižnici, kjer že po imenu časopisa takoj vidiš, kje ga izdajajo. Recimo Novi tednik je imel prej veliko ustreznejši naslov, ko se je imenoval Celjski tednik. Seveda pa to nima nobene zveze z vsebino časopisa. Utrip je lepo urejen, vsebinsko bogat in tudi grafično je zelo razgiban. Všeč in zanimive so mi vse te ankete, ki jih objavljate, saj tako spoznaš tudi različne ljudi. Zelo dobra stvar so obvestila o prireditvah, ki si jih zapišem potem tudi na koledar in jih nato tudi obiščem. Ob vsem tem pa bi predlagala, da bi se lotili tudi pisanja o problemih mladih, ki se vse bolj utapljajo v drogah. To postaja družbeni problem, ki mu ni videti konca. Kako mladim pomagati, da se bodo znali izogniti tem pastem, ki prežijo na njih, kako jim zagotoviti, da bodo postati takšni, kot si želimo? To so vprašanja, o katerih bi veljalo več pisati.” Karel Štorman: “Jaz ga redno čitam, je zelo interesanten, saj piše o življenju in delu ljudi na našem Kartica zdravstvenega zavarovanja ZAKLJUČNO SPOROČILO O UVEDBI KZZ Uvedba sistema kartice na Celjskem je uspešno zaključena. Do konca leta 1999 so prejeti kartico zdravstvenega zavarovanja vsi zavarovanci območne enote Celje z izpostavami Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec. Manj kot en odstotek poslanih kartic je Pošta vrnila v službo za poslovanje s kartico v Ljubljani. Razlogi za to so različni: zavarovanec ni javil spremembe bivališča in ga pošta ni našla, zavarovanec ni prejel obvestila o pošiljki ali pa kljub obvestilu ni dvignil pošiljke na pošti in podobno. Vse te zavarovance pozivamo, da na sedež ati izpostave naše območne enote sporočijo, da kartice niso prejeli. Urediti bomo, da jim bo v najkrajšem času ponovno poslana. Prav tako pozivamo vse državljane, ki kartice niso prejeti, ker nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, da si ga uredijo. Brez kartice ne bodo mogli uveljavljati storitev zdravstvenega varstva. Na sedež ati izpostave naše območne enote naj se obrnejo zavarovanci tudi v primeru, da kartico izgubijo ali poškodujejo. V tem primeru jim bomo izstaviti začasno potrdilo o zavarovanju in priskrbeti novo kartico. Zavarovanci, ki imajo kakršna koti vprašanja ali probleme v zvezi s kartico, nas lahko do konca tega meseca še pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080-11-30, od februarja dalje pa na telefonske številke enote in izpostav, in sicer: - Območna enota v Celju, Gregorčičeva 5/a, Celje, tel.: 42-020 - Izpostava Laško, Kidričeva 5, Laško, tel.: 730-198 - Izpostava Slovenske Konjice, Mestni trg 13, Slov. Konjice, tel.: 755-575 - Izpostava Šentjur pri Celju, Mestni trg 2, Šentjur pri Celju, tel.: 741-392 - Izpostava Šmarje pri Jelšah, Rogaška 25, Šmarje pri Jelšah, tel.: 821-212 - Izpostava Žalec, Pečnikova ulica 1, Žalec, tel.: 715-925. Obenem bi še radi spomniti aktivne zavarovance (predvsem tiste, ki so kartico prejeti že v mesecu novembru), da bodo morati v februarju potrditi podatke o svojem zdravstvenem zavarovanju na enem od samopostrežnih terminalov, če bodo uveljavljali zdravstvene storitve ali druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Sistem kartice zdravstvenega zavarovanja je razen na Celjskem že uveden tudi v Krškem, Novem mestu in Ravnah na Koroškem. Murska Sobota je v fazi uvajanja sistema kartice, ostale območne enote ZZZS pa bodo kartico uvedle do konce letošnjega polletja. Do takrat oziroma do 30. 9- 2000 bodo v veljavi še tudi zdravstvene izkaznice, ki morajo biti tudi potrjene v primeru, da zavarovanec uveljavlja zdravstvene storitve pri zdravniku ati v zdravstveni ustanovi y kateri od območnih enot, ki sistema kartice še niso uvedle. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem izvajalcem zdravstvenega varstva v celjski regiji, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je sistem kartice zaživel, vsem našim zavarovancem pa želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2000. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Celje področju. Preberem tako rekoč vse, kar je v njem napisanega. Vse mi je interesantno, saj drugih časopisov nimam toliko naročenih pa zato tega še toliko bolj prečitam. Glede na to, da se je občina Žalec razdelila, pa bi bilo mogoče zanimivo kdaj narediti kakšno primerjavo glede uspešnosti in neuspešnosti novo nastalih občin. Že iz člankov v časopisu je razvidno, da nekatere občine zelo napredujejo, druge pa so na tistem, kot so bile prej, ali pa še na slabšem. Zanimivo bi bilo zvedeti od teh uspešnih občin, na kak način uspejo dobiti denar za investicije, kako so pristopiti k projektom za obrtne cone in podobno. Recimo na Vranskem se veliko dogaja in jim velja za to res čestitati. Videti je, da gledajo dolgoročno in bodo morda tako dobro žeti. Tako kot trzinska občina, ki je dala za obrtno cono zemljo zastonj, sedaj pa je najbogatejša občina.” Romana Siter: “Časopis je zelo v redu. Vesela ii.rH sL'm- ";i dobivamo na ' k‘f' ';jS| dom. saj je v fjL "II njem veliko I zanimivega. Upam si reči, da je verjetno malo tistih, ki ga ne prebirajo, če ne drugega, ga vsaj prelistajo. Zanimiv je tudi grafično in ker je ves v barvah. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Ker sem gasilka, me zelo zanimajo tudi članki o gasilstvu. Sicer pa preberem pravzaprav vsega od začetka do konca.” Manca Sušak: “Časopis se mi zdi gHE§gj||i|i|9ll zelo v redu. - * * IIL J Rada ga prelu česar verjetno ne bi zvedela. Časopis začenjam brati vedno od konca. Tako sem se navadila. V časopisu bi morda veljalo uvesti še kakšne rubrike z nasveti za različna področja, saj to ljudje vedno radi prebiramo, drugače pa je tako, kot je, kar v redu.” Peter Grom: “ Časopis Utrip redno prebi-7*1 ram, zdi se mi VH eden boljših TX] časopisov, med lokalnimi ÄI pa bi kar težko našel podobnega. Vesel sem, da časopis izhaja še naprej, saj dolina potrebuje tovrsten časopis. Pravzaprav berem vse časopise, ki so vezani na problematiko Savinjske doline. Kot turističnega delavca pa me seveda najbolj zanimajo prispevki o tej problematiki in o dosežkih na tem področju v Savinjski dolini. Ker se ukvarjam tudi s tehniko, bi bil vesel, če bi kaj več morda pisati tudi o teh stvareh.” D. Naraglav januar 2000 Podjetništvo utria Savinjske doline K m Hmezad Kmetijstvo kupil konzorcij zadrug Tik pred koncem lanskega leta oziroma takoj po neuspeli drugi javni dražbi za prodajo premoženja Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju, se je upniški odbor odločil, da sprejme ponudbo konzorcija kmetijskih zadrug. 21. decembra je na predlog stečajnega upravitelja Zlatka Hohnjeca sklep o prodaji Hmezada Kmetijstva sprejel tudi stečajni senat. Razloge za takšen razplet je Zlatko Hohnjec pojasnil na novinarski konferenci. Stečajni postopek v Hmezadu Kmetijstvu Žalec je bil uveden 16. marca lani. Takrat je bil ključni problem organiziranje pridelave lanske hmeljske letine. Proizvodnjo je prevzela Perutnina Ptuj, ki je konec lanskega leta oziroma ob zaključku pridelave lanskega letnika sporočila, da se s hmeljarstvom ne bo več ukvarjala. Ena najpomembnejših aktivnosti v stečajnem postopku je seveda prodaja premoženja. Le-to je bilo razdeljeno v dva segmenta - premoženje, vezano na hmeljarsko proizvodnjo, in ostalo premoženje, ki je bilo v veliki meri že prodano. Hmeljarstvo je bilo organizirano v štirih enotah. Delovna enota Celje je bila prodana na javni dražbi 8. septembra lani. Po izklicni ceni 121,4 milijona tolarjev jo je kupil Hmezad Export Import. Preostali del, ki se navezuje na hmeljarstvo, je bil zajet v cenitev pravne osebe Hmezad Kmetijstvo, ki vključuje še tri enote: Arjo vas, Šempeter - Vrbje in Laikovo vas. Cenitev prav tako zajema vse premičnine na teh lokacijah, hmeljarsko opremo, 951,78 ha žičnic in nasadov, ki se nahajajo v lasti Republike Slovenije in fizičnih oseb, pa tudi del še preostalega premoženja. Likvidacijska vrednost znaša 825.790.122,00 tolarjev. Prva dražba za prodajo premoženja po likvidacijski vrednosti 15. novembra lani ni bila uspešna. Po njej so potekali intenzivni pogovori s predstavniki osmih kmetijskih zadrug: KZ Vransko, KZ Tabor, KZ Trnava - Gomilsko, KZ Braslovče, KZ Polzela, KZ Prebold, KZ Gotovlje in KZ Petrovče. Zadruge (KZ Šempeter v nadaljnjih pogovorih ni sodelovala) so ustanovile konzorcij. Zadruge so 6. decembra dale stečajnemu upravitelju ponudbo za nakup pravne osebe v višini 630 milijonov tolarjev, za opcijo veljavnosti 22. decembra in 3- decembra vplačale varščino za resnost ponudbe v višini 63 milijonov tolarjev. Medtem je bila 20. decembra druga javna dražba, po izklicni ceni 630 milijonov tolarjev, ki prav tako ni bila uspešna, saj tudi konzorcij zadrug na njej ni sodeloval. Kljub temu je upniški odbor še isti dan sklenil, da sprejme ponudbo konzorcija kmetijskih zadrug. Pogoji nakupa po tej ponudbi so nekoliko drugačni od tistih na javni dražbi. Plačilo kupnine je bilo opredeljeno v naslednjih rokih: 10% kupnine do 28. decembra (že plačanih 63 milijonov tolarjev), 50% v 60 dneh po pravnomočnosti sklepa in 30% v roku 6 mesecev od sklenitve pogodbe s predložitvijo bančne garancije. Konzorcij je bil o sklepu stečajnega senata obveščen še isti teden, pogodba o nakupu pa še ni bila podpisana. Kot je povedal Rudi Trobiš, ki koordinira delo konzorcija, potekajo še določena usklajevanja glede vrednosti premoženja. Stečajni upravitelj z ekipo ter stečajni senat pa ocenjujeta, da je konzorcij kupec, ki lahko v največji meri zagotovi nadaljevanje proizvodnje hmelja in hmeljarjenja v Savinjski dolini. K. R. Zaposlovanje v turizmu V decembru minulega leta je gospodarsko interesno združenje za pospeševanje malega gospodarstva, ki ima sedež v Žalcu, pripravilo posvet o zaposlovanju v turizmu. Na njem so predstavili politiko in ukrepe za zaposlovanje v letu 2000. Govorili so o aktivnostih ministrstva za malo gospodarstvo in turizem v letu 2000. Poleg tega pa je bil predstavljen projekt GIZTURS, ki zajema zaposlitev 90 mladih turističnih tržnikov v okviru krajinske turistične ponudbe. Pogovarjali so se tudi o centru za promocijo turizma v Sloveniji, o aktivnostih Gospodarske zbornice in aktivnostih Obrtne zbornice v turizmu v Sloveniji v letu 2000. Predstavili pa so še program Evropske zveze na področju zaposlovanja in turizma ter GEO INFO sistem na področju turizma. Posveta se je udeležilo prek 80 udeležencev iz več slovenskih občin, upravnih enot in raznih pospeševalnih lokalnih in podjetniških razvojnih centrov. Obravnavano tematiko so udeležencem posvetovanja predstavili predstavniki ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje, predstavnika združenja za gostinstvo in turizem, predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in še nekateri drugi. Med njimi tudi direktor GIZ R TIM-a Marjan Stele, ki je skupaj s sodelavci pripravil omenjeni posvet. Z njim smo se ob koncu posveta pogovarjali o inventivnih programih v turizmu, ki lahko prine- sejo najvišjo dodatno vrednost in največ delovnih mest. Povedal nam je: “V okviru programov PHARE so bile izdelane različne študije, ki ugotavljajo, da so največji slovenski zaposlitveni in vrednostni potenciali v koriščenju naravnih danosti, krajinske raznovrstnosti in storitev ljudi, ki jih omogoča tržiti najhitreje razvijajoča se svetovna industrija- turizem. Pri nas te potenciale slabo izkoriščamo in tržimo zaradi slabega in neinventivnega razvoja tržnih produktov in storitev in premalo strokovno usposobljenih ljudi, ki bi obvladali sodobne informacijske in tržne tehnologije. Projekt Usposabljanje za trženje v turizmu je te trditve le potrdil. Kar 140 mladih nezaposlenih s srednjo in višješolsko izobrazbo iz 10 slovenskih področij in 93 občin pretežno turistično manj razvitih je v prvem delu popisalo turistične potenciale s področja naravnih, kulturnih, zgodovinskih, etnoloških, krajinskih, prireditvenih znamenitosti in posebnosti slovenskega podeželja in mest. Od več kot 58.000 turističnih potencialov jih je izkoriščenih komaj 6% v organiziram obliki, ki jih trži 2300 podjetniških ponudnikov s 6980 zaposlenimi. Ti potenciali pa v turistično razvitih okoljih dajejo ob dobro organizirani in propagandni ponudbi več kot 20.000 delovnih mest in 3000% večji dohodek kot pri nas. Projekt, ki sta ga omogočila ministrstvo za delo prek Zavoda RS za zaposlovanje je omogočil oblikovati novo krajinsko turistično podobo Slovenije, ki jo bogati 14.200 različnih turističnih programov: izletov, dnevnih in večdnevnih turističnih potovanj, 20 krajinskih, 68 področnih in 120 lokalnih turističnih transverzal z ogledniško, pohodniško, športno, rekreacijsko, etnološko, planinsko, kulinarično, prireditveno in kulturnozgodovinsko ponudbo raznovrstnih slovenskih pokrajin. Ustanovilo se je že 38 tu-rističnoinformativnih pisarn, ob zaključku leta in pol trajajočega programa pa se je zaposlilo 60 mladih turističnih delavcev za trženje, po novem letu pa se jih bo še 50. Ob vsem tem pa ostaja še veliko neizkoriščenih možnosti za nove podjetnike z novimi inventivnimi programi, dobrimi poslovnimi idejami in posli. Žal pa slovensko podporno okolje, državni zaviralni predpisi tako na investicijskem, podjetniškem kot kapitalskem področju ne spodbujajo, temveč v praksi dejansko zavirajo takšen razvoj. Sprostitev in poenostavitev podjetniškega poslovanja, hitrejše in poslovno prijaznejše delovanje lokalnih oblasti in različnih birokratskih organizacij, večje spodbude pri zaposlovanju, možnosti vlaganja privatnega kapitala in davčne spodbude bi te neizkoriščene potenciale aktivirale v korist ljudi, še posebno podjetnih in inventivnih.” Tako Marjan Stele glede možnosti zaposlovanja v turizmu. O posvetu, ki je ta dan potekal v prostorih Juteksa, pa je dejal, da bo njihovo združenje, ki združuje podjetniške in turistične svetovalce, tudi v prihodnje posebno skrb namenjalo usposabljanju in izobraževanju za turizem in trženje z njim. D. Naraglav Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec je v začetku tega leta drugič doslej na ponovolet-no srečanje povabila župane spodnjesavinjskih občin in predstavnike pristojnih služb za področje malega gospodarstva. Zbrali so se v novem gostišču Cizej v Studencih. Poleg predstavnikov Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec so se pogovora na temo malega gospodarstva udeležili županja občine Tabor Vida Slakan, župana Vranskega Franc Sušnik in Prebolda Vinko Debelak, podžupan občine Žalec Ferdinand Haler, predsednik UO Sklada za razvoj obrti in podjetništva Vinko Vučajnk, sekretarka GIZ Podjetniški center Žalec Danica Jezovšek Korent, vodja žalske izpostave Davčnega urada Silva Cencelj, sekretarka sklada za izobraževanje delavcev Žalec Majda Vešligaj in predsednik Obrtne zbornice Celje Janez Gril. Najprej je o delu zbornice zasebnega gospodarstva Žalec v preteklem lem in o načrtih za leto 2000 spregovoril predsednik Janez Drugovič, ki je opozoril tudi na problematiko delovanja organizacij, katerih soustanoviteljica oziroma soupravljalka je tudi zbornica. Delovanje Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec (ZZG) je bilo v preteklem lem usmerjeno predvsem na štiri področja. Vzpostavila je uradne in delovne stike z vodstvi novonastalih občin, ki sodijo v območje delovanja zbornice, z namenom zagotoviti vpliv na področje malega gospodarstva in zagotavljanja nadaljnjega delovanja sklada za razvoj obrti in podjetništva ter Podjetniškega centra. Po oceni Janeza Drugoviča je zbornica pri tem dosegla nekako polovičen uspeh. Za nadaljnje delovanje sklada za razvoj transport tei.: 063 749-15-00 PRODAJA KURILNEGA OLJA UGODNE CENE KURILNEGA OLJA BREZPLAČNA DOSTAVA ▲TA PLAČILO DO 6 ČEKOV v V Žalcu zdaj Erina tržna enota Neži vila 5. januarja letos je sodišče izdalo sklep o pripojitvi Agrine d.d. k delniški družbi Era Velenje. Odločitev o pripojitvi sta v lanskem letu med drugim sprejeli skupščini delničarjev obeh delniških družb. Za potrošnike in zaposlene bistvenih sprememb zaradi te pripojitve ne bo. saj so ohranjena vsa delovna mesta, blagovnica. ki jo potrošniki poznajo tudi kot Zelena trgovina, pa bo imela le nekoliko spremenjeno ime: Era, poslovna enota Agrina Žalec. Era d.d. je po pripojitvi Agrine v Žalec preselila svojo tržno enoto Neživila, tako da celoma veleprodaja poteka na tej lokaciji (tako skladiščenje kot komerciala). Delo za nedoločen čas so obdržali vsi delavci, prej zaposleni v Agrini, ohranjena pa je tudi blagovna znamka Agrina, pod katero se prodajajo semena. K. R. Malo gospodarstvo potrebuje podporo ________občin___________ Zbornica opozarja, da malo gospodarstvo ne pozna občinskih mej in da bi bilo prav, da bi občine skupaj podpirale podjetnike prek sklada za razvoj obrti in podjetništva ter Podjetniškega centra. obrti in podjetništva so se odločile občine Žalec, Tabor in Vransko. Odločitev občin Braslovče in Polzela zbornici še ni znana, občina Prebold pa se je odločila drugače. “Pri delovanju omenjenega sklada bi morali imeti pred očmi dva vidika, in sicer, da malo gospodarstvo za svoje delovanje in razvoj ne potrebuje ogromnih sredstev, ampak manjše kredite ob primernem času. To trditev potrjujejo podatki bank, ki delujejo v našem okolju, iz katerih izhaja, da povprečni investicijski krediti, odobreni malemu gospodarstvu, ne presegajo 3,5 milijona tolarjev. Drugi vidik pa je v sami ustanovitvi sklada, ki sega v leto 1989 in si je zagotovil osnovni kapital na osnovi samoupravnega sporazuma med tedanjo občino Žalec in zbornico. Po njem je vsak takrat delujoč obrtnik za sklad prispeval 2% davčne osnove za leto 1989, 1990 in še del leta 1991, tako da lahko danes upravičeno postavimo vprašanje delitve sredstev sklada v okviru delitvene bilance med občinami in seveda tudi soupravljalske funkcije zbornice,” je opozoril Drugovič. “Z ustanovitvijo GIZ Podjetniškega centra smo si za nalogo zadali ustvariti lokalno razvojno, koalicijo, ki bo z enotnim nastopom uspela pridobivati sredstva izven našega območja, torej pri državi in evropski skupnosti. K temu projektu so pristopile občine Žalec, Vransko in Tabor, nadaljnja odločitev občin Braslovče in Polzela ni popolnoma jasna, občina Prebold pa se je odločila drugače. Po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagamo, je trenutna vrednost projektov, ki se, se bodo ali bi se lahko izvajali s pomočjo Podjetniškega centra, približno 20 milijard tolarjev.” Drugo področje delovanja ZZG Žalec je izobraževanje. Zbornica je informirala in izobraževala člane o novih zakonih in predpisih, med drugim o novem sistemu obdavčevanja. Seminarjev o davku na dodano vrednost se je udeležilo skoraj tisoč članov, po oceni pa je bilo s tem članstvu prihranjenih 13 milijonov tolarjev. Poleg tega so pripravili še vrsto drugih izobraževanj za člane in pri njih zaposlene delavce, v katere je bilo vključenih kar 1500 delavcev in 340 članov. Pri financiranju in organizaciji izobraževanj za delavce zbornica dobro sodeluje s skladom za izobraževanje delavcev, ki je na območje delovanja zbornice lani vložil približno 15 milijonov tolarjev. Zbornica sodeluje tudi pri uvajanju dualnega sistema izobraževanja, tako da so uspeli zagotoviti tako imenovane multiplikatorje za vse poklice, ki se danes izobražujejo po dualnem sistemu, razen za poklic kamnosek. Lani so za leto 2000 uspeli zagotoviti kar 53 učnih mest. Pomembna je tudi informativna dejavnost zbornice in še druge stalne naloge, kot je zastopanje interesov članstva pred državnimi organi pri oblikovanju gospodarskega in pravnega sistema. Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec ima trenutno 1255 članov, od tega jih 1136 opravlja obrtno dejavnost, 119 pa je prostovoljnih članov. Število gospodarskih subjektov se je v primerjavi z letom 1989 lani zmanjšalo za 0,81%, povečalo pa se je število zaposlenih, in to kar za 13%. Lani je zbornica razpolagala s proračunom v višini 30 milijonov tolarjev, imela pa je tri zaposlene delavce. Kot je povedal Janez Drugovič, si bo zbornica tudi v tem lem prizadevala za čim bolj kakovostno opravljanje svojih stalnih nalog, prizadevala pa si bo tudi za višjo raven sodelovanja z občinami, in to ne le prek skupnih organizacij, ampak tudi neposredno, kot v občini Žalec, kjer se predstavnik zbornice udeležuje sestankov odbora za gospodarstvo. K. R. Savinjske doline Podjetništvo januar 2000 11 Oblika ni pomembna, pač pa vsebina Gospodarsko interesno združenje Podjetniški center Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline Žalec sta prejšnji četrtek skladno z dosedanjimi dogovori o nadaljnjem razvoju turizma v Savinjski dolini pripravila pogovor županov in predstavnikov turističnih društev s svetovalko vlade z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Natašo Pobega. Glavna tema pogovora, ki je bil v žalskem hotelu, so bile možnosti in oblike ustanovitve skupne lokalne turistične organizacije za območje Spodnje Savinjske doline. Namen pogovora je najprej predstavila sekretarka GIZ Podjetniški center Danica Jezovšek Korent, ki je kot enega od namenov pogovora navedla tudi oblikovanje stališča, ali bodo spodnjesavinjske občine skupaj razvijale turizem in ustanovile tudi skupno lokalno turistično organizacijo. Nataša Pobega je uvodoma predstavila stališča in predloge ministrstva za malo gospodarstvo in tur- DOBER RAČUNOVODJA JE VREDEN ZAUPANJA 'd,,. Žalec podjetje za svetovanje, inženiring in trgovino Ul. I. Uranjek2, tel.: 713 31 00 RAČUNOVODSKI SERVIS ZA: -PRAVNE OSEBE - SAMOSTOJNE PODJETNIKE NUDIMO TUDI: - POSLOVNO IN DAVČNO SVETOVANJE IZDELAVO POSLOVNIH IN INVESTICIJSKIH NAČRTOV V tfgVlRU Pć?PJ£.TNIć*CE.<;a iNkQj&ATtfRJA V MII2.NE-M 0Y~0\_ILI PARI6&, |\|0\/0 CiLLJE. mmm ■'v UÓTREZE.N PRZ7ÒTZ7R ZA URESNIČITEV VAŠE PtfSLZA/NlE IPEJE Na RAZPOVJvCjO JE 220 M2 POSLZZVNIEI PROSTOROV ZA pisrNe oz. razne serVisNe pejaVNosti Novi popjetniji iz samozaposlitVeNe^a PROGRAMA IMAJO Uc;OPNOST Niziča Najemnina SKUPNI APMlNlSTRATlVNl SERVIS STROKOVNA POMOČ Ć5IČUPAJ UUllčO RAZVIJEMO IN IZPELJEMO Vaše ipeje Informacije in prijave GIZ Pot/đgllki csjđh, Zaht 063/717-533 - Damca JmoVLNc -Ko^mt ah 041/726-546 - Romom, I/ììmìT izem v zvezi z ustanavljanjem lokalnih turističnih organizacij, ki naj bi v skladu z zakonom o pospeševanju turizma zagotavljale javni interes na področju razvoja turizma, konkretne naloge pa bi lahko zaupale različnim izvajalcem, med drugim tudi turističnim društvom. Povedala je, da se nekatere občine oziroma turistična območja odločajo za ustanavljanje javnih zavodov, druge za ustanovitev gospodarskih interesnih združenj (slednji je lahko eden od izvajalcev nalog na področju turizma, ne more pa biti hkrati lokalna turistična organizacija, je poudarila), da pa je formalna oblika organiziranja turizma manj pomembna od same vsebine. Najprej je potrebno zbrati turistično ponudbo (ob tem je potrebno vključevati tudi področje kulture), opredeliti turistične produkte in določiti konkretne naloge, ki naj bi jih taka organizacija imela. Zelo pomembno je informiranje o turistični ponudbi, ta pa mora biti celovita, da se turisti odločijo zanjo in da območje s turizmom dejansko tudi kaj zasluži. Vse to so tudi razlogi, ki govorijo v prid skupnega razvoja turizma na celotnem območju Spodnje Savinjske doline. V razpravi so župani, drugi predstavniki občin in predstavniki tur- ističnih društev postavili veliko vprašanj, ni pa bilo nasprotovanja skupnemu razvoju turizma za območje celotne Spodnje Savinjske doline. Sicer pa je GIZ Podjetniški center Žalec že oktobra lani pripravil delovni osnutek strategije razvoja turizma v Spodnji Savinjski dolini. Strategijo naj bi letos sprejeli občinski sveti vseh šestih občin. Po tem predlogu naj bi do konca prvega polletja letošnjega leta pričela delovati lokalna turistična organizacija (LTO), do konca letošnjega leta pa naj bi Savinjska dolina pridobila status skupnega lokalnega turističnega območja. Do ustanovitve LTO opravlja funkcijo spremljanja, vrednotenja in dopolnjevanja omenjene strategije skupna strokovna komisija za področje turizma, ki jo sestavljajo predstavniki vseh občin in predstavniki Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, koordinira pa jo GIZ Podjetniški center. Delovni osnutek strategije razvoja turizma opredeljuje tudi skupne projekte in projekte po posameznih občinah, časovni plan izvedbe, nosilce in partnerje. Kot skupni projekti so navedeni: vzpostavitev lokalne turistične organizacije in tur-istično-informacijskega centra (TIC), usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov (začetno usposabljanje je bilo že novembra lani), označitev kolesarskih poti, označitev krajev ter postavitev turističnih tabel, označitev kulturno-zgodovinskih spomenikov, vzpostavitev konjeniške transverzale po Spodnji Savinjski dolini in ohranjanje značilne kulturne krajine ter obnova hmelj skih sušilnic kot dela te krajine. K. R., foto: T. T GIZ Podjetniški center Žalec obvešča, da sta REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA Celje d.o.o. in Zavod RS za zaposlovanje objavila javni razpis za kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov začetnikov in odpiranja novih delovnih mest v malem gospodarstvu. Krediti so namenjeni brezposelnim osebam, ki se bodo samozaposlile, in enotam malega gospodarstva, ki bodo zaposlile brezposelne osebe za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti lahko zaprosijo pri samozaposlitvi oziroma zaposlitvi za kredit v višini 1 MIO SIT za vsako delovno mesto. Letna obrestna mera znaša TOM + 2%, s triletno dobo vračanja in z možnostjo šestmesečnega moratorija na odplačilo glavnice. Stroške banke za odobritev posojila plača v celoti kreditojemalec. Zavarovanje kredita: 50% kredita se zavaruje z depozitom RRA Celje d.o.o. in posojilojemalca, preostali znesek po pogojih za zavarovanje posojil Banke Celje d.d. Razpis je odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije dobite na: GIZ Podjetniški center Žalec, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon 717-533, ga. Danica Jezovšek Korent. VABILO GIZ PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC BO V SODELOVANJU Z UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC PONOVNO ORGANIZIRAL IZVEDBO PROJEKTA UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9000 V MALA IN SREDNJA PODJETJA NA OBMOČJE SPODNJE SAVINJSKE DOLINE (2. skupina podjetij) Prednosti za zainteresirana mala in srednja podjetja so usposabljanje na lokaciji v Žalcu, ugodna cena in druge oblike svetovalne pomoči (pomoč pri iskanju sofinanciranja, možnost usposabljanja skupnega internega presojevalca za več podjetij idr.) PRIJAVE IN VPRAŠANJA do 7. februarja 2000 oz. do oblikovanja zaključene skupine pošljite na naslov: GIZ Podjetniški center Žalec, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. 717-533, faks 718-116, E-mail: podjetniski.center@zalec.si. VULKANiZERSTVO IN AVTOPÌAW4ICA Jur« VfUGOliK, l.p„9RiÌE, leid 063 710*820, 041 6$6 041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA. Ugodni plačilni pogoji In popusti OGASUJTE V UTRIPU SAVINJSKE DOLINE! tel.: 710-23-80 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612-731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Podjetništvo januar 2000 7 5-letnica Elektroprenosa Podlog Prva naprava za proizvodnjo elektrike na vodni pogon na področju Slovenije je bila zgrajena že leta 1885 v Zdravilišču Laško. Tako je prva žarnica v Laškem oz. na Spodnjem Štajerskem zasvetila že v šestem letu po tem, ko je Edison odkril žarnico in se je pričelo obdobje neslutenega napredka za človeštvo. Vendar pa je imel ta objekt zelo omejeno možnost porabe. Podobna ugotovitev velja tudi za proizvodne objekte, ki so bili zgrajeni na območju Savinjske doline. Prvi v Savinjski dolini je električni tok uporabljal baron Knobloch na gradu Žovnek v Podvinu pri Braslovčah leta 1902. Leta 1903 je uprava gozdnih posestev Marijingrad v Nazarjah zgradila tedaj drugo največjo žago na vodni pogon v Sloveniji, obenem pa sta turbini poganjali tudi dinamo za interno proizvodnjo električne energije. V letih I866-I926 je bila v Gotovljah keramična industrija, ki so nato prodah keramični industriji Liboje. Za razsvetljavo obrata so leta 1912 vgradili dinamo 10 kW z akumulatorsko baterijo. Istega leta je elektriko dobil tudi Žalec, kjer so leta 1912 ustanovili električno družbo Elektrarna Žalec. V njej so postavili diesel motor 30 KM z dinamo 20 kW in elektriko uporabljali v glavnem za razsvetljavo. Vendar pa so zaradi pomanjkanja goriva proizvodnjo ustavili in žalsko omrežje leta 1919 priključili na bližnjo elektrarno, ki je takrat začela obratovati v Vrbju, leta 1928 pa na elektrarno Zabukovica, ki je bila pod upravo rudnika Velenje. V Spodnji Rečici ob Savinji sta si leta 1915 posestnik Žagar in usnjar Franc Kolenc uredila razsvetljavo z dinamo 10 kW na pogon z vodnim kolesom, vendar samo za lastno uporabo. Na Polzeli so leta 1917 preuredili tovarno meril v tovarno tanina in za potrebe lesne industrije ter za pogon novih obratov vgradili na potoku Struga turbino 60 KM oz. z generatorjem 65 kVA. Mozirje je elektriko dobilo leta 19I8 prek 1000 m dolgega omrežja, katerega je napajala vodna centrala na Savinji. Rudnik Zabukovica je bil elektrificiran leta I9I8, in to z lastno elektrarno na parni pogon. Kljub gradnji navedenih manjših proizvodnih objektov pa je bila elektrifikacija (po takratni definiciji: elektrifikacija je preskrba vsakega interesenta s trajno, kar najcenejšo energijo v zadostni množini z najmanjšimi sredstvi in tehnično naj popolnejše) možna šele z gradnjo večjih proizvodnih objektov in prenosom električne energije na večje razdalje. To se je zgodilo leta 1924, ko je podjetje Fala d.d. zgradilo 77 km dolg daljnovod 80 kV od HE Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP) 80/35 kV Laško in naprej 35 kV daljnovod do termoelektrarne (TE) Trbovlje. To je bil v Sloveniji in takratni Jugoslaviji prvi prenosni daljnovod (DV). Uveljavilo se je tudi prvo paralelno obratovanje v večjem obsegu in ustanovljen je bil prvi vzdrževalni obrat v RTP Laško, tako da je to pomenilo začetek razvoja elektro-prenosne dejavnosti v Sloveniji. Leta 1972 je bil sedež navedenega obrata prestavljen v RTP Podlog. Za razvoj elektrifikacije Savinjske doline pa je bila pomembna gradnja daljnovoda 35 kV od TE Velenje prek RTP Podlog do RTP Črnuče v letu 1931- RTP Podlog je bila zgrajena leto pozneje (preurejena leta 1934 na 60 kV) ter prek pripadajočega daljnovoda in omrežja pričela oskrbovati z velenjsko energijo Žalec, Šempeter, Novo Celje in Zabukovico. Leta 1934 so zgradili še DV Podlog -Polzela - Braslovče in krajevno omrežje v Grušovljah, na Polzeli in v Parižljah. Do leta 1941 so za oskrbo z električno energijo skrbele Kranjske državne elektrarne v naslednjih krajih: Breg pri Polzeli, Brode pri Vranskem, Čeplje, Dobrteša vas, Drešinja vas, Frenga pri Žalcu, Glinje pri Žalcu, Braslovče, Gomilsko, Gotovlje, Grajska vas, Grušovlje, Kamenče, Kapla, Latkova vas, Levec, Liboje, Ločica pri Polzeli, Ločica pri Vranskem, Loke pri Vranskem, Matke, Novo Celje, Ojstrica pri Vranskem, Ojstriška vas, Orla vas, Parižlje, Paška vas, Podgorje, Podlog, Podvin, Poljče, Polzela, Prapreče, Prekopa pri Vranskem, Roje, Spodnje Gorče pri Braslovčah, Spodnje Grušovlje, Stopnik pri Vranskem, Sveta Magdalena pri Preboldu, Sv. Matevž - Braslovče, Sv. Pankracij pri Križah, Sv. Peter v Sav.dolini, Topolje pri Braslovčah, Trnava, Zabukovica, Založe, Zg. Gorče, Zg. Grušovlje, Zg. Roje, Žalec, Žepina. Za razvoj slovenske elektro-prenosne dejavnosti pa je posebej pomembna gradnja RTP 400/220/110/ kV Podlog, prek katere se letno prenaša največ električne energije v Sloveniji. V letu 1970 je bila gradnja 220 kV stikališča potrebna predvsem zaradi vključitve agregata 225 MW iz TE Šoštanj v 220 kV omrežje ter povezave 220 kV elektroenergetskega sistema Slovenije s sosednjo Avstrijo oz. z zahodnoevropsko elektrogospodarsko skupnostjo (UCPTE). V poznejših letih so sledile etapne dogradnje RTP, tako da ima trenutno 110, 220 in 400 kW stikališča s skupno inštalirano močjo energetskih transformatorjev 700 MVA. Kot je bilo že omenjeno, je bil Obrat Laško ustanovljen že leta 1924 in leta 1972 je bil sedež obrata iz RTP Laško prestavljen v RTP Podlog, ki je sedaj organiziran v sklopu Javnega podjetja ELEKTRO-SLOVENI-JA, d.0.0. kot ELES Elektroprenos Podlog. Odgovoren je za obratovanje in vzdrževanje 400, 200 in 110 kV DV omrežja osrednje Slovenije od Sotle, Krškega, Rake, Trbovelj, Kozjaka, Graške gore, Slovenskih Konjic do Rogaške Slatine v skupni dolžini 456 km ter RTP 400/220/110 kV Podlog, RTP 110/35/10 kV Selce pri Celju in RTP 110/35 kV Laško. Med ostalimi delovnimi uspehi pa je bil letos v ELES-Elektroprenos Podlog prav gotovo najpomembnejši gradnja novega DV 110 kV Podlog -(Letuš)- Mozirje. Gradnja 11 km odseka od Podloga do Letuša oz. celotna dolžina daljnovoda do Mozirja (13.554 m) je bila končana v rekordnih 99-ih dneh tako, da je dne 17. 12. 1999 direktor ELES-a, dr. Ivo Banič, v prisotnosti direktorja Elektro Celje g. Petra Petroviča in sodelavcev obeh podjetij slovesno vklopil DV da je začel obratovati - v smislu funkcionalnih in zagonskih preizkusov. Na ta način je po lem 1992, ko je bil odstranjen dotrajani DV 110 kV Mozirje - Kleče, ponovno vzpostavljen kriterij dvostranskega napajanja RTP Mozirje iz TE Šoštanj in RTP Podlog, kar pomeni pomembno povečanje stopnje obratovalne zanesljivosti napajanja z električno energijo celotnega mozirskega območja iz Zgornje Savinjske doline. Ob visokem jubileju, ko ELES-Elektroprenos Podlog slavi 75-letni-co prvega prenosnega DV 80 kV Fala - Laško, ob 75-letnici RTP Laško, 45-letnici RTP Selce in 30-letnici RTP Podlog, je bila ob koncu leta v Vrbju prireditev, katere so se udeležili trenutno zaposleni delavci in upokojenci, predstavniki vodstva ELES-a, župan občine Laško g. Jože Rajh in občine Žalec g. Alojz Posedel ter predstavnika krajevnih skupnosti Šempeter g. Peter Skrabar in Vrbje g. Ni naključje, da so se predstavniki distribucijskega podjetja Elektro Celje d.d., pri katerem se je predstavil novi direktor Peter Petrovič, in predstavniki Javnega podjetja Elektro-Slovenija, d.0.0., na čelu z direktorjem dr. Ivom Baničem, ob prehodu v novo tisočletje sestali v Podlogu. Ob tej priložnosti je namreč dr. Banič slovesno, v smislu funkcionalnih in zagonskih preizkusov, v obratovanje vklopil novi DV 110 kV Podlog -Mozirje (DV). Sicer pa so na sestanku, na katerem sta obe strani večkrat poudarili tradicionalno dober odnos in profesionalno sodelovanje, potek gradnje opisali direktor Elesovega sektorja za investicije g. Janez Kem, vodja gradnje DV-polja 110 kV Mozirje v RTP Podlog g. Ivan Lozej in vodja gradnje DV g. Borut Vertačnik. V natanko 99 dneh je bil zgrajen novi 11-kilometrski odsek DV od Podloga do Letuša, s skupno 27 nosilnimi in 12 napenjalnimi enosis-temskimi jeklenimi DV-stebri predalčne konstrukcije tipa Jelka. Vgrajeni vodniki so standardne izvedbe 3 x 240/40 mm2, Al/Fe, izolacija pa je narejena z modernimi kompozitnimi paličastimi izolatorji. V podobni izvedbi, toda s klasičnimi izolatorji, pa je bil že leta 1978 zgrajen 2,5 km dolg odsek DV od Letuša do RTP Mozirje. Na tem odseku je bila zato demontirana klasična zaščitna vrv in na celotni 13-554-metrski trasi s skupno 50 stebri montirana zaščitna vrv z optičnim kablom OPGW. Gradnjo DV je oviralo predvsem slabo vreme in delo na razmočenih ter močvirnih zemljiščih, kjer so Jože Meh. Vsi navzoči so prejeli spominsko brošuro, v kateri je natančno opisana 75-letna razvojna pot elek-troprenosne dejavnosti na območju Spodnje Štajerske, kar je bilo v programu proslave zelo nazorno prikazano v govorjeni besedi, z ideo-posnetki ter filmom. Proslavo so popestrili učenci osnovne šole Šempeter, ki so s svojim programom razveselili vse navzoče, še posebej bučen aplavz pa je prejela Patricija Diklič za svoj prikupen pevski nastop. V zahvalo za dolgoletno delo v elektroprenosni dejavnosti so posebna priznanja prejeli vsi delavci in upokojenci, ki so bili zaposleni v tej dejavnosti več kot 25 let. Vodja Elektroprenosa Podlog, g. Srečko Lesjak, pa je nato podelil še narejeni globinski temelji. Sicer pa poteka trasa DV po razgibanem terenu, prepredenem z njivami, travniki, delno gozdom in številnimi hmeljišči. Posebna pozornost je bila namenjena mnogim križanjem DV, bodisi s 400 in 220 kV daljnovodi, kot tudi nizko oz. visoko-napetostni-mi in telefonskimi vodi, cestami, železniško progo, reko Savinjo in manjšimi vodotoki ter ostalimi infrastrukturnimi objekti. Zelo natančno so bili, že v času projektiranja, zelo strogo upoštevani vsi ekološki in ostali vidiki vpliva DV na okolje. Med tem ko so z ustrezno konstrukcijo DV zagotovljeni dopustni elektromagnetni vplivi, pa bo DV vplival predvsem na naravno in kulturno dediščino, rastlinstvo, biotope,vidno okolje ter psihološki vidik, kar vse pa se giblje v sprejemljivih okvirjih. To so kmalu dojeli tudi prebivalci tega območja, ki so sicer v smislu reševanja zemljiško-knjižne oz. last-ninsko-pravne problematike povzročali investitorjem precejšnje preglavice. Daljnovodno polje v RTP Podlog je zgrajeno s standardnimi visokonapetostnimi napravami, pri čemer je vgrajen odklopnik SF6 izvedbi z elektromotornim oz. plinsko-dinamičnim pogonom po polu, povezava do DV portala pa je kot prvič v ELES-u izvedena od vzhodnega do zahodnega dela RTP z zemeljskim 110 kV kablom. Obenem je bilo zgrajeno tudi rezervno polje (brez vgrajenih VN naprav) za bodočo vključitev DV 110 kV Podlog - Žalec. V RTP Mozirje je Elektro Celje v celoti obnovilo obstoječe DV-polje Podlog in vgradilo pripadajoče nove sekundarne naprave. Ob zaključku omenjene predstavitve se je g. Kem zahvalil vsem, ki so kakor koli sodelovali pri gradnji tega DV, od projektantov, inštitutov in dobaviteljev opreme. Seveda pa ni spominske plakete, in sicer delavcem: ga. Hildi Kitek, Petru Piklu, Juriju Bezgovšku, Milanu Kovaču in Rudolfu Sklambi, za več kot 35 let dela Milanu Vižintinu in Ivanu Pemovšku za uspešno vodenje Elektroprenosa Podlog v preteklem obdobju. Prav tako pa so bile spominske plakete, za dolgoletno uspešno sodelovanje pri gradnji prenosnega omrežja in pri reševanju lokalnih vsakodnevnih krajevnih problemov, podeljene občinama Laško in Žalec ter KS Šempeter ter Vrbje. Za omenjeni 75-letni delovni uspeh pa sta kolektivu Elektroprenosa Podlog občinski priznanji predala župana občin Žalec in Laško, g. Alojz Posedel in g. Jože Rajh ter delavcem zaželela veliko delovnih uspehov tudi v prihodnje. Srečko Lesjak pozabil na izvajalce del, predstavnike republiškega elektroenergetskega inšpektorata, predstavnike posameznih občin in krajevnih skupnosti ter občane, ki so spoznah, da pomeni novogradnja DV pridobitev za širšo družbeno skupnost. Poudaril pa je tudi odlično sodelovanje z delavci Elektra Celje in Elesovega sektorja za vzdrževanje, katerega direktor g. Milan Kenda je ob tem izrazil zadovoljstvo, da ELES v zadnjem obdobju uspešno posodablja elektroenergetske naprave, katerim življenjska doba že poteka. Še posebej pa je bil nad novo pridobitvijo navdušen novi direktor Elektra Celje g. Petrovič, ki se je v imenu svojih sodelavcev zahvalil za dosedanje dobre odnose in sodelovanje med obema podjetjema z željo, da ostane takšna raven tudi v prihodnje, ter izpostavil potrebo Elektra Celje, da se zgradi daljnovodna povezava med RTP Žalec in RTP Podlog. Ob slovesnem vklopu daljnovoda pa se je dr. Banič še enkrat zahvalil vsem sodelujočim pri gradnji, še posebej delavcem sektorja za investicije, in poudaril vlogo ELES-a pri zagotavljanju uveljavljenega kriterija dvostranskega napajanja RTP, ki sicer v primeru RTP Mozirje ni bil realiziran vse od leta 1993, ko je bil odstranjen dotrajan, še lesen DV 110 kV Mozirje - Kleče. S tem vklopom pa bo v prihodnje izboljšana tudi zanesljivost napajanja z električno energijo celotne Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Prav tako pa je omenil tudi zahteve, ki jih nalaga novi energetski zakon, predvsem v smislu zagotavljanja kvalitetnih prenosnih daljnovodnih poti, bodisi za potrebe čistega prenosa kot tudi za tranzit električne energije. Srečko LESJAK SIPRO d.0.0. £ STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 =IQNetg NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu januarju 2000 povečale za 0,28 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu januarju 2000 11.603,10 SIT in 237,45/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 11.017,45 SIT, na Polzeli pa 12.280,47 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu januarju 2000 povečale za 0,28 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 867,69 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo bo v mesecu januarju znašala 124,00 SIT za m2 ogrevalne površine in se ni povečala v primerjavi z mesecem decembrom. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13- ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. Dobitniki plaket Vstop v novo tisočletje z zanesljivejšim napajanjem Zgornje Savinjske doline Politične stranke januar 2000 SDS Koliko so vredni davkoplačevalci Pokojninska reforma Stopili smo v leto 2000 in v Socialdemokratski stranki, občinskem odboru Žalec smo že začeli z aktivnostmi v letošnjem letu. Meseca decembra preteklega leta je kulturni forum SDS skupaj s kulturnim društvom iz Žalca organiziral klavirski koncert. Gostja tega glasbenega večera je bila znana pianistka Magdalena Navodnik. Obiskovalci koncerta so bili navdušeni in so predlagali, naj se takšen koncert organizira v večji dvorani, da bo prijetna glasba tako oplemenitila še večje število poslušalcev. Decembrski koncert je bil organiziran v Savinovi hiši v Žalcu. Decembra je bila tudi letna konferenca SDS, občinskega odbora Žalec. Na konferenci smo pregledali delo v preteklem letu in člani so dali veliko konstruktivnih predlogov za delovanje stranke. Ob 10-letnici ustanovitve Demosa v Žalcu se je predsednik SDS Janez Janša sestal z vodstvom stranke v prostorih občinskega odbora na Šlandrovem trgu. Janez Janša se je v pogovoru zadržal dobro uro in se pozanimal o delovanju občinskega odbora. Sestanku je prisostvoval tudi tajnik celjske regije Matjaž Železnik . Predsednik občinskega odbora Jurij Blatnik je na kratko poročal o delovanju občinskega odbora. Predsednik SDS Janez Janša se je pozanimal tudi o delu svetnikov v občinskem svetu. Zanimala ga je tudi situacija sedaj, ko je občina razdeljena na več občin. Jurij Blatnik, predsednik občinskega odbora, je povedal, da je občina Žalec sedaj približno pol manjša od prejšnje in da ima stranka SDS v občinskem svetu 5 svetnikov, prej pa jih je imela 8, tako da smo v primerjavi s prejšnjo občino dosegli boljši rezultat. Predsednik Janez Janša je pohvalil delo občinskega odbora Žalec, dejal pa je, da se piknika, ki ga je občinski odbor organiziral v letnem gledališču Limberk, ni mogel udeležiti, da pa se ga bo zagotovo naslednje leto. Poudaril je, da je letošnje leto volilno in zagotovo se bo kmalu oglasil v Žalcu. Tajnik celjske regije Matjaž Železnik je Janezu Janši povedal, da je zelo zadovoljen z delom občinskega odbora Žalec, da je redno vabljen na seje izvršilnega odbora in da se ravno v tem času dogovarjajo z občinskim odborom SDS Celje o projektih, ki bodo pomembni za celotno celjsko regijo SDS. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je takšno sodelovanje zelo pomembno, saj se na takšen način krepi delovanje socialdemokratske stranke. Pred nami je mesec februar, ko se bomo spomnili našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Udeležimo se prireditev ob kulturnem prazniku ter pokažimo, da se socialdemokrati zavedamo pomena naše bogate kulturne dediščine. P. G. ■ Pozno jeseni v letu 1999 in letos spomladi je v žalski občini izgubilo delo nekaj več kot 300 delavk in delavcev. Brez dela so ostali številni občani, ki so v preteklih letih z delom svojih plač gradili in dograjevali občino in njeno infrastrukturo. Gre za ljudi, ki nikoli niso obrnili hrbta kraju in občini, ljudi, ki so kar v nekaj samoprispevkih izpričali svojo pripadnost skupnosti, ta ista skupnost pa se ne danes in ne jutri ne bo niti z besedico spomnila njihove stiske. Samo v nekaj mesecih smo izgubili več delovnih mest, kot smo jih sposobni v naslednjih nekaj letih ustvariti, pa vendar se ta, po mojem skromnem videnju, ekonomska in socialna katastrofa, v občinski zgradbi ni obravnavala. Odgovorni v občini niso pripravili analize posledic stečaja Hmezada niti se jim ne zdi vredno podrobneje proučiti vzroke za ukinjanje proizvodnje v COCA-COU. Občinske volitve so za nami, v klopeh občinske skupščine krepko sedijo številni ljudje, ki imajo v svojih strankarskih programih z mastnim tiskom zapisano, da si bodo prizadevali za zmanjševanje brezposelnosti in ohranjanje delovnih mest. Te spoštovane občinske parlamentarce skupaj z najodgovornejšim, to je županom, zato v imenu večine tistih, ki so izgubili delo, sprašujem , kaj ste storili za svoje davkoplačevalce, volivce in občane. Ali lahko kdorkoli, vključno z gospodom županom opraviči del svoje astronomsko visoke plače (če jo primerjamo z nadomestilom za brezposelne) na ta način, da dokaže, kako je vsaj z malim prstom na nogi mignil, da do te ekonomsko-soclalne katastrofe za 300 občanov ne bi prišlo. Ah je vrednost minulih prispevkov danes brezposelnih Hmezadovih in jutri Coca-Colinih delavcev res vredna zgolj pomilovalnega posmeha in skomiga z rameni. Mislim, da ne. Gre za LJUDI, ki imajo družine, in za situacijo v kateri so se znašli ti ljudje, ne nosijo niti trohice odgovornosti. Ko je občinska garnitura potrebovala njihove glasove, jim je obljubljala marsikaj, to, kar so za njih štorih pa je moč povedati v eni besedi: NIČ. Delavci Hmezadovega Kmetijstva ter delavci Coca-Cole si takšne ignorance gotovo niso zaslužili. Če v tej državi kljub ustavnim zagotovilom nikomur ni mar za usodo ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov tistih, ki so desetletja polnih državne in občinske blagajne, potem je prav in pošteno, da se vsaj stranke, ki jih nekateri le priznavajo s stranke z posluhom za socialo, vprašajo kaj storiti, da zaradi državne neučinkovitosti in političnih kupčij podjetja ne bodo več propadala. Stranka ZLSD Žalec je nekajkrat obravnavala situacijo v Hmezadu, ki je skladno s političnim dogovorom ob pomoči določenih ljudi iz banke potonil. Prek naših poslancev v državnem zboru in nam naklonjenih državnih svetnikov smo izposlovali obravnavo v državnem svem in v vladnih krogih toda priznavamo, da smo bili za učinkovito reševanje prekratki, saj je bil kapital bistveno močnejši od politike in verjetno bo moralo preteči kar veliko vode po strugi naše Savinje, da bo prišla na dan vsa resnica. Tudi problematike COCA-COLE smo se lotih in s pomočjo našega člana Marjana Pečana smo preko Ljubljanske centrale postavili vladi oziroma ministrstvu za gospodarstvo številna vprašanja na katera nismo dobili odgovorov, saj je multinacionalka CCB, ki je od države Slovenije dobila v dar premoženje bivše Sinalce, kasnejše Coca -Cole, za državo Slovenijo pretrd oreh. Od oblasti v naši občini zato člani ZLSD kot tudi številni občani in bivši delavci Hmezada in kmalu bivši delavci Coca- cole pričakujemo resno obravnavo novonastale situacije in program reševanja brezposelnosti, ki je posledica neaktivnosti v fazi, ko so pogoji za to nastajali. Občinsko vodstvo opozarjamo na ustavno določilo, da je država dolžna omogočiti zaposlovanje. Da imajo tako občine kot država razen pravic tudi dolžnosti in obveznosti, ki izvirajo iz pravic davkoplačevalcev. Ena teh je prav gotovo varovanje delovnih mest. Srečko Čater ZLSD Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil sprejet decembra lani, uporabljati pa se začne 1. januarja 2000. V tem sestavku se bom dotaknil le usklajevanja pokojnin, ki je v primerjavi s prejšnjim nekoliko spremenjeno, Uvodoma lahko le ugotavljam, da nam je vsako spremenjeno usklajevanje pobralo kakšno mesečno pokojnino na leto. Največ nas je oškodovala februarska formula, katero smo kot stranka uspeli odstraniti. Ves čas smo se zavzemali za usklajevanje z rastjo plač in ne z rastjo inflacije. Zakaj? Povsem jasno je namreč, da se bomo morali s približevanjem Evropi zgledovati po razmerah, ki vladajo tam. Vemo namreč, da so plače naših zaposlenih še mnogo pod ravnijo plač zaposlenih v državah EU, medtem ko je inflacija večkrat nižja od naše. To pa pomeni, da bi se naše pokojnine po kriteriju inflacije le minimalno zviševale, medtem ko je rast plač kriterij, ki pogojuje stalen in realen dvig naših pokojnin. Z Belo knjigo pa je bilo v eni od variant predvideno, da naj bi se naše pokojnine usklajevale na osnovi razmerja 50:50, medtem ko usklajevanje s plačami sploh ni bilo predvideno. To, kar smo z našo Sivo knjigo predvideli, t.j. usklajevanje s plačami, smo v celoti dosegli. Razlike med sedanjim usklajevanjem - pokojnine se usklajujejo, ko se plače dvignejo za 1,5 % od zadnjega usklajevanja - in novim usklajevanjem pa vendarle obstaja. Uskladitev bo po novem opravljena glede na rast povprečnih plač od zadnjega usklajevanja v rokih in tolikokrat, kot velja za usklajevanje plač zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe, posebni zakon ali dogovor med socialnimi partnerji. Če v posameznem letu ne bo posebnega zakona ali posebnega dogovora med socialnimi partnerji, se bo uskladitev opravila v februarju za preteklo leto. Postavlja se seveda vprašanje, kako bo ta nov način usklajevanja vplival na zviševanje naših pokojnin oziroma kaj smo s tem novim načinom pridobili ali izgubili. Izgubili pravzaprav ne bomo nič, le roki za usklajevanje bodo nekoliko spremenjeni. Na ta način bomo nekako bolj odvisni od tistih, ki ustvarjajo finančna sredstva za naše pokojnine, kar je po mojem mnenju popolnoma pravilno, saj bomo tako bolj povezani s tistimi, ki nadaljujejo z ustvarjanjem dohodka na proizvodnih sredstvih, katere smo ustvarili tudi mi, upokojenci. Močno pa bi bili oškodovani, če bi se usklajevale pokojnine na osnovi povečevanja plač po kolektivni pogodbi, saj rastejo plače po kolektivni pogodbi znatno počasneje kakor plače vseh zaposlenih, tudi plače menedžerjev. S tem predlogom namreč niso uspele nekatere stranke v DZ. Mislim, da je politika naše stranke glede usklajevanja v celoti uspela. Rado Roter predsednik 00 DESUS Žalec Liberalna demokracija Slovenije - dosledno naprej! Deset let DEMOSA Liberalna demokracija Slovenije je modema in napredna stranka, v katero so se pred šestimi leti združile štiri levosredinske stranke. Pred dvema letoma pa je bil na kongresu v Mariboru sprejet nov, dopolnjen statut. Sprejeli smo tudi obvezujoč obsežen program ter več resolucij o raznih življenjsko pomembnih vprašanjih. Vsi ti dokumenti in osnovno geslo kongresa Dosledno naprej so vodilo članom in simpatizerjem, organom in delovnim telesom pri izvajanju osnovnih ciljev in načel stranke. Dosledno in pošteno delovanje stranke kot celote in posameznih voditeljev se vsa leta izkazuje v priljubljenosti in zaupanju naših ljudi. To potrjujejo volilni rezultati in večkratne ankete, opravljene povsem objektivno. Zato pa so nekateri prvaki z desne strani tako zaskrbljeni in napadalni. Voditelji teh desničarskih ali tako imenovanih ‘pomladnih” strank često ne izbirajo besednjaka in metod pri svoji napadalnosti. Izkoristijo vsako priložnost ali najmanjšo napako za sprožanje raznih afer ah pa si določene zadeve celo izmislijo in skonstruirajo, kar je zlasti očitno pri interpelacijah zoper ministre. In kaj vse je že moral potrpežljivo poslušati predsednik dr. Janez Drnovšek. In koliko dragocenega časa vzamejo poslancem in celotnemu državnemu zboru, pa pogosto tudi vladi, prerekanja ob interpelacijah in delovanje raznih preiskovalnih komisij. Svojo strategijo že vrsto let usmerjajo v pretirano napadalnost, v žaljive kritike najodgovornejših, zlasti iz vrst LDS. Omajati žele dosežene uspehe doma in v mednarodnem obsegu, predvsem pri približevanju Evropi. S svojimi nastopi doma ah v tujini pogosto škodijo ugledu države, pa seveda tudi samemu sebi. Znano je dobrikanje in zavajanje naših ljudi, kako bi le oni vladah demokratično in z LDS večjimi uspehi. Mnogi ljudje se spomnijo storjene nepopravljive škode na več področjih, ko so bih oni na oblasti. Za vsako ceno žele vsiliti novi večinski volilni sistem, z grožnjami in napovedovanjem nemogočih posledic. Imamo veljaven demokratični volilni sistem, o referendumski odločitvi, o odločbi Ustavnega sodišča in pasteh večinskega sistema pa so že veliko povedali pravni strokovnjaki (primer Hrvatske). Sicer pa ne pozabimo, da sta na zadnjih državnih volitvah dobila največ glasov v obeh okrajih naša kandidata LDS. Da pa imamo v LDS različna stališča o raznih zadevah in tudi o volilnih sistemih, pa je dokaz, da vsak misli s svojo glavo in se odloča po lastnem premisleku, ne pa pod pritiski... Nekaj zelo ostrih in neobjektivnih ocen ter idealističnih napovedi je bilo baje povedanih tudi na nedavnem zborovanju v Žalcu. Razumemo, da ni prijetno biti v opoziciji, v državnem in občinskem merilu. Pa vendar bi lahko bih najvišji in oni nižji voditelji bolj realni, saj imajo že različne izkušnje. Ne pozabimo na znani slovenski rek: Kdor seje veter, lahko žanje vihar. V LDS pa se zavedamo, da nas še tako pretirane kritike in napovedi z nedostojnimi besedami in metodami ne bodo omajale pri doslednem izvajanju sprejetih načel in ciljev v dobro ljudi in države, za spoštovanje dostojanstva in svobode državljanov, za pravo državo, za vsestranski razvoj na vseh področjih. Prepričani smo. da bodo vse to znah ceniti tudi naši ljudje. Za občinski odbor LDS Janez Meglič Tudi v Žalcu smo dostojno proslavili obletnico DEMOSA. Proslavo sta organizirala pobudnika ustanovitve, Milan Dobnik in Eran Sadnik. V polni dvorani gasilskega doma so bili gostje Janez Janša, Lojze Peterle in župani iz Sp. Savinjske doline. V kulturnem programu so sodelovali Tone Kuntner in pevci Savinjskega okteta. Leta 1989 so Francozi slavili 200 letnico revolucije. Praznovanje je imelo dva viška. Prvi je bil 14. 7. kot spomin na padec Bastilje, simbola stare nedemokratične oblasti. Drugi je bil 26. 8., ko je bila sprejeta deklaracija o pravicah človeka in državljana. Po 200 letih so se Francozi pod vplivom prevrednotenja vrednot zedinili, da je vredno praznovati samo tisto, kar je prineslo več pravic in svoboščin ljudem. Enotni so si bili v obsodbi nasilja v Vandeei in v času jakobinske diktature. Praznovanje v Franciji je še posebej odmevalo v tistem delu Evrope in sveta, ki je še vedno ječal pod totalitarno komunistično diktaturo. Ta se je v tem času zaradi gospodarskega poloma že skoraj razkropila. V nekaj mesecih je padel berlinski zid in za njim so padale komunistične vladavine kot hiše iz kart. Tudi pri nas je že vse leto 1989 vrelo. Vznikale so zveze, kot zametki demokratičnih strank. V starih DPO so se uveljavljali ljudje, ki jim je postajalo jasno, da po starem ne bo šlo več naprej. Pri novostih so prednjačili zlasti v ZSMS. Z javno sejo predsedstva so omogočili zborovanje, na katerem je pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo. Po padcu berlinskega zidu je bilo že skoraj samo po sebi umevno, da bodo prihodnje volitve v Sloveniji večstrankarske. Napredne demokratične zveze so se konec novembra povezale v DEMOS - demokratično opozicijo Slovenije. Tako smo Slovenci dobili najpomembnejšo politično organizacijo v svoji zgodovini, ki je v svoj program zapisala vse pozitivne izkušnje in želje od kneza Sama naprej. DEMOS je na volitvah zmagal. Njegova največja odlika je bila, da je k uresničitvi programa skušal pritegniti vse, ki jim je bilo vsaj malo za usodo našega naroda. Pri tem je puščal ob strani vse razlike in stare zamere. Ni se dal izzvati niti poniglavostim, ki so jih v skupščini počeli nasprotniki osamosvojitve in demokracije. Mirno in dostojanstveno so prezrli vse žaljivke in upoštevali vsak dober nasvet. Imeli smo neverjetno dobro vodstvo, ki v odločilnih trenutkih ni naredilo nobene napake. Ljudje, kot so Igor Bavčar, France Bučar, Spomenka in Tine Hribar, Peter Jambrek, Janez Janša, Ivan Oman, Lojze Peterle, Rajko Pirnat, Jože Pučnik, Dimitrij Rupel in še mnogo drugih, bodo ostali v naši zgodovini zapisani z zlatimi črkami. Njihovo pravo ceno spoznamo, če se ozremo v ostale dele nekdanje Jugoslavije in se spomnimo strahot, ki so jih morali prestati in jih še prestajajo. Danes DEMOS in njegovi politiki pri nas ne uživajo tistega ugleda, ki si ga zaslužijo. Je že tako, da velike ljudi pogosto slavimo šele po njihovi smrti. Trubar je kar nekaj stoletij čakal na zasluženo slavo, Prešerna so ponovno odkrili šele 20 let po njegovi smrti, tudi Avsenik je čakal na nastop na domači TV 35 let. Anton Korošec še ni doživel primernega priznanja, čeprav je že skoraj 60 let mrtev. Slovenska ljudska stranka Zaradi prej omenjenih dejstev nismo Slovenci nobena posebnost, saj je najuglednejši angleški politik v tem stoletju, Churchill, doživel poraz na volitvah, takoj po zmagi v drugi svetovni vojni. Podobno usodo je doživel tudi vodja francoskega odpora general de Gaulle, ki so se ga spomnili šele po 14 letih stisk in mu ponovno zaupali vodstvo Francije. Milan Dobnik P. S. V korist zgodovinskemu praznovanju, 10. obletnici DEMOSA, odstopa svoj prostor v Utripu članku prof. Milana Dobnika tudi SLS Savinjske doline. Ta stranka nadaljuje delo in ideje takratne Kmečke zveze, člana DEMOSA, katere člani so bili med najbolj aktivnimi v tej politični organizaciji. januar 2000 Po DOLINI Veselo v petrovskem vrtcu Tudi petrovske malčke je v vrtcu obiskal dedek Mraz. Nestrpno so ga čakali v skupni igralnici, kjer so jim njihove tovarišice skrajšale čas pričakovanja z igrico Medvedek, kje si? Ljubko so se odzivali nanjo in veselo ploskali. Saj so končno le našli medvedka. Nato je prišel dedek Mraz. Nekateri otroci so mu zapeli, drugi zaplesali. Srečni so stiskali nje- gove darove v rokah, nato pa še fotografija za slovo in “Na svidenje, dedek Mraz, v naslednjem tisočletju!” T. P. Dedek Mraz malo drugače Mesec december je najbolj težko pričakovan mesec za otroke, saj se takrat zanje dogajajo s trari, ki jim prinašajo najlepše trenutke. V želji, da bi teh trenutkov bilo čim več, smo na II. OŠ Žalec pripravili družabni dopoldan pod imenom Veseli december. Zabavala nas je pevka Alenka Lesjak z Romanom Zeličem, zaplesali smo Uidi s plesno skupino I. OŠ Žalec pod vodstvom Polone Kuder. Seveda pa so celoten program popestrili naši učenci, in sicer s sodelovanjem na karaokah, najmlajši pa so zaplesali pod vodstvom učiteljic Edite in Milene. Praznično razpoloženje je dopolnil naš pevski zbor pod vodstvom Mojce Florjančič. Tudi tokrat ni šlo brez dedka Mraza, katerega so se otroci najbolj razveselili. Vsakega je podarjene trenutke veselja najlepše obdaril s skromnim darilcem, jim zahvaljujemo! zaželel lepe praznike in obljubil, da Vanja Dajčar jih bo obiskal tudi naslednje leto! Vsem zunanjim sodelavcem se za Človek za tretje tisočletje Novoletni koncert v vrtcu Zabukovica V vrtcu Zabukovica smo se v letošnjem letu odločili, da se bomo na tak ali drugačen način srečevali z generacijami različnih starosti. Tako smo v novembru gostili skupino starejših krajank, se z njimi igrali, izdelovali razne izdelke, peli in plesali. V decembni pa se nam je porodila nova ideja in sicer ta, da bi v svojo družbo povabili bivše varovance našega vrtca. Ideja se nam je uresničila, učenci OŠ Griže - torej bivši varovanci, pa so nam 28. decembra lani, pripravili prijetno presenečenje, saj so se brez obotavljanja odločili, da malčkom v vrtcu priredijo novoletni koncert. Povabilu in igranju na inštrumente se je odzvalo devet učencev in učenk, vsak od njih je zaigral nekaj sebi najljubših skladbic, te pa so malčke v vrtcu kmalu dvignile na noge. Tako se je novoletni koncert spremenil v novoletni ples, ki sicer ni potekal v svečanih toaletah, je bil pa zato toliko bolj sproščen, zabaven in neponovljiv. Tako kot srečanje s starejšimi krajankami, so si tudi tega z osnovnošolci otroci v vrtcu še zaželeli. Te želje bomo skušali uresničiti v mesecu marcu - mesecu družine. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripravljeni sodelovati z nami, nam tako popestriti bivanje v vrtcu in pomagajo uresničevati projekt, katerega geslo je Sožitje med generacijami. Alenka Ježovnik Plesna praznična pravljica Plesalke plesne delavnice, ki jo na OŠ Polzela vodi mentorica Majda Pur, so želele vrtoglavo hiteči čas ob iztekanju tega tisočletja za trenutek upočasniti, zato so pripravile plesno predstavo Novoletna pravljica, odplesale pa so jo ob šolski novoletni smrečici. Ob svetlobi, ki so jo dajale le lučke, so ple- salke pričarale praznično razpoloženje in se skupaj z obiskovalci odpravile v pravljico. V pravljici je prostor za poplesavanje s snežinkami in čas za druženje z vilo, za soočanje s skritimi željami, pa tudi s skritimi duhovi. Vrhunec predstave je bil- Pepelkin gala ples, prepoln razkošnih toalet, ki so mar- sikomu ponujale navdih za najdaljšo noč v letu. Da so takšne in podobne prireditve na Polzeli več kot dobrodošle, je bilo očitno, ko je v hipu zmanjkalo prostih sedežev, seveda pa so se obiskovalci hitro znašli in si poiskali dodatne. Bilo je res pravljično, romantično, slovesno, razkošno in preprosto - toplo. T. T. V novo leto s čarovničko Betko Na osnovni šoli Petrovče se vsako leto odločijo za en celostni projekt, ki za leto 2000 nosi naslov Človek za tretje tisočletje. Ob tem se sprašujejo, kakšnega človeka želijo. Človek za tretje tisočletje naj bi bil prijazen in strpen, znal naj bi prisluhniti, bil pripravljen pomagati in spoštovati starost in modrost ter se od njiju učiti, usmerjen naj bi bil v dobro, tudi v lepe medsebojne odnose, odklanjal naj bi nasilje, spoštoval naj bi sebe in druge, spoznaval svoje notranje bogastvo in ščitil nemočne, živali in naravo. Njihov moto je namreč Če mislim na zlo, tega ne bo nič manj, če smo pozorni na dobro, dobrega zaradi tega ni nič več, toda upanje vseh se usmeri nanj. V okviru projekta so v decembru veliko naredili, predvsem da bi praznike kar najlepše in najbolj izvirno preživeh. .Na.zaklj.U£nLprire; , ditvi so zapeli in zaplesali v novo j tisočletje. T. T. Ko se v mestu prižgejo praznične luči, ko so izložbe trgovin vabljivo okrašene in ko iz kuhinje diši po cimetu in sveže pečenih piškotih, takrat je december. Mesec pričakovanj, veselja in praznikov. V vrtcu Zabukovica smo vse to doživeli s pomočjo čarovničke Betke, ki smo jo našli v slikanicah, katerim je vsebino napisala gospa Lieve Baeteh - (Hiša čarovnic, Betka in princeska, Čarovničkin božič). Najprej nam je Betka predstavila čarovniško hišo, v kateri stanujejo njene sorodnice, vsaka izmed njih pa opravlja drugačno dejavnost. Vse te dejavnosti smo izvajali tudi mi v vrtcu. Tako smo pekli pecivo, oblikovali čokoladne kroglice, likovno ustvarjali čarovnije, postali glasbeni umetniki, izdelali letečo preprogo in na njej telovadili, se igrali čarovniške igrice s smešnimi navodili, izdelovali praznične voščilnice, dekoracije, okrasili smrečico, priredili koncert naših bivših varovancev in z obiskom Božične čarovnice naše dogodivščine z Betko tudi zaključili. Božična čarovnica pa je poleg skromnih daril prinesla tudi vabilo dedka Mraza, ki je otroke pričakal in obdaril v dvorani v Grižah, kjer so si skupaj ogledah še predstavo pod naslovom Hop v pravljico. Čeprav smo veseli december preživeli drugače kot je to v navadi, pričakovanj, veselja in praznovanja vsekakor ni manjkalo in smo se imeli zelo lepo. Vam in vašim najdražjim želimo zdravja in osebne sreče v letu 2000. Vrtec Zabukovica Po DOLINI ------------------------r januar 2000 Prva kaseta mlade pevke Suzana Krivec va in nastopa, obiskuje tudi glasbeno šolo, kjer se uči igranja harmonike. Mali Suzani želimo, da prva kaseta ne bi bila zadnja in da bi na glasbenem področju dosegla še veliko uspehov. Suzana se skupaj s starši zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so ji pomagali pri izdaji prve kasete. T. Tavčar Ste tudi vi tako veseli, ko greste spat? Biti s prijatelji je nekaj zares lepega. Naravoslovci vrtca Polzela na Pohorju V vrtcu Polzela že šest let deluje interesna dejavnost Živeti z naravo in želja malih naravoslovcev vsa leta je bila, oditi nekam brez staršev. Ta želja se nam je izpolnila letos, ko je sedemnajst malih “raziskovalcev” odšlo z dvema vzgojiteljicama v Pajkov dom. Tam smo preživeli pet čudovitih, z doživljaji polnih dni. Raziskovali smo pohorske gozdove, planinske koče, hodili na dolge sprehode; spoznavah Pohorje na diapozitivih planinca; odšli na izlet v gozd z lovcem, si ogledali solnico, krmišče, visoko prežo, iskali sledi; čarali s čarovnikoma v koči Glažuta; iskali pohorske škrate z baterijami po trdi temi; jahali konja, si ogledah žičnico in sedežnico; spoznavah vremenske spremembe -sonce, dež, meglo, sneg in pojedli vse, kar nam je skuhal gospod Andrej. Breda Glavnik Suzana Krivec iz Ločice ob Savinji je živahna devetletna deklica, ki obiskuje tretji razred osnovne šole na Polzeli, zelo rada prepeva in ima za nameček zelo lep glas. Na Radiu Polzela so pred časom izbirali mlade glasbene talente. Suzana je skupaj z mamico odšla na avdicijo in po tistem nastopila tudi v živo. Na tem nastopu sta bila tudi pevca Spick in Gogi, ki ju je Suzanino petje navdušilo. Spidi se je ponudil, da ji napiše pesmico, potem pa jih je zanjo napisal kar sedem. Vse pesmice so živahne in Suzana jih z veseljem prepeva, še posebno všeč ji je pesmica Zvezde božične. Pohvalila se je, da je tudi Zlatko Dobrič napisal eno pesmico zanjo. Z njim je že nastopila, in sicer v gostišču Don Juan v Šmartnem ob Paki. Pred mesecem dni je luč sveta zagledala Suzanina prva kaseta, na kateri je osem pesmi. Imenuje se Sto omlet, posneli pa so jo pri Bojanu Šerugi na Ptuju. Poleg tega da Suzana rada prepe- ZASEBNA GINEKOLOŠKA ORDINACIJA GOVC - CETINA IRENA dr. med. spec. ginekologije in porodništva JUHARTOVA 12, 3311 ŠEMEPTER tel./faks: 063 702-551 Delovni čas: - ponedeljek od 12. do 19. ure; - torek, sreda, četrtek, petek od 7. do 14. ure; ob četrtkih od 14. do 19. ure ORDINACIJA ZA BOLEZNI DOJK in ULTRAZVOK. Naročanje in informacije v delovnem času! 's ) ì SVETOVALNO IZOBRAŽEVALNI CENTER /J Škalska 7, SLOVENSKE KONJICE '■) tel.: 757-18-00, 757-18-19, faks: 755-223 Ljudska univerza - 40 let pi SÌ, tel.: 757-18-16, 757-18-17, 757-18-20 Želite pridobiti visokošolsko izobrazbo? Ne veste, kako bi uskladili študijske in druge obveznosti. Potem je čas, da se odločite za novo obliko izrednega študija, to je študij na daljavo v Celju. Do 5. marca 2000 je čas, da se na Svetovalno izobraževalnem centru v Laškem prijavite v program visoke poslovne šole Ekonomske fakultete Ljubljana - študij na daljavo. Študij na daljavo omogoča maksimalno možnost samostojnega študija. Študij na daljavo študentom nudi: • študijski paket - študijsko gradivo v pisni, avdio, video ali računalniški obliki, • pomoč pedagoga - pedagog uvede študente v predmet, • pomoč skrbnika, ki vodi študenta skozi predmet na skupinskih srečanjih. Diplomant pridobi naziv diplomirani ekonomist. Informacije: SIC Laško 063/731-745 Slov. Konjice 063/757-18-16 Športna vzgoja na snegu Učenci na tekaških smučeh V mesecu decembru in januarju, ko je snega dovolj, so na Osnovni šoli Polzela pouk športne vzgoje organizirali drugače. Kot naj je povedala Lotti Blatnik, učiteljica športne vzgoje, se učenci od 5. do 8. razreda učijo hoje in teka po snegu. Na šoli so kupih več tekaških kompletov, primernih za pomrznjeni in južni sneg. Vadišče z nekaj več kot 500 metrov dolgo progo in nekaj krajšimi za začetnike so uredili sami na travniku za šolo. Po začetnih težavah, ki so jih premagali z dobro voljo, je tek na smučeh vsem v veselje. Namen take odločitve je bil predvsem tudi v zimskem času zvabiti učence na svež zrak, obenem pa jih naučiti nekaj, s čimer se bodo lahko ukvarjali tudi v poznejših letih. T. T. 'Jfóeewzsife-, est- MATURANTSKIH, SLOVESNIH IN MODNIH OBLAČIL. Šlandrov trg 23 - 3310 Žalec tel.: 063/717-712 GSM: 041 77 53 52 Obisk v domu ostarelih na Polzeli - fj| . ■ Marko. Andreja, Daša in gospod Riko 21. decembra 1999 smo se trije učenci - Andreja, Daša in Marko z učiteljico Zdenko Virant in Ireno Potočnik s Centra za socialno delo odpravili na Polzelo v mogočno graščino. Varovancem žalske občine smo razdelili darila, ki jih je prispeval Rdeči križ žalske občine, ter zapeh nekaj pesmi. Na tolkalih nas je spremljal Marko, ki je z vsako odigrano pesmijo imel manj treme. Vsem smo iz srca zaželeh, da bi jim v novem letu zdravje dobro služilo in da bi jih spremljala sreča. Naš obisk jih je zelo razveselil in ganil do solz. Zabavah so se tudi ob igranju na tolkala, Marko pa je bil navdušen nad njihovo nadarjenostjo. Čas je hitro minil in že smo morah nazaj. Ko smo se vračah proti Žalcu, smo čutih toplino v srcih, saj smo naredili dobro delo. Ko bomo mi tohko stari kot ti varovanci, in če bomo “pristali” v domu ostarelih, upamo, da nas bodo mlajše generacije obiskale in razveselile tako, ko smo sedaj mi njih. Daša Potrč, Marko Kralj in Andreja Volavšek, 8.b I. OŠ Žalec P.S. Da so ljudje tudi v teh letih še precej dejavni, dokazuje tudi pesem enega izmed njih: Kje si mi, lepa Koroška? Ako bi prišel danes na Koroško, prav gotovo ne bi več našel tistih nekdanjih prijateljev, ki smo skupaj modrovali o lepotah in opazovali ponosno Peco, kjer še kraljuje kralj Matjaž. V globinah, kamor sonce ne posije, v osrčju matere Zemlje, rudarja tihi grob zakrije, za njega pač nikdo ne ve. Koroška, rodna mi dežela še vedno mi v srcu spiš, si prijatelje mi vzela, gozd teman nad njimi zdaj šumi. Ni koroškega kotička, kjer ne bi stopal moj korak do slehernega grička ter preko vseh hvad. Daleč, daleč si, Koroška mila, prijatelje zakrila je gomila. Na njo ostal je le spomin, ker sem tudi jaz Koroške sin. Riko januar 2000 Naši ljudje Anton Rozman Častni čebelarski mojster Anton Rozman iz Podvina pri Žalcu je savinjskim in slovenskim čebelarjem znan že vrsto let kot predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline in kot predsednik komisije za izobraževanje pri Čebelarski zvezi Slovenije. Pred kratkim je postal tudi častni čebelarski mojster. Ta naziv mu je pred novim letom podelila Čebelarska šola v Gradcu v Avstriji. Kot je povedal Anton Rozman, ki je kljub lepim letom še zelo vitalen, segajo njegovi čebelarski začetki v rano mladost, ko je pri bližnjem sosedu Ivanu Raku opazoval te pridne živalice. Njegova čebelarska praksa pa traja 48 let. Začel je s panjem čebel v kranjiču, po lem 1952 pa je povečeval število svojih čebeljih družin vse do 80. Sedaj ima 60 panjev. Od vsega začetka je član Čebelarske družine Gotovlje, vseskozi pa se tudi zaveda, da je nenehno izobraževanje pogoj za dobro delo. Že leta 1970 se je vključil v izobraževanje na Čebelarski šoli v Gradcu, pozneje pa ga je nadaljeval na tamkajšnji srednji kmetijski šoli. V skrivnosti življenja čebel, čebeljih družin, tehnologije čebelarjenja, bolezni čebel in varoze jih je vodil čebelarski mojster dr. mag. vet. Josef Bretshko, po rodu Slovenec. Kljub temu da je izpolnjeval vse pogoje, pa mu ni uspelo pridobiti naziva čebelarski mojster, ker ni dobil tri tedne neplačanega dopusta, kolikor je bilo potrebno, da bi opravil teoretični in praktični del izpita. Cilj čebelarska šola Da je bilo izobraževanje vedno na visokem mestu v delovanju Antona Rozmana, dokazuje tudi to, da si je ves čas, odkar je predsednik komisije za izobraževanje pri čebelarski zvezi Slovenije, to je od leta 1992, prizadeval za ustanovitev čebelarske šole pri nas. "V Sloveniji je bilo že prej veliko poskusov za ustanovitev te šole, ki pa so bili iz raznih razlogov opuščeni, preden so bili uresničeni. Jaz pa sem si od vsega začetka prizadeval za ustanovitev te šole. Pri tem so me podprli tudi drugi člani komisije, in sicer prof. Pavel Zaletel, dr. Janko Božič in zunanja člana Tine Kopač in Milan Runtas. Najprej smo izdelali standard Q za čebelarje za standardne poklice v skupini rejci živali s predlagano sistematično ureditvijo: čebelar, čebelarski mojster. Po tem si kvalifikacijo za poklic čebelar kandidat pridobil z izpitom po standardu Q v okviru certifikatnega sistema, za poklic čebelarski mojster pa z mojstrskim izpitom v okviru kataloga znanj za mojstrski izpit. Pri izdelavi standarda Q čebelar, čebelarka je z nami sodelovalo podjetje T. EDUCO, k. d. Grebenšek iz Velenja. Ob tem smo prišli do dileme, kdo lahko Kmetijsko-gozdarsko poklicno izobraževanje in izobraževalni center deželne zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo dežele Štajerske Mojstrsko pismo gospod Anton Rozman, roj. 26. 3. 1931 v Parižljah, si je pridobil po predpisih Štajerske deželne kmetijske in gozdarske zbornice poklicno predpisano izobrazbo, izobraženost za častnega čebelarskega mojstra podrejen Direktor Štajerske čebelarske šole ing. josef Ulz mojster, ki pa jih v Sloveniji do pred kratkim ni bilo. Zato smo se odločili, da se povežemo s Čebelarsko šolo v Gradcu, kjer se šolajo čebelarski mojstri. Navezal sem stike z ravnateljem te šole, ing. Josefom Ulzem, ki je hkrati tudi predsednik Čebelarske zveze Avstrije. Dogovorili smo se, da se bo prva generacija kandidatov izšolala z njihovo pomočjo ter da jim bodo izdali ustrezna spričevala in mojstrska pisma v nemškem jeziku,” je povedal Anton Rozman. Prvi čebelarski mojstri Jeseni 1998 so na podlagi naše zakonodaje, nemškega učnega programa in po standardih PHARE-MOKE v Evropski zvezi pripravili izpitni katalog za čebelarske mojstre. Za prvo šolanje, ki je trajalo okrog 400 ur teoretičnega in praktičnega dela, se je prijavilo 24 kandidatov. Vsi so šolanje tudi uspešno opravili. Takoj po opravljenih izpitih so prejeli spričevala in mojstrska pisma oziroma diplome za poklic čebelars-ki mojster. To se je zgodilo konec lanskega leta. Ob tej priložnosti je Anton Rozman prejel naziv častni čebelarski mojster, ki mu ga je podelil ravnatelj graške Čebelarske šole ing. Josef Ulz. V Zvezi čebelarskih družin Spodnje Savinjske doline pa si je poklic čebelarski mojster pridobil Janez Koprivšek iz Jeronima pri Vranskem. Tone Tavčar Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle podpiše spričevalo za poklic čebelarja. Bili smo soglasni, da to lahko stori samo poklicni čebelarski Nežika Ribič - rekorderka Bukovice Na njo se je povzpela kar 1170-krat O Nežiki Ribič iz Zabukovice smo pisali že pred dobrim letom dni, točneje v decembrski številki Savinjčana leta 1998. Razlog za tokratno pisanje je znova Bukovica in njena ljubezen do nje ter seveda nevsakdanji rekord, ki je glede na njena leta vreden še večjega spoštovanja. Že leta 1998 se je Nežika na hrib Bukovica, kjer stoji planinska koča žalskega planinskega društva, povzpela 800-krat. Lani pa je bila še bolj zagnana, saj je Bukovico obiskala kar 1170-krat. Če to razdelimo na 365 dni, pomeni, da je v povprečju vsak dan bila na Bukovici po trikrat in še malo zraven. Za žensko, ki je 26. decembra dopolnila 76 let, je to nedvomno dosežek, ki bi mu težko našli primerjavo. Kot pravi, je zanjo Bukovica tako kot vsakdanja hrana. Če je kakšen dan ne obišče, je tako, kot da ji nekaj manjka. Hoja na ta hrib je zanjo sprostitev, konjiček, vir zdravja. “Mogoče kdo misli, da sem nora, ko grem tolikokrat v ta hrib, da postavljam rekord zaradi rekorda in podobno. Pravzaprav mi je vseeno, kaj ljudje mislijo, važno je, da se jaz dobro počutim, da mi je to sprostitev in da s tem krepim svoje zdravje. Preden sem začela redno hoditi na Bukovico, sem tehtala 76 kg, sedaj jih imam dobrih deset kilogramov manj, predvsem pa imam dobro kondicijo. O starosti in letih ne razmišljam, saj za to preprosto nimam časa. Sicer pa sta oba moja starša dočakala devetdeset in več let. Če jih bo uspelo tudi meni, bom na Bukovici lahko še velikokrat,” pravi Nežika in ni razloga, da ji ne bi verjeli. Sicer pa že njeni letošnji obiski pričajo, da misli resno. Do 16. januarja, ko smo jo obiskali, je Bukovico obiskala že 38-krat. Kakšna bo njena številka ob koncu leta, pa bomo še videli. Kot pravi Nežika, zanjo rezultat ni pomemben in se tudi ne namerava gnati, da bi lansko številko še presegla. “Važno je, da hodim in da se zaradi tega dobro počutim. Ko se ne bom več, potem verjetno tudi hodila ne bom več toliko.” D. Naraglav UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Zoùt pUpuftUA tjudi VPISUJE V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE Splošno izobraževanje - USPOSABLJANJE * za trgovinskega poslovodjo * za gostinskega poslovodjo * za delovodjo v elektroenergetiki * za gradbenega delovodjo (izpiti so na Gospodarski zbornici Slovenije) Visokošolski programi Srednješolsko izobraževanje - STROJNIŠTVO - STROJNI TEHNIK - ELEKTRIKAR - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - TRGOVEC - FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ program Organizacija in management (1. in 3. letnik) - VISOKA UPRAVNA ŠOLA program JAVNA UPRAVA (1. letnik) ROK PRIJAVE: do 8. marca na obrazcu 1,71/1, ki ga dobite brezplačno na naši univerzi. Informacije in vpis: TAJNIŠTVO/REFERAT vsak delavnik med 8. in 19. uro osebno ali po telefonu: 703-1667 ali 703-1661! Začetek letnega semestra je 1. 2. 2000. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC žota Cjudt vabi v naslednje tečaje in seminarje: JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI ZA ODRASLE . nem., ang., italijanščina, francoščina . osvežitveni tečaji . tečaji poslovnega jezika . izpiti za aktivno znanje jezika . slovenščina kot tuji jezik RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE . osnove računalništva . Word za Windows . Excel . internet in elektronska pošta SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE . Učenje ob pomoči mentorja s pomočjo računalnika in multimedijskih učnih pripomočkov SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE . tečaj voditelja čolnov . tečaj vodenja poslovnih knjig . kreativne delavnice . avtogeni trening . retorika . sommelier LICENCE IN USPOSABLJANJA . licenca za trgovinskega poslovodjo . gostinski poslovodja . gradbeni delovodja . delovodja v elektroenergetiki NOVOSTI: . maturitetni tečaj . zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (seminar-enodnevni) VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 8. IN 16. URO OSEBNO ALI PO TELEFONU 063 703 165, 703 16 61. ROK PRIJAVE: 31. 1. 2000. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Napovednik Savinjske doline januar 2000 PRIREDITVE V JANUARJU 2000 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRM PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 26. 1. ob 18. uri PREDSTAVITEV KNJIGE IVANA SIVCA HODIM Z ROKAMI ' OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 31. 1. ob 19-30 MOŽ, KI SI NE UPA (Amatersko gledališče Vrba) DOM II. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 2. 2. ob 19. uri ZVONE ŠERUGA: POTI V NEZNANO Nova potopisna knjiga in videoprojekcija OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 4. 2. ob 19- uri OSREDNJA PROSLAVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA S PODELITVIJO SAVINOVIH ODLIČIJ DOM II. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 6. 2. ob 9- uri PROSUVA KULTURNEGA PRAZNIKA DOM KRAJANOV ANDRAŽ KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ Vili Pižom (063) 720-337 7. 2. ob 18. uri OBČINSKA PROSUVA KULTURNEGA PRAZNIKA DOM KULTURE NA POLZELI OBČINA POLZEU Stanko Novak (063)703-3200 11. 2. ob 19. uri RAZSTAVA LIKOVNIH DEL AKADEMSKEGA SLIKARJA ŽARKA VREZCA SAVINOV LIKOVNI SALON ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 8. 2. ob 19. uri PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU DOM KRAJANOV TABOR KUD IVAN CANKAR Stanislav Geržina (063) 727-344 12. 2. VALENTINOV PLES DOM KRAJANOV TABOR PODEŽELSKA MLADINA TABOR Jani Basle (063) 727-174 14. 2. ob 19.30 VALENTINOVO Z GAŠPERJI DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO Anka Krčmar (063) 717-717 21. 2. ob I9.3O NAMIŠLJENI BOLNIK (gledališka skupina KUD Galicija) DOM II. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 \ Spodnji Savinjski dolini lahko obiščete: Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524. ♦♦♦ Galerijo Doreta Klemenčiča - Maja in Savinovo spominsko sobo Odprto: vsak četrtek od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, za skupine po dogovoru, tel.: 717-717. ♦♦♦ Gasilski muzej Žalec Odprto: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do 18. ure ali po dogovoru, tel.: 718-272. ♦♦♦ Hmeljarski muzej Odprto: po dogovoru, tel.: 715-830. ♦♦♦ Muzej motociklov Vransko Odprto: Muzej je odprt celo leto od 10. do 18. ure. Zaprt je ob četrtkih, tel.: 725-126. ♦♦♦ Muzej parnih cestnih valjarjev, tel.: 718-108. ♦♦♦ Razstavno-prodajno galerijo Oskar Kogoj Odprto: vsak dan od 9- do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, tel.: 715-300. ♦♦♦ Savinov likovni salon Odprto: V času razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, za skupine po dogovoru. ♦♦♦ Spominsko sobo Slavka Šlandra Odprto: po dogovoru, tel.: 724-066. ♦♦♦ Občinsko matično knjižnico Žalec Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 18. ure, torek, četrtek od 8. do 14. ure, sobota zaprto, tel.: 717-717. Filmski program kina Žalec OČKA PO SILI, komedija petek (28. 1.) ob 20. uri, sobota (29- 1.) in nedelja (30. 1.) ob 18. in 20. uri; PRVI POIJUB, romantična komedija BOWFINGER, komedija GLOBOKA MODRINA, akcijska srhljivka ŠESTI ČUT, psihološki triler IšF 3 r VSEM ZAMUDNIKOM OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE V ŽALCU V mesecu, ko Slovenci običajno počastimo svoj kulturni praznik, razmišljajmo o kulturi našega življenja nasploh. Naprimer o tem, kako neprimerno dolgo imate nekateri člani naše knjižnice izposojeno gradivo doma, čeprav nanj morda čakajo drugi. Mi smo o tem že razmislili in vam tako v tednu od 7, do 11.2.2000 ponujamo možnost(čeprav je vrnitev gradiva vaša članska obveznost), da gradivo vrnete osebno ali po pošti brez plačila zamudnine in opomina. Najbrž že imate kakšen vzrok, da ste gradivo toliko časa zadrževali doma Naj prijazna dejanja, vaša in naša. v prihodnje zasejejo uspešno sodelovanje. VAŠA KNJIŽNICA 5. - 8. 2.: 11. do 13. 2.: 18. do 20. 2.: Podlaga zakonske sreče Prostovljno gasilsko društvo Groblja je v goste povabilo gledališko skupino Grifon, KUD Šempeter, ki bo v soboto (29.1.) ob 19-30 uri v dvorani gasilskega doma Groblja predstavilo veseloigro Podlaga zakonske sreče. Avtor je Jakob Aleševec, igro pa je režirala Vera Kalčič. Vrba v Žalcu Amatersko gledališče Vrba se bo prihodnji ponedeljek predstavilo tudi žalskemu občinstvu. Gledališčniki iz Vrbja bodo nastopih s komedijo avtorja Curtha Flatowa MOŽ, KI SI NE UPA, ki jo je režiral Jože Krajnc. Predstava bo v ponedeljek (31. 1.) ob 19.3O uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. KINOSKOP / M FRIZERSKI / Jm SALON S S 3ÄLBINA S E K V. ) "[ s$-ibina d-izej 5.p. p V til SavinjAe čete 1 ZlaLc - /Jel: 063/717-247 R A STE ŽENSKA, OTROK ALI MOŠKI - I L pri nas vsak lepo pričesko dobi, P I SALON PA VAS Z 10. OBISKOM O T NAGRADI! R E O T STE UPOKOJENI ALI ŠE ŠTUDENT SI, Č O POTEM 5-odstotni popust pripada TI A od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer IM ter ob sobotah od 6. do 13. ure. a VSEM STRANKAM SE ZAHVAL|U|EMO ZA ZAUPANJE. DO LEPIH LAS Več filmov, manj uvoda. Ker jih imamo za februar pet, ne bo uvoda nič. Skoraj. Tole je bilo vse. PRVI POLJUB je romantična komedija, v kateri glavno vlogo igra nekdanja E. T., deklica Drew Barrymore, za družbo ima Davida Arqetta, režiral pa ju je Raja Gosnell. Vsebina: Josie je nekdanja mega piflarka, ki je še nikoh ni nihče zares poljubil. Dela kot redaktorica časopisa v Chicagu, žeh pa si biti novinarka - in njena prva novinarska naloga je izpolnitev njene najhujše nočne more. Vrniti se mora na srednjo šolo pod krinko dijakinje in tam napisati reportažo o današnjih najstnikih. Prisilna vrnitev in obračun s srednješolskimi travmami sovpadejo z obojestransko - čim drugim? -zaljubljenostjo, ona versus mlad učitelj, ki ne ve natančno, kaj bi s premlado in obenem prezrelo učenko. Komedija zmešnjav, bi lahko rekli. Z rahlim pridihom sladkorne bolezni. Ampak dobro. Za BOWFINGER, ki ga je posnel slavni Frank Oz, lahko že po imenih glavnih igralcev sklepate, da bo le komedija. Steve Martin. Eddie Murphy. Njiju gotovo poznate. Morda ne poznate Heather Graham. Pa je ravno ona desert. Igrala je v Žametnih nočeh, pa poleg Myersa v zadnjem Austinu Powersu, ki je začuda dokaj smešen (in Myers poleg njene, igralske ah pa ne, sproščenosti, izpade neokreten kot kupček plastelina), zdaj pa še tu. V zgodbi o obubožanem filmskem producentu, Martinu, ki si žeh posneti film z enim od večjih zvezdnikov, Murphyjem, ker pa ta ni ravno navdušen ... hja, kaj naj drugega naredi človek, če je na robu preživetja, iznajdljivosti pa mu ne manjka? Načrt. Načrt, zaradi katerega bo zvezdnik zaigral v filmu, ne da bi to vedel. V Hollywoodu je vse mogoče. Ampak saj je v bistvu vsepovsod mogoče vse. V Žalcu boste recimo po filmskem komičnem začetku meseca imeh na voljo filmski grozljivi konec. Ja, vsi trije naslednji filmi spadajo pod ohlapen, halo, OHLAPEN, okvir grozljivke ... ampak pomembni so odtenki. GLOBOKA MODRINA, ki jo je režiral Renny Harlin (Cliffhanger), najbolj znan igralec pa je Samuel L. Jacskon, spada pod bolj “kokičaste” oziroma popcornovske zadeve. O genetsko spremenjenih (povečanih, pametnejših, itd) morskih psih, ki dokaj drastično renovirajo morsko bazo, v kateri so bih ustvarjeni, nato pa si seveda zažehjo renovirati še svoje ustvarjalce. In se odštevanje prične. Kdo bo prej požrt? Tudi v KOCKI imate neke vrste odštevanje -tukaj odštevanje v smislu: se bo kdo uspel rešiti iz ogromne kocke, sestavljene iz množice malih kockastih sob, v večini katerih čakajo smrtonosne pasti? Ljudje, ki se znajdejo ujeti v eni od sob, ne da bi vedeh, kako so se tam znašli in zakaj, seveda poskušajo uiti... toda niti oni ne vedo, ali jim bo na poti do izhoda pomagala samokontrola, inteligenca, sočutje, kaj četrtega ... ah pa nič. Dober film pretežno neznanih kanadskih ustvarjalcev, zrežiral je Vincenzo Natali, spada pod definicijo “ohlapne” grozljivke, prepojene z ZF-ejem, brez načičkanih posebnih efektov, polno napetosti in polno simbohke, uh, simbolike je tohko, da še sedaj, ko nekaj mesecev po ogledu znova pišem o filmu, najdem kaj novega. Ampak vi boste to seveda morah najti sami. In potem smo pri zadnjem filmu. Pa zato ne najslabšem. ŠESTI ČUT M. Night Shymalana. Tale je moj. Naj takoj povem: če bi bil kritik za Mladino, bi rekel le: ZA. Če bi bil učitelj, bi mu pripopal petico. Če bi bil musliman, bi se mu klanjal. Dober Bruce Willis in fascinantno odličen mah Haley Joel Osment igrata v nadvse prepričljivem “psihološkem trilerju”, ki zna na trenutke dobro prestrašiti, Willis kot otroški psiholog (brez pištole in ostalih klasičnih dodatkov!), ki poskuša pomagati malemu Osmentu, ki se mu dogajajo, milo rečeno, zelo nenavadne reči. O filmu se pravzaprav ne sme vehko govoriti, ker se vsaka beseda zelo naglo lahko izkaže za laž, še tiste reklame o “najbolj presenetljivem koncu” so nepotrebne, reklama bi samo morala reči tako kot jaz: morate videti. In tisti, ki ste ga že videli, pridite drugič: iskat napake. Jaz sem ga gledal dvakrat, pa jih še nisem našel - ampak ker je možno, da sem zaslepljen z odlično zgodbo in igranjem in “twistom”, sem pač lahko kaj spregledal; sicer pa ga bom sedaj šel gledat tretjič. Pa se bomo potem menih ... Za sedaj najlepša hvala za pozornost - seveda le tistim, ki so tole prebrali, za druge je pa tako ah tako vseeno - in na branje do naslednjič. Peter Zupanc Kultura januar 2000 S koncerta Letos 120 let Godbe Zabukovica Godbo Zabukovica so leta 1880 ustanovili “zabukovški knapi”. Letos bodo slovesno proslavili 120-letnico svojega delovanja. Na to se že dalj časa skrbno pripravljajo. Uvod v praznovanje tega visokega jubileja je bil decembrski božično-novoletni koncert, ki je navdušil številno občinstvo. Bil je tudi posebno darilo nekdanjemu dolgoletnemu kapelniku Franciju Tratarju st., ki je prav ta dan dopolnil osemdeset let bogatega in ustvarjalnega življenja. Godbeniki so se svojemu dolgoletnemu vodji zahvalili še s posebnim, najvišjim priznanjem Godbe Zabukovica, s katerim so ga proglasili za častnega dirigenta. Godbeniki so koncert pričeli z rudarsko koračnico Janeza Marina, s katero so spomnili občinstvo na svoje korenine, na rudarje godbenike, ki so pred 120 leti zaorali prvo brazdo zabukovške godbe, V nadaljevanju večera, program je povezoval Matjaž Črešnovar, so godbeniki zaigrali vrsto znanih skladb. Večer sta obogatila gosta: citrarka Irena Zdolšek z Grobelnega in Robert Goter, svetovni prvak na diatonični harmoniki. Tradicionalni koncert je sedaj že daleč za nami, ostaja pa lep spomin na večer, ki je tudi godbenikom dal novega poleta. Izkazali se bodo tudi v svojem jubilejnem letu. D. Naraglav Preboldski godbeniki z gostjo Nikolajo Vipotnik so ob koncu zaigrali Sveto noč. Za zaključek leta tradicionalni koncert Tako kot že nekaj let so tudi lani preboldski godbeniki pihalne godbe Tekstilne tovarne Prebold ob koncu leta pripravili tradicionalni božično-novoletni koncert. V pestrem koncertnem programu je tokrat sodelovala tudi mezosopranistka Nikolaja Vipotnik iz Žalca. Na klavirju je Vipotnikovo spremljal Jože Škorjanc. Zanimiva sta bila tudi “kovača”, ki sta s tolčenjem po nakovalu popestrila zaigrano skladbo. Koncert je lepo uspel. Navsezadnje tudi zaradi voditeljice Jožice Ocvirk, ki je s svojo vezno besedo naredila koncert še bolj slovesen. Preboldski župan Vinko Debelak je vsem v dvorani zaželel uspešno in zadovoljno leto 2000, godbenikom pa se je zahvalil za lep koncert in jim zaželel uspešno igranje tudi v prihodnje. D. Naraglav Baron v Novem Celju Med številnimi naključnimi obiskovalci Novega Celja se tu in tam pojavijo tudi takšni, ki svoj obisk že vnaprej skrbno načrtujejo. Tako sta v poletnih mesecih Novo Celje obiskala gosta iz Francije - Edmund in Daniele Wucherer. Pravo naključje je bilo, da smo se srečali prav pred vhodom v park. Iz njune pripovedi sem izvedel, da sta se za obisk Novega Celja odločila ob priložnosti, ki se jima je ponudila ob obisku pri sorodnikih na avstrijskem Štajerskem. S kratkim izletom v Slovenijo sta želela spoznati kraje, kjer so živeli predniki g. Wuchererja, katere sta poznala zgolj iz pripovedovanja in starih fotografij. Imela sta srečo, da sta naletela na sogovornika, ki jima je lahko pokazal dvorec in razkazal okolico. Prvič sta obiskala dom svojih prednikov, ki so bili v drugi polovici prejšnjega stoletja pa vse do leta 1919 lastniki posesti in dvorca. V dvorcu se je rodila mati Edmunda Wuchererja, Rosa Salm Reifferscheidt, ki je tukaj preživela svojo mladost skupaj s sestrama Joso in Eleonore. Njihov oče, starogrof Jurij Salm-Reifferscheidt, je kot dru-gorojenec dobil posest Novo Celje, kot dediščino od svojega očeta, kneza Leopolda. Salmi so se zapisali v zgodovino Spodnje Savinjske doline predvsem kot dobri gospodarji, ki so zaslužni za uvedbo hmelja na našem območju. Baronu Wuchererju, ki se danes ukvarja predvsem s proučevanjem grbov - heraldiko, se je zdelo posebno zanimivo to, da ima tako mala dežela, kot je Slovenija, toliko različnih grbov. Pritegnili so ga grbi na avtomobilskih tablicah, zlasti celjski grb. Iz pripovedovanja sem izvedel, da naj bi bili Celjski grofje, natančneje Barbara Celjska, ena izmed njegovih prednic. Zato smo skupaj obiskali še razstavo o Celjskih knezih. Grb družine - baronov Wuchererjev ima sredinski ščit izpolnjen z grbom rodbine Salm. Na srebrni podlagi ležita dva rdeča lososa, s hrbtom obrnjena drug proti drugemu. Naj povem, da salm v nemščini pomeni riba - losos. Uroš Govek Lep in bogat koncert V občini Tabor se lahko pohvalijo s pestrimi decembrskimi dnevi, ki so jih s skupnim imenom poimenovali Veseli december. V dobrem mesecu dni se je zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev. Svoj prispevek k temu so dodali tudi pevci in pevke pevskega društva Tabor, ki so pripravili božično-novoletni koncert. Najprej so nastopili njihovi gostje, Moški pevski zbor Laško, ki ga vodi zborovodja Lojze Švec. Njihov program je povezovala Erika Krašek. Zbor je zapel deset pesmi. Zatem so na oder stopili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Tabor, ki ga vodi zborovodja Milan Kasestnik. Njihov program je povezovala Simona Jan. Lep kulturni večer, ki je bil hkrati tudi priložnost za utrjevanje prijateljskih vezi med obema zboroma, ki že dolgo časa sodelujeta, je dopolnila s pozdravom in zahvalo tudi županja Vida Slakan. Sicer pa so vsi, ki so bili to popoldne v Taboru, preživeli s kulturnim prizvokom obogateno zadnjo nedeljo minulega tisočletja. D. Naraglav Mešani pevski zbor pod vodstvom Milam Posestnika je tudi tokrat navdušil občinstvo. Predstavil se je tudi kitarski orkester V Glasbeni šoli Rista Savina Žalec deluje zelo močan oddelek kitar, šola pa se lahko pohvali tudi s kitarskim orkestrom, ki je po dosedanjih informacijah edini tak v Sloveniji. Vodi ga prof. Marija Alatič. Orkester se je tik pred božično-novoletnimi počitnicami predstavil s koncertom v Žalcu. Začetki kitarskega orkestra segajo v leto 1995, ko se je prvič predstavil kot zasedba sedmih do devetih kitar. Sledili so javni nastopi v okviru glasbene šole in sodelovanja na številnih kulturnih prireditvah. Dobri dve leti deluje kot orkester, od februarja lani pa združuje že 30 sedanjih in nekdanjih učencev žalske glasbene šole. Orkester se je predstavil že na številnih nastopih, maja letos pa je na koncertu posnel svojo prvo zgoščenko. Komorna zasedba orkestra je julija lani gostovala v Piranu, kjer so mladi kitaristi navdušili tudi odlična glasbenika Vlada Kreslina in Vlatka Stefanovskega. K. R. Libojski godbeniki navdušili občinstvo V DOMU SVOBODE V GRIŽAH ODDAMO V N^JEM OBNOVIJENE PROSTORE nekdanje SIGMANOVE, v izmeri 100 m;. Informacije dobite po telefonu: 7135-181 ali 041 674-400. PRIJAVE POŠLJITE na J naslov: Kulturno društvo j j Svoboda Griže, Migojnice 6, j j 3302 Griže. Ob koncu leta je novoletni koncert pripravila tudi godba Liboje. Libojski godbeniki so s koncertom v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu ponovno navdušili občinstvo, ki je z obilnim aplavzom nagradilo tudi vse nastopajoče goste. Z libojskimi godbeniki, ki jih vodi Albert Zaveršnik, je igral Rapsodijo v modrem eden ta čas najboljših slovenskih pianistov, Hinko Haas, ponovno je z njimi zapela Dragica Kladnik Dada, Mirko Božič pa je navdušil z igranjem na orglice. Odlični so bili tudi sofisti fibojske godbe, pa njihov kvintet in diksilend zasedba. Koncert je povezovala Bernarda Žam, ob tej priložnosti pa je župan Lojze Posedel vsem zaželel veliko lepega v novem letu 2000. Z novoletnim koncertom so libojski godbeniki nadvse uspešno zaključili jubilejno leto, v katerem so proslavili 65-letnico delovanja godbe. K. R. Kultura januar 2000 OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v občini Žalec za leto 2000. I. Razpisna področja kulturnih programov in projektov so: - književnost in založništvo, - glasba, - ples in balet, - radijski in televizijski kultumoumetniški programi ter posredovanje koncertnih dogodkov, - področje varstva kulturne dediščine. II. Predlagatelji: Predloge programov in posameznih projektov (s predvideno realizacijo v lent 2000) lahko pošljejo vse pravne osebe, registrirane v RS za opravljanje kultumoumetniških dejavnosti s sedežem v občini Žalec, ali fizične osebe (samostojni kulturni ustvarjalci) iz občine Žalec oz. za področje varstva kulturne dediščine, lastniki ali upravljalci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom. III. Okvirna vrednost sredstev za programe in projekte javnega razpisa s kulturnih področij je 4.000.000 SIT. IV. Vlogo na razpisanem obrazcu, ki ga dobite na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec, oddate na naslov OBČINA ŽALEC, Savinjske čete 5, 3310 Žalec do vključno 15. februarja 2000 v zaprti ovojnici s pripisom “RAZPIS KULTURA". V. Vloge za sofinanciranje kulturnih programov bo izbrala posebna komisija, ki jo imenuje župan. Župan Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. Odmevna razstava Nuše Božiček Mesec december je bil poln prazničnega razpoloženja. Tako je bilo tudi na odprtju razstave Nuše Božiček. 16. decembra je v petrovski krajevni knjižnici prvič postavila na ogled svoje številne cvetlične in figuralne kompozicije iz pečenega slanega testa. Slovenski etnolog dr. Janez Bogataj je njene izdelke ocenil za dovolj kvalitetne, da smejo nositi nalepko “umetna obrt”. Knjižničarka Metoda Uranjek je po uvodnem govoru odprla razstavo, aranžirano z veliko mero ljubezni. Obiskovalci smo imeli priložnost občudovati prave majhne umetnine, še posebej lepi so bili cvetlični venčki, šopki in bonsaji. Koliko ročne spretnosti, natančnosti in domišljije se skriva v njih! V štirih dneh si je razstavo ogledalo 356 obiskovalcev. Bila je zares paša za oči. Predmetna učiteljica likovnega pouka Nuša Božiček poskrbi, da dobi petrovška osnovna šola v božično-novoletnem času pravljično podobo. Letos se v oknih glavne fasade skriva napis “Z otroki verjamemo, da bo svet prežet z veseljem”. Tanja Predan-Knez Skozi vrtove in parke Spodnje Savinjske doline Vrtovi in parki so bili nekoč sestavni del graščin in dvorcev. Tudi na področju Spodnje Savinjske doline najdemo zanimive vrtove in parke. Nekateri med njimi so se bolj ali manj ohranili do danes, drugi pa so preprosto izginili. Tako je v uvodu knjižice Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini zapisal Uroš Govek, po poklicu diplomirani inženir agronomije, ki je trenutno zaposlen na Podjetniškem centru v Žalcu kot strokovni sodelavec za kmetijstvo. Na vprašanje, kaj ga je spodbudilo k obravnavi tovrstne tematike in k izdaji brošure, je Uroš Govek, ki ima za sabo študij na biotehnični fakulteti v Ljubljani, zaposlitev v Semenarni Celje in krajše učiteljevanje na srednji vrtnarski šoli v Celju, povedal: “Brošuro smo izdali štirje nekdanji sodelavci. Nekako smo se našli skupaj tisti, ki nas ta tematika še posebno zanima, in knjižica je rezultat našega skoraj enoletnega raziskovalnega dela na tem področju. Vrtovi in parki v Spodnji Savinjski dolini so bili deloma že obdelani. Predstavila jih je že Alenka Kolšek z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, nekaj podatkov pa smo povzeli po knjigi dr. Ivana Stoparja, ki je obravnaval grajske stavbe v Spodnji Savinjski dolini. Naše raziskovalno delo je bilo tako predvsem usmerjeno na stanje dreves in grmovnic, ki še rastejo v teh parkih. Drevesa in grmovnice so tisti elementi v parkovnih ureditvah, ki se skozi leta najdlje ohranijo. Z njihovo pomočjo lahko razberemo, kako so se parki in vrtovi skozi čas razvijali. Parkovne površine se hitro zarastejo, cvetlične grede v enem letu tako rekoč izginejo, prav drevesa in nekatere grmovnice pa ostanejo, četudi jim ne posvečamo pozornosti. S pomočjo starih fotografij in risb ter v primerjavi s sedanjim stanjem smo nekako prišli do spoznanja, kakšni so bili parki nekoč.” Raziskovalno delo, ki ste ga opravljali, je bilo nedvomno zanimivo. Kako ste ga doživljali in kateri parki se vam morda zdijo v Spodnji Savinjski dolini najpomembnejši oziroma najzanimivejši? “Vsak takšen prostor, vsak grajski park je pomemben in bi jih bilo težko razporediti po prioriteti oziroma po njegovem pomenu. Dejansko gre za to, da je vsak takšen park v svojem prostoru in času odigral neko vlogo skupaj z lastniki, ki so jih dali urediti. Pove nam tudi veliko o ljudeh, ki so jih uredili oziroma zasadili. Za Sa-vinjsko dolino kot celoto pa bi dejal, da je največji vpliv na svojo okolico imel park v Novem Celju. Predvsem zaradi dejstva, da se je iz tega parka oziroma vrtnarije razširil hmelj kot kmetijska kultura po vsej dolini. Ob tem se moramo spomniti, da so tedanji lastniki, knezi Salmi, skušali izboljšati dohodke svoje posesti in so v ta prostor vnesli rastlino, ki bi jim to zagotovila. Iz Nemčije so prinesli sadike hmelja in po njihovi zaslugi je Spodnja Savinjska dolina postala zibelka slovenskega hmeljarstva. To pa pomeni, da je imel park v Novem Celju širši pomen za dolino. Če pa k temu dodamo še to, da so se ljudje v tedanjem času zgledovali po njegovi estetski urejenosti in da je marsikatera okrasna rastlina iz tamkajšnjega parka zašla v naša domovanja, v naše vrtove in se z leti tam udomačila, je vrednost novoceljskega parka še toliko večjega pomena. Sicer pa je vsak tak prostor po svoje zanimiv, poseben in vreden naše pozornosti. Raziskovalno delo je bilo tudi s tega vidika resnično prijetno in zanimivo in kliče k novim, podobnim projektom.” Veselja in volje nedvomno ne manjka. Kaj pa je bilo tisto, kar te je popeljalo v študij agronomije in potem v proučevanje vrtov in parkov? “Vrtnarstvo - okrasno vrtnarstvo -je del agronomije. Se pravi ozek, specifičen del vrtnarstva. Nekako sem na ta način uspel povezati stroko, se pravi agronomijo, vrtnarstvo in pozneje okrasno vrtnarstvo z mojim konjičkom - umetnostno zgodovino, ki me je že od nekdaj privlačila. Pri raziskovalnem delu sem se trudil medsebojno povezati tematiko iz kulturnega, umetnostnozgodovinskega in zgodovinsko-agronomskega stališča. S tem je bila ustvarjena celota. Zdi se mi namreč pomembno, da na stvari in dogodke gledamo bolj celovito, saj tako lažje izpeljemo smiselne zaključke.” Želja in načrtov je gotovo še veliko. Poglavje zase je vaša domačija v Kasazah, ki že navzven odslikava tvoje veselje za okrasno vrtnarstvo. Kaj ti meniš o tem? Res je, da mi načrtov in idej ne manjka. Našo domačijo želim urediti po lastnih željah in idejah. Delno skušam vnesti v ta prostor nekaj novega, hkrati pa ga urediti tako, da bo imel nekaj starega, pristno kmečkega. Rastlinstvo pa naj bi tudi spominjalo na prejšnje čase. V ta namen nameravam vrtove, obdane z leseno ograjo, oživiti z vrtninami, ki so značilne za naše kraje in v njih posaditi nekaj okrasnih rastlin. Skratka, skušam ustvariti neko podobo pravljičnega idiličnega sveta. Meni osebno so zelo všeč plezalke in teh na domačiji ne manjka. Gole in puste stene gospodarskega poslopja sem tako zasadil z bršljanom, ki je v treh letih delno prekril fasado in povezal okolico s prostorom ter le-tega naredil bolj domačega, bolj intimnega. Na drugo stavbo sem spustil-divjo trto ter ob steber posadil kovačnik, v drug vogal stavbe pa jasmin. Na dvorišču raste stara mogočna lipa in vse te rastline, ko so v bujni vegetaciji, dajejo takšno podobo, kot sem si jo zamislil." Za konec najinega pogovora pa nam zaupaj, kaj bi si želel v zvezi z vrtovi in parki v Spodnji Savinjski dolini? “Želje so eno, možnosti nekaj drugega. Kljub temu pa bi dejal, da je smisel mojega pisanja o vrtovih in parkih v naši dolini bil tudi v tem, da prebivalce spomnim, da so ti napol pozabljeni parki in vrtovi, graščine in dvorci del naše zgodovine.Upam, da sem s podlistki v našem lokalnem časopisu koga spodbudil za obisk teh krajev in da so se tudi sami prepričali, da je v tem našem prostoru nekaj vrednega. Takrat ko se bomo vsi skupaj zavedali tega, bomo po svojih zmožnostih storili kaj za obnovo in ohranitev naše dediščine, ki je lahko tudi pomembna turistična zanimivost naše doline. Želel bi si, da bi vsak takšen prostor bil kultiviran in da bi ga lahko brez sramu pokazali obiskovalcem naše doline, najprej pa sami sebi.” D. Naraglav Knjižnica v novih prostorih Krajevna knjižnica Vransko je imela do nedavnega prostore v stavbi, kjer je bil sedež krajevne skupnosti Vransko. Letos pa se je knjižnica preselila v kulturni dom. Uradno so jo odprli v soboto. 15. januarja. Na krajši slovesnosti ob odprtju sta knjižničarki Julki Golob čestitala župan Franc Sušnik in predsednik kulturnega društva Vransko Ivan Brišnik. Knjižnica Vransko je imela v preteklem letu 213 bralcev, ki so jo obiskali 763-krat. Izbirali so lahko med 7700 knjigami. K. R. du v fivejiji naučite, duetto- duvje, *t&. /4&Ó- uiutu tvoje a&o evo-ji/i jangov. <%&o niutu tvoju iène ovojema utnifiu - Hi&dan ti ne 6o jzeoene aijalu, ni&dtvi ne 6o field. *7'e iefie nUoli načela fiteenččiu Otonu %'ufiunčiču àuto fiovili v čofie6, éi vu*n zdrsnilo. Doslej sem bila na pohodu že večkrat, prav današnji pa mi je bil še posebno všeč. Mislim, da se bom tudi v prihodnje pridruževala pohodnikom, saj sem rada v naravi.” Sonja Malinger: “Na tem pohodu sem danes prvič, čeprav sem bila tukaj že večkrat ob kakšni drugi priložnosti. Današnja pot je bila prijetna, pohvaliti velja tudi organizatorje pa oskrbnika in še koga, saj je bil pohod res prijetno doživetje. Poleg tega pa smo vsi, ki smo se ga udeležili, naredili nekaj za svoje zdravje in boljše počutje. Prihodnje leto spet pridem.” Boro Tomas: “Sem že dolgoletni pohodnik, vsako leto sem vedno med zadnjimi, saj grem z družino in prijatelji od doma šele okrog 12. ure. To pa namenoma, saj takrat, ko pridemo do cilja, ni več gneče in tako si lažje najdemo prostor v domu, kjer tudi veselo zaplešemo. Ta pohod je prava stvar, saj po novoletnih praznikih človek potrebuje malo več gibanja.” Stanko Pišek, oskrbnik Doma pod Reško planino: “Mislim, da je letošnji pohod dobro uspel. Po moji oceni se ga je udeležilo okrog 800 pohodnikov. To kaže tudi vpisna knjiga, kjer je vpisanih okrog 500 udeležencev, kakšna tretjina pa tega ni storila. Letošnje leto pa je dom pričakal pohodnike ves ogret, saj smo ne dolgo nazaj napeljali centralno kurjavo. Sicer pa se v domu že nakazujejo nove pridobitve. Kmalu naj bi začeh dograjevati sobe in urejati sanitarije. V letu 2001 bomo že lahko sprejeli kakšno skupino šole v naravi. Za vse to bi se rad zahvalil občini Prebold in novemu vodstvu planinskega društva Prebold.” D. Naraglav Ribiška družina Šempeter še s tekmovalne plati Tekmovalna sezona 1999 je za nami in kot se spodobi, smo tudi mi potegnili črto in ob koncu leta analizirali uspehe in neuspehe naših tekmovalnih ekip. Povedati moramo, da naša mladinska ekipa nosi na tekmovanjih trenirke z napisom gostišče Privošnik, zato smo tudi zaključek pripravili v tem gostišču. Mladinci pa tekmujejo tudi v državni ligi in na ta predstavljajo že tako priznano gostišče po celi Sloveniji. Največji uspeh so dosegli pionirji in mladinci na regijskem tekmovanju, saj so dosegli najboljša mesta ekipno in posamezno. Člani pa so se morah zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom. Prav je, da se ribiči tekmovalci družijo tudi na tak način, posebno zadovoljstvo pa je, če je še kakšen uspeh. Volje in dela je dovolj in mislim, da ne bo zmanjkalo kakšnih drugih potrebnih sredstev, kar bi vplivalo na rezultate skupnega dela. Veliko je še želja, ki bi jih radi uresničili, posebej še v mladinski konkurenci. Tako bi bil cilj izpolnjen, če bi imeli 2001. leta vsaj enega mladinca na svetovnem prvenstvu, leto pozneje pa državnega prvaka. Do tega termina ni tako daleč, zato bo potrebno pričeti trdno delati, kot najprej pa najti sponzorje - kajti s takšno opremo se ne da dosegati vrhunskih rezultatov. Istočasno pa je potrebno skrbeti še za podmladek. Pa si poglejmo nekaj najboljših uvrstitev, ki so jih dosegle ekipe in posamezniki na ribiških tekmovanjih na ribolovu s plovcem, ki jih je organizirala Zveza ribiških družin Celje v letu 1999: ženske posamezno: 1. Jožica Švajgelj, RD Velenje, 2. Herta France, RD Šempeter, 3- Marija Pečolar, RD Celje; pionirji ekipno: 1. RD Šempeter, 2. RD Mozirje. Pionirji posamezno: 1. Tea Knapič, RD Šempeter, 2. Aljoša Kupec, RD Šempeter, 3- Marko Linasi, RD Celje; mladinci ekipno: 1. RD Šempeter, 2. RD Mozirje, 3- RD Velenje; mladinci posamezno: 1. Sebastjan Mak, RD Šempeter, 2. Jože Skomšek, RD Paka Šoštanj, 3. Mitja Goropevšek, RD Šempeter. Člani ekipno: 1. RD Celje, 2. RD Laško, 3- RD Velenje I; člani posamezno: 1. Jaka Bogadi, RD Celje, 2. Bojan Bačič, RD Laško, 3. Martin Smole, RD Sotla. Božo Slukan Spominski turnir v malem nogometu Šahovske vesti Šempetrski šahovski klub Savinjčan je priredil tradicionalni novoletni nagradni šahovski turnir v hitropoteznem šahu med 22 udeleženci. Zmagal je Branko Setnikar (19,5 točk) pred Jožetom Peternelom (16,5 točk) in Marjanom Vitancem s 15,5 točk. Sledili so Stane Skok (15 točk), Štefan Šincek (14,5), Franci Jagodič in Jože Grobelnik (8,5 točk), itd. Vsi šahisti so prejeli lepe in praktične nagrade. • • • ŠK Polzela je priredil že drugi posamezni nedeljski - mesečni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je zmagal Stane Skok iz Prebolda s 16 točkami, drugi je bil Štefan Šincek iz ŠK Polzela (15,5 točk), tretje in četrto mesto si delita, z enakim številom točk, Branko Setnikar in Jernej Novak iz Prebolda s 15 točkami. ŠK iz Žalca je pripravil trdicional-ni novoletni posamezni šahovski turnir v pospešenem šahu 2 x 15 na igralca Fide pravila, 7 kol. Nastopilo je 22 šahistov. Zmagal je Dušan Brinovec (6 točk) pred dr. Stevom Djordjevičem (5 točk), tretji je bil Franci Brinovec, četrti pa Karli Turk. Pri mladincih je bil najboljši Boštjan Šumiga (4), pri ženskah pa Suzana Švent (3). Jože Grobelnik V telovadnici Športnega centra v Žalcu so pred kratkim organizirali spominski turnir v malem nogometu za nekdanje člane - ustanovitelja Jožeta Senico in očeta nogometa Francija Šarlaha, ki je veliko pripomogel, da je NK Žalec sodeloval v prvi, drugi in tretji slovenski ligi, in za prizadevnega blagajnika Draga Meha. Na spominskem turnirju so sodelovale štiri ekipe. Zmagah so ODLIČNI NASTOPI IGRALCEV TENIŠKEGA KLUBA Teniški klub MAXI GROUP iz Žalca je organiziral državno prvenstvo do 14 let v času od 4. 1. do 10. 1. 2000. Prijavljenih je bilo več kot 180 igralcev, ki so nastopili na kvalifikacijskem in glavnem turnirju. Domači igralci so dobro izkoristili pogoje za tekmovanje. Za domači klub so nastopih: Nejc Podkrajšek, Nina Hercog, Nuša Kukovič in Filip Vrankič. Odlično je igral Nejc Podkrajšek, ki se je vrnil po poškodbi - več kot leto dni ni igral - in premagal najboljše igralce Slovenije. V finalu je po hudi borbi izgubil z Blažem Kavčičem - ŠPLUS LJUBLJANA. Od 11. 1. do 16. 1. 2000 je bilo dtžavno prvenstvo do 16 let v Radencih, na katerem sta nastopila Gregor Štorman in Tomaž Jamnikar. Gregor se je prek kvalifikacij uvrstil v glavni turnir, kjer je tesno izgubil z igralcem Aljošo Nipičem. Tomaž Jamnikar pa se je z odličnimi igrami uvrstil v finale, kjer je po Savinjski asi, ki so v finalu igrah neodločeno 1: 1 proti veteranom NK Žalec. V boju za tretje mesto pa je zmagala Slovenska POP ROCK ekipa iz Maribora, ki je premagala Slovenski POP ROCK zahod s 5 : 3-Zmagovalci so prejeli spominske pokale Športne zveze občine Žalec. Pokrovitelji turnirja pa so bili: RSL Levec, Inštalaterstvo Šarlah, Juteks Žalec, Športna zveza Žalec, Osnovna šola Žalec in Zlatarstvo Kragl Žalec. Jože Grobelnik podaljšani igri v drugem setu izgubil. Obema igralcema iskrene čestitke za osvojeno 2. mesto na dvoranskem DP. Ti uspehi, ki so jih dosegli, so lepa spodbuda za delo vnaprej. Tomaž Volk Saviniska košarkarska liga V rednem delu prvi Prebold V Savinjski košarkarski ligi so se srečanja v zadnjem rednem delu končala z naslednjimi izidi: Gornji Grad - Polzela 0 : 20 b.b., Mozirje - Laško 60 : 54 (32 : 29), Prebold - KK Velenje 71 : 62 (30 : 34). Vrstni red po končanem rednem delu: Prebold 7 5 2 388:364 12 Polzela 7 4 3 397:408 11 KK Velenje 7 4 3 451: 435 11 Mozirje 7 4 3 440 : 446 11 Nazarje 7 4 3 333 :314 11 NS Velenje 7 4 3 392:368 11 Laško 7 3 4 368:345 10 Gornji Grad 7 0 7 278 : 367 5 V končnici se bodo v skupini A pomerile prve štiri ekipe, v skupini B pa ekipe od 5. do 8. mesta. T. T. januar 2000 Pisma bralcev, prve objave Pisma bralcev Nerazumevajoča stranka v KS Ponikva Odločila sem se, da napišem nekaj besed o vsem tem, kar se je pisalo glede igrišča. Rada bi, da bi se o dogajanju izvedelo še po drugi strani. Ker vseh podtikanj enostavno ne prenesem, bom stvari skušala prikazati tako, kot so res bile. Tolikokratni pritiski, težave in nemiri, ki nam jih je povzročilo igrišče, izhajajo še iz leta 1993. Naše dvorišče loči od igrišča samo 4-metrska cesta, od stanovanjskega objekta pa slabih 15 metrov. Neresnična je že oddaljenost, ni 30 metrov, kot jo je kdo izmeril na oko, temveč samo 15. Meritve hrupa ni podjetje Kova moglo zmeriti realno, ker so pristojni dobili svoje igralce, ki pa nikakor niso bdi zainteresirani za igro. Sprehajali so se po igrišču, nekaj je bilo “zmatranih”, drugi pa se niso “upali” igrati. Iz tega ni bilo nobene igre in Kova d.o.o ni vedela, kdaj naj začne Snemati. Vsi so bili brez glasu. Toda oni niso krivi, “morali” so se obnašati tako. Zaradi tega je bil hrup 59,8 itd. Za sporni podpis, ki bi bil moral priti tudi od nas, Vam moram povedati, da so predstavniki KS hodih iskat podpise od vseh - tudi precej oddaljenih sosedov. K nam pa ni bilo nobenega. Zvedeli smo, da je Cestno podjetje Celje dalo dovoljenje za igrišče, zato smo menih, da pač nismo mi mejaši in naše soglasje ni potrebno. Kdo je potem kriv? Nadalje glede g. župana Posedela, češ da se je tudi on vključil v dogovor in da tudi ni bilo uspeha. Ni res! .K nam sta prišla g. župan Posedel in g. Žolnir. Pogovarjali smo se o protihrupni ograji. Vsi smo bili obojestransko za to. Razšh smo se s pozitivno mislijo, da smo problem rešili. Nakar smo dobili čez približno en mesec pismeno obvestilo, da je ograja predraga. Zato tudi to ni resnično, da sta prišla brezuspešno! Tudi to, da je bila sklicana izredna seja KS, pogovori z omenjeno stranko za podpis. Mi o tem nismo vedeh nič. Nihče nas o ničemer ni obvestil. Zaradi tega se čudim, zakaj bi se morala KS počutiti izigrano? Inšpektorica jim je zelo dolgo stala ob strani. Kdo je bil končno izigran? Vsakodnevno vpitje in razgrajanje, britje norca iz ljudi kot celote ali posameznika. Razni nadimki, špotanje in skrajno slabo obnašanje nekaterih mladostnikov ti izbijejo dno. Niso vsi enaki, najslabši so bih tisti od najbolj izobraženih staršev ah od tistih staršev, ki se ne zanimajo za njih. Nagajali in poniževali so vedno isti. Zaradi tega je bilo tudi od naše strani kdaj kaj rečenega, ne zanikam. Toda do vsega tega ne bi nikoh prišlo, če bi se že leta 1993 kaj ukrenilo. Prosili smo, rotili, naj nekako uredijo, ker ni več mogoče zdržati. Tu niso bile samo igre, tu se je dogajalo vse kaj drugega. Šele čez nekaj let so dah vrata na zamreženo igrišče, da se po njem ne vozijo več motorji in avtomobili (kakšni, si pa lahko predstavljate!). Zaradi slabega zdravja (nenehnih glavobolov, napadov srca in še kaj) smo bih primorani prositi za pomoč izven občine. Pred nekaj leti smo vendarle dobili enkrat vabilo na sejo KS in takrat smo dah izjavo, da naj prostor ostane za razne krajevne prireditve, kar pač kraj potrebuje, otroško igrišče pa naj bi se prestavilo drugam, kjer se lahko otroci oz. mladi izživljajo, kakor jih je volja. To je bilo edino srečanje - prvo in zadnje. Toda takšen pritisk in barbarska dejanja, ki so jih nekateri izvajali na nas in na našo stanovanjsko hišo in še pod vplivom nekaterih starejših ljudi, naj ostane kot spomin, da demokracija ni tisto, kar smo pričakovali, najmanj pa na vasi. Pod pritiskom teh neslutenih dejanj nekaterih Ponkovljanov so dobili ta sporni podpis, za katerega so mislih, da ga ne bodo rabih. To bi se vseeno dalo rešiti na lep in človeku dostojen način, ne pa na tako poniževalen in skrajno umazan način! Spoštujem vsako polepšanje kraja, ker vem, da je veliko dela in stroškov. Vse, ki kakor koh delajo temu v prid, zelo spoštujem. Samo človek ni nikakršna vrednota, če ne moreš več ustvarjati v kraju. Vsa mlada leta sem morala trdo delati, da bi na starost živela človeka dostojno življenje. Toda ni mi dano. Tudi jaz sem nekoč rada delala v kulturi, prosveti in še kje - dolga leta. Toda, to je zdaj vse pozabljeno in poteptano. S tem pisanjem nočem prizadeti in ne krivih ponkovške javnosti, hotela sem le, da izve drugo plat. Po odprtju lokacije žehm mladim vehko lepih iger in lepši oz. dostojen odnos do nas, najbhžjih sosedov, pristojnim pa, da vzpostavijo malo reda, kot se spodobi na vasi! Pa brez zamere! M. Strahovnik, Ponikva Prebold po preboldsko! V decembrski izdaji Utripa, glasila Savinjske dohne, kasneje pa tudi v Novem tedniku, prebiram polemike o smotrnosti gradnje kulturnega doma oziroma telovadnice v Preboldu. Ta polemika, ki poteka med vodstvom DPD Svoboda in vodstvom občine Prebold, pa je vse bolj neumestna. Dejstvo je namreč, da je bilo že v proračunu bivše občine Žalec (s spremembo proračuna v oktobru 1998) za leto 1998 odobreno 20 milijonov SIT za gradnjo kulturnega doma v Preboldu. Ta sredstva v letu 1998 niso bila izkoriščena, zato so bila v začetku leta 1999 prenesena za iste namene na novo občino Prebold. Tu pa so se stvari zapletle. V proračunu občine Prebold za leto 1999 ta sredstva kljub zahtevam DPD Svoboda niso bila predvidena (približno 3 mihjone je bilo med tem porabljenih za izdelavo načrtov za gradnjo kulturnega doma in je tako ostalo še približno 17 milijonov SIT). V predlogu predračuna občine Prebold za leto 2000 pa je predvidena gradnja telovadnice, ne pa kulturnega doma. Ne bom komentiral argumentov za ah proti gradnji kulturnega doma oziroma telovadnice, ki jih obe strani vsaka po svoje razlagata. Preseneča pa me dejstvo, da vodstvo občine in vodstvo DPD Svoboda ne znata najti dogovora, kaj kraj bolj potrebuje. To še tembolj, ker sem prepričan, da v občinskem proračunu Prebolda ne letos in ne drugo leto ne bo mogoče izločiti približno 200 mihjonov SIT za kulturni dom ah pa približno 300 mihjonov SIT za telovadnico. Država, ki v takih primerih primakne svoj delež, če so vlaganja v kulturni dom ah telovadnico v mejah normativov, ki jih določa država, pa se bo lahko lepo izmaknila z izgovorom, da naj se najprej poenotimo doma. To pa naj bi bila zagotovo prvenstvena naloga vodstva občine in DPD Svoboda Prebold. Pred seboj imam kopijo pisma, ki ga je župan 20. 12. 1999 naslovil na izvršilni odbor ' DPD Svoboda Prebold. Bojim se, da spoznanja o nujnosti dogovora še ni, sicer župan ne bi v tem pismu poleg drugih trditev zapisal tudi, citiram dobesedno: “Društvo ni nikoh dobilo od občine Žalec 17 mihjonov SIT, je pa res, da zaradi vašega dela danes občina Prebold ni lastnik hotela in da v Preboldu ni bila zgrajena telovadnica.” S temi županovimi očitki, ki jih povsem neargumentirano namenja IO DPD Svoboda, pa bo le stežka naj h skupna hotenja, ki bi lahko zagotavljala uspešno delo kulturnih, športnih in drugih društev v kraju. V tem pismu župan celo zahteva, da se DPD Svoboda za očitke opraviči vsem občanom. Po letu dni dela nove občine Prebold smemo pričakovati, da bo vodstvo občine skupaj z vsemi društvi in organizacijami Prebolda sedlo za skupno mizo in mirno dogovorilo program delovanja in razvoja le-teh. Pri tem mislim na ves štiriletni mandat, pa tudi da se ob tem določi obseg, vrstni red in način financiranja teh dejavnosti. Že zamujeno nam ne dopušča, da bi lahko vlekli ta voz vsaksebi in docela zavrli bogato dediščino teh dejavnosti. Naši predniki so v mnogo težjih razmerah te dejavnosti uspešno ohranjali in razvijah, kar nas naj še posebej obvezuje. Občani Prebolda, ki smo se z referendumom odločili za samostojno občino, pričakujemo, da bomo v manjši občini lažje uveljavljali potrebe in interese večine občanov. Ob razprtijah pa bo to težko. Kot da bi se uresničila zla slutnja enega od udeležencev zbora krajanov v Latkovi vasi, tik pred referendumom o novih občinah, ki je zatrjeval: “Kaj nam bo takšna občina, ki nima nobenih pristojnosti, razen da upravlja s pokopališčem.” Pa imamo vse pristojnosti pa tudi dolžnost, da premagamo razprtije, ki ničemur ne koristijo. Vse je odvisno le od nas samih. Imamo pa tudi župana in svetnike, ki so z izvolitvijo prejeli mandat in odgovornost, da ravnajo gospodarno s prostorom, imetjem in sredstvi občine, ki so jim zaupana. Občani bodo ob izteku mandata cenih le njihova dela. Prebold zagotovo potrebuje dom, ki bo nudil streho vsem oblikam kulturnega delovanja. Franc Žolnir, Latkova vas Občina Prebold pod drobnogledom Ko po enem letu prebiram predvolilne obljube župana in njegove stranke LDS, ugotavljam, da je bilo zelo malo uresničenih. Vladajoča rdeča koalicija (IDS - Desus in ZL) pod vodstvom župana Debelaka si je razdehla vse ključne funkcije v občini, to je dva podžupana in vse predsednike pomembnih odborov in komisij. Za svetnike opozicijskih strank pa se je našlo nekaj nepomembnih funkcij. Torej bi lahko rekli, da so tako odločili volivci, vendar ni bilo tako. Namreč dobljeno število glasov posameznih strank na zadnjih volitvah ni sorazmerno z dodelitvijo mandatov svetnikov v občinskem svetu. Tako je LDS prejela za 31 % glasov kar 6 svetnikov od 15 možnih (to predstavlja 42 %), SDS pa je dobila 21 % glasov, ima pa samo 3 svetnike. Res čudna matematika, da za 10 % več prejetih glasov dobiš kar za 100 % več svetnikov (6:3). Na takšno razdehtev mandatov se je stranka SDS pritožila na upravno sodišče, ki pa še do danes ni končalo postopka, čeravno bi po zakonu o volitvah sodišče zadevo moralo rešiti v 30 dneh. Tako se danes več kot po letu dni delovanja občinskega sveta lahko upravičeno sprašujemo o legitimnosti sestave tega sveta. Po vsem tem bi danes od sodišča pričakovali, da zadevo vrne v prvotno stanje, to pa je mogoče samo z razpisom novih vohtev. Zaradi teh razlogov so nastala tudi nesoglasja v občinski volilni komisiji, zato se je tudi župan odločil, da se imenuje nova komisija. Sploh me ne čudi, da funkcioniranje občinske uprave poteka tako neuglašeno in brez pravih idej, kajti znano je, da so se pretežno povzpeli na oblast tisti, ki so najbolj nasprotovali ponovni ustanovitvi občine Prebold. Povem lahko, da je g. Debelak na enem izmed zborov krajanov dal približno takšno izjavo: “Kaj pa boste s tako obubožano občino, saj ne bo imela druge pristojnosti, kot so pogrebne storitve.” Torej bi sedaj lahko rekli, da g. Debelak ni župan občine, ampak po njegovem samo direktor pogrebnega zavoda. Podobno velja za županovo desno roko, podžupana g. Kukovnika. Spomnim se, da je kot predsednik sveta KS Prebold vodil razširjeno sejo (začetek leta 1995), kjer so bili prisotni tudi predsedniki političnih strank iz KS in kako je na tej seji hotel izsiliti sklep, da bi poslali dopis na ustavno sodišče, s katerim bi preklicali pritožbo zoper neustanovitev občine Prebold v prvem krogu leta 1994, ki smo jo v imenu iniciativnega odbora za ustanovitev novih občin poslali predstavniki pomladnih strank. Za takšen sklep pa takrat g. Kukovnik ni dobil potrebne večine, pa čeprav se je na vse kriplje trudil, da bi navzoče prepričal, kako pomembno je za KS Prebold, da še naprej ostane v okrilju dotedanje občine Žalec. Gospodje občinski oblastniki, sprašujem vas, kje so vaša moralna človeška načela, da lahko danes opravljate tako odgovorne naloge, za katere nimate nobene srčne kulture in nobene vizije. Zanimiva je tudi analiza referenduma za novo občino z dne 19. 04. 1998. Najbolj so nasprotovali ponovni ustanovitvi občine Prebold: v Šeščah (64% proti), v Sv. Lovrencu (58% proti), v Latkovi vasi (55% proti), sedaj pa so ravno ta naselja deležna največ sredstev iz občinskega proračuna. Na območju celome občine je ZA glasovalo 1260 volivcev (55%), s tem rezultatom smo krajani postavili temeljni kamen za vrnitev lokalne samouprave v obliki samostojne občine Prebold. Ta dan, ko smo se krajani suvereno odločili za vnovič samostojno občino Prebold, bi bil tudi primeren za občinski praznik. Posebno poglavje v vladajoči rdeči koaliciji pa predstavlja upokojenska stranka, ki je za 12% dobljenih glasov dobila 2 svetnika v občinskem svem, eden od njiju je tudi podžupan g. Kukovnik, ki v veliki meri usmerja delovanje občine. Desus za svoje politične cilje zlorablja tudi društvo upokojencev, ki bi moralo po zakonu o društvih delovati popolnoma nepolitično. Tako se v pisarni društva sestajajo funkcionarji Desu-s-a, skupaj se pobira članarina tako za društvo kot za stranko. Sicer pa to ni nič nenavadnega, saj so vsi iz vrst starih partijskih struktur. V eni od prejšnjih številk časopisa Utrip je v rubriki Združene liste zapisal žalski podžupan Kos, kako njihovo stranko zapušča vse več starejših okorelih komunistov, ki potem prestopajo v druge stranke. To pa je po moje lahko samo Desus. V občinskem vodstvu bi se morali zavedati, da je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve v dobro vseh njenih občanov. Skratka, vodenje občine je primerljivo s podjetništvom in tržnim gospodarstvom, njena uspešnost pa je v največji meri odvisna od sposobnosti župana in njegovega menedžmenta. Prepričan sem, da bi v prvem letu delovanja lahko dosegli bistveno boljše rezultate, če bi upoštevali vsaj nekaj predlogov in idej, ki so prišle iz vrst opozicijskih svetnikov. Če bo šel razvoj občine tudi v prihodnje tako naprej (brez vsakršne vizije in razvojnih programov), potem nas bodo v razvoju sosednje občine še bolj prehitele (že sedaj smo v Sp. Savinjski dolini na zadnjem mestu), kar bodo kaj kmalu občutili vsi občani. Zanimivo bi bilo natančno izvedeti, kako, kje in zakaj je občina porabila proračunska sredstva v preteklem letu. V normalnih pogojih bi za to moral poskrbeti nadzorni odbor, katerega delo naj bi bilo javno, nadzoroval naj bi namembnost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, vendar od odbora, ki ga vodi predstavnik vladajoče koalicije, tega ni pričakovati. Kritike, ki sem jih navedel, so dobronamerne. Prvič se javno oglašam po več kot letu dni, na žalost se je nabralo preveč stvari, do katerih človek ne more ostati ravnodušen, še posebej, če se spomnim, koliko truda je bilo vloženega, da smo končno ponovno dobili svojo občino. Zato mi ni vseeno, kako mačehovsko se danes nekateri vodilni občinski funkcionarji obnašajo do te izjemno pomembne pridobitve za vse občane in na ta način zmanjšujejo njeno vrednost. Alojz Cilenšek Skupaj do Doma Svobode Dejstva iz preteklosti vedno potrjujejo zgodovinarji, ki se ne bojijo, da jih bo prehitela prihodnost. Vsaka misel, ki se nam utrne v tem trenutku, je že postala del preteklosti, del zgodovinske resnice. Za mnoge ta ne pomeni ničesar, mnogo pa pomeni za ljudi, ki jih skrbi prihodnost naših otrok. Radi bi, da se v občini Prebold naredi inventura vsega v zvezi z Domom Svobode Prebold. Tisti, ki smo jih izvolili, naj naše želje in delo spravijo v življenje. Tako pa naše knjige samevajo za samotnimi zidovi in upajo, da se bodo preselile v novi dom. Tega si želimo tudi mi: da bi knjige spet oživele, da bi Dom Svobode simboliziral svobodo in da bi počastili prijateljstvo med nami, Preboldčani in drugimi. Mnogo obljub je bilo izrečenih ob koncu leta. Napolnimo srca z ljubeznijo, da ne bi bilo prostora za sovraštvo in slabe misli. Razširimo ljubezen in vrednote doma, ki potrebuje življenje, posadimo več cvetja po svetu, pa tudi med naše Preboldčane. Naj nam to leto poteka v znamenju modrosti, da bi postavili naš dom v korist vseh nas in naše mladine. Tončka Podgorski Izpod peresa mladih Božič moje mamice Ko je bila moja mamica majhna, so nekateri praznovali božič, nekateri pa ne. Moja mamica ga je praznovala, čeprav je bila takrat v državi drugačna družbena ureditev. Jaz tega popolnoma nič ne razumem, vendar je bilo tako. Mamica mi je povedala, da so okrasili jelko s steklenimi ali plastičnimi okraski. Svečke so bile v ščipalkah in ko so jih prižgali, so morali paziti, da se jelka ni vžgala. Pravi, da ima tako okrašeno drevo prav poseben vonj in svoj čar. Za darila so dobili kakšna oblačila, smuči, sani ali pa igrače. Otroci so se božiča zelo veselih. Kadar je padal sneg, je bilo zelo lepo iti k polnočnicam. Toplo so se oblekli in običajno v skupinah odšli v cerkev. Tjaša Grobelnik-Fedar, 3.b OŠ Petrovče Projekt: Človek za novo tisočletje na OŠ Petrovče Za ta projekt smo izvedeli že novembra, toda takrat sem mislila, da ta projekt ne bo kaj tako velikega. V začetku je bilo vse tako preprosto, a čez nekaj časa smo začeli čisto pravo delo. Vadili smo pesmi, igrah igrice, zaplesali ob ritmu inštrumentov, brali lepe želje in dobra dela, pri tem pa smo neznansko uživah. Prišel je dan in ura, ki sta bila odločilna. To je bil nastop pred starši. Veseh smo bih staršev, sladic, najbolj pa daril, ki nam jih je prinesel dedek Mraz. Staršem smo tudi mi podarili darila. Bila so skromna, a podarjena iz srca. Bih smo srečni, kajti tega dne smo se neznansko veselih. Katja Slamnik, 4.a Ta projekt mi je bil zelo všeč. Najrajši sem delal izdelke iz slanega testa. Zelo rad sem spraševal staro mamo o praznovanju božiča v starih časih. Všeč mi je bila tudi Romana Krajnčan, ki nam je lepo prepevala. Na zaključek projekta so prišli starši. Mamici in atiju je bila všeč okrasitev cele šole in tudi program, s katerim smo zaključili leto 1999- Matic Švab, 3.b V mesecu decembru smo imeli vsi akcijo dobrih del. Dobra dela opravljam tudi jaz. V tem mesecu sem vehko pomagal očem. Čistila sva klet in garažo, postavila pa sva tudi skupaj ptičjo krmilnico. Zelo rad pa tudi pomagam pri sosedih na njivi in v hlevu. Vedno jim pomagam nositi slamo v hlev. To počnem že približno eno leto. Mislim, da bi morah vsi ljudje večkrat naredili kakšno dobro delo in bolj pomagati drug drugemu. Aljaž Stepišnik, 2.a Prvi sneg Šestnajstega novembra je bil dan snega. Zapadel je namreč prvi sneg. Bil je torek, običajen dan pouka. A sploh ni bilo tako. Pri pouku matematike smo nenadoma opažih, kako se z neba usipajo snežinke. Stekli smo k oknu. Za hip smo pozabih na šolsko delo. Kmalu nas je učiteljica opomnila, da moramo računati. Obljubila nam je, da bomo po končanem delu odšli na sneg. Res smo naslednjo uro športne vzgoje preživeh na snegu. Ta dan je bil prečudovit. Prvi sneg je najboljši. Anja Lamprečnik, 3.r Literar. krož. POŠ Velika Pirešica Mladi januar 2000 Tramal teater in njegovi akterji Dobra glasba pod krinko ostudnega in ogabnega Kdo pri nas skrbi za zvok na ___________koncertih!?!________________ Predstavitev dela tonskega mojstra in ozvočevanja samega. Pogovor z domačim človekom, ki je v slovenskem svetu glasbe dokaj cenjen. 0 skupini brez moralnega kompasa, Tramal Curice ali Tramai Teater (kakorkoli pač se stvar želi imenovati), sem v naši rubriki že velikokrat pisal. Tokrat sem se polastil nekega članka, ki sem ga bil zelo vesel. V prepričanju, da so moji viri nekako ekskluzivni, sem se soočil s kruto realnostjo. Ti viri niso zanesljivi! Pa naj vas, dragi bralci, ne pustim razočarane. Dobil sem članek, ki ga je napisal dr. France Presseren 2000, s priloženo “novo žalsko droge. Mislim, da če si glasbena skupina, imaš z glasbo že tako ali tako preveč dela in ti neumnosti ne rojijo po glavi. Lepo je in zanimivo, če pride na glasbeno prizorišče nova, sveža in zanimiva skupina. Tako je naravi zagotovljen njen ciklus razvoja in vsi smo srečni. Verjetno vsi nimamo istega okusa glede stvari in če je to res, potem tudi nimamo vsi istega smisla za humor. Večina bi verjetno dejala, da so nekrofilija, pedofilija in narkomanija pojmi, ki nimajo prostora v normalnem razvoju mladega osebka in ne sodijo v naš trenutni družbeni prostor. Za zaključek bi izkoristil še misel njihovega idejnega vodje, ki bi dejal, da če skupina zamenja pevca, potem iz njih še nekaj bo. Jaz bom pa rekel, da če skupina zamenja ideologijo in način interpretacije le-te, se bo tudi za njih našel prostor pod soncem. Naj ne ostane le pri ustnem izročilu, upam, da bo druščina enkrat odrasla v dobro, kvalitetno skupino, kakršno naša glasbena scena potrebuje. Mitja Knapič POLICIJA STOP POÜCIJA STOP POLJCUA STOP Predstavljal sem vam že razne skupine, večje in manjše. Nikoli pa se še nismo dotaknili ozvočenja in dela tonskega tehnika. V tem članku vam bom predstavil Jureta, ki skrbi za to, da na koncertih slišite tisto, kar želite slišati in da to slišite kvalitetno. Jure Tkavec je svojo kariero pričel kar v glasbeni skupim, in sicer je igral pri slavnem žalskem bendu Epidemic zone. Ta skupina je v osemdesetih in začetku devetdesetih igrala po celotni Jugoslaviji. Kasneje je prišlo do nesreče. Ponesrečil se je basist in skupina je počasi popokala po šivih. Jure je kasneje igral še v mnogih skupinah, kjer se mu je povečalo zanimanje za druge stvari glasbene industrije. Najprej je skrbel za zvok samo pri manjših koncertih, kot so pevski zbori itd. Vprašal sem ga, kaj njegovo delo sploh obsega in zahteva. Rekel je, da je prvi, ki pride na koncertno mesto in tudi zadnji, ki ga zapusti. Celotna zvočna podoba je njegova stvar. Včasih je delo zelo naporno in malce otežuje Juretovo “dnevno” življenje. Povedal mi je tudi, da je sedaj ozvočevalec in tonski tehnik večine Magnificovih koncertov. Druga imena, s katerimi je že sodeloval oz. še sodeluje, pa so Agropop, Zmelkoow, Funk You, Anja Rupel, Adi Smolar, Predin, Kreslin, Lovšin in drugi. Njegov največji koncert, gledano po številu obiskovalcev, pa je bil koncert na Kodeljevem v Ljubljani, kjer se je trlo kar pet tisoč obiskovalcev. Pravi, da je ozvočenje, ki ga ima trenutno, eno izmed boljših na svem in je porabil tudi kar nekaj časa, da ga je sestavil. Ozvočenja je približno za en tovornjak in en kombi, kar pomeni, da lahko ozvočuje dva koncerta hkrati. Kadar se to zgodi, dela Jure v dveh ekipah, kar pa še dodatno oteži njegovo delo. Pravi, da se je vedno navduševal nad organizacijskimi deli koncerta in nad vsem, kar je povezano z zvokom. Trenutno je priznan tudi med velikimi imeni slovenske glasbe, vendar se tudi manjših koncertov ne brani. Pravi, da je njegov cilj biti boljši in seveda, da širi svojo dejavnost. Vprašal sem ga tudi, kako je prišlo do sodelovanja z največjimi v Sloveniji. Rekel je, da z rezimeji in trdim delom. Pravi, da te lahko nekdo predlaga za delo z nekom, ampak če nisi dober v tem, kar delaš, in če ne zadovoljiš potrebe tistega, za katerega delaš, izgubiš dober glas in obstaneš, celo nazaduješ. Tudi sam je že nekajkrat organiziral koncerte. Pod njegovim budnim očesom je v Gotovlje prišel Vlatko Stefanovski, s katerim se Jure trenutno dobro razume in se mu letos z njim obeta malo več kot samo en koncert. Ob vprašanju, ali se da v Sloveniji s takšno vrsto dela preživeti, pa je odgovoril, da po njegov mnenju ja. Pravi, da je za lagodno življenje to zelo zmeren dohodek. Ob pogovoru je bil dokaj nesproščen, saj pravi, da ni navajen dajati intervjujev. Mislim pa, da nama je pogovor lepo tekel in ste ga z zanimanjem prebrali tudi vi. Mitja Knapič in SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 GSM.-041 709-186 POPRAVILA: • PF1ALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLER J EV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV himno”! Vse to je že bilo objavljeno v nekem drugem žalskem “časopisu”. Dragi vir, zahvaljuje se ti časopis Utrip Savinjske doline, ampak člankov NE mislimo prepisovati!! Lahko pa komentiram vso to dogajanje okoli te skupine, ki buri duhove. Verjetno večjih transcen-dentnosti s to skupino ne boste doživljali. Kolikor sem seznanjen (lahko se motim in se v tem primeru opravičujem), ta skupina ni imela večjih uspehov v slovenskem glasbenem prostoru. Vseeno pa igrajo na karto nekega izprijenega kulta, ki ga v bistvu sploh ni..., glavni akterji so svetu neznani oz. brez imen, njihovi koncerti pa so redkost. Postava skupine se konstantno menjuje in njihova jeza je enkrat usmerjena v levo in spet drugič v desno. Mislim pa, da je idejni vodja tisti, ki ga na našem planetu kličemo za Gorazda Matelo in je v svojem življenju naredil kar nekaj produktivnih in pa lepih stvari. Trenutno zaposlen na radiu, je imel že svoje likovne razstave, objavil je pesniško zbirko, bil del uporniške skupine Šhithead folk trio in s to skupino izdal tudi nekaj kaset. V svojo idejo, Tramai Curice, pa je vključil še Gregorja Čulka ml., ki se je prej pojavljal kot vokalist uspešne skupine Interceptor. Zanimiva stvar pri tej skupini pa je tudi to, da imajo svojega malega hišnega ljubljenčka, ki ga kličejo Oscar. Fantje radi poudarjajo, da imajo radi nekrofilijo, pedofilijo in UTI ■IBI VAI §i UErUNi Ü&IC1 KLUB ZAJLEC prireja v petek, 28» januarja 2000, v dvorani Doma II» slovenskega tabora, s pričetkom ob 17» uri JAVNO OKROGLO MIZO z naslovom DROGE in MLADI Sodelovali bodo predstavniki: Občine Žalec, Centra za socialno delo Žalec, Mestne skupnosti Žalec, Zdravstvenesa doma Žalec, I. Osnovne šole Žalec, policije, Kriznesa centra Celje, Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Študentskesa kluba Žalec ... Vabljeni vsi, ki jih ta problematika v Žalcu in bližnji okolici zanima! GARANT d.d. POLZELA G4RriNr Industrijska prodajalna POLZELA P0LZELA 0o* tel.: 063/7037 130, 7037 131 '**vo za vrč ° VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 6. 12. 1999 do 29. 1. 2000 <•* velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah *• dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15 % *- razprodaja programa COMPO - znižani« 30 % «• velika ponudba opuščenih in izvoznih programov -do 50-odstotni popust NOVO *** NOVO*** NOVO*** NOVO*** PROGRAM O - 2000 9 lil Sr T as |. . # i — jmm fi VSI KUPCI SODELUJEJO V NAGRADNEM ŽREBANJU **** 50 BOGATIH NAGRAD**** Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 063/70 37 130, 063/70 37 131. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! januar 2000 Savinjske zgodbe Skupinska slika večine tistih, ki so naredili veliko veselja Genovefi. Slavljenka sedi na stopnički med svojimi hčerami s šopkom rož v rokah. Otroci so njeno bogastvo v 90 let Genovefe Šumak iz Kaplje vasi Minuli božič je bil za Šumakovo mater eden najlepših v njenem dolgem, težkem, a tudi lepem življenju. Prav na njen rojstni dan, na božič, je bila namreč dvorana gasilskega doma v Kaplji vasi polna njenih sorodnikov, ki so ji ob njeni 90-letnici pripravili slovesno praznovanje. Pravzaprav je bila to že kar družinska veselica, ki se je lepo ujemala z božičem, za katerega pravimo, da je družinski praznik. Ljubita drug drugega in zemljo Zlatoporočenca Vranič iz Prekope Tokrat je res bil, saj so bili ob najstarejši članici velike družine njene hčerke, vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje, zakonski partnerji hčera, vnukov in vnukinj in še kdo. Bilo je resnično slovesno in živahno. V središču pozornosti pa je bila seveda slavljenka, Genovefa Šumak, ki se je ob tej priložnosti veselo zavrtela ob zvokih žive glasbe, ki sta jo občasno popestrila tudi njena sorodnika z igranjem na trobento in citre. Posebno slovesen trenutek je nastopil, ko so pred slavljenko prinesli tri velike torte. Na vsaki od njih je bila z velikimi številkami napisana številka 30, skupaj 90 let. Slavljenka je pogumno zarezala v najbližjo in ob tem požela prijeten aplavz, ki je bil tudi dokaz ljubezni in spoštovanja njenih najbližjih do nje in njenih let, ki bi ji jih težko prisodili glede na njeno vitalnost. Ob dejstvu, da njeno življenje ni bilo posuto z rožami, ampak z večnimi težavami, vzbuja njena starost še toliko večje spoštovanje. Lučka božičnega dne Njena življenjska zgodba se pričenja davnega leta 1909 na božični dan. Bila je kot lučka božičnega dne. Starša, mati Barbara in oče Jakob, sta ta dan dobila hčerko, ki sta jo krstila za Genovefo - Ceno, kot so jo klicali takrat in kot jo kličejo nidi še danes. Zgodaj je izgubila očeta, bila je edinka in z materjo sta se sami prebijali skozi življenje s priložnostnimi deli, dokler se mlada Gena ni zaposlila v Radencih, kjer so še ročno nalivali mineralno vodo v steklenice. Tam se je spoznala s pokojnim možem Francem Šumakom. Vzela sta se tako rekoč brez vsega, bila sta siromašna, a imela sta pridne in delovne roke in veliko veselje do življenja. Mož Franc je bil po poklicu izučen mizar. Iz lesa je znal narediti čisto vse, od pohištva do smuči. Njuna družina se je hitro povečevala in na svet je privekalo kar petnajst otrok. Za toliko ust ni bilo lahko skrbeti. Mož Franc je nekaj časa delal v Avstriji, potem pa se je za denarjem pehal po Sloveniji. Pomagal je graditi tovarno aluminija v Kidričevem in domov je prihajal le ob koncu tedna. Ta čas je žena Gena skrbela za družino in obdelovala vinograd kot viničarka za lastnika Rožmana pri Kapeli. Tako rekoč vse od spomladanske rezi pa tja do trgatve je delala samo za stanovanje v viničarski bajtici. Vedno ji je primanjkovalo denarja, da bi nasitila lačna usta svojih otrok, zato je hodila še v “tabrh”, to je na dnino, da je lahko zvečer prinesla otrokom kaj drobtinic s kmečke, mize. Takrat so starejši otroci že bili toliko veliki, da so ji lahko nekoliko pomagali skrbeti za mlajše. “Najlepše je bilo, ko se je ob nedeljah zbrala vsa družina. Mama nas je hotela imeti čim bolj blizu sebe, od petnajstih otrok nas je ostalo samo osem pri življenju. Prav zato se je za nas še toliko bolj bala. Veliko noči je prejokala, ko je žalovala za našimi sestrami in brati, a bila hkrati tudi močna in pripravljena živeti za nas, ki smo ostali. S trdno voljo se je pehala naprej in nas pripeljala do kruha," je dejala ena od njenih hčera ta večer, ko so praznovali mamin jubilej. V svet za boljšo prihodnost Zakonca Šumak sta se leta 1950 odločila podati v svet za boljo prihodnost svojih otrok. Preselila sta se v Kočevje, kjer so potrebovali ljudi za obdelovanje velikega državnega posestva. “Osem let smo živeli tam,” je povedala Staničeva - ena od hčera, ki nas je tudi obvestila o jubileju njihove matere. “Mi, starejši otroci, smo bili takrat že zaposleni in hoteli smo v svet. Ker pa mati ni želela, da bi se razkropili, smo se vsi skupaj najprej preselili na Žovnek, leto za tem pa v Kapljo vas v zadružni dom, kjer danes tudi praznujemo. Oče se je zaposlil pri Hmezadu, mati pa je še naprej skrbela za tri osnovnošolke. Ostali smo se poročili in si ustvarili v bližini staršev svoje družine. Življenje je teklo dalje, bilo je lepše in lažje. Žal je nekega večera očeta, ko sta se z mamo vračala iz kina, zbil motorist brez luči. Zaradi poškodbe se je moral invalidsko upokojiti. Za delo se je odločila poprijeti mati in si na ta način prislužiti pokojnino.” S sedemdesetimi leti v pokoj Genovefa Šumak je verjetno najstarejša ženska daleč naokrog, če že ne kar edina, ki je delala do tako visoke starosti. Pri Hmezadu, kjer je bil prej zaposlen njen mož, je začela delati v starosti 55 let. Po petnajstih letih delovne dobe, ko je dopolnila 70 let, pa se je upokojila. Za zaposlene na posestvu v Latkovi vasi je bila kar mama. S spoštovanjem do njenih let so ji sodelavci večkrat hoteli pomagati, pa se je na njih kar hudovala. "Če ne bom mogla kaj narediti, vam bom že povedala,” je večkrat rekla. Tudi sedaj se ne pusti veliko “pedenati” . Že sedemnajst let je, kar je pokopala moža. Od takrat živi pri najmlajši hčerki Jelki. Zelo pa je srečna, ker ji je uspelo obdržati blizu sebe kar vseh šest, še živečih otrok. Jesen življenja ji lepša tudi 21 vnukov in vnukinj ter 29 pravnukov in pravnukinj. Tako rekoč ni nikoli čisto sama, saj v isti hiši, nekdanjem zadružnem domu, živita kar dve hčerki z družinama. Genovefa Šumak je v teh zimskih dneh bolj doma, zelo rada pa zavije k sosedi Toniki na klepet ob kavici, ki jo zelo rada pije. Sicer pa si je ob svojem devetdesetem letu zaželela samo zdravja in toplih dni. da se bo lahko podala na krajše sprehode ali sedala na balkonu in skrbela za svoje rožice v zabojčkih. Če bo dobro gobje leto in če bo pri moči, jo bomo lahko kdaj srečali tudi v bližnjem gozdu. Jeseni je še nabirala štorovke. Naj bo tudi letošnje leto tako, Genovefa. D. Naraglav Na mrzel zimski dan je bilo zlatoporočno slavje, ki sta ga bila deležna Janez in Marija Vranič iz Prekope skupaj s številnimi svati. Najprej so se zbrali v župnijski cerkvi na Vranskem, kjer sta zlatoporočenca ponovila zakonske zaobljube, ki sta si jih prvič izrekla pred petdesetimi leti v isti cerkvi. Tokrat je obred opravil domači župnik Jože Turinek, za še bolj slovesno razpoloženje pa so med zlatoporočno mašo donele orgle in pele citre. S kočijo sta se potem slavljenca odpeljala do gostišča Filač-Slovan, kjer ima občina Vransko svojo poročno sobo. Svatov je bilo toliko, da niso mogli vsi prisostvovati obredu, ki ga je opravil vranski župan Franc Sušnik. Po končanem obredu so nadaljevali slavje v velikem salonu gostišča. Življenjepis slavljencev je ob takih priložnostih neizogiben. Tako smo izvedeli, da se je Janez Vranič rodil leta 1921 v Prekopi na kmetiji. Osnovno šolo je končal na Vranskem, potem pa opravil več tečajev kmetovanja. Ves čas je delal na domači kmetiji, med drugo svetovno vojno pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, se boril na ruski fronti, od koder se je vrnil kot invalid brez prstov na nogah. Brat in štiri sestre so si ustvarili družine drugje, Janez pa je prevzel domačo kmetijo. Marija Vranič se je rodila kot Brdnikova, leto pozneje kot Janez v Stopniku. V družini je bilo šest otrok, ki so, ko je bilo Mariji pet let, izgu- Preboldski jamarji že ves čas svojega dela radi obiskujemo podzemeljski svet tudi pozimi. Ob tem, da je vhode v še ne odkrite jame pozimi najlažje najti, saj toplejši zrak stopi sneg okoli jame, so nekatere jame pozimi tudi najlepše. Predvsem vhodi so običajno obdani z veličastnimi ledenimi kapniškimi tvorbami. Najti pa je moč jame, ki so zaradi dveh ah več vhodov pod stalnim vplivom hladnega zraka, kar omogoča, da se ledene skulpture tvorijo tudi v njeni notranjosti. V treh takšnih smo bili tudi zadnje tri nedelje v janu- bili mamo. Za otroke sta skrbela oče in stric. Tudi Marija je obiskovala osnovno šolo na Vranskem, ko jo je končala, pa je prevzela skrb za družino. Z osemnajstimi leti je šla v gospodinjsko šolo v Ljubljano in ravno ko se je vrnila domov, se je začela druga svetovna vojna, v kateri je sodelovala s partizani. Ljubezen med jubilantoma se je vnela ob koncu vojne, zakonsko zvezo pa sta sklenila leta 1950 v takratni občini Vransko in v vranski župnijski cerkvi. Po poroki sta živela na Rjavčevi kmetiji, kot se po domače reče pri Vraničevih, skupaj z Janezovimi starši. Intenzivno so se ukvarjali s hmeljarstvom in živinorejo. Zakoncema so se rodili štirje otroci: Elza, Janko, Mija in Simona, ki sta jih spravila do kruha in jima pomagala ustvarjati lastne domove. Po njuni upokojitvi je kmetijo prevzel sin Janko z družino. Sedaj imata sedem vnukov in dva pravnuka, ki so jima v veliko veselje. V veselje pa jima je tudi to, da njuna kmetija, ki sta jo toliko let obdelovala s tolikšno ljubeznijo in skrbela za njen napredek, tudi sedaj lepo napreduje. Ukvarjajo se s hmel- arju in bili nad lepotami iz ledu resnično presenečeni. Sicer pa smo vse to trenutno bogastvo podzemlja zabeležili z videokamero in številnimi fotografijami, ki jih je možno pos- jarstvom, živinorejo in perutninarstvom. Janez Vranič je še posebno navezan na hmelj, saj mu je vse življenje posvečal svoje moči, se izobraževal in prav na tem področju imel velik ugled, zaradi česar je bil tudi hmeljarski starešina leta 1983. Kot je dejal, bi brez dobre in skrbne žene in gospodinje marsikaj na kmetiji ne uspelo. Zlatoporočenca Vranič pa sta zadovoljna tudi zato, ker sta kljub visokim letom in mnogoterim življenjskim preizkušnjam še dokaj dobrega zdravja. neti samo v zimskem času. Kakšne so te jame sedaj, lahko vidite tudi na objavljeni fotografiji. Morda bodo izziv tudi za vas. D. N. Tone Tavčar Zdravica župana Franca Sušnika zlatoporočencema Vranič Pozimi so jame najlepše Ivan Vranič 1983 kot starešina in Ljubica Škrabe iz Marija Reke kot hmeljska princesa Savinjske zgodbe januar 2000 Andrej Esih z Brega pri Polzeli S satiro obdeluje aktualne dogodke Njegovi najljubši satiriki so Ježek, Tof in Jurič Andrej Esih z ženo Marijo, s katero sta že skoraj 40 let življenjska prijatelja in sopotnika. Satira je v literaturi oznaka za delo, ki z ironijo, karikaturo, posmehom in podobnim napada socialno ali moralno škodljive ideje, razmere, pojave ali osebe, da bi jih razvrednotilo. Možna je v vseh literarnih zvrsteh in oblikah. Bodisi v epigramu, sonetu, komediji, epu ali romanu. Skratka gre za literarne zvrsti in oblike, kjer se lahko nasmejimo, tisti, ki se najdejo v kakšni zvezi s pisanim, narisanim, pa običajno niso veseli. Slovenci imamo kar nekaj zelo dobrih satirikov. Med legende gotovo sodi Fran Miličinski - Ježek, že dolgo pa se radi nasmehnemo Tonetu Forneziju - Tofu in še komu. Tudi Savinjčani imam človeka, ki mu je satira zlezla pod kožo. To je Andrej Esih z Brega pri Polzeli, ki je svoje satirične verze začel pisati že leta 1967 kot pacient bolnišnice Novo Celje. Na uredništvo smo v začetku tega leta prejeli v satiričnih verzih napisano obširno kroniko minulega leta. Zanimalo nas je, kdo je pisec in pred dnevi smo ga obiskali tudi na njegovem domu, kjer je nastal tudi ta zapis. Andrej Esih je upokojenec, skupaj z ženo Marijo živita v prijetni in lepo urejeni hiši ob železniški progi na Bregu pri Polzeli. Sicer nista sama, saj v zgornjem delu hiše stanuje hčerka z družino. V veliko veselje jima je vnukinja Nina, ki obiskuje tretji razred osnovne šole na Polzeli, njihov hišni ljubljenec pa je tudi psiček Suzi. V teh zimskih dnevih se večinoma zadržujeta doma, vendar jima nikoh ni dolgčas. Ko opravita tisto, kar je potrebno, se usedeta vsak v svoj kot in se predata svojima konjičkoma. Andrej se običajno spravi k pisanju ali branju, žena Marija pa k pletenju prtičkov, ki sodijo med tako imenovane umetnostne izdelke. S tem pletenjem se je ukvarjala že pred petdesetimi leti, ponovno pa jo je zagrabilo pred dobrimi štirimi leti, ko so podirali staro hišo in ob tem našli na podstrešju nekdanje revije in vzorce. Doslej je napletla že veliko raznih prtičkov in z njimi polepšala tako njihov dom kot domove sorodnikov in znancev. Marija uporablja posebno prejico, takšno, kot jo uporabljajo pri kvačkanju, kar je seveda dosti bolj zamudno. Vsak ob svojem delu preživljata jesen življenja. Mladost ni bila postlana z rožicami, zato pa sta sedaj toliko bolj zadovoljna. Andrej je bil rojen kot nezakonski sin na Ponikvi pri Šmarju pri Jelšah. V Savinjsko dolino je prišel že kmalu po rojstvu, saj je živel in odraščal pri starih starših v Taboru, kjer je tudi hodil v šolo. Prišla je vojna in še ne polnoleten je postal borec Levstikove brigade. Potem je bil ujet in odpeljan v Nemčijo, od koder se je junija 1945 srečno vrnil domov. Postal je rudar v rudniku Zabukovica, po njegovem zaprtju pa se je zaposlil v Garantu na Polzeli, kjer je dočakal upokojitev. To je le kratek in splošen sprehod skozi njegove življenje, ki pa bi po razčlenitvi lahko bil za nekaj zajetnih knjig. S pisanjem satire se je Andrej začel ukvarjati, kot smo zapisah že v uvodu, v bolnišnici Novo Celje, kjer se je zdravil zaradi bolezni na pljučih. Pisal je še potem, vendar se je dolgo časa podpisoval s psevdonimom podpisoval DOBRO ZNANI. Svoje satirične verze je skrivoma pripenjal na oglasne deske. Zaposleni so se spraševali, kdo se skriva za podpisom. Dobro znani. Enkrat pa ga je le razkrinkal njegov mojster, ki ga je potem tudi nagovoril, da je napisal nekaj o šefu mehanične delavnice. Andrej si ni dal dvakrat reči in kaj kmalu se je njegovo pisanje znašlo na oglasni deski. Napisano šefu mehanične delavnice ni bilo všeč in je celo sprožil pohcijsko preiskavo in ponujal 100 tisočakov, če mu kdo pove, kdo je avtor napisanih verzov. Seveda iz vsega tega ni bilo nič, saj so tudi policisti vzeli to za šalo, veselo pa so se posmihali tudi drugi zaposleni. Pozneje je Andrej objavljal svoje satirične vene v tovarniškem glasilu. Z odhodom v pokoj se je posvetil drugemu delu in le poredkoma je kaj zapisal. Nekakšen nov preblisk oziroma želja po tovrstnem snovanju pa ga je prevzela ob srečanju tovarniških upokojencev Garanta konec minulega leta, ko je doživel res buren aplavz za napisano in prebrano, satirično obarvano kroniko časa in spominov. Nekaj podobnega pa je poslal tudi našemu uredništvu. Kar si lahko tudi preberete ob koncu tega zapisa. Odločil pa se je tudi, da bo pisal kroniko za vsak mesec posebej, tako da bo imel ob koncu leta kar zajemo mapo. Andrej Esih je torej človek, ki v satiri uživa in hkrati z njeno pomočjo tudi pove tisto, kar ga jezi, žalosti ah veseh. Da pa to lahko počne dovolj verodostojno, potrebuje veliko informacij. Te črpa iz vsakodnevnega poslušanja poročil na radiu, s televizije in iz časopisov. Sicer pa je povsem preprost človek, upokojeni delavec s čutom za pravico in izostrenim občutkom za odkrivanje krivice, kar se na šaljiv - satiričen način izraža tudi v njegovih verzih. Naj bo še dolgo tako. D. Naraglav Kronika 1999 Ko je leta tega kraj, ozrimo malo se nazaj. Ne bi dajal vam napotke, opisal malo bi dogodke. Ne omenja! bi banalne, pregledal bi le aktualne. Bilo je veliko teh, gotovo zmogel ne bom vseh. Pri nas že skoraj več ni dneva, da ne bi izbruhnila afera. Zavrč, Holmec in tud' Vič, pa je kombi vzel hudič. Le kakšno vojsko imamo mi, da se to jim lahk’ zgodi. Komando takšno tam imajo, še orožja čuvati ne znajo. Morda je strida vsa zaspala al’ pa jim ključe je kar dala. Skrivnosti te so zdaj le božje, kdo jim kradel je orožje. Tako minister odgovarja, da premalo ima denarja. Pa tud' vojakov je premal’, da bi jih več na stražo dal’. Fantje so se pomehkužil’ vsi civilno rad’ bi služil’. Dokler bo zakon tak veljal, še tank jim kdo bo odpeljal. Slobo se še kar drži, Tuđmana pa zdaj več ni. Kričan je pa tudi že siv, čigav Piranski bo zaliv? Pa je tu še nuklearka, pa Ljubljanska stara banka. Da ho res že polna mera, tukaj je še sveta Gera. Pa ostal je za povrh nesrečni ta Trdinov vrh. Le malo upanja je zdaj. da bi prišli s tem na kraj. Nekoč so časi b'li svinčen, a lačen pa ni bil noben. Vsi imeli smo mi delo, je živel se kar veseh. Tisoči so zdaj brez dela, nekaterim manjka tudi jela. Državi pa ni nič nerodn’ glavno je, da snu» svobodn’. Saj lepo je, daje mir, v parlamentu pa špetir. Prerivajo se pri korit’, skrbijo le za svojo rit. Nas prej je jebal Beograd, zdaj Bruselj daje nam diktat. Meni se prav močno zdi, z dežja pod kap bomo prišli. Le kaj se nam tako mudi, da bomo nagi, bosi vsi. Tujec nič nam ne bo dal, če prej še brat nam je jemal. «inšpektorji k direktorji. Gledajo nam v mesnice, kakšne bodo krvavice. Le kam izvažal bi meso, če tega trga več ne bo. Vsi dolžijo veterino, vse poslal bi v mat... Spomlad’ obiskal nas je Bill, res škoda, da je dež tak lil. Le mah časa je imel, ker Monike ni s sabo vzel. Septembra Janez je prišel, da je Slomšku slavopel. Ni se treba nam nie bat, še vedno papež ma nas rad. To kar precej nas je koštal, da lahko smo se bahal. Ker ’mel visoke smo obiske, za to trpel ne bomo stiske. Ko ondati sem poslušal POP, moral sesti sem na khp. To neka mafijska je služba, slovenska ta razvojna družba. Od kot jim tol’ko gotovine, milijonske dajo odpravnine. Če milijone vzel bo Topič, dal biga v prisilni jopič. Zdaj drugi prišelje h korit’, enako hotel bo dobit’. Milijone tud’ mu bodo dal’, pa to je čisti kriminal. Podobnik Marjan in Mladina, to je šele zgodba fina. Pà še Dragonja in tud’ Lek skupaj padli so v drek. Tožil Marjan je Mladino, za ogromno odškodnino. To vam bilje dober štos, daje dobil le dolgi nos. Podobnik in pa Peterle, rada bi združila se. Bi rada šefa b’la oba, izvesti to pa se ne da. Zaenkrat jima slabo kaže, saj prišbje do blamaže. Ker datum sta že sporočila, kdaj se bosta poročila. Trenutno zgleda vse tako, da poroke se ne bo. Ker ju preveva huda strast, oba bi rada na oblast. Janša jih pa kar posluša, svoj on trik zdaj sam preskuša. Uspeh zdaj indi le v tem, večinski goni svoj sistem. Drnovšek, ta ima pa jajce, ministre menja kakor srajce. Meni se pa močno zdi, za to mu Janša poskrbi. Ministra tacga še nikol, pobil medvede bi Smrkolj. Ker se za ovce on boji, baje jih tudi sam redi. Lahko ob službo bo tudi’Mitja, če ne imel bo prav’ga kritja. Pa odšel bi tua’ magari, financ minister nas Gaspari. Se slabo piše tudi Jerebu, morda bo tudi ta odjebu. Je on izjave take dajal, da si je stolček sam zamajal. Sestram seje tud’ zameril, ker za njih ni nič naredil. Se držal je mah kisi’, rekel je, da bo premisi’. To pa ni nobeden prdec, na seznamu je tud’ Frlec. Tud ’ ta ga je neide usral, da bi on zdaj odfrčal. Polet’ Drnovšek je zbolel, bolezen tako je imel. Ga Marjan je tako jezil, da se mu žolč je zagnojil. Potem je prišla še resnica, daje tudi šla ledvica. Hitro on seje izlizal, ker ga Artur je oblizal. Tud Peterle je šel pod nož, čeprav je on pokončen mož. Boga je prosil on prav mih, da odstranil so mu kih. Zdrav je Kučan, se mi zdi, na Šmarno goro rad hiti. To predsednik je ta prav, saj spleza tudi na Triglav. Ker nima dosti za govor’t, videt včasih je potrt. Zato pa rajši gre v gore, saj Janša živega ne more. Tud’Janez bil je komunist, dokler je od tepa imel korist. Od nekdaj kaze že tako, med njima sprave nikol’ ne bo. Drnovška pa le to skrbi, če se mu stranka razleti. Niso složni vsi v tem, kak naj volilni bo sistem. Čaka nas volilno leto, ko bo vse še bolj napeto. Obeta! bo vse mogoče, pa naj verjame, kdor jim hoče. To mora bit’ onuimna slast, ker vsi bi radi na oblast. Prav mah jih pa to skrbi, kako delav’c naj preživi. leta mlajša, rodila pa se je v Kaplji vasi. Po meščanski šoli je delala na krajevnem uradu v Kaplji vasi in Prekopi, pozneje pa v EMU in Tovarni nogavic Polzela. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, ki imata zdaj vsak svojo družino. Zlatoporočenca zdaj uživata sadove svojega dela, vesela sta obiskov obeh otrok, še posebej pa štirih vnukov in pravnuka. Vsakdanjik si krajšata z drobnimi deh in z gojenjem domačih živalih. Kljub letom sta še dobrega zdravja, zato je bil tudi njun jubilej toliko lepši. T. Tavčar Marija in Branko Cizej iz Latkove vasi sta v soboto praznovala zlato poroko. Cerkveni obred je v preboldski cerkvi opravil župnik Franc Serec, civilnega pa v Savinovi sobi v Žalcu Franc Zužej. Branko se je rodil leta 1922 v Prekopi. Po osnovni šoh se je vpisal v kmetijsko šolo, med vojno je bil zaprt v Starem piskru, pozneje pa se je priključil partizanom. Po vojni je pomagal doma na kmetiji, se usposabljal na Češkem in se zatem zaposlil v kmetijski zadrugi, pozneje v tovarni EMO in nazadnje v Rudniku Velenje, kjer se je tudi upokojil. Marija je tri Ansambel Planinski odmev med igranjem na njihovi Bukovici. Planinski odmev Narodno-zabavni ansambel Pla-ninski odmev iz Zabukovice sodi med mlajše ansamble v Spodnji Savinjski dolini. Za njimi so štiri leta igranja na ohcetih, veselicah in raznih drugih prireditvah. Vsa štiri leta Še papež je napreden bil, je sveto leto razglasil. Naj bi Bog nam pamet dal, da manj med sabo bi se klal. Za Tuđmanom je šel Dolanc, starejšim bil je dober znane. Je velik on politik bil, še Tita lahk’ bi nasledil. Umrl tudi naš je Štuki, čez sto imel jih je na jtukl. Ko po Atlanti je hodil, sam zaploskal muje Bill. Bila res bi to blamaža, če pozabil bi Tomaža. Zapisal to bo vsak kronist, vrhunski on je alpinist. Zelo je Srečko bil vesel, podvig mu velik je uspel. Zasluzil bi si mlince, ko zmazali so Ukrajince. Zdaj na prvenstvo bodo šli, držali bomo mi pesti. Da ne bodo tam v senci, saj brcat znamo tud’ Slovenci. Pa naj še gremo na Trojane, po klancu, krofih vsem poznane. Prepirajo se kakor nor, kdo tam vrtal bo predor. Zdaj ko leto gre v kraj, vse zamajal bi se naj. Pol sveta že kar nori, kaj lahko se vse zgodi. Pa še nekdo se je zadrl da nas hrošč bo vse požrl. Zdaj iz tega ni blo nič, vzel kak drug nas bo hudič. Dočakal smo Shvenčko leta, do konca zgodba je bla napeta. Kdorpravilno je planiral, kar lepo je zdaj kasiral. Res vsega tega jepreveč, še kuli mi ne piše več. Kot se razbije vsaki hnec, tud’ tega hejca zdaj je konec. redno igrajo na Bukovici, za ples in razvedrilo ob 27. aprilu, ko je tam proslava ob dnevu upora, in pa na tradicionalni prireditvi Jesen na Bukovici. Tudi lani je bilo tako, sicer pa jim zadnje čase nastopov ne manjka. Duša in srce ansambla je Franci Burjan, ki je po poklicu mizar, sicer pa samostojni podjetnik. Franci je glasbi predan že velik del svojega življenja. Po njegovih stopinjah hodita tudi hčerka Mateja in sin Damjan in s harmonikarjem Slavkom Pungartnikom sestavljajo ansambel Planinski odmev. Pravzaprav gre kar za družinski ansambel, ki mu za vesehce priskoči na pomoč Slavko Pungartnik, ob bolj koncertnem igranju pa še Marjan Hrovat, ki je tudi avtor večine njihovih skladb. Sicer pa je njihov glasbeni repertoar precej širok. Poleg narodno-zabavne glasbe so njihovi nastopi popestreni tudi z zabavno glasbo, za kar večinoma skrbi hčerka Mateja, ki igra na klaviature in poje. Franci Burjan žeh s svojim ansamblom tudi v prihodnje sodelovati na glasbenem področju v Spodnji Savinjski dolini. Razmišlja tudi o izdaji kasete, vendar meni, da je najprej potrebno ponuditi dobro glasbo na javnih nastopih, kjer se vidi, kako te ljudje sprejemajo, in se šele nato odločiti za ta korak. Dejal je tudi, da bi bili radi čim bolj izvirni, saj je danes vehko ansamblov, ki igrajo zelo podobno glasbo, tako da niti ne veš, kdo je pravi avtor. Če bodo izdali kaseto, želijo, da bi bila čim bolj prepoznavna, njihova, značilna za Planinski odmev. Vse do takrat pa bodo veselo igrah naprej, tudi snemali pri Miru Klincu, predvsem pa se ne bodo izneverili svoji Bukovici in drugim planinskim postojankam, saj jih z njimi povezuje tudi ime. D. Naraglav januar 2000 Naša dediščina FEBRUAR 2. 2. 1928 - Na Polzeli je umrl župnik Franc Lekše (rojen 27.1. 1862 v Rečici ob Savinji). Pisal je za Dom in Svet spise iz jezikoslovja in domače zgodovine. 5. 2. 1962 - V Žalcu je umrl Rajko Vrečer, šolnik, ki se je ukvarjal tudi z glasbo in gledališčem, prav tako pa z zgodovino. Napisal je mnogo zgodovinskih sestavkov, njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo pa je Savinjska dolina. 8. februar - slovenski kulturni praznik, v spomin na leta 1849 umrlega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 8. 2. 1939 so bile podeljene prve Prešernove nagrade (sklep o podeljevanju Prešernovih nagrad za najboljša dela, izdana v prejšnjem lem, je julija leta 1938 sprejel ljubljanski mestni svet). Prejeli so jih: Miško Kranjec, Alojz Gradnik in Stanko Canjkar. 14. 2.1865 - V Glinjah pri Braslovčah se je rodil Valentin Korun, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani. Pisal je potopise, črtice, humoreske in satire, napisal pa je tudi daljšo razpravo o grški pesnici Sappo. 23. februar 1904 - Na Ptujski gori se je rodila pesnica Meta Rainer. Po maturi na učiteljišču je prišla službovat v Braslovče, odtlej je živela in poučevala v Savinjski dolini oziroma na Polzeli in v Žalcu. Pisala je predvsem pesmi za otroke, pa tudi za odrasle (zbirka Skozi prste), humoreske, satire, basni, travestije in aforizme. Umrla je v Žalcu, 13. januarja leta 1993. 24. 2.1890 - V Ločici pri Polzeli se je rodil Gregor Čremošnik, muzejski kustos in knjižničar v Sarajevu, univ. prof. v Skopju in Ljubljani, najboljši slovenski poznavalec stare drubrovniške, bosanske in srbske zgodovine, umrl 12. 11. 1958 v Ljubljani. Nepoznane Dobrovlje Dobrovlje so prostrana kraška planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med Zadrečko in Spodnjo Savinjsko dolino. V primerjavi z veliko bolj znano in obiskano Menino planino so Dobrovlje kar preveč zapostavljene in slabo poznane, čeprav imajo vsaj enako veliko znamenitosti kot njena soseda Menina. Mogoče pa je celo prav tako, če bi bil obisk prevelik, bi se verjetno marsikaj že spremenilo. O Dobrovljah V geološko-tektonskem pogledu so Dobrovlje vzhodno nadaljevanje Menine, ki skupaj predstavljata jugovzhodni pomol Savinjskih Alp. Dobrovlje so razpotegnjene v smeri od jugozahoda proti severovzhodu, v tej smeri pa se znižujejo tudi njeni vrhovi. Večino Dobroveljske planote prekrivajo srednje ter zgomjetriasne apniško-dolomitne plasti. Pobočja na Dobrovljah so kratka, strma, močno gozdnata in redko obljudena. Pobočja so razgibali hudourniški potoki, ki so vanje vrezali ozke in globoke grape. Suha in zakrasnela podolja, slepe doline, ki so nastale na meji med keratofirjem in apnencem, mehko zaobljeni vrhovi in slemena ter pregibi v pobočjih so tiste značilne površinske oblike, na katerih je človek izkrčil gozdove in si ustvaril pogoje za življenje. Večina kmetij leži na najmanj rodovitnem delu posesti, običajno na prehodu ene kamnine v drugo in pa v bližini pitne vode. Tako kot drugod, se tudi tukaj z naraščajočo nadmorsko višino povečuje delež zemljišč na prisojnih legah. Strmine, ki so značilne za večino obdelovalnih površin v hribovju, pomenijo tudi oviro pri obdelovanju in uporabi kmetijskih strojev. Nagnjenost pobočij zahteva svojstveno obdelovanje omega zemljišča, in sicer v smeri izohips. Kmetije na Čreti, ki so med najvišjimi imajo v povprečju tudi najvišjo nagnjenost obdelovalnega sveta, le-ta presega 20 stopinj, kar je že na zgornji meji primernosti za živinorejsko izrabo, da ne govorimo o oranju in košnji. To je potrebno videti v živo, mogoče se bomo šele takrat zavedli, kako težko je življenje v takšnih pogojih! Podobno kot velja za vrhove velja tudi za padavine, le-te upadajo od zahoda proti vzhodu oziroma severu. Tudi z zniževanjem nadmorske višine pojema letna količina padavin. Sicer pa v povprečju na Dobrovljah pade od 1300 do 1500 mm padavin, imajo pa od 135 do 145 padavinskih dni. Čeprav več kot 60% padavin pade v vegetacijski dobi, se kljub temu pogosto pojavlja suša. Pozabiti ne smemo, da se nahajamo na kraškem svetu, kjer voda hitro ponikne v globine. Večina padavin v zimskem obdobju je v obliki snega. Mogoče bo zanimiv podatek, da na Ropasiji v povprečju sneg obleži 79 dni na leto, v Motniku in na Gomilskem pa vsaj 20 dni manj. Takšne razlike se seveda kažejo tudi pri gojenju in uspevanju poljedeljskih rastlin. Natek (1984) navaja, po pripovedovanju starih žanjic, da so le-te najprej žele na Vranskem, nato na Selu in nazadnje še na Tešovi. Slednji svoj žitni pridelek pospravijo kakšen teden kasneje kot Vranšani. Glede na kraški svet smemo sklepati, da se pojavljajo tudi problemi s pitno vodo. Še leta 1971 se je prek 15% domačij oskrbovalo s kapnico, veliko pa jih je vodo zajemalo pri bližnjih izvirih ah celo iz potokov. V zimskem času so koristih sneg, katerega so topih v kotlih. Stanje se je nekohko popravilo čez 15. let, vendar se je tudi tedaj še nekaj domačij oskrbovalo s kapnico, kar pomeni, da so bih neposredno odvisni od vremena. Dandanes ima večina kmetij vodo napeljano iz lastnega zajetja, ki se običajno nahaja v Pisci savinjske doline Ivan Kač - Savinjski 12. decembra 1904, pred 95. leti, je v Žalcu umrl Ivan Kač, rojen leta 1853- Sprva je bil oskrbnik na Zalogu, pri delu je izgubil desno roko in postal je občinski tajnik občin Žalec, Griže in Velika Pirešica. Ohranjeno je vabilo na KAČEV VEČER, ki nedvoumno pokaže nesebično delo tega zavednega Slovenca. Njegovi prijatelji so zapisah: “Franc Kač-Savinjski, tajnik občine Žalec, Griže, Velika Pirešica, ljudski pisatelj, ustanovnik “Kmetijske zadruge za Spodnji Štajer”, ustanovnik “Slovenskih gasilskih društev” itd. ima za pospeševanje narodnega življenja in za povzdigo ljudskega blagostanja na Spodnjem Štajerskem, posebno pa v Savinjski dolini, nevenljivih zaslug. Da najde to njegovo požrtvovalno, neumorno, nesebično, idealno in posnemanja vredno delovanje vsaj nekohko priznanja, sklenili so nekateri njegovi prijatelji, prirediti ob priliki njegovega godovanja dne 27. decembra t. 1. (1898) KAČEV VEČER.” Marsikje najdemo sledi njegovega dela, ki so vse preveč pozabljene. Leta 1898 sta Anton Petriček in Ivan Kač prvič zaznamovala pot iz Žalca na Mrzlico z rdečimi znamenji. Označbe poti sta nato obnovila pred odprtjem koče, leta 1899- Ivan Kač je bil član gradbenega odbora za gradnjo koče na Mrzlici. V bližini domačije. Kulturne zanimivosti Planota skriva številne kulturne in naravne znamenitosti, ki večini žal sploh niso poznani. Vseh je kar preveč za podrobnejšo predstavitev, zato si poglejmo le nekatere. Prva kulturna znamenitost, ki jo velja omeniti, če se bomo odločili za obisk in prišli po Savinjski dolini, je grad Žovnek oziroma njegove ruševine. Tukaj se je pričela slovita pot Celjskih grofov. Do gradu vodi tudi markirana pot. V neposredni bližini se nahaja še sohdno ohranjen Podgraški mlin pri izviru Tmavce. Mlin je dobil ime po svoji lokaciji, saj stoji v neposredni bližini gradu Žovnek. Mlin se prvič omenja že v žovneškem urbarju leta 1550, kasneje pa je bil večkrat obnovljen. Od kulturne dediščine velja omeniti v bližini še kapelo sv. Martina. Na drugem koncu Dobrovelj, v bližini prelaza Lipa (pot vodi iz Vranskega, to je iz Spodnje Savinjske dohne v Šmartno pri Dreti, pot je označena) se nahaja še en kulturni biser, to je sv. Jošt. V cerkvici sv. Jošta so bile odkrite zanimive freske ter grb žovneških grofov. Mimo vodi tudi markirana pot, pridemo pa tudi do prijetne kmetije, od koder je čudovit razgled v dohno. V bližini se nahaja še jama Štubemica, ki je dolga okrog 35 m. Ko smo že pri jamah je potrebno omeniti še Škadovnico v bližini cerkvice Tabor pri Vranskem, ki je tem odboru sta bila najbolj delovna Ivan Kač in Anton Petriček. Na slavnostnem odprtju koče je najprej spregovoril Anton Petriček. Dejal je, da je bil leta 1898 skupaj z Ivanom Kačem na Mrzlici in da sta tedaj sklenila, da mora tu stati planinska koča kot zavetišče planincem in da mora stati v spomin na Janeza Hausenbichlerja. V govoru se je zahvalil Ivanu Kaču, občinskemu tajniku, ljudskemu organizatorju ter vnetemu graditelju koče, za darovani prelepi križ pred kočo. Fran Kocbek, načelnik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, je v govoru dejal: “Da je bila lahko postavljena ta lepa Hausenbichlerjeva koča, gre zahvala izvršnemu odboru v Žalcu, zlasti še učitelju g. Antonu Petričku in g. Ivanu Kaču. Obema gospodoma izrekam v imenu Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva najtoplejšo zahvalo in Bog ju živi!” Na dan odprtja je g. Ivan Kač-Savinjski nazdravil kmetiškemu ljudstvu ter ga navduševal za narodno idejo. Tako kot smo opisah to njegovo delo, bi lahko spregovorili o njegovem delu pri gasilski organizaciji, pri kmetijstvu itd. Bil je zaveden Slovenec, na katerega smo žal ob 95-letnici njegove smrti pozabih. Franc Ježovnik zavarovana, ter najdaljšo jamo na Dobrovljah - Tinetovo jamo, ki je dolga okrog 100 metrov. Dobrovlje so poznane tudi iz druge svetovne vojne. Tukaj je potekal npr. prvi frontalni boj z okupatorji, ki ga je vodil 1. štajerski bataljon in sicer na Čreti 26. oktobra 1941. V spomin na ta dogodek bomo pri Zakrajškovi domačiji našh vzidano spominsko ploščo. Naravne znamenitosti Med naravnimi znamenitostmi se najprej pomudimo pri rastlinstvu. Zanimiva rastlina, ki jo bomo srečah na poti proti ruševinam gradu in na samih ruševinah, je navadna jastrebi-na. Vrsta je marsikje že ogrožena. Če bomo po Dobrovljah potepali v spomladanskem času, bomo naleteli še na dve zanimivi rastlinici, ki sta tako kot zvončka pravi znanilki spomladi. Prva je dvolistna modra čebuhca, druga pa rumena pasja čebuhca. Kakšne barve so njuni cvetovi, pove že njuno ime. Obe vrsti rasteta na vlažnejših tleh, predvsem ob robovih gozdov in mejic. Verjetno ni posebej potrebno poudarjati, da sta rastlini širšemu krogu tako rekoč nepoznani, kar je velika škoda, saj imata cvetove še vehko lepše kot zvonček. Pri ruševinah kmetije, v bližini kmetije Strojanšek se nahaja Uidi izredno vehk navadni pušpan. Tako velikega verjetno ne boste več kmalu videli. Žalec Žalec se ponaša z dolgoletno tradicijo. Ob koncu tisočletja smo se ozrh v tisočletje, ki je ustvarilo današnji Žalec. Žalčani so ponosni na svoj pečat, večkrat ga zamenjujejo z grbom. Trg je grb dobil v 19- stoletju, pečat sam pa izvira iz 13. stoletja. V doslej znanih pečatih nekdanja “govoreča” podoba iz pečata ni nikoh prešla v ščit in tako ne moremo govoriti o grbu Žalca pred 19. stoletjem. Uporaba lastnega pečata je bila odvisna od pridobitve samostojnosti mest ah trgov, uporaba pečata je izpričala obstoj take samostojnosti. Vehko je znanstvenikov, ki so ugotovili, da je imel trg Žalec svoj pečat že v 13. stoletju. Prvi ohranjen pečat je iz leta 1346. Ohranjena je listina, ki je pečatena leta 1346. Žička hstina iz leta 1182 je najstarejša hstina, kjer je omenjen Žalec. Kasneje se Žalec pojavlja v različnih listinah v 13. stoletju. Iz listine iz leta 1346 je razvidno, da je bil Žalec že obzidan. Različne listine so bile pečatene z pečatom, ki je imel “govorečo podobo”. Opis pečata, ki so ga Žalčani napravih leta 1763, je: “Obe krili sta črni v rjavordečem in z zelenimi listi okrašenem polju, cvet in lilija sta svetlordeča in okrašena.” Nemško ime Sachsenfeld je prikazano z orlovskim krilom (nemško Sachsen) in dvema cvetlicama - za feld. Ah veste, da je bila v Žalcu gostilna že leta 1327? Ena izmed drugih značilnosti trga je, da je imel svoje trške meje. Meje trga Žalec niso ohranjene. Zanimivo je, da je v jožefinskem zemljevidu, narisanem med letom 1763 in letom 1787, označena izven trga Žalec, na vzhodni strani, cerkev sv. Roka. Narisana je ob komercialni cesti Dunaj-Trst. Na vzhodni strani trga je odcep ceste, ki pelje v Spodnjo Ložnico in vodi mimo te cerkve. Zanimivo je, da so bile v Žalcu trdne stavbe: farna cerkev, cerkev sv. Roka in skoraj vse hiše, deloma podzi-dane, deloma enonadstropne, mnoge stare in skoraj podirajoče se. Vojaški strategi, ki so risah zemljevid, so ugotovili, da se da potok, ki teče skozi trg, preskočiti. Vrnimo se v leto 1586. Tedaj je Karel, vojvoda štajerski, potrdil pravice trgu Žalec. Pravice je na novo dodelil, ker je bila hstina iz leta 1543 uničena v požaru. Obnovil je stare pravice glede ozemlja sodišča (Burgfried). Mejaše je začela na Frengi v Žalcu, pri zahodnih vratih, poleg župnišča. Nato je meja tekla po veliki ah beh ah komercialni cesti in se obrnila proti Vrbju, mimo Kudrove hiše do Savinje. Nato je bila meja levi breg Savinje vse do višine Dobriše vasi. Tu se je obrnila na sever, tekla skozi vas do hiše Kodela in prek Ložnice do Govč. Tu se je obrnila proti Bukovcu, nato tekla v Podvin in naprej za starim trškim obzidjem Žalca do že imenovanih vrat pred Frengo. Takšna je bila sodna meja. Žalec je bil obzidan, od obzidja je ostal obrambni stolp pri cerkvi. V Žalcu so se pogovarjali, da bi ob koncu tisočletja, ki jim je dalo te pravice, obhodih vsaj del sodne meje. Obhod je bil danes lažji, kot je bil nekoč, kar je razvidno iz jožeflnskega zemljevida. Tam pri kraju Dobriša vas piše: “Potok Ložnica ima kamnito, deloma ilovnato, pa tudi muljasto dno, široko 10 do 12 korakov, globina potoka 1 do 6 čevljev, večinoma breg visok 1 do 4 čevlje, brez mostu, razen na označenih poteh, neprehoden”. Podoben je opis Ložnice pri vasi Zgornja in Spodnja Ložnica. Zgodovina Žalca je zapisana, potrebno jo bo obuditi in posnemati nekatere trge, ki ravno srednji vek zelo poudarjajo v svoji turistični ponudbi. Franc Ježovnik Omeniti je potrebno še tukajšnje suhe travnike. Suhi travniki so v Sloveniji vse redkejši, najpogosteje pa jih najdemo na rastiščih s karbonatno podlago (kakršna je tudi na Dobrovljah). Suhi travniki so se na Dobrovljah ohranili predvsem na strmih pobočjih, to je na mestih, kjer sta dognojevanje in strojna košnja otežkočena. Izjemnost suhih travnikov je v vehkem številu rastlinskih in živalskih vrst, predvsem nevretenčarjev, ki so značilni samo za tovrstne življenjske prostore. V spomladanskem času nas bodo na teh travnikih pozdravile različne vTste kukavic, na vrhu planote pa celo spomladanski svišč. Obiskovalec bo imel kaj videti tudi med živalmi. Najštevilnejše so ptice. V gozdu bomo lahko opazovali povsem običajne vrste, kot so recimo sinice in ščinkavci. Če bomo imeh srečo, bomo videli ah vsaj slišali tudi največjo evropsko žolno - črno žolno. Tukaj živi tudi močno ogrožena vijeglavka, ki si dupla ne izdolbe sama, sodi pa prav tako med žolne. Od večjih vrst velja omeniti še pogosto kanjo, ki sodi med ujede, ter lesno sovo. Oglašanje slednje bomo zagotovo slišali, če se bomo tukaj zadrževali v času mraka. V višjih predelih se bomo na samotnih poteh lahko srečah tudi z gozdnim jerebom, hsico ter celo divjo svinjo. Naj vam zaupava, da je bila na Dobrovljah opazovana tudi divja mačka ter celo ris, občasno pa se priklati še medved. Med sesalci so pogosti še veverice, ježi in srnjad. V obsežnih gozdovih živijo tudi dvoživke, najpogostejše so sekulja in navadni močerad, ki ga verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Z njim se bomo zagotovo srečah, če nas bo na našem izletu presenetil dež. Na Dobrovljah živijo tudi plazilci, ugotovljenih je bilo šest vrst, od tega tri kače. Nobena izmed njih ne sodi med strupenjače, zato si zaradi njih nikar ne belite glave. Najpogostejša vrsta je pozidna kuščarica, majhen rjavo obarvan kuščar, ki ga boste srečah na različnih osončenih mestih. Iz vsega napisanega sledi, da je kraška planota Dobrovlje z okohco izredno zanimiva. Tukaj bo še tako izbirčen obiskovalec našel kaj zase. Če ga ne zanimajo ptice, ga bodo mogoče pritegnile pestre barve različnih cvetlic, mogoče kraški svet ali ruševine gradu Žovnek, mogoče dobro ohranjeni gozdovi ah pa kaj drugega. Naravne danosti območja so enkratne, zato bi bilo škoda, da si jih ne bi ogledah. Da bi Dobrovlje postale nekohko bolj znane tudi širši javnosti in da bi se zavedli vrednot, ki jih skriva ta planota, je bila izdana tudi zloženka z naslovom Dobrovlje. Milan & Nuša Vogrin januar 2000 27 Nagradna križanka NRešitve križanke, objavljene v peti številki Utripa: MLINSKO-PREDELOVALNO-PODJETJE-KLASJE-CEIJE-KO-SI-NARAVA-IN-ZDRAVJE-SEŽETA-V-ROKE. Izid žrebanja: 1. Ljudmila Zagoričnik, Polzela 208, Polzela, 2. Marjanca Korez, Letuš 104, Šmartno ob Paki, 3. Angelca Klun, Velenjska 11, Žalec. Nagrade (sladke dobrote iz lastne proizvodnje) podarja KLASJE, MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CEIJE, d. d.. Izžrebanci se oglasite v našem uredništvu v ponedeljek, 31. januarja 2000. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa Savinjske doline, je Roman Brglez, pekarna, slaščičarna, bistro, trgovina, Vransko 17, nagrade pa so vredne 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križank (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov našega uredništva do 11. februarja 2000. januar 2000 Živimo z zemljo FEBRUAR - Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. - Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto. Ako pa jug, pa slabo. - Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena. - Kadar je na svečnico dež in na blaževo (3.) lepo, veliko jeseni vina bo. - Kadar Matija (24.) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. - Kar svečana ozeleni, se rado posuši. - Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, še hujša zima, a dobra letina nastane. - Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži. OKRASNI VRT Če še drži ta prava zima, je za rastline še najbolje. Z deli nikar ne hitimo. Če pa sneg skopni, je potem ravno sedaj čas, ko rastline umrejo za posledicami suše. Mraz namreč privzdigne zemljo in korenine, ki tako nimajo stika z zemljo in vlago, rastlina zato za posledicami pomanjkanja vode umre. Ko se temperatura dvigne nad 0°C, je priporočljivo, da posledice mraza preverimo in po potrebi zalijemo. Sicer pa bomo morali v vrtu najprej pospraviti in odstraniti posledice težkega snega in zmrzali. Če je prišlo do večjih poškodb, potem okrasno drevje obrežemo in ob temperaturi nad 0°C rane premažemo z zaščitnim premazom (npr. bayleton pasto), ki preprečuje vdor škodljivih glivic. Z obrezovanjem sadnega drevja počakajmo, dokler se temperature ne dvignejo nad zmrzišče. Pri redčenju pregostih poganjkov odstranjujemo predvsem bolne, prestrmo rastoče in v notranjost krošnje rastoče poganjke. Stara, zapuščena drevesa lahko korenito pomladimo. Zaradi zgodnjega odganjanja mora biti rez koščičarjev in jagodičevja končana do konca meseca. Pri temperaturah nad ničlo obrežemo tudi vinsko trto, tako žlahtne sorte kot tudi samorodnice. Če tla niso več zamrznjena, pregledamo predvsem mlajše trajnice in dvoletnice. Če jih je privzdignila zmrzal, jih po potrebi potlačimo in zalijemo. Redno pregledujemo shranjene gomolje in balkonske rastline, ki jih prezimujemo. Slednje po potrebi zalijemo in zaščitimo pred škodljivci (ušmi in pršicami). Krepko lahko obrežemo dature in jih pomladimo. Presaditi jih moramo v svežo prst. Odrezane poganjke pa lahko ukoreninite v vodi na sobni temperaturi in jih tako razmnožite. Prav tako lahko iz vršičkov predolgih pelargonij in bršljank še vzgojimo nove rastline. ZELENJAVNI VRT Tokrat se bomo najprej lotih izdelave dobrega načrta pridelave zelenjave v našem vrtu čez celo leto, da nam ne bo med letom kakšne zelenjave primanjkovalo ah pa je bomo imeh preveč. Najprej upoštevajmo naše prehrambene navade, vehkost vrta ter čas in sredstva, ki smo jih pripravljeni vložiti. Nima smisla gojiti zelenjave, ki je nihče v družini ne mara. Ob vsem tem pa moramo skrbeti tudi za ohranjanje in izboljšanje plodnosti tal. S pridelovanjem vrtnin, ki razvijejo razhčno globoke korenine, dosežemo zračenje in rahljanje vseh plasti tal. Pomembno je tudi kolobarjenje ah vrstenje rastlin drugo za drugo, s katerim preprečujemo tudi t.i. utrujenost tal. Ostanki korenin rdeče pese, špinače, blitve se med seboj ne prenašajo in v naslednjem lem zavirajo rast, s tem nižajo pridelek, več pa je tudi bolezni in škodljivcev. Tudi kapusnice ne smemo saditi drugo za drugo. Cvetače torej ne pridelujemo po zelju, kitajskem kapusu, brstičnem in listnatem ohrovtu. Tudi paradižnika ne pridelujemo po krompirju in papriki. Rastline, ki se medsebojno ne prenašajo, puščajo v isti globini ostanke korenin, v zemlji pa se zadržujejo iste bolezni in škodljivci, ki se v naslednjem lem zato, ker imajo dovolj hrane, še bolj množično razmnožijo. Pomembno je tudi, da vemo, da s pridelovanjem solatnic, čebulnic, kapusnic, plodovk in stročnic pospešujemo nastanek grudičastega zloga. Na sveže gnojene grede s hlevskim gnojem sadimo predvsem kapusnice in plodovke, na druge pa čebulnice, korenovke in stročnice. Če gnojimo vsako tretje leto s hlevskim gnojem, razdelimo površino na tri enake dele in izločino, tj. prostor, kjer rastejo trajnice. Na prvi tretjini ah poljini, ki jo dobro pognojimo s hlevskim gnojem, pridelujemo: zelje, ohrovt, cvetačo, brokoh, brstični in listnati ohrovt, paradižnik, jajčevce, zgodnji krompir, papriko, kumare, bučke, dinje, lubenice, zeleno, por, blitvo, špinačo in solato. Na drugi poljini, kjer smo gnojili lani, pa pridelujemo: čebulo, česen, šalotko, drobnjak, endivijo, radie, prezimno solato, korenček, peteršilj, mesečno redkvico, repo, podzemno kolerabo, hren, sladki komarček, rdečo peso, motovilec, kitajski kapus in črni koren. Na tretji poljini gojimo fižol za stročje in zrnje, grah, bob, lečo, čičeriko in enoletna kuhinjska zelišča, ki so bolj aromatična, če niso gnojena s hlevskim gnojem. Na izločino pa posadimo trajnice: rabarbaro, artičoke, beluše in trajna kuhinjska zehšča. Zelo dobro je vedeti tudi, kako soseščina rastlin vpliva na boljši pridelek. Če imamo poleg jagod posajen česen in poleg čebide korenje, preprečimo določene bolezni in škodljivce in dosežemo boljši pridelek. Več o tem in katere sorte posameznih vrtnin so najprimernejše za naše območje, pa v naslednji številki. Glede tekočih opravil pa veljajo še vedno večinoma ista dela kot v preteklem mesecu. Ob ugodnem vremenu si pripravimo tudi toplo gredo za prvo setev. Za prve sadike je potrebno sedaj v zabojčke, ki jih imamo na sobni temperaturi ah v rastlinjaku, posejati: - papriko (izbirate lahko sorte: kalifornijsko čudo-zeleno/rdeče barve, soroksari- najboljša za pripravo polnjenih paprik ter paradižnikova paprika rotund rumena ah rdeča, - zeleno (najboljša sorta je praška gomoljna zelena, ki naredi vehk gomolj, ima nežne hste in vehk pridelek, gomolji so primerni tudi za pripravo v francoski solati ah samostojno), - paradižnik (brez opore je sorta heinz, za pozen in obilen pridelek pa saint pierre, zelo zgoden in odličen pa je hibrid arleta FI in amethis Fl), - cvetačo (zelo zgoden je hibrid malimba Fl, sicer pa običajno na razpolago sorta snežna kepa). Če bo ugodno vreme, pa lahko sejemo tudi prve i solate (berivka, ameriška rjavka, mehkolistna majska S kraljica in krhkolistna ljubljanska ledenka in braziljan- j ka), rdeče redkvice (saxa ah promptes) in cvetače v j toplo gredo. Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. ; RAZKUŽEVANJE V vrtnarstvu, zlasti v rastlinjakih, nam ekonomski kriteriji narekujejo intenzivno rabo površin skozi celo leto. Dosledno upoštevanje kolobarja ni mogoče. Takšno enostransko pridelovanje na omejenih površinah povzroča prekomerno prerazmnožitev nekaterih škodljivih gliv (npr. Fusarium spp., Pythium spp., Sclerotinia spp., Phytophtora spp.) in talnih škodljivcev; zaradi enostranske uporabe herbicidov pa se v veliko primerih prerazmnožijo tudi določeni pleveli. Bolezni in škodljivci v tleh ter pleveli nam lahko povzroče veliko gospodarsko škodo. Izognemo se ji lahko z rednim in temeljitim razkuževanjem zemlje in substratov za sajenje. Metodi sta v osnovi dve, fizikalna - parjenje in kemična - s fitofarmacevtskimi sredstvi. Ne glede na izbrano metodo moramo že pred sterilizacijo tal upoštevati predpogoje, ki veljajo ne glede na izbran postopek: • sterilizacijo tal je potrebno časovno predvideti v predvideno vrstenje kultur; • vsaka sterilizirana tla so idealno gojišče za parazite vseh vrst saj s posegom izključimo naravno konkurenčnost talnih organizmov. Zato moramo posebej skrbeti za splošno higieno (neokuženo seme in sadike, čistoča orodja in prostora, vnos patogenov iz spodaj ležečih v zgornji, steriliziran sloj...); • tla je potrebno pred sterilizacijo globoko obdelati (po možnosti do globine 30cm) do drobno grudičaste strukture ter odstraniti ostanke rasthn. Para in kemična sredstva namreč ne prehajajo učinkovito v notranjost večjih zemeljskih grud ter v gomolje rasthn; • tla naj bodo pred sterilizacijo zmerno vlažna; • v istem lete ne smemo gnojiti s hlevskim gnojem. Parjenje tal S parjenjem tal uničimo v tleh živeče povzročitelje glivičnih in nekaterih bakterijskih bolezni, škodljivce in plevelna semena. Primemo je tako za za razkuževanje zemlje oz. substratov v kupih, kakor 38. seminar o hmeljarstvu Tudi v letu 2000 vas Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec vabi na 38. seminar o hmeljarstvu, ki bo 1. februarja 2000 v dvorani gasilskega doma v Žalcu. Seminar, ki ga organizira Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo, je namenjen pridelovalcem hmelja in vsem, ki so kakorkoli povezani s hmeljarstvom. Strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec ter zunanji predavatelji bodo udeležencem posredovah najnovejša spoznanja v hmeljarstvu. Namen omenjenega seminarja pa je nedvomno tudi izmenjava mnenj o najbolj hudih problemih, s katerimi se srečujejo pridelovalci hmelja. Ta način posredovanja informacij se je v preteklih letih izkazal kot zelo učinkovit, kar dokazuje številna udeležba vabljenih. Glavne teme 38. seminarja o hmeljarstvu so: • Slovensko hmeljarstvo na prelomu tisočletja • Tehnologija pridelave hmelja • Varstvo hmeljskih nasadov Če vas teme zanimajo, vas vabimo, da se nam pridružite. Prosimo, da se za seminar prijavite do vključno 26. januarja 2000 na naslov: IHP Žalec, Cesta žalskega tabora 2, 3310 Žalec, telefonska štefilka 715 - 214. Kotizacija za udeležence znaša 3.000,00 SIT in vključuje poleg pisnih materialov tudi prigrizke, osvežilno pijačo ter večerjo. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite in se aktivno vključite v razprave v uradnem delu seminarja ter se s strokovnjaki pogovorite o problemih v hmeljarstvu tudi na družabnem večeru. Za organizacijski odbor: Irena Friškovec Program zimskega izobraževanja Novosti pri letošnjem izobraževanju so organizirani, poglobljeni, večdnevni seminarji - tečaji, ki so organizirani za kmete celjske regije. To pa zato, ker je vedno več specializiranih kmetij, ki se intenzivno ukvarjajo z določeno pridelavo. Ker so seminarji dragi, udeležba pa je v eni občini premajhna, smo nekatera predavanja organizirah za več občin skupaj. Razdalje niso tako vehke, da jih ne bi zmogli. Za udeležbo na večdnevnih tečajih se obvezno prijavite vašemu svetovalcu ah na KSS Žalec. Za vse dodatne informacije pokličite KSS Žalec. Sedaj, pozimi je največ časa, da prisluhnete in se pogovorite s strokovnjaki. Tako Vam bo spomladi lažje pri delu in iskanju najboljše rešitve. Udeležite se predavanj in tečajev in se tako pridružite najboljšim. Kmetijska svetovalna služba Žalec mag. Zlatka Gutman Kobal univ.dipl.ing.Andrej Soršak Vpliv tehnologije pridelave na kakovost jabolk Hmeljarski dom Žalec 26.1.2000 ob 10. uri ga. Fanika Burjan Zdravilna zelišča Hmeljarski dom Žalec 29.1. 2000, ob 10. uri ing. Ciril Tinko Pridelovanje sladkorne pese Hmeljarski dom Žalec 2.2.2000, ob 10. uri Ustanovitev združenja pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije februar 2000 univ.dipl.ing. Peter Pšaker Mirna v hlevu Hmeljarski dom Žalec 23.2.2000, ob 10. uri strokovnjaki IHP Hmeljarsko predavanje Hmeljarski dom Žalec 1.3.2000, ob 10. uri ga.. Ruth Reš Podgornik Cvetje ob hiši in na balkonu Hmeljarski dom Žalec 8.3.2000, ob 10. uri univ. dipl. ing. Ivan Kodrič mag. Milan Žolnir Pridelava breskev in češenj Varstvo sadnega drevja Hmeljarski dom Žalec 15.3.2000, ob 10. uri TEČAJI: Strokovnjaki ZŽV Celje Reja drobnice Velenje 21.do 24. februar 2000 g. Vinder Plesni tečaj za člane DPM Petrovče januar, februar 2000 Strokovnjaki ZŽV Celje Tečaj iz govedoreje ZŽV Celje 22., 23. in 24.3.2000 KROŽKI: predsednice KO DKŽ Različni kuharski tečaji in izmenjava izkušenj po dogovoru s predsednicami KO DKŽ december, januar in februar 2000 INTERESNE SKUPINE: NOSILCI TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH ga.Sonja Kreslin Trženje na turistični kmetiji Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje januar 2000 PRIKAZI: ga. Darinka Felicijan Izdelava rož iz papirja Gasilski dom Gomilsko 19.2.2000, ob 10.00 uri univ. dipl. ing. Tatjana Pevec Postavljanje el. pašnih ograj kmetija april 2000 tudi tal v tophh gredah in rastlinjakih. Glede na potrebe obrata so na voljo različne izvedbe parilnikov, ki omogočajo optimalno prilagoditev konkretnim zahtevam. V splošnem je parjenje tal primernejše za manjše kohčine zemlje in površine tal, zato se za investicijo odločajo predvsem obrati s proizvodnjo v zaščitenem prostoru. Začetna investicija, stroški obratovanja (gorivo) in vzdrževanja so pri parjenju precejšnji, zato je pred nakupom potreben natančen ekonomski izračun, odločitev o parilnem sistemu pa naj temelji na natančnem pogovoru s strokovnjakom s tega področja. Temperatura, potrebna za sterilizacijo tal, ter čas učinkovanja pare sta odvisna od vrste patogenov v tleh. Za zatiranje običajnih bolezni zadošča dveurno urno segrevanje tal na temp. 7 "C, za izključitev virusov pa vsaj 90 “C. Nekatere preživitvene oblike gliv prežive celo segrevanje na 100 °C. V praksi zato uporabljamo pravilo, da mora biti za uspešno parjenje temperatura tal v globini 30-40 cm vsaj pol ure od 90 do 100 “C. Globina parjenja je v veliki meri odvisna od povzročitelja, ki ga zatiramo. S parjenjem, na primer, praviloma ne moremo zatreti povzročitelja uvelosti nageljnov (Prialophora), saj se le ta v tleh zadržuje vse do globine 80 cm ter po izvršenem parjenju vedno znova prehaja iz spodnjih, nerazkuženih plasti, v zgornje. Pri temperaturah, potrebnih za učinkovito parjenje, v tleh zatremo vse živeče organizme ter tlom tako za določen čas odvzamemo “samoobrambno sposobnost” in mikrobiološko živost. Ta se odraža na prehodnem povišanju vsebnosti prostega dušika v tleh kot rednem spremljevalcu parjenja tal. Zaradi škodljivih vplivov na rastlinske korenine v parjena tla sadimo neposredno po parjenju, v še topla tla (višja temperatura tal spodbuja rast korenin še preden se v tleh pojavi povišana koncentracija amonijaka), če pa to ni mogoče, je potrebno s sajenjem počakati 2-3 tedne po parjenju. V tem času mikrobi predelajo viške amonijaka, prav tako pa se v tleh zniža tudi vsebnost prostega mangana, ki pri parjenju prehaja v topno, rastlinam dostopno obliko, običajno prek meja toksičnosti za gojene rastline. nadaljevanje prihodnjič Andreja JEVNIŠEK, dipl. inž. agr. Savinjske doline Obvestila januar 2000 a m.imsR TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8.-19., SOBOTA 8.-12. ure, SERVIS: (pon. - pet.) 8.-12., 13. - 17. ure. BELA TEHNIKA PO PREVERJENO DOBRIH CENAH SUŠILEC PERILA WT641 BS SERVIS • POOBLAŠČENI SERVIS VORWERK • POPRAVILO VSEH TELEVIZORJEV, VIDEOREKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV CV»^' ZAMRZOVALNE SKRINJE 210 I 47.280 SIT 325 I 59.900 SIT TV GORENJE, EKRAN 70 cm SLIKA V SLIKI cena: 94.900 BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km VIDEOREKORDER SHARP 29.900 SIT REZERVNI DELI ZA: ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, ANTENE, ANTENSKI PRIBOR MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV O) NAROČILA PO telefonu: 710-0-710 ali 707-420 HVJIiSbA üfs.Jli BODITE Z NAMI TUDI [NJE SER VIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, S.p Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: -pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov HITRO • KAKOVOSTNO • V NUJNIH PRIMERIH TAKO/ IMIaaiMHMaiÉÉMMÉMMMaaaÉÉlÉMMlMMMMIIWMIi «g™8™ ■■■ |§f I/STI LQ I Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Tel.: 701-323 Mobitel: 0609 646-202 &0.0, PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251 OD OPEKE ... DO SREŠNIKA - in še mnogo več ...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! * AKCIJSKE CENE STREŠNIKA BRAMAC » DO 15 % POPUSTA ZA OSTALE IZDELKE IZ PRODAJNE PONUDBE *** NOVO *** NOVO *** • PRODAJA GOSPODINJSKIH IN TEHNIČNIH PLINOV • MEŠANJE JUBOVIH FASADNIH IN NOTRANJIH BARV. V SAM-u NISI NIKOLI SAM študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197, 71-00-600 • posredovanje dela za študente in dijake, naročanje napotnic tudi po telefonu, Delovni čas: fotokopiranu A4, I/O, 8 SIT, A4, barvno, 180 SIT, vezava fotokopij od 260 do 300 SIT. ***PRDDßdJÄ OKI iMUP ©BlLKiB© TÜ »M (ftOgDN^ROPEIIIfl SüWnfTNOH MG.*** PRODAJA STUDENTSKIH VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO: Z) 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570, D 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstave v kinu Žalec - kupončke za popust dobite v našem servisu. Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, STRAHOVNIKiloo Pogrebna služba - z dolgoletno tradicijo, - s konkurenčnimi cenami, - široko ponudbo storitev in opreme. Vrečarjeva a, Žalec tel.: 063/ 716-810 715-605 GSM: 041 425-620 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Ob 10-letnici poslovanja se Vam zahvaljujemo za zaupanje. L_ 24 UR Z A § E ® M A SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.0.0. TeL: 0631 ™;J33 ŽALEC Celjska c. 3/a, Žalec Mob.: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Po4|et§e za inženiring, trienjeN gostinstvo in turizem Reška ceste *7,3}U Prebold Tel.: OfcJ 70S V« 1*. Saks: ©bi 70S JO 13, GSM: 041 <>78 775 POGONSKE TRAKTORSKE GUME: 300/70 R 20 . .. 24.535,00 SIT S3 x ZO STO MIL . 13.263,00 SIT 360/70 R Z8 . . .38.130,00 SIT 11,Z 128..........Z4.840.00 SIT 1Z,4 128...........29.370,00 SIT 13,6 118 ......33.490,00 SIT 14.9 * Z8......37.SZS,00 SIT 16.9 118 ..... 44.36Z.00 SIT 4Z0/70RZ8 .. .54.641,00 SIT 18,4 X 30.........55.600,00 SIT 7SO IZO .......11.457,OO SIT IZ,4 X Z4..........19.130,00 SIT 11,Z 1Z4..........Z3.SZO.OO SIT 9,5 X 24..........ZI.787,00 SIT VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600 X 16..............6.5x6,00 SIT 750 X 16 .............10.123,00 SIT 380/70 R Z8 4X0/70 R Z8 480/70 R Z8 480/70 R 30 480/70 R 34 43.951.00 SIT 54.641.00 SIT 65.911.00 SIT 71.080.00 SIT 84.004.00 SIT 10,5 X ZO.......40.4X0,00 SIT Continental V VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 700 15 10 UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL PONUJAMO VAM . vinogradniške stebre . keramične ploščice . kopalniško opremo . jupol 151 . jubolin kit 25 kg za 950,00 SIT od 900,00 SIT/m’ dalje za 2.967,00 SIT 2.250,00 SIT KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM januar 2000 Kronika ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice PAVLE KAJTNA iz Griž se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala godbi Zabukovica in solistu za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku Planinskega društva, ZB Žalec, ZB Griže ter govorniku za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na pjeni zadnji poti. Mož Matija in sinova Brane in Bogdan z družinama. ZAHVALA Mimo, kot je živela, se je tudi poslovila naša draga mama, babica in prababica ANA VODOVNIK, roj. GOLOUH iz Gotovelj (13. 8. 1922 - 5. 1. 2000) Iskrena hvala doktorju Jernejšku, ga. sestri Cvetki, patronažni službi ZD Žalec - posebno ga. sestri Idi za zdravljenje in vsestransko pomoč pri težki bolezni. Hvala vsem, ki je v času bolezni niste pozabili. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na pjeni zadnji poti, darovali cvetje, svete maše, sveče in drugo pomoč. Iskrena hvala tudi gospodu dekanu za lepo opravljen cerkveni obred in lepe besede slovesa, pogrebni službi ROPOTAR, govornici, pevcem, trobentaču in zastavonošem. Se enkrat hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo spoštovali. Žalpjoči: vsi pjeni ZAHVALA Prvi dan novega tisočletja je zaspal dragi oče in dedek JOŽEF KOPRIVC iz Hausenbichlerjeve ulice 3 v Žalcu. Iskrena hvala sem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na pjegovi zadpji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče. Se posebej se zahvaljujemo kolektivom blagovnice Savipjka in Plime d.o.o., Garanta d. d. in patru Viktorju za obred. Vsem skuppj in vsakemu posebej, ki ste nam ob slovesu lajšali bolečino, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Marjana in sin Darko z družinama, Jelko z družinama in ostalo sorodstvo Mali oglas Mali oglas PRODAMO WIVO V OKOLICI PETROVČ, površine 60 arov, zelo ugodno. Informacije po tel.: 707-593. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata JANKA OREHOVCA iz Kamenč 17 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za darovane maše. Hvala pogrebcem, govorniku Franju Debelaku, pevcem in g. župniku Zidanšku za lepe poslovilne besede. Žalujoča sestra Mira POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL 063 720-003. 720-660. 7000-640 ZAHVALA Ob smrti dragega moža FRANCA OMLADIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom iz Zgornjih Gorč za darovano cvetje, sveče in za številno spremstvo na zadnji poti. Ujegovi iz Mozirja ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA BURKELCA iz Kaplje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter ga pospremili na zadpji poti. Posebej se zahvaljujemo Tekstilni tovarni Prebold, godbi na pihala, pevcem, pogrebcem ter govorniku Avgustu Dobrihu. Z bolečino v srcu se te bomo vedno spominjali vsi, ki smo te imeli radi. Žalujoči: žena Angela, hčerka Irena, sin Marjan z ženo Nado, vnuki Ksenja z Aljošem, Mateja, Davor in Tadej Delo, skrb in trpljenje bilo vsakdanje tvoje je življenje. Ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice OLGE SEVNIK iz Pongraca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej smo hvaležni osebju Zdravstvenega doma Žalec, godbi Zabukovica, sosedoma Bogdanič in Lubej, pogrebni službi Ropotar in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerki Zlatka in Ida ter sinovi Dolfi, Peter in Evstahij z družinami Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko sem jaz še tu...? Nositi moram to globoko rano molče, da mu ne zmotim večnega miru! ZAHVALA Umrl je nepozabni in ljubeči mož VLADISLAV HUDOURNIK (15. 6. 1935-24.12. 1999) V slehernem trenutku samote mi bo v globoko uteho spoznanje, da ste mojega Ladka in svojega sina, brata, svaka, strica, bratranca, botra in prijatelja imeli radi in ste ga tako spoštljivo pospremili na poti zadnjega slovesa, ga obsuli s cvetjem, darovali sveče in sv. maše. Najlepša hvala! Posebna iskrena zahvala velja dobrim sosedom in sorodnikom za požrtvovalnost ob lajšanju prvih trenutkov obupa ter za vso nadaljnjo tolažbo in sočutje, Jožici Ocvirk za čudovite poslovilne besede, župniku g. Francu Sercu za opravljen pogrebni obred in Pogrebni službi Morana Parižlje. Ohranite ga v lepem spominu, v mojem bo živel večno! Neutolažljiva žena Anica Vse za dom in družino si dajal, z lepim petjem si nas razveseljeval, na tvoje pridne roke in zlato srce ostane večen spomin. (žena Pavla) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in okija MIHAELA TERGLAVA iz Zgornjih Grušovelj 32, Šempeter se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ker ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene potrebe. Prisrčna hvala govornikoma ga. Ivanki Ropotar in g. Janezu Čobcu, moškemu pevskemu zboru Šempeter, cerkvenim pevcem, trobentarju g. Viliju Ograjenšku za čudovito odigrano žalostinko, praporščakom, Krajevni skupnosti Šempeter ter g. duhovniku Mirku Škofleku in pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Stana z družino, sin Boris z družino in vnuki Radovan, Damijan in Mateja z družinami Kronika januar 2000 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame AMALIJE HERODEŽ iz Sv. Lovrenca (2. 7. 1918-6. 1. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala Markičevi družini in družini Štrakl, govorniku g. Rudiju Hermanu, pogrebcem, pevcem, gasilcem, g. župniku Francu Sercu za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Za izjemno skrb pri zdravijemu se zahvaljujemo dr. Roščičevi in sestri Duški iz ZD Prebold. Žalujoči: vsi, ki so jo imeli radi V SPOMIN 4. januarja je minilo leto, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila IRENA JELEN BAŠA iz Velike Pirešice. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu z lepo mislijo v srcu. Vsi pjeni ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice MARIJE GOROPEVŠEK iz Kaplje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izrečena sožalja. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred. Hvala tudi pevcem, gasilcem iz Kapje vasi ter gospodu Dobrihu za lepe poslovilne besede. Še posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Prebold za pomoč pri lajšanju bolečin. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice MARIJE KVEDER iz Kasaz 105/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala pogrebni službi, govorniku za izrečene besede, godbi Liboje in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Žalujoči otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame MARIJE KAPUS, roj. ŠTRUKELJ, upokojene gostilničarke na Groblji, se iskreno zahvaljujemo Tenčevim sorodnikom, ki so nam bili ves čas v oporo, ter vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, maše in denar v dobrodelne namene. Prisrčna hvala Podbregarjevim, Rakovim ter Mojci in Damjanu za pomoč v tem težkem času. Hvala gospodu Valterju za poslovilni govor, gospodu župniku za pogrebni obred in pevskemu zboru za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedjja in pradedka RUDIJA SENČICA iz Gotovelj (4. 8. 1916 - 21. 12. 1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sokrajanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebcem, gospodu dekanu Zemljaku, pevcem, govorniku gospodu Jurharju in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Vsi nje80vi Saj ni važno, leto, dve ali tri, v mojem srcu vedno si, zato pot me vodi vedno tja, na Tvoj večni dom, kjer lučka večna Ti gori, v pozdrav prižgem še svečko Ti. V SPOMIN 27. januarja bodo minila tri leta, odkar si za vedno odšel na pot brez vrnitve, moj dragi mož PAVEL RANČIGAJ z Brega pri Polzeli. Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižgete svečko ali pa se s kakšno lepo mislijo spomnite nary. Najlepša hvala. Žena Marija ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in tete ANICE MIKEK - ZAJČEVE ANICE z Brega 21 pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Žalujoči: mož Zdravko ter nečaki Gojči, Marinka in Iztok V SPOMIN 30. decembra je minilo žalostno leto, odkar sem za vedno ostal brez drage žene ANICE OREŠNIK s Polzele. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in postojite ob njenem grobu ter prižigate sveče. Žalujoči mož MUan ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame GIZELE PETROVEC (1907- 1999) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pogrebcem in KS ter ZB Griže. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred ter govornikoma za poslovilne besede in pevcem. Zahvala tudi dr. Matjažu Lesjaku in sosedom Kotnik za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter svete maše in pokojnico pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerki Ida in Marija, sinovi Miro, Tone, Vinko, Ivan in Jože z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo ZAHVALA ob izgubi našega ljubega HORIJA KOČEVARJA iz Dolenje vasi pri Preboldu. V dneh slovesa smo spoznali, koliko ljubezni, prijateljstva in spoštovanja ste mu poklonili. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, izrekli sožalje in tolažilne besede ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebno hvala g. Francu Serecu, g. Rudyu Hermanu, pevcem in godbi TT Prebold, osebju Zdravstvenega doma Prebold in Splošne bolnišnice Celje ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Kristina, hčeri Barbara in Mateja z družinama, mama Justi, oče Drahomir in brat Janez z družino ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in starega očeta IVANA KLANČNIKA iz Gotovelj se iskreno zahvaljujemo vsem, Id ste nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se Lovski družini Žalec za organizacijo pogrebne slovesnosti in poslovilni govor, dekanu g. Branku Zemljaku za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste nam pomagali v času ryegove bolezni. Vsi njegovi Zanimivosti januar 2000 Savinjske doline Konjske dirke s sanmi Konjeniško društvo Mustang z Gomilskega je minulo nedeljo pripravilo prve dirke dvovprežnih in enovprežnih sani v Sloveniji. Pokrovitelj prireditve je bila Občina Braslovče, na njej pa je sodelovalo sedem konjeniških društev iz raznih krajev Slovenije. Pri eno- in dvovpregi je zmagal Silvo Lenko iz Tabora, član KD Mustang, pri dvovpregi je bil Anton Puncer iz Loke pri Mozirju drugi, pri enovpregi pa tretji, njegov sokrajan Jože Češnovar pa je bil pri dvovpregi tretji, pri enovpregi pa drugi. Najboljši trije so prejeli pokale. Prireditev naj bi postala tradicionalna, k čemur je prireditelja dirk spodbudilo tudi veliko število gledalcev. T.T. Snežak velikan Germadnikovi s Polzele že nekaj zim zapovrstjo postavljajo snežaka velikana. In kot da njihov snežak raste, saj je vsako zimo malo večji od prejšnjega. Letos je že tolikšen, da lahko kuka v strešne žlebove, drugo leto pa bo morda pogledal čez streho. Vsekakor pa imata s tem velikanom največ veselja domača fanta, ki jima pri postavljanju snežaka pomaga oče in še kdo. T. Tavčar Grega, kije že kar postaven fant, je drobiž za snežaka. Igre brez meja V nedeljo popoldne so bile v Ovčji jami pri Seneku na Polzeli igre brez meja na snegu. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Polzela s pomočjo Zveze športnih društev Polzela in Društvom aktivne mladine Polzela. Igre na snegu so se začele z vožnjo predšolskih otrok s tako imenovanimi krožniki, sledil je slalom z gorskimi kolesi, nato pa še vlečenje vrvi in tekmovanje parov v vožnji z zračnicami. Seveda ni bilo pomembno, kdo je najboljši, pač-pa predvsem veselo druženje. Glede na to, da so bile igre brez meja na snegu prvič, so privabile veliko udeležencev, še mnogo več pa gledalcev. T. T. Spremenljivi vremenski pogoji prinesli presenečenja Turistična agencija BEMI in avtomehanika AVTOURI iz Žalca sta tudi lani, na parkirišču pred MI - Lesnina v Levcu, organizirala tradicionalni 3-božično-novoletni avtoslalom. Tako kot oba prejšnja je tudi ta izvrstno uspel. Močno spremenljive vremenske razmere pa so prinesle vrsto presenečenj in neenake pogoje, ki so tudi krojili končne rezultate. Prejšnja leta je bilo na dan tekme običajno zelo mrzlo. Tokrat je bilo drugače, saj je zjutraj, ko so organizatorji postavljali progo, začelo deževati. Kislo, mokro in turobno vreme je bilo vse tja do pete ure popoldan, ko se je zjasnilo in ohladilo. Proga je nenadoma postala ledena in zaradi tega je kar nekaj dobrih tekmovalcev izgubilo možnost za visoko uvrstitev ali celo zmago. Tekmovanje se je pričelo ob 13. uri, ko je bil na vrsti uradni trening, že pred tem pa so imeli tekmovalci možnost prostega treninga, kar jim je omogočilo, da so se spoznali s progo, organizatorjem pa so merjenja bila kažipot za samo tekmo. Na njej je nastopilo kar 57 tekmovalcev iz različnih krajev Slovenije. Še največ pa jih je bilo iz Koroške, Šaleške in Savinjske doline pa iz Zasavja, Celja, Laškega in Ljubljane. Tekmovali so v 5 razredih. V prvem Trije najboljši v skupni razvrstitvi z organizatorko tekmovanja Mijo Berglez razredu so bili tekmovalci z avtomobili do 1000 ccm, v drugem od 1000 do 1500 ccm in v tretjem nad 1500 ccm. Četrti razred je vključeval nežnejši spol, vendar tekmovalke niso bile nič manj atraktivne in drzne od moških. V posebni, peti razred pa so sodili že bolj izkušeni tekmovalci, ki so tekmovali v posebej za tekmovanja prirejenih vozilih. Sledila je prva vožnja v konkurenci, za njo pa še druga, kjer so tekmovalci šli na progo v obratnem vrstnem redu. Že pri prvi vožnji so na mokrih in spolzkih tleh pokazali veliko spretnosti, druga vožnja pa je bila poglavje zase. Takrat so bili v prednosti vozniki, ki so šli na progo med prvimi, saj se je potem stemnilo in ohladilo in proga je postala prava drsalnica. Za tekmovalce, ki so tekmovali v teh pogojih, je to pomenilo dodatno mero spretnosti in natančnosti pri vožnji med keglji, za gledalce pa je to pomenilo še zanimivejšo tekmo. Kljub vremenskemu obratu pa so najboljši v večini primerov le ostali najboljši. Skupni zmagovalec z najboljšim doseženim časom je postal Primož Kostajnšek, sicer član ekipe SILVO-TRANS, drugo mesto si je privozil Janez Baš in tretje Mitja Jurak. V posameznih razredih pa so rezultati naslednji. V razredu I. je zmagal Friderik Brečko, drugi je bil Vlado Padežnik in tretji Branko Mesareč. V razredu II. je bil vrstni red enak kot pri skupnih zmagovalcih, na 5. mesto pa se je uvrstil Marko Jager iz Prebolda, sicer član ekipe organizatorja. V razredu III. je slavil Uroš Naprudnik, drugo mesto si je privozil Brane Žunko, tretje pa Urban Grajžl. Med ženskami ali v razredu IV. je bila najboljša Nevenka Merkač, drugo mesto si je privozila Nada Koritnik, tretje pa Andreja Snedič -Jurak. V razredu V. je slavil Rado Romih, drugi je bil Branko Mesareč, tretji pa Janko Špeh. To mesto je za las zgrešil Uroš Berglez, sicer organizator tekmovanja. Ob koncu velja še zapisati, da je ta športno-turistična prireditev prijetna popestritev v prednovoletnem času in bi ji veljalo bolj prisluhniti. Vsem, ki so jo kakorkoli pomagali pripraviti, še posebno pa AMTK Velenju za pomoč pri izvedbi, MI - Lesnini za prireditveni prostor, podjetju ARAL in Občini Žalec za finančno pomoč ter gasilcem in Žalca se Turistična agencija Bemi in avtomehanika Avtouri iskreno zahvaljujeta. D. Naraglav Na pragu 120-letnice Žalski gasilci so se v soboto sestali na 119. občnem zboru. Iz poročil predsednika PGD Žalec Francija Naraksa in poveljnika Jaka Ugovška je razvidno, da je bilo delo 85 operativnih gasilcev in 45 mladih članov marljivo in uspešno. Kot je povedal predsednik, žalske gasilce ves čas odlikuje zagnanost k boljšemu, uspešnejšemu in učinkovitejšemu delu. Skrb za vzgojo mladih in strokovno izpopolnjevanje gasilcev operativcev kažeta na to, da se še kako zavedajo dejstva, da z mladimi zagotavljajo kontinuiteto delovanja gasilstva ter da lahko le strokovno usposobljen gasilec zagotavlja hitro in uspešno pomoč. Žalski gasilci so lani sodelovali pri več kot 46 požarnih in drugih intervencijah. Največji požar zadnjih nekaj deset let je bil prav lani, ko je v Šempetru zgorelo skladišče hmelja s sušilnico. Tečaj za gasilca je v preteklem lem končalo osem članov, na raznih hitrostnih tekmovanjih pa so osvojili 20 pokalov. V program dela za letošnje leto -na pragu praznovanja 120-letnice -so si kot glavno nalogo zadah nabavo novega, sodobnega gasilskega vozila. Na sobotnem občnem zboru so za novega poveljnika izvolili Miroslava Lovreka in članom društva za operativno delo podelili 45 značk. Delo žalskih gasilcev sta pohvalila tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok. T. Tavčar Ko prrič V (eto dva tisoč sem se prebudita Ko prvič V teto dva tisoč sem se prebudita, na Veliko stvari iz teta tisoč devetsto devetindevetdeset sem se spomnita. Te bile so: stabe,dobre, tepe,grde,zanimive,grozne, krasne,blazne stvari, kot skrinja, potna različnih dragocenosti. A zdaj ne mislimo Več za nazaj, kaj se nam je zgodilo, kaj se nam je pripetilo, pomislimo,kaj dogaja se sedaj ! Športniki tekmujejo, smučarji na smučeh po strminah drvijo, skakalci V zraku na smučeh lebdijo, bordarji se po strmini Valijo, sankači pa V miru na sankah sedijo. Kaj pa ostati ? Delavci ob strojih stojijo in se zaradi plač jezijo, direktorji pa se temu samo smejijo ter gledajo, kako še lahko denar dobijo. Babice in dedki pred televizijo sedijo, V mehiške nadaljevanke strmijo, se zaradi reklam jezijo. Starši, kot Vedno, za otroke skrbijo. Otroci pa se zopet učijo ! A živali, kaj počnejo ? Okoli hiše skakljajo, z repki in perjem migljajo, hrano in ljubezen nam dajo. Tako ugotovimo,da je življenje kot Voda, ki teče bistro, hitro in gladko. Eva Pantelič, 8.a, OŠ Polzela TIKA cmmm Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Grevvenbroicha 9 ùhmona Q/uxlyòi i./i. tel. 063/415-068 OKULISTIČNI PREGLEDI v četrtek, 24. 2. 2000 NOVA KOLEKCUA SONČNIH OČAL. Z nami do boljšega vida! Če niste iz občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče ali Vransko, lahko UTRIP Savinjske doline tudi naročite. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/710-23-80, faks: 063/710-23-81, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Ivan Jošt, Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Mojca Cestnik, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič. oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d,. Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov.