ZADRUGA V PRAGERSKEM Marija Lubšina Tušek 102Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S ZADRUGA V PRAGERSKEM Marija Lubšina Tušek ⁞ Prispevki: Monika Arh, Matjaž Mori, Borut Toškan 102 Zadruga v Pragerskem  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorica Lektorici  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Marija Lubšina Tušek  ⁞Nina Krajnc (slovenščina) urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Center za preventivno arheologijo  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Poljanska 40, SI–1000 Ljubljana Prevod  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞marija.lubsina@zvkds.si  ⁞Maja Sužnik in likovna urednica  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica Ostali avtorji  ⁞Matija Črešnar, član Oblikovanje in prelom  ⁞Monika Arh  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Nives Zupančič  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Center za preventivno arheologijo  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞Poljanska 40, SI–1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞monika.arh@zvkds.si  ⁞Vanja Celin Izdajatelj  ⁞Matjaž Mori Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Danilo Cvetko, Matjaž Mori,  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Center za preventivno arheologijo Marija Lubšina Tušek  ⁞Poljanska 40, SI–1000 Ljubljana Zanj  ⁞matjaz.mori@zvkds.si Fotografije – terenski posnetki  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Marija Lubšina Tušek  ⁞Borut Toškan  ⁞Inštitut za arheologijo, Terenske risbe  ⁞Znanstvenoraziskovalni center SAZU  ⁞Vesna Bandelj, Marija Lubšina Tušek  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞borut.toskan@zrc−sazu.si Vektorizacija terenskih risb  ⁞Robert Lebar, Danilo Cvetko, Matjaž Mori Recenzentke  ⁞Alenka Tomaž Načrt najdišča  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Marija Lubšina Tušek, Danilo Cvetko,  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Matjaž Mori  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper Risbe predmetov  ⁞alenka.tomaz@fhs.upr.si  ⁞Samo Ohman, Marija Lubšina Tušek  ⁞Martina Blečič Kavur Računalniška obdelava risb predmetov in  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Fakulteta za humanistične študije, postavitev tabel  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Marko Reš, Tamara Strmšek, Nataša Svenšek,  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper Monika Arh  ⁞martina.blecic.kavur@upr.si Fotografije predmetov  ⁞Irena Lazar  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Računalniška obdelava fotografij predmetov  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević, Monika Arh  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞irena.lazar@fhs.upr.si Ljubljana, 2022  ⁞Špela Karo Spletna izdaja  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Center za preventivno arheologijo Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah  ⁞Poljanska 40, SI–1000 Ljubljana Slovenije so brezplačne.  ⁞spela.karo@zvkds.si http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 128412931 ISBN 978-961-7169-32-4 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski opis pokrajine in lega najdišča 6 3⁞ Arheološka, kulturnozgodovinska podoba prostora 8 4⁞ Metodologija in potek arheoloških raziskav 14 5⁞ Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav 21 ⁞ 5.1 Stratigrafska slika najdišča 21 ⁞ 5.2 Faza 1: prazgodovinska poselitev 23 ⁞ 5.3 Faza 2: rimskodobna poselitev in rimska cesta 29 ⁞ 5.4 Faza 3: zgodnjesrednjeveška poselitev 33 ⁞ 5.5 Faza 4: moderno obdobje 34 6⁞ Gradivo Monika Arh, Marija Lubšina Tušek 35 ⁞ 6.1 Faza 1: prazgodovinsko obdobje 35 ⁞ 6.2 Faza 2: rimsko obdobje 37 ⁞ 6.3 Faza 3: zgodnjesrednjeveško obdobje 38 ⁞ 6.4 Najdbe iz ornice 39 7⁞ Analize 40 ⁞ 7.1 Radiokarbonska analiza Marija Lubšina Tušek, Matjaž Mori 40 ⁞ 7.2 Arheozoološka analiza Borut Toškan 41 8⁞ Zaključek 42 9⁞ Zadruga near Pragersko 44 10⁞ Literatura Marija Lubšina Tušek, Monika Arh 46 11⁞ Katalog struktur in stratigrafskih enot 51 ⁞ 11.1 Plasti 51 ⁞ 11.2 Prazgodovina 52 ⁞ 11.3 Rimska doba, rimska cesta 64 ⁞ 11.4 Zgodnji srednji vek 66 ⁞ 11.5 Moderno obdobje 70 12⁞ Katalog gradiva Monika Arh 71 1Uvod Arheološko najdišče Zadruga leži na polju zahodno obdobja in zgodnjega srednjega veka ter posamične najd-ob naselju Pragersko, pod novim cestiščem Obvozni- be iz novega veka. Prečno sondiranje trase rimske ceste ce Pragersko in ob cesti za naselje Pragersko pri Pra- (sektor 2) je pokazalo značilno gradnjo cestišča na mokrih gerskem gradu s kmetijskim posestvom Perutnine Ptuj, tleh Dravskega polja, na levem obrežju potoka Polskave, d.o.o., oziroma stare Zadruge, po kateri je bilo najdišče z več prodnatimi nasutji in obcestnimi jarki (Lubšina Tušek poimenovano. 2006, 168). V skladu s predpisano metodologijo za Avtoceste v Sloveniji Odsek rimske ceste na obravnavanem območju, z imenom (Arheologija na avtocestah Slovenije I, Metode in postopki, Spodnja Polskava – Rimska cesta Celeia–Poetovio, je razgla-Ljubljana: SAAS 1994), ki je bila uveljavljena tudi pred izgra- šen za kulturni spomenik lokalnega pomena (Odlok o raz- dnjo glavne ceste G1–2, odsek 1290: Slovenska Bistrica–Haj- glasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino dina, pododsek Obvoznica Pragersko, sta bila v letu 2000 Slovenska Bistrica, Ur. l. RS, št. 23/2013–852), z evidenčno na osnovi idejnega projekta Darsa izpeljana površinski in številko EŠD 15301 v Registru kulturne dediščine Republike podpovršinski pregled zemljišč (Djurić 2000; Djurić 2001a). Slovenije (RKD). Območje večobdobnih naselbin, le delno Na območju potencialnega arheološkega najdišča Zadru-raziskano pod novo zgrajenima cestama, je bilo leta 2005 ga je bil potrjen potek glavne rimske ceste Celeia–Poetovio vpisano v RKD kot Pragersko – Arheološko najdišče Zadru- (Via publica Aquileia–Poetovio–Sirmium), na površini viden ga, EŠD 20165, in je bilo prav tako leta 2013 razglašeno za kot proga proda in pod površino z ostanki prodnih nasutij, spomenik lokalnega pomena v občini Slovenska Bistrica. sočasnih ali starejših objektov pa na osnovi redkih površin- skih najdb odlomkov prazgodovinske in antične keramike ni bilo mogoče ugotoviti (Pahič 1984, pril. 4; Djurić 2001b, 1–2). Predpisana sta bila arheološki nadzor med gradnjo obvo- znice Pragersko in priključne ceste Pragersko na območju najdišča ter strojno sondiranje z dokumentiranjem na trasi rimske ceste (Djurić 2001b, 2). Arheološki nadzor in dokumentiranje arheoloških ostalin med gradnjo (pogodba DARS 452/2004 in ZVKDS OE MB 528/04 za celotno traso) je na najdišču Zadruga izvajala ar- heološka ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slove- nije OE Maribor pod vodstvom arheologinje Marije Lubšina Tušek. V ekipi sta se kot arheološki tehnici izmenjavali Vesna Bandelj in Jasmina Majcen ter trije delavci, študenti iz Ptuja in okolice. Arheološka dela na najdišču so potekala v več etapah, prav tako tudi dela izvajalcev zemeljsko-gradbenih del, in sicer v drugi polovici februarja, marca, maja in avgusta 2004. Ob- močje gradbenih posegov in arheološkega dokumentiranja na najdišču je bilo razdeljeno na dva sektorja. Sektor 1 je označeval območje trase nove ceste Obvoznice Pragersko in sektor 2 območje širitve priključne, nekdanje magistral- ne ceste v Pragersko iz smeri Slovenske Bistrice. Odkrite so bile arheološke ostaline naselbin iz prazgodovine, rimskega Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 5 2Geografski opis pokrajine in lega najdišča Arheološko najdišče Zadruga (EŠD 20165) leži na se- verovzhodnem delu Republike Slovenije, na jugozaho- dnem delu Dravskega polja in na zahodnem delu na- selja Pragersko. Leži na zemljiščih polja med naseljem Pragersko in Pragerskim dvorom s posestvom Perutnine Ptuj, ob glavni cesti Slovenska Bistrica–Hajdina oziroma na delu Obvoznice Pragersko in zahodne ceste v Pra- gersko (sl. 1–4). V upravnem smislu sodi v občino Slo- venska Bistrica, kjer leži na njenem vzhodnem robu, in v katastrsko občino Spodnja Polskava. Najdišče leži na nadmorski višini 251 m (Pragersko), na ravnini Dravskega polja (Žiberna 2010, 61, op. 1), ki ga na 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. zahodu omejuje Pohorje, na severovzhodu reka Drava in Slovenske gorice, na jugovzhodu Ptujsko polje ter na jugu Haloze, Dravinjske in Podpohorske gorice. Obravnavano območje pripada dvema geotektonskima enotama, to sta Vzhodne Alpe in Panonski bazen. Pohorje je del Vzhodnih Alp, zgrajenih iz predneogenih metamorf- nih kamenin, ki jih predirajo magmatske kamenine, vse pa so ponekod prekrite s terciarnimi sedimenti, na vzhodnem obrobju s posameznimi permotriasnimi, zgornjetriasnimi in zgornjekrednimi sedimenti. Pogreznjene predneogene ka- menine Vzhodnih Alp in Karavank iz mladopaleozoiskih in mezozojskih skladov predstavljajo tudi podlago Panonske- ga bazena in večjega območja mlajšeterciarnih sedimentov. Neotektonski premiki so povzročili nastanek več tektonskih enot: Slovenskih goric, Haloz in Dravinjskih goric, zgraje- nih iz mlajšeterciarnih sedimentov miocenske in pliocenske 2 Položaj arheološkega najdišča Zadruga na geografski karti; starosti. Med njimi in Vzhodnimi Alpami je t. i. mariborsko– vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo ptujska pliokvartarna udorina, zapolnjena s kvartarnimi se- 1 : 100 000. dimenti v obliki rečnih, predvsem dravskih naplavin proda, peska in gline, ki predstavljajo geološko podlago Dravskega pašniško in stepsko obliko vegetacije, razvito verjetno pod polja. V akumulirani material na vzhodnem delu Dravskega vplivom velikih čred subarktičnega živalstva, saj odstopa od polja je reka Drava vrezala več teras pleistocenske in holo-würmskega subarktičnega gozda, tajge, ki je poraščal te- censke starosti, ki so iz proda, peščenega proda, peska, me- danje območje Slovenije. Med Račami, Stražgonjco in Spo- lja in peščene gline. Na zahodnem in jugozahodnem delu dnjo Polskavo sta v povirju potokov Prednica, Reka in Črnec Dravskega polja, med Mariborom, Pragerskim in Dravinjskivečji območji barjanskih meljasto-glinastih organogenih mi goricami, so vodotoki s Pohorja na peščeno prodnato sedimentov (Meze 1975, 32–37; Šercelj 1975, 37–40; Rako-podlago odložili do 8 metrov debel sloj sive do sivorjave vec 1975, 40–42; Duhovnik 1983, 483–489; Mioč, Žnidarčič peščene gline, ponekod s tankimi lečami peščenega pro-1989, 12–16; Geološki zavod Slovenije, Osnovna geološka da (sl. 5). Več analiziranih vzorcev gline je vsebovalo zrna karta Slovenije, Lista Maribor in Leibniz: https://biotit.geo-peloda vegetacije toplejšega interstadiala v würmu, ki kaže -zs.si/ogk100/). Pohorski potoki so na prehodu v ravnino 6 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 3 Lokacija raziskanega dela arheološkega najdišča Zadruga 5 Položaj arheološkega najdišča Zadruga na geološki karti; na trasi glavne ceste G1-2, odsek 1290: Slovenska Bistrica− podlaga OGK SFRJ, list Maribor, Leibnitz; ©GURS. Merilo Hajdina, pododsek Obvoznica Pragersko; podlaga TTN 1 : 10 000. 5000, list I261300 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 10 000. Žiberna 2010, 62–63, 66). Glinasto-ilovnato podlago prekri- vajo oglejena tla oziroma hidromorfne prsti, kot so fluvisoli, glejsoli (amfiglej, zaradi vpliva podtalne in poplavne vode in srednje močen do močen hipoglej– prekomerno vlažna tla) in hidromeliorirane prsti – kultisoli, antropogene prsti, nastale z izsuševanjem (Stritar 1983, 494–495; Vovk Korže, Lovrenčak 2004, 45–53; Žiberna 2010,63, 66–68). Obsežni izsuševalni posegi v sedemdesetih in osemdese- tih letih 20. stoletja so območje izgonske pokrajine in čreti močno spremenili. Zaplavljene in zamočvirjene gozdove in travnike (Titl 1980, 523; Titl 1983, 27–28) so zamenjali travniki in obsežne njivske površine s suhimi in zbitimi tlemi. Zaradi intenzivnega poljedelstva je podtalnica degradirana, zmanj- šala pa se je tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst (Žiber- na 2010, 68). Naselja se nizajo večinoma na zahodnem in 4 Lokacija raziskanega dela arheološkega najdišča Zadruga na Franciscejskem katastru; podlaga SI AS 177, list CRC505g južnem obrobju Dravskega polja ter na prehodu izgonske E06; ©Arhiv Slovenije, ©DARS. Merilo 1 : 10 000. pokrajine in čret v prodnat svet Dravskega polja. Prager- sko kot središče območja se je razvilo na križišču prometnih odlagali droben material, peščeno ilovico, melj in pesek, nji- poti, železnice ter z opekarskim obratom z izkoriščanjem hove struge pa so se dvignile nad okolico (izgonska struga) naravnih ležišč gline in ilovice. in oblikovale značilno izgonsko pokrajino. Južno in jugo- vzhodno, kamor odteka večina potokov, med njimi Reka, Črnec, Polskavski potok, Polskava in Devina, so zaradi manj- šega vodnega pretoka, občasnih poplav, zastajanja vode in visoke podtalne vode nastali mokrotni in močvirnati čreti. Kjer se plasti glinasto-ilovnatih nanosov izklinijo in pride na površje prodnata osnova, večina izgonskih potokov poni- kne. Osrednji del Dravskega polja je zato bogat vir pod- talnice in pitne vode (Radovanovič, Varl, Žiberna 1996, 91; Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 7 3Arheološka, kulturnozgodovinska podoba prostora Obravnavana pokrajina Dravskega polja, kjer leži najdi- pri Šoštanju, Potočka zijalka nad Solčavo, jama Špehovka v šče Zadruga, in valoviti svet goric med Pohorjem, Bo- soteski Pake; Brodar, Osole 1979, 159–194). Domnevati je, čem in Halozami, sta prehodno ozemlje med ravnicami da so se posamezne skupine tedanjih lovcev in nabiralcev Podonavja na severovzhodu in osrednjo Slovenijo ter gibale tudi na območju Dravskega polja, podpohorskih in italskim polotokom, ki ga je na osnovi najdb, raziskav in Dravinjskih goric. Možno je pričakovati odkritje sledov nji-objav do osemdesetih let 20. stoletja arheološko opisal hovih dejavnosti in nekaterih uporabnih predmetov. arheolog Stanko Pahič (ANSl 1975, 309–313; Pahič 1983, V vrtinah na trasi avtoceste pri Slovenski Bistrici in v odkopih 39–90). Del območja je v novejšem času z arheološki-gline pri Pragerskem je bilo v nekaterih würmskih sedimen- mi zapisi predstavljen tudi v Zborniku občine Kidričevo tih palinološko ugotovljeno, da je to območje takrat name- (Tomanič Jevremov 2010, 78–87; Vomer Gojkovič 2010, sto subarktičnega gozda poraščalo pašniško ali stepsko gr-88–103). Od šestdesetih do konca osemdesetih let 20. movnato rastlinje, verjetno zaradi zadrževanja in prehrane stoletja sta se na zahodnem in južnem delu Dravskega velikih čred bizonov in turov. Za ostanke oglja v plasteh ni polja izvajali melioracija obsežnih površin in regulacija bilo mogoče ugotoviti ali so posledica naravne ali človekove vodotokov, vendar večinoma brez prisotnosti arheolo-dejavnosti, morda za vzdrževanje dobre paše lovnih živali ške stroke na območjih izven takrat znanih arheoloških (Šercelj 1975, 39; Pahič 1983,41–43). lokacij, kot sta območji gomil v Stražgonjci (EŠD 6504; Mikl 1962, 235) in v Sp. Jablanah (EŠD 6472; Tušek 1986, Najstarejše arheološke najdbe z ožjega območja najdišča 46). Pomembne spremembe v razumevanju arheološke Zadruga predstavljajo posamične najdbe glajenega ka-dediščine v prostoru, novelirane zakonodaje, nove me- mnitega orodja iz Stražgonjce, Črešnjevca ter Spodnje in tode in tehnike analize prostora ter varovanja dediščine Zgornje Polskave, ki sodijo v čas mlajše kamene in bakre-v projektu izgradnje državnega avtocestnega omrežja ne, eneolitske dobe (Pahič 1983, 43–45; Lubšina Tušek 1993, (Djurić 2004, 7–24), katerega del je bila tudi t. i. obvo-107, 125–126, t. 16: 4, t. 25: 6–10). Ostaline naselbin iz bakre- znica Pragersko, in pri drugih posegih v prostor so na ne dobe so bile odkrite na večobdobnih najdiščih na trasi ožjem območju Pragerskega poleg znanih sedmih naj-nove obvoznice Pragersko, in sicer na najdiščih Zadruga v dišč in trase rimske ceste Celeia–Poetovio po letu 2000 Pragerskem (EŠD 20165), Cediljeki (EŠD 15552) in Gmajna z doprinesle k odkritju devetih novih arheoloških najdišč, lokacijo Gorica (EŠD 15555) v Spodnji Gorici ter Lavše v Stra-med drugim tudi najdišča Zadruga. Zaradi zgoščenosti žgonjci (EŠD 15554) (Dokumentacijski arhivi teh najdišč na in pestrosti arheoloških najdišč od prazgodovine na-ZVKDS CPA v pripravi za objavo; Djurić 2003, 241; Lubšina prej in drugih zvrsti kulturne dediščine smo se omejili Tušek 2003, 170–172). Na omenjenih najdiščih in na najdi-le na prikaz najbližjih obravnavanemu najdišču Zadruga šču Žutreki v Gaju pri Pragerskem (EŠD 15553) so bili odkriti (sl. 6). ostanki stavb in materialno gradivo iz zgodnje, srednje in mlajše bronaste dobe oziroma zgodnje faze kulture žarnih Na tem območju še ni odkritih arheoloških najdb, ki bi naka- grobišč (Lubšina Tušek 2003, 106–107; 133–134; 283–284). Iz zovale sledi človeške poselitve iz obdobij paleolitika oziroma starejših faz kulture žarnih grobišč (Bd D–Ha A) poznamo starejše kamene dobe. Nedaleč v soseščini so znani sledovi več gospodarskih enot na najdišču Dolge njive v Stražgonj-bivanja paleolitskih ljudi na odprtih prostorih (npr. Punikve ci (EŠD 15556; Lubšina Tušek 2003, 122–123; Žižek 2005). vzhodno od kraja Ivanec, Novi Golubovec, Martijanec) in v Okvirno v čas zgodnje in pozne bronaste dobe sodijo na-jamah v hrvaškem Zagorju, npr. Vindija pri Donji Voći, Krapi- selbinske ostaline z najdišča Med cestami pri Šikolah (EŠD na, Velika pećina pri Goranecu, Vilenica pri Novem marofu, 15557; Lubšina Tušek 2003,183–184). Varaždinske Toplice – Gradišće (Vukotić 1967, 9–24; Malez 1979a, 83–102; Malez 1979b, 277–295; RANSZHr 1990, 58, Približno 700 metrov vzhodno od ostalin prazgodovinskih 84, 100, 50, 65, 51, 91, 94), pa tudi preko prehodnih Ha-naselbin na Zadrugi so bili leta 1963 pri sondiranju trase loz v slovenskem alpskem predgorju (npr. Mornova zijalka rimske ceste Celeia–Poetovio, na takratni parceli 792/17, 8 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 6 Kulturna krajina območja: 1 Rimska cesta Celeia−Poetovio, 2 Pragersko, 3 Stari log pri Pragerskem – Villa rustica, 4 Črešnjevec – gomilno grobišče Gomilce, 5 Leskovec, 6 Sp. Polskava – gomilno grobišče Velenik, 7 Sp. Polskava – rimskodobna gomila Velenik, 8 Sp. Polskava – prazgodovinska gomila Velenik, 9 Sp. Polskava – grad Frajštajn, 10 Sp. Polskava – Vas, 11 Pragersko – Dvorec, 12 Pragersko – Zadruga, 13 Gaj pri Pragerskem – Žutreki, 14 Sp. Gorica – Cediljeki, 15 Sp. Gorica – Gmajna, 16 Stražgonjca – Lavše, 17 Stražgonjca – Dolge njive, 18 Stražgonjca – Gomila, 19 Stražgonjca – Gmajna, 20 Šikole – Med cestami, 21 Pongrce, 22 Zg. Jablane – Praponce, 23 Sp. Jablane – Stari travniki; podlaga: Geodetska uprava Republike Slovenije, Državna topografska karta, stanje 2021, vir podatkov: https://egp.gu.gov.si/egp/, ©GURS. Merilo 1 : 50 000. k. o. Spodnja Polskava na severnem obrobju naselja Prager- travnikih pri Spodnjih Jablanah (EŠD 6472; ANSl 1975, 315; sko in v nekdanjih tleh pod gramoznim cestiščem, odkriti Teržan 1990, 348). odlomki prazgodovinskih posod in piramidalne uteži (Pahič Arheološke najdbe iz mlajše železne dobe poznamo na 1965, 182), ki jih je Stanko Pahič opredelil kot ostaline žele-obravnavanem območju zaenkrat le z najdišč na trasi pra- znodobne poselitve (Pahič 1978, 191–192, sl. 2: profil št. 5, t. gerske obvoznice, raziskanih v letu 2002, in sicer keltsko 22: 19, 20) (sl. 19). naselbino z lokacije Gmajna na Lavšah v Stražgonjci in ver- V starejšo železno dobo datirata posamezen žgan pokop jetno njej pripadajoče grobišče z žganimi grobovi na najdi-37/2004 z vzhodnega roba najdišča Med cestami pri Šikolah šču Med cestami v Šikolah (Lubšina Tušek 2003, 134, 184). (Arhiv najdišča na ZVKDS CPA v pripravi za objavo) in plitvo Najbližja, iz okolice Slovenske Bistrice znana najdba zlatnika vkopana skupina keramičnih posod z nekaj drobci žganih Aleksandra III. Makedonskega, kovanega v 2. stoletju pr. n. kosti na najdišču Lavše v Stražgonjci, pri čemer gre morda št., je dokaz načina trgovanja in gibanja med enim od kra-za poškodovan gomilni pokop (Lubšina Tušek 2003, 171). jinskih keltskih središč v celjski kotlini in ptujskim svetom ob V starejšo železno dobo sodita razkopana gomila v Stra-Dravi (ANSl 1975, 311, 316–322; Pahič 1978, 130; Pahič 1983, žgonjci, po Pahiču opredeljena v stopnjo Ha C (EŠD 6504; 55). ANSl 1975, 309; Pahič 1983, 42, 54; Tomanič Jevremov 2010, Prazgodovinsko krajino je prepletala mreža poti, ki so po-80), in gomila z žganim pokopom v kamniti grobnici na se- vezovale naselja ter druge prebivalcem pomembne točke verovzhodnem delu grebena Velenika zahodno od Spodnje v okolici, z oddaljenimi kraji pa jih je povezovala trgovska, Polskave (Pahič 1967, 116–117; ANSl 1975, 309), opredeljena t. i. jantarna pot. Bolj ali manj v njenem koridorju so Ri-v stopnjo D1 po Kossakovi kronologiji halštatske dobe ozi- mljani že kmalu po tem, ko je tudi naša pokrajina kot del roma v njeno III b stopnjo na Štajerskem po Teržanovi (EŠD Noriškega kraljestva okrog leta 15 pr. n. št. prešla pod okrilje 6906; Teržan 1990, 119–120, 351–353, sl. 26, t. 71: 1–18). Arhe-rimskega cesarstva, oziroma po dograditvi ceste iz Akvileje ološko še nepreverjeni, morda starejšeželeznodobni, sta dve do Emone in po panonskem uporu, najkasneje v 2. desetle-dobro ohranjeni veliki gomili sredi nekdanje črete v Starih tju n. št., preko Celeje ( Celeia), Stranic ( Lotodos), Čadrama/ Sp. Grušovja ( mansio Ragando) in našega obravnavanega Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 9 območja, kjer naj bi bila obcestna postaja Pultovia, do Pe- železniški progi Pragersko–Ptuj–Ormož, odkriti naselbinski tovione in nato naprej proti vzhodu, zgradili eno od glavnih plasti iz prazgodovinske in rimske dobe (EŠD 30074; Jova-državnih vojaških in civilnih cest: via publica Aquileia–Poeto- nović, Olić 2010). V Starem logu pri Pragerskem, ob potoku vio–Sirmium (ANSl 1975, 309, 311, 315; Pahič 1969, 311–335; Devina, je 2 metra visoka in 20 metrov široka vzpetina z Pahič 1983, 55–57; Pahič 1984, 284–287; Jevremov 1972, odkritimi kamnitimi temelji opredeljena kot ostalina rimske 162–163; Šašel 1975, 74–99; Lubšina Tušek 2006, 168–171; vile rustike ( villa rustica) (EŠD 6893; Pahič 1965, 166; Pahič Tomanič Jevremov 2010, 79–87; Vomer Gojkovič 2010, 101; 1983, 63). V jugovzhodnem Veleniku, na gozdnem grebenu EŠD 15301, 6886, 6511). Ob njej je bilo odkritih več rimskih zahodno od Spodnje Polskave, so bile ostaline lesenih stavb naselbin, in sicer na že zgoraj omenjenih najdiščih prager-z rimsko lončenino ugotovljene južno ob trasi rimske ceste, ske obvoznice na Zadrugi v Pragerskem, na Cediljekih in med profilom 24 in 25, v bližini pa poleg prazgodovinskih Gmajni v Spodnji Gorici, na Lavšah z lokacijo Gmajna in leži tudi več rimskodobnih gomil v več skupinah (EŠD 15300; na Dolgih njivah v Stražgonjci ter na najdišču Med cesta-Pahič 1970, 168–169; ANSL 1975, 309; Pahič 1976, 233–234, mi v Šikolah, kjer je bil raziskan del obsežnejše naselbine z sl. 7–8, priloga 1–2; Pahič 1978, 132, 154–159, 169–186, sl. 1–2, grobiščem ob rimski cesti (Djurić 2003, 241; Lubšina Tušek 7–8, 12–21; Pahič 1983, 58, 61). Sem vmešča B. Djurić rimsko 2003, 106–107, 122–123, 133–134, 170–171, 183–184). Morda kamnoseško delavnico (Djurić 2001d, 61–70), leta 2015 pa je gre sem locirati v virih izpričano obcestno postajo Pulto-bil tu odkrit del grobne edikule (Ciglar, Umek, Vinder 2019, vijo ( mutatio Pultovia), ki jo Pahič sicer postavlja nekaj sto 66–73). Kot rimskodobna je opredeljena tudi gomila ob ko-metrov zahodneje v Stražgonjco, z odcepi cest proti Flaviji lovozu višje na grebenu Velenika (EŠD 6905; Pahič 1967, 128; Solvi in proti Vidmu pri Ptuju (ANSl 1975, 315; Pahič 1969, Pahič 1968, 342). Severovzhodno od vasi Spodnja Polskava 329–331, 351, op. 59; Pahič 1983, 57, Arheološki zemljevid so njive z ledinskim imenom Gomile (Pahič 1968, 342), o pokrajine ob jugovzhodnem Pohorju). Na zahodnem delu najdbah s tega območja pa ni poročil. Na pobočju griča se-vasi Stražgonjca namreč ležijo sledovi rimskih stavb ob rim- verovzhodno od vasi Črešnjevec, v gozdu na ledini Gomilce, ski cesti (Saria, Klemenc 1939, 60–61; Pahič 1970, 168–169; leži 24 rimskodobnih gomil (EŠD 6879; Pahič 1983, 61–62). ANSl 1975, 309), ki so danes deloma zajeti na južnem robu Z omenjenih grobišč in morda tudi tistih z nekoliko širšega najdišča Žutreki, odlomki rimske lončenine pa so bili odkriti območja najdišča na Zadrugi izvirajo nagrobni marmorni tudi na severnem delu istega najdišča, na trasi pragerske kamni s podobami in napisi, ki orisujejo tedanje domače obvoznice (Djurić 2001c; Lubšina Tušek 2003, 283–284). V romanizirano prebivalstvo in tuje priseljence. Večinoma so smeri rimske ceste v Stražgonjci naj bi bil kamnit most z vzidani v stene cerkvenih stavb in obzidja v Črešnjevcu in v dvema prepustoma v osnovi antičen, nekje med Stražgonj-Spodnji Polskavi (Saria, Klemenc 1939, 48; ANSl 1975, 309, co in Šikolami v zadnjem desetletju 19. stoletja najden or- 310; Pahič 1977a, 204–206; Pahič 1977c, 267–268; Pahič namentiran marmorni kamen in izgubljen pa naj bi bil po 1977e, 13–73; Pahič 1977f, 74–91; Pahič 1983, 63–72, 83–88; Ferku mejnik med provincama Norik in Zgornjo Panonijo; Curk 1983, 172–173). Na območju Gorice (Zgornje) je bilo v izgubljene naj bi bile tudi v prvi četrtini 20. stoletja ome-letih 1900 in 1902 najdenih več rimskih kamnov iz marmor- njene rimske najdbe iz Šikol (Saria, Klemenc 1939, 60; ANSl ja, po opisih sodeč verjetno delov grobiščne arhitekture, ki 1975, 309, 315; Tomanič Jevremov 2010, 81; Vomer Gojkovič so bili uničeni (Saria, Klemenc 1939, 23; ANSl 1975, 309). 2010, 101). Leta 1975 je bila ugotovljena naselbinska plast z Na polju v Leskovcu pri Pragerskem, južno od rimske ceste rimskodobno keramiko v Pragerskem, zahodno ob železni-Celeia–Poetovio, je bil leta 1907 najden lonec s 1200 novci ški progi Pragersko–Maribor, na parceli 745/2 k. o. Polskava, rimskih cesarjev od Vespazijana do Maksimina Tračana, za-ob trasi rimske ceste, zahodno od profila št. 6 (Pahič 1978, kopan okrog leta 238 (Saria, Klemenc 1939, 37; ANSl 1975, 192, sl. 2, t. 22: 17–18, 21–24; Pahič 1983, 58) (sl. 19: 6). Preko 311; Pahič 1983, 72). Opisana rimskodobna krajina je sodila v iste železniške proge z odcepom proti Ptuju in južno ob upravno območje mesta Poetovio, ki je administrativno pri-rimski cesti s profilom št. 7 (Pahič 1977b, 244; Pahič 1978, padala ali Noriku ali Panoniji (Ragolič 2014, 323–351). sl. 2: Pragersko, profil št. 7) (sl. 19: 7) so bile leta 2012 pri Arheološke najdbe iz pozne antike na opisanem območju arheološkem terenskem pregledu zemljišč na ledini Gmajna zaenkrat niso znane. Prebivalstvo, ki so ga pestile notra-v Stražgonjci odkrite ostaline rimskodobne naselbine (EŠD njepolitične in vedno slabše gospodarske razmere pozno-29833; Veršnik et al. 2012). Pri obeh raziskavah gre verjetno rimske države, in je od konca 4. stoletja naprej trpelo tudi za območje iste rimske naselbine ob rimski cesti Celeia–Po-zaradi vdorov in roparskih vpadov tujih plemen z vzhoda etovio, ki jo je že sredi 19. stoletja presekala železniška pro-proti Italiji, posebej v koridorju rimske ceste, se je zdeset- ga Pragersko–Maribor–Ptuj. Leta 2010 sta bili pri sondira- kano moralo umakniti v zavetje Pohorja. Od tam so znane nju zemljišč na območju Praponce v Zgornjih Jablanah, ob 10 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 poznoantične naselbine na Brinjevi gori in Ančnikovem gra-hoce/). V novejšem zgodovinopisju je izražen dvom o ob- dišču pri Jurišni vasi ter grobišče v Brezju pod Brinjevo goro, stoju Podravske mejne grofije oziroma neke trdne mejne kjer je bilo poleg poznoantičnih odkritih tudi nekaj zgodnje-krajine proti Madžarski. Odprta pokrajina je bila izpostavlje- srednjeveških skeletnih grobov (Pahič, 1955, 324–337; Pahič na madžarskemu plenjenju do prvih desetletij 12. stoletja, 1983, 74, 76–79; ANSl 1975, 311, 296, 307). tako da se v letih 980 in 985 omenjena posebna grofija ( co- Po odhodu Langobardov leta 568 v Italijo so vzhodnoalpski mitatus Rachvuini comitis) v slovenskem Podravju ni mogla in predalpski prostor z Dravskim poljem do konca 6. stole-oblikovati v posebno mejno krajino državno–pravnega zna- tja poselili Slovani. Prvi val Slovanov naj bi po proučevanju čaja (Štih, Simoniti 2009, 77). jezikoslovcev prišel že po sredini 6. stoletja iz severne smeri Ostaline naselbin iz zgodnjega srednjega veka so bile na s področja zahodnoslovanske jezikovne skupine do Kara-obravnavanem območju prvič odkrite leta 2003 na trasi vank in ob Dravi proti jugovzhodu ter drugi po letu 582 pragerske obvoznice v Spodnji Gorici na najdiščih Gmajna iz jugovzhodne smeri z območja južnoslovanske jezikovne in Cediljeki ter leta 2004 na najdišču Zadruga v Pragerskem skupine, skupaj z Avari. V drugi četrtini 7. stoletja so Slovani (Djurić 2003, 241; Lubšina Tušek, Murko 2016, 28). Najbližje živeli v zvezi slovanskih plemen in do konca 8. stoletja pod znano grobišče s skeletnimi grobovi in z najdbo srebrnega gospodstvom Avarov. Slovani so bili večinoma kmetovalci obsenčnega obročka iz 11. do 12. stoletja je bilo odkrito v z neustaljenim poljem, ki so v velikih družinah in z župa- Črešnjevcu leta 1964, pri sondiranju ob cerkvi sv. Mihaela, v ni živeli v župah, vaseh, razloženih naseljih in saminah, od 46 × 34 m velikem obzidanem taboru (Pahič 1965a, 198, t. frankovske dobe dalje v hubah (kmetijah) in hubnih vaseh. 10: 1; Kastelic 1964–1965, 116; ANSl 1975, 310–311). Kosezi so bili lastniki dvorov. Sestava prebivalstva je bila poli- Staroslovansko je ime Velenik za gozdni greben med potoki etnična, poleg Slovanov so bili še razni staroselci, pripadniki Polskavo in Devino, tudi slednje ime Devina naj bi izviralo sodobnih germanskih skupin, Avarov itd. (Štih 2001, 19–48). iz staroslovanskega bajeslovja (Pahič 1983, 81). Med najsta-Po tem, ko so Franki ob koncu 8. stoletja izrinili Avare in po rejša slovenska krajevna imena naj bi med drugimi sodila Ljudovitovem uporu med letoma 819 in 820, je večji del slo- Črešnjevec in Polskava; voda Polskava ( Pulzga), polskavska venskega prostora po letu 828 postal del bavarske Vzhodne voda, ki po mnenju jezikoslovcev pomeni belo vodo, se krajine in v državno-upravnem smislu del vzhodnofranko-omenja že pred letom 1123, in voda Devina ( Dewein) leta vskega kraljestva Ludvika Nemškega in naslednikov. Jugo- 1353 (Koropec 1983, 91, 144). Dravsko polje se že leta 890 vzhodni obpohorski svet z Dravskim poljem se je znašel v omenja z imenom Zistanesfeld in leta 985 kot Zitdinesfeld, frankovski mejni grofiji Spodnji Panoniji (Štih, Simoniti 2009, leta 1325 kot Traueld, 1331 Traffeld, 1352 Travelld ipd. (Bla-49–56, 65). Razširilo se je krščanstvo, za katerega je po letu znik 1986, 170–172; Hernja Masten 2004, 42, op. 2). 796 oziroma letu 803 na območju južno od Drave skrbel oglejski patriarh z urejenimi misijonskimi postojankami (Ko- V srednjeveški čas segajo prve omembe fevdalnih posto- ropec 1983, 91; Štih 2001, 50–53). Leta 898 so čez te kraje jank, pražupnij, cerkva in vaških naselbin v pisanih virih, pričeli s svojimi vdori v Italijo in nazaj Madžari, njihovi plenil-različnih listinah in urbarjih. Na obravnavanem območju so ni pohodi pa so trajali več kot pol stoletja (Štih 2001, 79–82; to: fevdalna postojanka in vas Spodnja Polskava (EŠD 681) Štih, Simoniti 2009, 73–75). Po porazu Madžarov v drugi s cerkvijo sv. Štefana (EŠD 3386) in dvorcem Frajštajn (EŠD polovici 10. stoletja, ko so jih Nemci potisnili na vzhod, naj 6914), vasi Gorica (Spodnja, Zgornja), Stražgonjca, Zgornje bi v okviru takrat nastajajočega nemškega cesarstva okrog in Spodnje Jablane, Pongrce, Šikole, Leskovec in Stari log pri leta 975 nastala Podravska mejna grofija s sedežem na Po- Črešnjevcu, katerih zgodovinski razvoj se je nadaljeval skozi horskem dvoru, imenovana tudi Krajina ali Ptujska marka. novoveško obdobje, ko je bil v 16. stoletju pozidan tudi Pra-Na njenem jugozahodnem obrobju naj bi ležalo tudi naše gerski dvor (EŠD 6913), in se je v 19. stoletju razvilo naselje obravnavano območje najdišča Zadruga, ki je v 11. stoletju Pragersko, pa vse do danes. Kraji so v letih 1475, 1479 in sodilo v okvir hoške, vsaj od leta 1146 pa v slivniško pražu-1483 trpeli zaradi ropanja Turkov, leto 1635 so zaznamovali pnijo. Slivniška se tedaj skupaj s konjiško pražupnijo ome- uporni kmetje z napadi in požigi dvorov na Spodnji Polskavi nja v listini patriarha Peregrina iz Ogleja, ki je podravskemu in Pragerskem, leta 1646 je na območju od Zgornje in Spo-mejnemu grofu Bernardu Spanheimu z gradu Piramida v dnje Polskave do Črešnjevca razsajala kuga (Koropec 1983, Mariboru med drugim dodelil v uživanje tudi dve tretjini 135). cerkvene desetine v obeh pražupnijah (Koropec 1983, 92; Spodnja Polskava (leta 1164 Pulzka, 1207 Pulzcau, 1224 Pulc-Koropec 1996, 129–130; Blaznik 1986, 279, 350; Blaznik 1988, ka, Pulskha, Pulshka, 1249 Pultzkaw, 1306 Pusskawa, 1402 295; Curk, 1996, 270; elektronski vir: http://zupnije. rkc.si/ Nider Pulczkaw, 1493 Nider Pultzka, 1654 Puskava, 1785 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 11 Spodnja Polska, 1850 Spodnja Polskava, 1915 Poliskava, 1947 Gorica, Spodnja in Zgornja, se omenja v letih 1220–1230 Poljskava), vas s fevdalno postojanko, se v pisanih virih prvič kot Eigen, leta 1249 Ayten, 1265–1267 Minori Aigen, Maiori pojavi leta 1164 z Riherjem I. Polskavskim. Riher II. Polskavski Aigen, 1325 Aygen in dem Traueld (Blaznik 1986, 219). Do je pred letom 1245 na robu vasi zgradil lastniško cerkev sv. 2. svetovne vojne sta bila kraja Spodnja in Zgornja Gorica Štefana, ki je bila od leta 1249, ko je pri oglejskem patriarhu še eno naselje (KLS 1980, 250). V Spodnji Gorici stoji vaška dosegel trajno nepodrejenost slivniški pražupniji in dedno kapela z zvonikom iz leta 1924 (EŠD 24944). pravico imenovati župnika, sedež samostojne spodnjepol- Stražgonjca se omenja leta 1237 kot Drascoy in leta 1461 skavske župnije. Na mestu srednjeveške je bila v letih 1675– kot Sdressendorff (Blaznik 1988, 344). V vasi stojita stebrno 1679 pozidana sedanja cerkvena stavba (EŠD 3386), posve-znamenje iz 17. stoletja (EŠD 23869), prestavljeno z bližnje čena leta 1686 (EŠD 3386). Bočni kapeli sta bili prizidani v prazgodovinske gomile, in kapelica Na polju (EŠD 26464), 2. četrtini 18. stoletja, pokopališka kapela (EŠD 6998), ki jo nastala verjetno v 18. stoletju v času baroka in predelana v prikazuje že Vischer okrog leta 1681, je poznobaročno pre-19. stoletju. delana (Koropec 1983, 91–92, 96, 101, 105, 107, 119, 140–143; Curk 1983, 173–175; Blaznik 1988, 118–120). Župnišče (EŠD Jablane, Spodnje in Zgornje. Leta 1259 se omenja Jablani-7038) je v osnovi iz 17. stoletja, v sedanji obliki iz tretje četrtiach Superiori, 1312 Fritzel von Yablanach, 1331 Yablaniach, ne 18. stoletja, enako tudi na majhnem trgu pred župniščem Jablanach, 1333 Fridreich von Yablanach, 1357 Jablenach, stoječa baročna kapela (EŠD 6999) (Curk 1983, 175), opre-1385 dorff Jablanach (Blaznik 1986, 299). V Spodnjih Jabla- deljena v 19. stoletje. Na osrednjem vaškem trgu, kamor se nah stoji kapelica Pri starem križu iz prve četrtine 20. stoletja stekajo vaške ulice, stoji stebrasto znamenje s kipom Matere (EŠD 26461) in sredi vasi domačija iz 19. stoletja (EŠD 24232). božje iz sredine 19. stoletja (EŠD 6997). V vasi stojita še Pin- Pongrce. Do leta 1941 se je kraj imenoval Pongérci (KLS 1980, čeva (EŠD 20307) in Caplova kapelica (EŠD 20221), seve- 414). Domnevno ta kraj se med letoma 1255 in 1273 omenja rovzhodno od vasi znamenje Pri križu (EŠD 6996), prav tako v imenu Wuluingus de Povmgarten, Wolvigus de Pongart, iz 19. stoletja. Iz tega časa so tudi večina starih domačij (EŠD dominus Wlfingus de Poumgarten ipd. (Blaznik 1988, 123). 2877, 7039, 7040, 7041, 7042, 7043, 7044, 23849, 23862) in V vasi stoji kapela z zvonikom iz začetka 20. stoletja (EŠD rojstna hiša pisatelja Antona Ingoliča (EŠD 7076). 26468). Frajštajn ( Vrainstain), zaselek na Spodnji Polskavi in fevdalno Šikole se omenjajo leta 1374 kot Sycolach, 1441 dorf Syckha-gospodstvo, se omenja leta 1275 ( Chunradus de Vrainstain wlou, 1493 Sycolach im Traueld (Blaznik 1988, 397). V vasi et filius suus Vlricus) in leta 1375 v imenu Iohannis de Fre-stojita neogotski kapeli z zvonikom iz 19. stoletja: Vaška ka- yenstain (Blaznik 1986, 191, 193). Okrog leta 1500 je nastal pela (EŠD 24787) in Forštatska kapela (EŠD 24968) ter do-Rozenbergov dvor ( Rosenberg), ki se omenja leta 1511 in leta mačija iz preloma 19. in 20. stoletja (EŠD 23613). 1542 kot Rosenbergerhof, leta 1570 kot Freyenstain (Koropec 1983, 145). Leta 1532 so ga požgali Turki, med letoma 1559 Leskovec ( Lieskowitz) se prvič omenja leta 1300 (Koropec in 1570 ga je ponovno pozidal Janez Adam Regall iz Rač, 1983, 144) oziroma leta 1409 kot Leskaw, 1436 Lessko, 1445 leta 1603 pa je bil prodan Juriju Stubenbergu. Med letoma Leska in leta 1463 Leskaw (Blaznik 1986, 420). 1608 in 1679 je bil Frajštajn ( Freistein) v lasti Dietrichsteinov, Stari log pri Črešnjevcu se kot Lacken omenja leta 1490 (Ko-ki so ga po kmečkem požigu leta 1635 obnovili. Med letoma ropec 1983, 145). V vasi stojita Frleževa kapelica iz leta 1932 1679 in 1782 ga je posedoval samostan dominikank v Stude- (EŠD 20228) in Faleževa kapelica iz leta 1936 (EŠD 20227). nicah, potem deželni verski sklad, po letu 1828 grof Brandis, Velenik, gozdnat greben med potokoma Devina in Polska-po letu 1904 grof Batthyany, med obema vojnama Ausch, vo, se kot Wielnigkh omenja med letoma 1563–1564 (Koro-v drugi polovici 20. stoletja ga je uporabljal Kmetijski kom- pec 1983, 146). binat Ptuj za stanovanja. Sedanja stavba dvorca v Spodnji Polskavi (EŠD 6914) je skoraj v celoti ohranjeno renesanč- Pragerski dvor (1551–1564 hoff, 1599 Pragerischer Hoff, 1715 no, večinoma kamnito, sedemkrat triosno, nepodkleteno, Edelsitz Pragerhof, 1850 Pražki dvor, 1860 Pragarsko), kate-dveinpolnadstropno poslopje s štirikapno streho, v tlorisu rega začetek je morda povezan z Ožbaltom Pragerjem, ki pozidano v obliki črke T. Vischerjev bakrorez okrog leta 1681 se je leta 1541 poročil z Aiglovo vdovo Ano z Gromberga, je prikazuje Frajštajn še obdan z gospodarskimi stavbami, stol-nastal med letoma 1551–1578 na gromberški ledini Hrastje. pi in obzidjem (Vischer 1681, 22; Koropec 1983, 139–141, 145; Ime je dobil po Pragerjih, lastnikih Gromberga in dvora med Curk 1983, 173–175; Stopar 1991, 22–24). letoma 1580–1629. Med letoma 1629–1674 so ga posedovali Dietrichsteini. Po letu 1635, ko so ga požgali uporni kmetje, 12 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 je bil obnovljen, v drugi polovici 17. stoletja je dobil Križevo kapelo, pristavo in hlev. Leta 1715 se omenja, ko je bil kot svobodni dvor Pragersko ( Edelsitz Pragerhof) prodan ba-ronici Wildenfels. Med letoma 1740–1946 so ga posedovali mnogi lastniki, potem je bil podržavljen in uporabljen za stanovanja ter v lasti Kmetijskega kombinata Ptuj. V nepo- sredni bližini je pozidana obsežna farma (zadruga), danes v upravljanju Perutnine Ptuj. Dvorec v Pragerskem (EŠD 6913) je štirikrilna, pravokotna, enonadstropna stavba s pravoko- tnim notranjim dvoriščem in na sprednji strani z mlajšim pri- zidanim vhodnim stolpičem s kapelo v nadstropju. Zasnova z arhitekturnimi detajli stavbe je renesančna z baročnimi elementi iz 18. stoletja. Ob stavbi so ostanki parka (Koropec 1983, 141, 146; Curk 1983, 174–175; Stopar 1991, 110–112). Pragersko je naselje, katerega nastanek je povezan z iz- gradnjo Južne železnice Dunaj–Trst (1841–1857) in pro- ge Pragersko–Ptuj–Čakovec–Budimpešta (1857–1861) (Bogič 1998; https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_%C5%BEelez- -nice_v_Sloveniji 9. 3. 2021). Ime je kraj dobil po Pragerjih, nekdanjih lastnikih bližnjega Pragerskega dvorca. Za razvoj naselja je bila pomembna tudi opekarna, ki jo je ob ležiščih gline in modre ilovice leta 1904 odprl Franz Steinklauber (KLS 1980, 546–547). Opuščeni del opekarne, ki je pred- stavljala tehniško in urbanistično dediščino svojega časa, je bil leta 2004 porušen (EŠD 15075, dokumentarno varstvo). Kot predstavnika iste dediščine sta ohranjena še vodni stolp, vodna postaja za parne lokomotive, zgrajena leta 1886 in v uporabi do leta 1961 (EŠD 30016), ter železniška postaja Pragersko (EŠD 30326). Zgrajena je bila leta 1846 v sklo- pu Južne železnice in obnovljena po 2. svetovni vojni. Je nadstropni objekt podolžnega tlorisa s simetrično enajsto- sno glavno fasado s trikotnim čelom v klasicističnem slogu. Imenitno profano dediščino v Pragerskem predstavljajo Hiša Ptujska 43 (EŠD 6918), t. i. Steinklauberjeva hiša, dvonad- stropna stavba s historično členjeno fasado in terakotnim okrasjem z mitološkimi motivi, ki je bila zgrajena leta 1904 za upravni del Steinklauberjeve opekarne oziroma za njene delavce, nadalje Klasinčeva vila v poznosecesijskem slogu iz leta 1912 (EŠD 23859), in Nekrepova vila iz prve četrtine 20. stoletja (EŠD 23860). Ob cesti Pragersko–Slovenska Bistrica stoji kapelica z letnico 1899 (EŠD 20215) in v Pionirski ulici spomenik NOB, postavljen padlim domačinom v 2. svetovni vojni (EŠD 20152).1 1  EŠD, evidenčne enote dediščine, so opisane v Registru nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org/). Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 13 4Metodologija in potek arheoloških raziskav Trasa nove magistralne ceste G 1–2 Slovenska Bistrica- čez traso rimske ceste Celeia–Poetovio (sl. 7, 10–11). –M. P. Središče ob Dravi, odsek 0392 Pragersko–Šikole, Zemljišča so bila na osnovi gradbene dokumentacije od pododsek obvoznica Pragersko, se je pričela vzhodno izvajalcev gradbenih del vzdolž tras bodočih cest preč- od potoka Polskava in odseka ceste G 1–2/0391 Sloven- no razdeljena z geodetsko odmerjenimi in oštevilčenimi ska Bistrica–Pragersko (P 0/km+030,000 po BCP) in se gradbenimi profili (P) na vsakih 20 metrov oziroma na končala vzhodno od Šikol (P 302–303/km 10+517,000 ustrezni razdalji glede na smer novega cestišča. Na te po BCP), kjer se je navezala na rekonstruiran odsek ce- gradbene profile smo prostorsko vpeli opise okolja, pla- ste G 1–2 /0393 Šikole–Hajdina. Območje gradbenih del sti (prsti) in odkrite arheološke ostaline (sl. 12). s strojnim odrivom zemljine in arheološkega nadzora z Odriv humusne zemlje so izvajalci gradbenih del opravlja-dokumentiranjem na najdišču Zadruga v Pragerskem, ki li z buldožerjem, izkope jarkov za odvodnjavanje in druge so ga pred tem prekrivale njive in prečkala stara ma-naprave ter vzhodni del cestišča v Pragersko pa z bagrom. gistralna cesta Slovenska Bistrica–Pragersko–Hajdina– V trasi obvoznice Pragersko, od gradbenega profila P 23 Ptuj–Središče ob Dravi, smo razdelili na dva sektorja do P 33 v sektorju 1, in na prostoru novega križišča ter raz- (sl. 7). Sektor 1 je označeval območje nove ceste ob- širjenega vzhodnega dela cestišča v Pragersko od P 1 do P voznice Pragersko med gradbenimi profili od P 0 do P 4 v sektorju 2, je bila na njivski površini, ki se je raztezala 55 (sl. 7–9) in sektor 2 območje širitve stare magistralne od 0,5 do 1 metra pod nivojem bivše magistralne ceste z oziroma danes zahodne priključne ceste v Pragersko globokim obcestnim jarkom, odrinjena ornica v debelini do med gradbenimi profili P 1 do P 13 ter prečne sonde 0,3 m. Vsebovala je nekaj proda, odlomke novoveške opeke sektor 1 sektor 2 območje izkopa Presek 1 Sonda Presek 2 7 Sektorska razdelitev najdišča in lokaciji presekov P 1 in P 2. Merilo 1 : 3000. 14 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 8 Pogled proti zahodu na območje ostankov naselbin, sek. 1. 10 Pogled proti severu na sondo z ostalinami rimske ceste Celeia−Poetovio, sek. 2. 9 Dokumentiranje naselbinskih ostalin, sek. 1. 11 Pogled proti severozahodu na območje širitve priključne ceste iz/v Pragersko, sek. 2. in obilo novodobnih odpadkov iz gume in plastike. Ostalin smo ročno očistili in izkopali ter jih dokumentirali v skladu z iz arheoloških obdobij na opisanem prostoru ni bilo zaznati uveljavljenimi metodami arheološkega dokumentiranja, če niti v ornici niti v plasti pod njo, ki so jo gradbeniki prekrili z so razmere to dopuščale: opisno v terenskem dnevniku, z debelo plastjo proda kot osnovo novega cestišča. Pri arhe-izrisom v tlorisu v merilu 1 : 100 in posamično v merilu 1 : ološkem nadzoru nadaljnjega buldožerskega odriva ornice, 20 ali 1 : 50 ter fotografsko. Večina fotografij zaradi neugo-ki se je nadaljeval ob koncu marca 2004, smo med gradbe- dne svetlobe in uporabe umetne svetlobe ne kaže naravnih nimi profili P 34–P 41 v sektorju 1 našli razpršene odlomke barvnih odtenkov. Vsaka plast in arheološka ostalina je kot lončenine iz prazgodovinskega, rimskega, zgodnjesrednje-stratigrafska enota (SE) dobila svojo številko (plasti zemlje veškega in novoveškega obdobja, prav tako iz kulturnih – prsti so označene od SE 001 do SE 007, vkopane jame, plasti pod njo, ter zamejili naselbinski prostor za arheološko jame za stojke in jarki od SE 1 do SE 139), kar je pomenilo raziskavo z dokumentiranjem. Zaradi finančne, kadrovske in sprotno označbo v opisu in risbi ali fotografiji. Zaradi načina časovne omejenosti ter hitro napredujočih, hkrati poteka-odriva zemljine in drugih okoliščin na gradbišču smo podat- jočih cestnih gradbenih del v zgodnjepomladanskem času ke o plastovitosti najdišča v sektorju 1 zajeli le opisno in jih smo morali raziskavo prilagoditi tem okoliščinam. Žal se je uskladili s podobnimi v sektorju 2, kot jih prikazujeta presek sam način odriva vlažne zemljine z buldožerjem, ki je od-P1 in P2 (sl. 14, 15). Dokumentirane arheološke ostaline v rinil ne le ornico, ampak tudi večji del kulturnih plasti do sektorju 1 smo prostorsko umestili s pomočjo odmerjenih globine 0,40/45 m ali celo do 0,5 m pod površino, in z go-gradbenih profilov P 34–P 38 in P 39–P 41 (sl. 13). senicami nadrobil še ostanke le-teh ter različnih struktur na geološki podlagi, spet izkazal za popolnoma neprimernega V skladu z navodili iz Poročila o rezultatih arheološkega pre-na večobdobnem arheološkem najdišču. Iz zemlje nam je gleda na potencialnem najdišču Zadruga (Djurić 2001b, 2) uspelo izluščiti jame za stojke, ki so oklepale 18 objektov smo po dogovoru z izvajalci gradbenih del, ki so dali na ali njihove dele, in posamezne kulturne jame, ne pa tudi razpolago mali bager s strojnikom, že 20. februarja 2004 natančnejših stratigrafskih podatkov. Vse zaznane strukture na območju sektorja 2 strojno izkopali 25 metrov dolgo in do 1,1 metra široko sondo (sl. 10). Sondo smo umestili na Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 15 raziskano območje rimska cesta prazgodovina rimska doba zgodnji srednji vek moderna doba Sektor 1 Sektor 2 Presek 1 Sonda Presek 2 12 Kompozitni načrt najdišča, sektorja 1 in 2. Merilo 1 : 750. 16 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 prostoru, kjer je bilo zaradi večje količine prodnikov na njivski površini pričakovati ostanke trase rimske ceste Celeia– Poetovio, in sicer ob skrajnem vzhodnem robu gradbenih posegov med geodetsko odmerjenimi gradbenimi profili P 4–P 6 (sl. 7, 12). Namen je bil, da v sondi, izkopani prečno čez potek rimske ceste, dokumentiramo njene ostanke in jo natančneje lociramo v območju gradbenih posegov. Zaradi prostorske omejenosti med zakoličenim vzhodnim robom gradbenega posega in globokim, v spodnjem delu z blatom in vodo zapolnjenim obcestnim jarkom ob vzhodnem robu takrat še obstoječe stare magistralne ceste v Pragersko, in drugih okoliščin prečna sonda ni potekala pravokotno na traso rimske ceste, temveč v zamiku v smeri severozahod– jugovzhod, kar se je odrazilo v njenem razpotegnjenem preseku (sl. 12, 18). Po strojnem izkopu v različno debelih režnjih smo ročno očistili vzhodni rob sonde s presekanimi plastmi in ostanki rimske ceste – presek P1 (sl. 14, 16–17). Plasti prodnih nasutij ceste smo označili s črko N in števil- kami od najstarejše plasti (N1) do najmlajše (N6). Ostanke lesenih pilotov smo označili od K1 do K11 ter obcestne jarke s črkami A, B in C. Vse ostaline smo dokumentirali opisno v dnevniku arheološkega nadzora, fotografsko (barvni nega- tiv in pozitiv – dia) ter v risbi v merilu 1 : 50. Na geodetsko odmerjene gradbene profile P 1–P 13 smo umestili pri arheo- loškem nadzoru gradbenih izkopov ob koncu avgusta 2004 odkrite posamične arheološke najdbe železnih predmetov in odlomkov lončenine iz ohranjenih delov kulturnih plasti (med gradbenimi profili P 6–P 9) ter najbolj izpoveden, tudi v risbi v merilu 1 : 50 dokumentiran, 15,4 m dolg presek P2 med gradbenimi profili P 6 in P 8 (sl. 15). V sektorju 1 je bilo za radiokarbonsko analizo iz jam za stoj- ke vzetih več vzorcev oglja, od katerih sta za analizo ustre- zala dva, in sicer iz jam za stojko SE 84 in SE 99 (sl. 20–23). Iz ornice (SE 001) v sektorju 1 in iz rimskodobne plasti (SE 003) v sektorju 2 je bilo za arheozoološko analizo pri- dobljenih šest ostankov živalskih kosti (sl. 24). Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 17 raziskano območje bakrena doba zgodnja bronasta doba srednja bronasta doba prazgodovina (neopredeljeno) rimska doba zgodnji srednji vek moderna doba P40 104 103 P 102 101 128 P P P P P 3 129 3 3 3 3 3 9 100 4 5 6 7 8 105 Objekt 17 106 99 95 107 Objekt 18 93 Sektor 1 111 94 108 92 124 126 127 96 115 109 116 Objekt 14 110 90 97 113 114 98 123 112 91 125 Objekt 12 Objekt 13 119 137 120A 120C 86 117 84 121 120B 85 118 Objekt 16 82 83 54 122 Objekt 7 50 89 62 51 Objekt 15 67 2 Objekt 9 1 130 66 76 32 49 87 36 6 7 53A 61 81 Objekt 4 53B 65B 88 3 35 33 41 42 34 48 37 59B 65A 75 31 60 59A 5 4 63 Objekt 3 9 8 52 64 136 74 134 30 38 Objekt 11 Objekt 10 Objekt 6 29 39 68 79 80 1110 12 13 14 69 71 28 47 130 44 45 58 26 78 27A 40 43 70 73 72 16 27B 57 131 Objekt 5 77 46 56 15 133 17 24 55 Objekt 8 18 20 23 Objekt 1 25 21 21A 22 19 Objekt 2 132 13 Detajlni kompozitni načrt najdišča, sektor 1. Merilo 1 : 300. 18 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 P40 104 103 P 102 101 128 P P P P P 3 129 3 3 3 3 3 9 100 4 5 6 7 8 105 Objekt 17 106 99 95 107 Objekt 18 93 Sektor 1 111 94 108 92 124 126 127 96 115 109 116 Objekt 14 110 90 97 113 114 98 123 112 91 125 Objekt 12 Objekt 13 119 137 120A 120C 86 117 84 121 120B 85 118 Objekt 16 82 83 54 122 Objekt 7 50 89 62 51 Objekt 15 67 2 Objekt 9 1 130 66 76 32 49 87 36 6 7 53A 61 81 Objekt 4 53B 65B 88 3 35 33 41 42 34 48 37 59B 65A 75 31 60 59A 5 4 63 Objekt 3 9 8 52 64 136 74 134 30 38 Objekt 11 Objekt 10 Objekt 6 29 39 68 79 80 1110 12 13 14 69 71 28 47 130 44 45 58 26 78 27A 40 43 70 73 72 16 27B 57 131 Objekt 5 77 46 56 15 133 17 24 55 Objekt 8 18 20 23 Objekt 1 25 21 21A 22 19 Objekt 2 132 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 19 5Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav 5.1 Stratigrafska slika najdišča izrazito pokazale po odstranitvi plasti, vtisnjene ali kot vkopi na sterilni geološki podlagi SE 006, kjer smo jih dokumen-Podatke o plastovitosti najdišča Zadruga smo v sektorju tirali. Plast SE 005 je zahodno in vzhodno od omenjenih 1 zaradi načina odriva zemljine in drugih okoliščin na gradbenih profilov in arheološkega izkopnega polja vzdolž gradbišču lahko zajeli le opisno in jih uskladili s po-nove cestne trase prenehala na geološki podlagi rumen- dobnimi v sektorju 2, ki jih prikazujeta preseka P1 in P2 kasto rjavega glinenega melja SE 006, ki se je izpod plasti (sl. 14, 15). Razlike med obema sektorjema so bile le v SE 005 dvignila do ornice, in je bila mestoma bolj svetlo rja-globini stratifikacije nad kulturno sterilno geološko pod- ve ali sive barve. lago navidezne ravnine na obravnavanem, zahodnem delu Dravskega polja. Plasti v sektorju 2 (sl. 14–15) Plasti na najdišču smo označili od SE 001 do SE 007, vko- V sektorju 2 je ornica SE 001 prekrivala njegov severovzho- pane jame za stojke, jame in jarke pa smo označili od SE 1 dni del. V njej so bili maloštevilne novoveške najdbe (G53) do SE 139. in nekaj novodobnih odpadkov. Večja zgoščenost prodnikov Plasti v sektorju 1 različnih velikosti je bila opazna na območju poteka rimske ceste Celeia–Poetovio v smeri zahod–vzhod in na površini Celotno površino najdišča v sektorju 1 je prekrivala ornica ornice v širšem pasu v smeri proti naselju Pragersko. Pod SE 001. V zahodnem delu sektorja, med gradbenimi profili ornico sta v južnem delu sektorja ležali naplavinski plasti P 23 do P 33, je vsebovala posamezne odlomke novoveške SE 002 in SE 003A. Deloma pod ornico SE 001 in deloma in novodobne opeke, obcestni prod in obilo novodobnega pod plastema SE 002 in SE 003A je ležala kulturna plast sve-odpada iz gume in plastike. Med gradbenimi profili P 34 tlo rjavkasto sivega glinenega melja SE 003 z rimskodobnimi do P 35 in P 37 do P 38 je vsebovala 5 ostankov živalskih najdbami (G46–G52) in odlomkom ptičje kosti. Pod plastjo kosti. Med gradbenimi profili P 38/39 do P 41 so se v ornici SE 003 je bila zbita plast peščenega proda SE 004, ki smo pojavile posamične keramične najdbe iz novoveške (G43), jo opredelili kot hodno površino v času rimske poselitve. zgodnjesrednjeveške, rimske in prazgodovinske dobe. Pod Vanjo je bila vkopana edina na tem območju evidentirana ornico je bila nesklenjena tanka rimskodobna naselbinska sled rimske stavbne arhitekture, jama za stojko SE 138 z od-plast (SE 003) rjavkasto sivega glinenega melja z drobci lomki rimske posode (G45), dobrih 13 m jugovzhodno pa oglja in ožganega ilovnatega ometa z ostanki rimskodobne so na hodni površini in deloma v njej ležali kosi polomljene lesene stavbe 14, istodobnimi jamami in najdbami lončenine rimskodobne strešne opeke (sl. 15). Plast je bila deloma zater odlomki železnih predmetov (G17–G28). Plast SE 003 so znavna tudi pod najstarejšima prodnatima nasutjema (N1, presekale tudi vkopane jame in jame za stojke, nekatere z N3) rimske ceste (sl. 14). Pod plastjo SE 004 je ležala praz-odlomki srednjeveške, rimske in prazgodovinske lončenine godovinska kulturna plast SE 005. Gre za plast temno sivka- (G29–G42), ki so sestavljale štiri zgodnjesrednjeveške stavbe sto rjavega glinenega melja s posameznimi prodniki, drobci (15–18). Pod odrinjeno ornico in pod plastjo SE 003 je na oglja, lepa in odlomki prazgodovinske keramike (G44), ki je območju med gradbenimi profili P 34–P 37/38 in P 39–P na severozahodu prenehala pri gradbenem profilu P4, na 40, do globine 0,47/0,5 m pod površino, ležala nesklenjena jugovzhodu pa pred gradbenim profilom P 9. Tudi nad njo prazgodovinska plast SE 005. To je bila plast temno sivkasto ležeči hodna površina SE 004 in rimskodobna plast SE 003 rjavega glinenega melja s posameznimi prodniki in ostro- sta na severozahodu prenehali med gradbenima profiloma robimi odlomki kamenja, drobci oglja, ožganega glinenega P 3–P 4 ter na jugovzhodu med profiloma P 11–P 12, in sicer ometa in odlomki keramičnih posod (G1–G4) iz prazgo-na geološki podlagi rumenkasto rjavega glinenega melja dovinskih obdobij. V plasti so bile zaznavne temnejše lise SE 006, ki se je dvignila do naplavinskih plasti SE 003A na ostankov naselbinskih struktur ali njihovih delov, nekatere jugu in do plasti SE 002 ter ornice SE 001 na severozahodu z odlomki prazgodovinske lončenine (G5–G16), ki so se sektorja 2. Kulturnosterilna geološka plast SE 006 je ležala 20 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 na valoviti in mestoma poglobljeni podlagi (kotanji) iz sive, 39–P 40 (sl. 13). Lahko gre tudi za manjši objekt, velikosti delno sprijete gline z rumenorjavo marmoracijo (SE 007). 1,5 × 0,9 m, gospodarske ali druge namembnosti. Ostaline Na najdišču Zadruga so bile odkrite tri poselitvene faze objekta opredeljujeta odlomek ostenja starejšebakrenodob- – prazgodovinska (faza 1), rimskodobna (faza 2) in zgo- ne posode iz jame za stojko SE 112 in del istodobne sklede dnjesrednjeveška (faza 3), najmlajšo, 4. fazo pa na najdi- (G1) iz spodnjega dela plasti SE 005 med ostanki stebrov. šču predstavljajo ostaline moderne dobe (sl. 13). Glede na Razpršeni posamezni odlomki starejšebakrenodobnih po-stratifikacijo in časovno opredeljive arheološke naselbinske sod so bili najdeni tudi v osrednjem delu izkopnega polja ostaline gre za večslojno in večobdobno arheološko najdi-v sektorju 1 (P 36–P 37–P 38) v plasti SE 005 oziroma na šče. Značilno je, da se poselitve v prostoru pojavljajo razpr- prostoru objektov 10 (SE 69) in 15 (SE 84, SE 89) iz mlajših šeno z manjšimi ali večjimi skupinami stavb in skupnostmi, obdobij. ki se skozi obdobja deloma ali v celoti prekrivajo. Eden od Faza 1b: zgodnja bronasta doba vzrokov za to je verjetno v manjših ugodnih površinah za postavitev stavb na večinoma vlažnih zemljiščih obravnava- V drugo podfazo prazgodovinske poselitve, fazo 1b, v čas nega zahodnega dela Dravskega polja. zgodnje bronaste dobe, smo uvrstili ostaline treh nadze- mnih objektov stojkaste tehnike gradnje, od katerih sta bila 5.2 Faza 1: prazgodovinska dva (objekta 5 in 6) v zahodnem delu in eden, objekt 12, v vzhodnem delu izkopnega polja v sektorju 1 (sl. 13). poselitev Objekt 5, sek. 1, P 35–P 36, so sestavljale jame za stojke SE 1, Prvo, prazgodovinsko fazo poselitve na najdišču Zadruga SE 3, SE 39, SE 40 (zahodna stena), SE 7, SE 37, SE 38 (vzho-predstavljajo nesklenjena plast SE 005 v sektorjih 1 in 2, z dna nepopolna stena), SE 2 (severna nezaključena stena), razpršenimi drobci oglja, ožganega glinenega ometa, od-SE 43 ( južna nezaključena stena), SE 5, SE 6 (v notranjo- lomki prazgodovinske lončenine in ostanki 13 lesenih objek- sti) in jama 4 (v notranjosti). Glede na razporeditev jam za tov stojkaste tehnike gradnje in verjetno bivalno-gospodar- stojke oziroma navpične lesene stebre nosilne konstrukcije, skega značaja ter jama SE 123 v sektorju 1 (sl. 13). Daljši čas gre za tloris stavbe pravokotne oblike, vel. 9,6–13 × 4,4 m, prazgodovinske poselitve nakazujeta zgoščenost in lega z vsaj dvema prostoroma. Ovalna, do 0,15 m v tla poglo-objektov, na podlagi skromnih in slabo ohranjenih keramič- bljena jama SE 4 je bila v osrednjem prostoru poleg jame nih najdb v ostalinah objektov, predvsem v jamah za stojke, za stojko SE 5, katere steber s premerom 0,26 m je dodatno pa lahko prazgodovinsko poselitev na najdišču Zadruga podpiral ostrešje. Objekt je bil postavljen v smeri SZ–JV ozi-razdelimo na tri podfaze: poselitev v starejši bakreni dobi roma z 10-stopinjskim odmikom stavbne osi od severa proti (faza 1a, objekt 13), zgodnji bronasti dobi (faza 1b, objekti 5, zahodu. Štiri jame za stojko so bile okrogle oblike, preme-6, 12) in srednji bronasti dobi (faza 1c, objekti 1–4, 7, 9, 10 in rov od 0,5 do 0,75 m, večina pa ovalne oblike, velikosti od jama 123). Kulturna plast SE 005 z nekaj odlomki bronasto-0,47 × 0,45 do 0,8–0,75 m. Po izkopu zasipov so tlorisi in dobne lončenine (G44) je bila odkrita tudi v sektorju 2, kjer preseki teh jam nakazovali okrogle stebre s premeri od 0,2 pa ni bilo mogoče ugotoviti stavbnih ostalin. do 0,3m. V zasipu jame za stojko SE 40 je bil večji prodnik, ki je dodatno utrjeval navpično postavljen steber, v zasipu Na ožjem prostoru ostalin objektov 8 in 11 v sektorju 1 ni bilo jame za stojko SE 3 je ležal odlomek ostenja zgodnjebrona- časovno opredeljivih najdb, vendar smo ju v prazgodovin- stodobne posode s sledovi okrasa v tehniki metličenja in v sko obdobje opredelili, ker sta tako kot ostali prazgodovinski jami za stojko SE 39 majhen odlomek ostenja prazgodovin-objekti ležala na območju, kjer so bili v plasti SE 005 raz- ske, natančneje neopredeljive posode. pršeni posamični odlomki prazgodovinske lončenine, ni pa bilo gradiva, ki bi ju drugače časovno opredeljevalo. Objekt 6, sek. 1, P 35–P 3, so sestavljale jame za stojke SE 41, SE 52, SE 44, ki so tvorile zahodno steno, jami za stojko Faza 1a: bakrena doba SE 42 in SE 48, ki sta zaključevali severno steno, jami za stojko SE 45, SE 47, ki sta zaključevali južno steno, in po-Najstarejše ostaline in prvo podfazo na najdišču (faza 1a) samezna jama za stojko SE 46 južno od objekta. Glede na predstavljajo ostanki treh jam za stojke oziroma treh nav-razporeditev jam za stojke gre za stavbo pravokotne oblike pično zabitih stebrov SE 112, SE 113, SE 114, s premerom od tlorisa, velikosti 7,3 × 5 m, postavljeno v smeri sever–jug. V 12 do 14 cm, ki so tvorili severozahodni del nadzemnega vzhodni steni nismo zaznali ostankov jam za stojke in je šlo objekta 13, stojkaste tehnike gradnje, neznane velikosti in morda za proti vzhodu odprto stavbo, morda večnamensko smeri v vzhodnem delu izkopnega polja v sektorju 1, P lopo. K stavbi je sodil od njene južne stene 2,1 m oddaljen Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 21 A1 – temno siva plast melja s prodniki N4A – svetlo rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki A2 – siva plast melja s prodniki N5 – svetlo siva plast proda A3 – sivkasto rjava plast melja z drobnimi prodniki N6 – svetlo rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki A4 – siva plast melja s prodniki SE 001 – ornica, temno rjava plast peščenega melja s humusom in prodniki A5 – svetlo rjavkasto siva plast melja s prodniki SE 002 – poplavni sediment, svetlo rumenkasto rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki B1 – temno siva plast melja s prodniki SE 003A – poplavni sediment, svetlo siva plast peščenega melja B2 – sivkasto rjava plast melja sprodniki SE 003 – svetlo rjavkasto siva plast glinenega melja s posameznimi prodniki in drobci oglja C1 – siva plast melja s prodniki SE 004 – sivkasto rjava zbita plast peščenega proda C2 – sivkasto rjava plast melja in drobcev oglja SE 005 – temno sivkasto rjava plast glinenega melja s posameznimi prodniki ter drobci oglja in lepa C3 – rjava plast melja sprodniki SE 005A – sivkasto rjava plast glinenega melja z drobci oglja in železovimi oksidi C4 – siva plast melja s prodniki SE 006 – rumenkasto rjava plast glinenega melja, marmorirana C5 – siva plast peščenega melja s prodniki SE 007 – siva plast gline, delno sprijeta, z rumeno rjavo marmoracijo K1–6 – temno sivo polnilo glinenega melja s posameznimi drobnimi prodniki in drobci oglja SE 139/1 – siv peščen melj z redkimi prodniki K7–11 – sivo polnilo peščenega melja z drobnimi prodniki in drobci oglja SE 139/2 – tanka plast oglja N1 – plast proda s sivorjavim peščenim meljem SE 139/3 – rdečkasto siv peščen melj N2 – plast proda s sivim peščenim meljem SE 139/4 – rdečkasto rumen peščen melj A1 – temno siva plast melja s prodniki N4A – svetlo rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki N3 – rjava plast peščenega melja s prodniki kamen A2 – siva plast melja s prodniki N5 – svetlo siva plast proda N4 – svetlo rjavkasto siva plast proda A3 – sivkasto rjava plast melja z drobnimi prodniki N6 – svetlo rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki A4 – siva plast melja s prodniki SE 001 – ornica, temno rjava plast peščenega melja s humusom in prodniki cestni profil P5 A5 – svetlo rjavkasto siva plast melja s prodniki SE 002 – poplavni sediment, svetlo rumenkasto rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki B1 – temno siva plast melja s prodniki SE 003A – poplavni sediment, svetlo siva plast peščenega melja 2 m 4 m 6 m 8 m 10 m 12 m 14 m 16 m 18 m 20 m 22 m 24 m z = 254,65 B2 – sivkasto rjava plast melja sprodniki SE 003 – svetlo rjavkasto siva plast glinenega melja s posameznimi prodniki in drobci oglja C1 – siva plast melja s prodniki SE 004 – sivkasto rjava zbita plast peščenega proda 001 C2 – sivkasto rjava plast melja in drobcev oglja SE 005 – temno sivkasto rjava plast glinenega melja s posameznimi prodniki ter drobci oglja in lepa N5 001 002 2 N4 139/4 C3 – rjava plast melja sprodniki SE 005A – sivkasto rjava plast glinenega melja z drobci oglja in železovimi oksidi A5 K7 K8 003 003A N2 004 N1 N4 N6 K11 002 N3 K9 K10 C5 003A 004 C4 – siva plast melja s prodniki SE 006 – rumenkasto rjava plast glinenega melja, marmorirana K3 005 K4 K5 K6 B2 N4A C4 005 A4 005A 003 004 C5 – siva plast peščenega melja s prodniki SE 007 – siva plast gline, delno sprijeta, z rumeno rjavo marmoracijo 006 A3 C3 005 K1–6 – temno sivo polnilo glinenega melja s posameznimi drobnimi prodniki in drobci oglja SE 139/1 – siv peščen melj z redkimi prodniki K1 K2 A2 007 C2 006 C1 K7–11 – sivo polnilo peščenega melja z drobnimi prodniki in drobci oglja SE 139/2 – tanka plast oglja 139/3 A1 B1 139/2 N1 – plast proda s sivorjavim peščenim meljem SE 139/3 – rdečkasto siv peščen melj 139/1 N2 – plast proda s sivim peščenim meljem SE 139/4 – rdečkasto rumen peščen melj N3 – rjava plast peščenega melja s prodniki kamen N4 – svetlo rjavkasto siva plast proda cestni profil P5 2 m 4 m 6 m 8 m 10 m 12 m 14 m 16 m 18 m 20 m 22 m 24 m z = 254,65 001 N5 001 002 2 N4 139/4 A5 K7 K8 003 003A N2 004 N1 N4 N6 K11 002 N3 K9 K10 C5 003A 004 K3 005 K4 K5 K6 B2 N4A C4 005 A4 005A 003 004 006 A3 C3 005 K1 K2 A2 007 C2 006 C1 139/3 A1 B1 139/2 139/1 14 Presek P1 z ostalinami rimske ceste Celeia-Poetovio, sek. 2. Merilo 1 : 50. 22 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 A1 – temno siva plast melja s prodniki N4A – svetlo rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki A2 – siva plast melja s prodniki N5 – svetlo siva plast proda A3 – sivkasto rjava plast melja z drobnimi prodniki N6 – svetlo rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki A4 – siva plast melja s prodniki SE 001 – ornica, temno rjava plast peščenega melja s humusom in prodniki A5 – svetlo rjavkasto siva plast melja s prodniki SE 002 – poplavni sediment, svetlo rumenkasto rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki B1 – temno siva plast melja s prodniki SE 003A – poplavni sediment, svetlo siva plast peščenega melja B2 – sivkasto rjava plast melja sprodniki SE 003 – svetlo rjavkasto siva plast glinenega melja s posameznimi prodniki in drobci oglja C1 – siva plast melja s prodniki SE 004 – sivkasto rjava zbita plast peščenega proda C2 – sivkasto rjava plast melja in drobcev oglja SE 005 – temno sivkasto rjava plast glinenega melja s posameznimi prodniki ter drobci oglja in lepa C3 – rjava plast melja sprodniki SE 005A – sivkasto rjava plast glinenega melja z drobci oglja in železovimi oksidi C4 – siva plast melja s prodniki SE 006 – rumenkasto rjava plast glinenega melja, marmorirana C5 – siva plast peščenega melja s prodniki SE 007 – siva plast gline, delno sprijeta, z rumeno rjavo marmoracijo K1–6 – temno sivo polnilo glinenega melja s posameznimi drobnimi prodniki in drobci oglja SE 139/1 – siv peščen melj z redkimi prodniki K7–11 – sivo polnilo peščenega melja z drobnimi prodniki in drobci oglja SE 139/2 – tanka plast oglja N1 – plast proda s sivorjavim peščenim meljem SE 139/3 – rdečkasto siv peščen melj N2 – plast proda s sivim peščenim meljem SE 139/4 – rdečkasto rumen peščen melj N3 – rjava plast peščenega melja s prodniki kamen N4 – svetlo rjavkasto siva plast proda cestni profil P5 2 m 4 m 6 m 8 m 10 m 12 m 14 m 16 m 18 m 20 m 22 m 24 m z = 254,65 001 N5 001 002 2 N4 139/4 A5 K7 K8 003 003A N2 004 N1 N4 N6 K11 002 N3 K9 K10 C5 003A 004 K3 005 K4 K5 K6 B2 N4A C4 005 A4 005A 003 004 006 A3 C3 005 K1 K2 A2 007 C2 006 C1 139/3 A1 B1 139/2 139/1 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 23 SE 001 – ornica, temno rjava plast peščenega melja s humusom in prodniki SE 002 – poplavni sediment, svetlo rumenkasto rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki SE 003 – svetlo rjavkasto siva plast glinenega melja s posameznimi prodniki in drobci oglja SE 003A – poplavni sediment, svetlo siva plast peščenega melja SE 004 – sivkasto rjava zbita plast peščenega proda SE 005 – temno sivkasto rjava plast glinenega melja s posameznimi prodniki ter drobci oglja in lepa SE 006 – rumenkasto rjava plast glinenega melja, marmorirana SE 138 – polnilo stojke, siva ilovica z drobci oglja keramika cestni pr ofil P7 0 m 2 m 4 m 6 m 8 m 10 m 12 m 14 m z = 254,60 001 002 003A 003 138 005 006 004 15 Presek P2, sek. 2. Merilo 1 : 50. posamezni steber ( jama za stojko SE 46), ki je bil morda SE 97, v jami SE 118 znotraj zgodnjesrednjeveškega objekta funkcionalno povezan s stebrom v južni steni ( jama za stoj-16 in v jamah za stojke zgodnjesrednjeveškega objekta 17 ko SE 45). Povezana s prečnimi tanjšimi koli sta lahko tvorila (SE 99, SE 110 – G39, SE 111 – G40), ki je bil postavljen dobri napravo za sušenje kož, oblačil, zelišč idr. Večina jam za stoj-2 tisočletji in pol kasneje na ostalinah objekta 12. ke je bila okroglih, premerov od 0,55 do 0,75 m, dve sta bili Sklep ovalni, velikosti 0,74 × 0,7 m in 1 × 0,6 m. Po izkopu polnil so tlorisi in preseki jam nakazovali okrogle stebre s premeri Zgodnjebronastodobno naselje so sestavljale najmanj tri od 0,2 do 0,3 m. Polnilo jame za stojko SE 42 je vsebovalo nadzemne stavbe stojkaste gradnje. Njihova razporeditev odlomek ostenja zgodnjebronastodobne posode (G11). znotraj izkopnega polja nakazuje, da gre za dve skupini stavb in verjetno za dve gospodarski enoti znotraj vaške Objekt 12, sek. 1, P 39–P 40, smo opredelili glede na raz- skupnosti, ki se je v neznanem obsegu širila zahodno od poreditev jam za stojke SE 98, SE 126 (zahodna stena) in poplavne ravnine potoka Polskave. Tlorisi stavb so pravo-SE 127, ki je zaključeval severno steno. Tlorisna zasnova kotne oblike, velikosti: 7,3 × 5 m (objekt 6), 9,6–13 × 4,4 m objekta je bila nepopolna, manjkale so ostaline vmesnih (objekt 5) in 6,2 × 4,8 m (objekt 12). Postavljene so bile v jam za stojke v stenah in jugovzhodna vogalna. Verjetno so smeri sever–jug (objekt 6), z manjšim odmikom stavbne osi bile uničene, saj so ostaline objekta 12 ležale v dvoriščnem od severa proti zahodu (objekt 5) in v smeri zahod–vzhod prostoru kasnejše rimske stavbe (objekt 14), še nekaj stoletij (objekt 12). Iz tlorisov in presekov jam za stojke smo razbra-kasneje pa jih je prekrila zgodnjesrednjeveška stavba (objekt li okrogle oblike vkopanih stebrov, premerov 0,20–0,26 m, 17). Po razporeditvi ohranjenih jam za stojke smo razpoznali redki premerov 0,28 ali 0,30 m, katerih zaključki so bili ve-stavbo pravokotne oblike tlorisa, vel. 6,2 × 4,8 m, postavlje- činoma ravni ali rahlo sedlaste oblike. Glede na skromne no v smeri zahod–vzhod. Ohranjene jame za stojke so bile keramične najdbe iz ostalin vseh treh objektov, plasti SE 005 okrogle oblike s premeri 0,3–0,32 m, po izkopu polnil pa in drugotnih leg v mlajših kontekstih (G11, G14, G15, G39, smo iz njihovih tlorisov in presekov razbrali okrogle oblike G40) gre za zgodnjebronastodobno naselbino kulturne stebrov s premeri 0,13–0,16 m in z ravnim ali rahlo zaoblje-skupine Kisapostag, ki je uvrščena v III. stopnjo zgodnje bro- nim zaključkom. Polnilo jame za stojko SE 98 je vsebovalo naste dobe v okviru madžarske kronološke sheme oziroma majhen odlomek ostenja zgodnjebronastodobne posode s v stopnjo bronaste dobe A v smislu srednjeevropske, Rei-sledovi okrasa v tehniki metličenja ali plitvega glavničenja. neckejeve, periodizacije (Črešnar, Teržan 2014, 666). Na prostoru objekta in v njegovi okolici je bilo v plasti SE 005 razpršenih nekaj odlomkov zgodnjebronastodobne lonče- Podobne zgodnjebronastodobne naselbinske ostaline nad- nine. Najdeni so bili tudi v zasipih jam za stojke rimskodob- zemnih objektov stojkaste gradnje kulturnega horizonta Ki- nega objekta 14 (SE 94, SE 95) in istodobnih jamah SE 90, sapostag so znane z najbližjega najdišča Lavše v Stražgonjci (Lubšina Tušek 2003, 170–171), z najdišča Kotare – Krogi v 24 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 SE 001 – ornica, temno rjava plast peščenega melja s humusom in prodniki SE 002 – poplavni sediment, svetlo rumenkasto rjava plast peščenega melja z drobnimi prodniki SE 003 – svetlo rjavkasto siva plast glinenega melja s posameznimi prodniki in drobci oglja SE 003A – poplavni sediment, svetlo siva plast peščenega melja SE 004 – sivkasto rjava zbita plast peščenega proda SE 005 – temno sivkasto rjava plast glinenega melja s posameznimi prodniki ter drobci oglja in lepa SE 006 – rumenkasto rjava plast glinenega melja, marmorirana SE 138 – polnilo stojke, siva ilovica z drobci oglja keramika cestni pr ofil P7 0 m 2 m 4 m 6 m 8 m 10 m 12 m 14 m z = 254,60 001 002 003A 003 138 005 006 004 Prekmurju, kjer je zaenkrat znan le en podoben objekt (Ker- pol odprto stavbo. Osrednja lega jame za stojko SE 17 je man 2011b, 22–23, sl. 25), in z najdišča Loka pri Ruhni vasi nakazovala, da je njen steber podpiral, steber iz jame za na Dolenjskem, z gručasto razporejenimi eno ali triprostor-stojko SE 20 pa dodatno ojačeval verjetno čopasto obli- nimi bivalnimi in gospodarskimi stavbami okrog vaških trgov kovano streho nad odprtim, morda delovnim prostorom z (Horvat M. 2003, 178). jamo SE 18. Na prostoru objekta, na vrhnjem zasipu jame za stojko SE 16 je bil najden odlomek srednjebronastodobne Faza 1c: srednja bronasta doba posode (G5). V čas srednje bronaste dobe, v tretjo podfazo prazgodo- Objekt 2, sek. 1, P 34–P 35, delno odkopan in dokumen- vinske poselitve, fazo 1c, smo uvrstili ostaline sedmih nad- tiran ob jugozahodnem robu izkopnega polja, so tvorile zemnih objektov stojkaste gradnje (objekti 1, 2, 3, 4, 7, 9, 10) jame za stojke SE 24 (severozahodni vogal), SE 23 (v no-v zahodnem in jamo SE 123 v vzhodnem delu izkopnega tranjosti), SE 25 (v zahodni steni), jama SE 22 v notranjosti polja v sektorju 1 (sl.13), ki so vsebovale fragmentarno ohra-in plast SE 133, velikosti 7,9 × 6 m, ki je označevala prostor njeno bronastodobno lončenino (G5–G7, G8–G10, G12, objekta. Objekt nepopolnega tlorisa je bil postavljen v smeri G13, G16, G29), in nepovezano plast SE 005 z odlomki isto-SSZ–JJV in 1 meter vzhodno ter nekoliko južneje ob objek- obdobne lončenine v sektorju 1 (G2–G4) in sektorju 2 (G44). tu 1. Severovzhodni vogal objekta je presekal recentni ja- Objekt 1, sek. 1, P 34–P 35, so sestavljale jame za stojke rek SE 136. Jame za stojke so bile okrogle oblike, premerov SE 16, SE 15, SE 19 (zahodna stena), SE 130, SE 131, SE 21/21a 0,45–0,5–0,55 m, njihovi tlorisi in preseki po izkopu polnil so (vzhodna stena), SE 17, SE 20 (v notranjosti), jama SE 18 (v nakazovali stojke premerov 0,24 in 0,26 m. V zasipu jame za notranjosti južnega dela objekta) in plast SE 132, ki je bila stojko SE 23 znotraj stavbe je ležal odlomek srednjebrona-velikosti 10 × 5,3–5,6 m na geološki osnovi označevala pro- stodobne sklede (G6). V osrednjem delu objekta je bila do stor objekta. Jame za stojke so bile okrogle oblike, preme- 0,3 m v tla poglobljena jama, velikosti 4,5 × 2 m, neznane ra od 0,4 do 0,55 m. Po izkopu polnil so tlorisi in preseki namembnosti, brez najdb v odkopanem delu, ki se je nada-jam nakazovali stebre okroglaste oblike, premerov od 0,22 ljevala tako kot ostali del objekta izven izkopnega polja trase do 0,26 m. Razporeditev jam za stojke za navpične lesene pragerske obvoznice v polje proti jugu. stebre kaže, da je šlo za stavbo stojkaste tehnike gradnje, Objekt 3, sek. 1, P 34–P 3, so sestavljale jame za stojke nekoliko nepravilne pravokotne oblike tlorisa, velikosti 6,3– SE 8, SE 9, SE 10, SE 11, SE 12, SE 13, SE 14, SE 26, SE 27, 7 × 3,8–4,2 m. Stavba je bila postavljena v smeri SSZ–JJV SE 28, SE 29, SE 30, SE 31 in plast SE 134. Razporeditve jam oziroma s 4-stopinjskim odmikom vzdolžne osi stavbe od za navpične stebre v severni (SE 9, SE 8, SE 31) in vzhodni severa proti zahodu. Glede na pomanjkanje stojk v vzho- (SE 31, SE 30, SE 29) steni kažejo, da je šlo za ostanke stav- dni in zahodni steni južnega dela objekta gre morda za be pravokotne oblike tlorisa, vel. 8,6 × 4,1 m, postavljene v Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 25 smeri vzhod–zahod, s 6-stopinjskim odmikom stavbne osi SE 53B nakazuje verjetno vzdrževanje objekta. Glede na (SE 11–SE 30) od vzhoda proti severu. Jame za stojke so ime-razporeditev jam za stojke je šlo za tlorisno zasnovo objekta le večinoma okrogle oblike tlorisa, premerov 0,30–0,55 m, v obliki nepravilnega trapeza in glede na zahodno steno ter ovalne ali ledvičaste oblike, vel. od 0,45 × 0,35 m do postavljenega v smeri sever–jug. Zahodna stena je dolga 0,55 × 1 m. Preseki in tlorisi teh jam po izkopu polnil izka-3,8 m, severna 4,3 m in jugozahodna 2,8 m. V vzhodni zujejo okroglaste oblike stebrov, premerov 0,18–0,20–0,24– steni, dolžine 6,1 m, nismo zaznali ostankov jam za stojke. 0,25 m, vzhodna vogalna stebra (SE 26, SE 31) sta imela pre- Prostor stavbe je določala tudi do 4 cm v tla vtisnjena plast mera 0,28 m. Jame za stojke (SE 26, SE 27 s stojkama A in B, SE 135, vel. 6,2 × 5,5 m, njen ledvičasto oblikovan vzhodni SE 28, SE 14) ob jugovzhodnem delu stavbe so nakazovale, rob pa morda vendarle dopušča možnost obstoja nekdanjih da je bil k stavbi dograjen 2,6 × 1,5–1,8 m velik nadkrit zaprt nosilcev stavbne konstrukcije in strešine. Območje objekta prostor z verjetnim, proti jugozahodu podaljšanim nadstre-so prekrivali zgoščeni drobci lepa, po čemer je sklepati, da škom. Recentni jarek SE 136 je uničil tako ostanke nosilnih je bil objekt ometan z ilovico, zahodno ob njem je v plasti stebrov jugozahodnega vogala stavbe kot morebitnega SE 005 ležal odlomek ostenja svetlordeče večje srednje-nadstreška. Plast SE 134, vel. 11 × 6,9 m, je nakazovala pro- bronastodobne posode z držajem (G4), na ožjem prostoru stor stavbe. Lega nekaterih jam za stojke v zahodni (SE 10, stavbe pa ni bilo drugih najdb. SE 11), v južni steni (SE 12, SE 13) in južni steni prizidka (SE 27 Objekt 9, sek. 1, P 36–P 37, so sestavljale jame za stojke s stojkama A in B) je kazala na na popravilo oziroma dogra-SE 60, SE 61, SE 62, ki so tvorile zahodno steno, jami za ditev stavbe. V zasipu jame SE 27 je bila najdba odlomka stojko SE 67, SE 66, ki sta zaključevali severno steno, jame ostenja srednjebronastodobne posode (G7). za stojko SE 59A, SE 59B, SE 63, SE 64, ki so zaključevale Objekt 4, sek. 1, P 34–P 35, delno odkopan in dokumenti- južno steno, jama za stojko SE 65A in jarek SE 65 B. Vse ran ob severnem robu izkopnega polja in se je nadaljeval v ostaline tlorisne zasnove objekta niso bile zaznavne, pov-polje severno od tod. Sestavljale so ga jame za stojke SE 33, sem so manjkale vmesne jame za stojke v vzhodni steni. SE 34, SE 35 ( južna stena) SE 32 (v vzhodni steni) in plast Dobro pa je bila zaznavna jama za stojko SE 65A, ki je bila SE 36. Tri jame za stojke so bile okrogle oblike, premerov 2 metra pomaknjena izven linije vzhodne stene in je z jamo 0,4–0,45–0,5 m, in ena ovalne oblike, velikosti 0,8 × 0,65m. SE 61 v zahodni steni tvorila os stavbe. Steber iz jame za Po izkopu polnil so tlorisi in preseki jam nakazali okrogle stojko SE 65A je bil nosilec podaljšane dvokapne strehe ali stojke, premerov 0,2–0,23–0,26 m. Razporeditev jam za stoj-dodaten opornik objekta. Glede na razporeditev jam za ke je nakazovala pravokotno obliko tlorisa stavbe s 6 metrov stojke gre za stavbo pravokotne oblike tlorisa, velikosti 7,5– dolgo južno steno, njen prostor pa je dodatno nakazovala 7,9 × 6,2 m, postavljene v smeri severozahod–jugovzhod, z plast SE 36, dokumentirane velikosti 6,6–7,3 × 2,8–3,6 m. 8-stopinjskim odmikom stavbne osi od zahoda proti severu. Glede na to, da je bila južna stena objekta 4 vzporedna s Steber s premerom 0,14 m iz jame za stojko SE 59B je z severno steno dobre 3 metre oddaljenega objekta 3, je šlo notranje strani dodatno podprl verjetno dotrajan steber iz verjetno za sočasno zgrajeni stavbi. Ob notranjem vogalu jame za stojko SE 59A v južni steni in kaže na vzdrževa-objekta 4 so bile najdene tri razbite keramične uteži za niti nje stavbe. Šest jam za stojke je bilo okrogle oblike, pre-na statvah, in sicer v zasipu jame za stojko SE 35 (G8) ter merov 0,21–0,38–0,4–0,45 m, štiri so bile ovalne, velikosti vrhnjem delu plasti SE 36 (G9, G10), kjer je bil najden tudi od 0,42 × 0,36 m do 0, 45 × 0,42 m. Iz tlorisov in presekov majhen odlomek ostenja svetlo rdeče, srednjebronastodob-odprtih jam smo razbrali okrogle oblike stebrov s premeri ne keramične posode. 0,20–0,21–0,22 m. V zasipu jame za stojko SE 61 sta ležala Objekt 7, sek. 1, P 35–P 36/P 37, so sestavljale jame za stoj- dva večja prodnika, ki sta dodatno utrjevala steber. Polnili ke SE 49, SE 51, SE 50, ki so tvorile zahodno steno, jama za jam za stojko SE 65A in SE 67 sta vsebovali po en majhen stojko SE 54, ki je zaključevala severno steno, jami za stojko odlomek ostenj bronastodobne lončenine, v jami za stojko SE 53 A in SE 53 B, ki sta zaključevali južno steno, ter plast SE 66 pa je bil odlomek ostenja srednjebronastodobne po-SE 135. Jame za stojko so bile večinoma nepravilnih okro- sode z vrezanim in vtisnjenim okrasom (G12). glastih, ovalnih oblik, velikosti od 0,55 × 0,5 m do 0,6 × 50– Objekt 10, sek. 1, P 36–P 37, so sestavljale jame za stojke 0,55 m in 0,81 × 0,51 m, dve sta bili okrogli s premeroma 0,3 SE 68, SE 79 (severna stena), SE 70, SE 72 (nepopolna južna in 0,5 m. Tlorisi in preseki teh jam so po odstranitvi polnil stena), SE 69 (v zahodni steni) in SE 71 (v notranjosti). Vse nakazovali okrogle stebre s premeri 0,23–0,24–0,25–0,26– ostaline tlorisne zasnove objekta niso bile zaznane. Manj- 0,28 m. Steber s premerom 0,17 m iz jame za stojko SE 53A kajo predvsem vmesne jame za stojke v severni steni, mor-tik zahodno ob južnem nosilnem stebru iz jame za stojko da tudi v vzhodni steni, ter vogalna med zahodno in južno 26 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 steno. Po razporeditvi jam za stojke smo razpoznali stavbo 10) z manjšimi odmiki stavbnih osi proti severu (objekt 3) ali pravokotne oblike tlorisa, velikosti 5,4 × 3,2 m, postavljene v jugu (objekt 9). smeri zahod–vzhod. Jame za stojke so bile okrogle oblike, Na območju stavbnih ostalin je bila plast SE 005 temne-premerov 0,4–0,5–0,55–0,6 m, po odprtju pa smo iz njiho- je obarvana, na geološki osnovi (SE 006) pa so bili poleg vih tlorisov in presekov razbrali okrogle oblike stebrov s pre- ostalin navpično postavljenih stebrov dobro razpoznavni meri 0,18–0,2–0,22–0,23–0,25 m. V zasipu jame za stojko tudi robovi ožjega prostora petih stavb (objekti 1, 2, 3, 4, 7) SE 69 je bil odlomek ostenja starejšebakrenodobne posode, oziroma robovi plasti rumenorjave ilovice s sivkasto zeleni-v jami za stojko SE 79 majhen odlomek prazgodovinske, na- mi lisami, kar je verjetno posledica vtisnjenih organskih in tančneje časovno neopredeljive posode, in v jami za stojko drugih snovi do 2–4 cm v geološko podlago. Morda je to SE 72 odlomek ustja z ostenjem posode, opredeljene v sre-sled dolgotrajnejše uporabe močvirskih trav in trstičja, česar dnjo bronasto dobo (G13). je bilo v okolici v izobilju, za oblogo tal v stavbah in tik ob Jama SE 123, sek. 1, P 40–P 41, velikosti 1,52 × 1,55 m, je njih za drenažo ali tudi v njihovi nadzemni konstrukciji in gre ležala v vzhodnem delu izkopnega polja in je vsebovala verjetno za podobno zgrajene ter sočasno postavljene stav-odlomke ostenj posod, opredeljenih v zgodnjo (G14, G15) be. Pri stavbah 9 in 10 takšnih robov plasti nismo zasledili. in srednjo bronasto dobo (G16). V bližini jame sta v plasti Naselbinskim ostalinam na najdišču Zadruga najdemo priSE 005 ležala še dva odlomka dveh posod, ostenje (G2) in merjave tako po obliki in velikosti stavb kot njihovi gručasti dno (G3), opredeljena v srednjo bronasto dobo. razporeditvi okrog dvoriščnega prostora na najdiščih sre- Sklep dnje in zgodnje pozne bronaste dobe (Teržan 1999, 101– Srednjebronastodobno naselje na najdišču Zadruga, razi- 104), oziroma na najdiščih poznosrednjebronastodobnega skano le v mejah izkopnega polja obvoznice Pragersko, so horizonta Oloris–Podsmreka v vzhodni in osrednji Sloveniji sestavljale najmanj 7 stavb bivalnega in gospodarskega zna- (Črešnar, Teržan 2014, 681–689): Oloris pri Doljnem Lakošu s čaja ter jama SE 123, ki je ležala 50 m vzhodno od stavbne 13 hišami in z dvema pečema na skupnem dvorišču (Dular, skupine. Stavbe so bile razvrščene gručasto okoli skupnega Šavel, Tecco Hvala 2002, 39–45, sl. 22, pril. 5), Pod Kotom dvorišča, v/pod katerim so bile ostaline starejših, zgodnje- – sever pri Krogu, kjer je srednjebronastodobna naselbina bronastodobnih objektov 5 in 6. z najmanj tremi nadzemnimi hišami opredeljena v čas Bd B1 do Bd C2, poznobronastodobna naselbina s polkrožno Jame za stojke so bile okrogle, premera od 0,3 do 0,6–0,75 razporejenimi štirimi hišami pa v čas Bd C/Bd D do Ha A m in nepravilnih okroglastih, ovalnih oblik, velikosti od 0,35– (Kerman 2011c, 29–34, 35, 45, sl. 23, 26), Pod Grunti – Pince 0,6 × 0,45–0,8 m, zapolnjene večinoma s temno sivo ilovico pri Pincah z načrtno zasnovano naselbino z 28 hišami in z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa (lepa). Drobci dvema kaščama, krožno razporejenimi okrog trga z ognji-lepa so bili razpršeni v kulturni plasti SE 005 in na območju šči/kurišči in tremi pečmi ter delno omejeno z jarkom (Ker-objektov nekoliko bolj zgoščeni, po čemer je sklepati, da man 2018, 46–58, sl. 30a, 30b, sl. 34), Sodolek pri sv. Juriju so bile stene stavb ometane z ilovico. V osrednjih in spo-ob Ščavnici z naselbino gručasto razporejenih vsaj sedmih dnjih delih jam smo v tlorisih in presekih zaznali večinoma stavb okrog skupnega dvorišča iz Bd D do Ha A (Kavur 2018, okroglo obliko stebrov, premerov od 0,18 do 0,26 m, le trije 40–44, 49–50, sl. 30), Nedelica pri Turnišču z večjim številom premerov od 0,28 do 0,3 m, ter obliko njihovih zaključkov, jam in slabo ohranjenimi ostalinami nadzemnih stavb, od ki so bili večinoma ravni ali sedlasti. Glede na domnevno katerih je jasen le tloris ene (Šavel, Sankovič 2013, 25–29, sl. obliko stebrov in njihove različne premere v okviru posa- 26), Rabelčja vas na Ptuju s skupinami stavb na obeh straneh meznega objekta predvidevamo, da pri gradnji niso pose- poti skozi naselje (Strmčnik Gulič 1988–89, 148–149, pril. 1; bej izbirali med debelino in minimalno tesarsko obdelanih Teržan 1999, 104; Lubšina Tušek 2004, 73, 75–76), Žutreki pri drevesnih debel. Tlorisi stavb, ki smo jih razbrali iz razpo-Pragerskem (Lubšina Tušek 2003, 283–284), Svetje v Med- reditve ohranjenih jam za stojke, so pravokotnih oblik, ve- vodah z najmanj 9 stavbami, jamami, kurišči in ognjiščem likosti 6,3–7 × 3,8–4,2 m (objekt 1), 8,6 × 4, 1 m (objekt 3), (Leghissa 2014, 333–335, sl. 19: 2), Podsmreka pri Višnji Gori 7,5 × 6,2 m (objekt 9), 5,4 × 3,2 m (objekt 10), le tloris ene z različnimi jamami, jamami za stojke in zgostitvami kera-stavbe je nepravilne trapezaste oblike, njeno velikost pa naj- mičnega gradiva (Bd B1–BdC do začetka Bd D), ki so pone- bolje določa v tla vtisnjena plast SE 135 ledvičaste oblike, vel. kod z omejenimi prostori razpršene keramike nakazovale 6,2 × 5,5 m (objekt 7). Stavbe so bile postavljene v smeri se-tla in tlorise najmanj štirih objektov, vel. 6 × 10 m, 5 × 9 m, ver–jug (objekta 4,7) z manjšimi odmiki stavbne osi od seve- 6 × 9 m, 8 × 10 m (Murgelj 2013, 12, 327, sl. 13a, 13b). V osta- ra proti zahodu (objekti 1, 2) in v smeri zahod–vzhod (objekt linah takšnih »orisanih tlorisih« stavb je videti vzporednico z Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 27 objekti 1–4 in 7 na Zadrugi, razlika je le v uporabi materiala, Faza 1: prazgodovinsko obdobje ki je služil za oblogo ali utrjevanje tal v notranjosti stavb. (neopredeljeno) Na severnem Hrvaškem so iz obdobja konca srednje in zgodnje pozne bronaste dobe oziroma starejše faze kul- V prazgodovinsko obdobje, a natančneje časovno neopre- ture žganih grobišč Bd D–Ha A znana najdišča predvsem deljive, smo uvrstili ostaline dveh objektov stojkaste tehnike nižinskih naselij, npr. Cerine VII pri Koprivnici z jamskimi in gradnje, objekta 8 in 11, ki sta bila na zahodnem delu, in dve nadzemnimi objekti (Ložnjak Dizdar 2005, 27–33, 45–46, posamični jami za stojko (SE 115, SE 116) na vzhodnem delu karta 1; Ložnjak Dizdar 2011, karti 1, 2; Karavanić 2011, 23– izkopnega polja v sektorju 1. 34), Čepinski Martinci – Dubrava pri Osijeku z zemljankami, Objekt 8, sek. 1, P 35–P 36/37, je bil delno odkopan ob juž- ki so služile kot delovni prostori, nadzemnimi stavbami in nem robu zahodnega dela izkopnega polja in so ga se-vodnjaki (Kalafatić 2009, 22–23, sl. 10), Šepkovčica na trasi stavljale jame za stojke SE 55, SE 56, SE 57, SE 58 (severo-avtoceste Zagreb–Sisak (Bugar 2010, 269–273) in Gornji Vu- zahodna stena, nepopolna) in jami za stojko SE 77, SE 78 kojevac s številnimi, večinoma v smeri SV–JZ postavljenimi (severovzhodna stena, nepopolna). Južni del stavbe se je stavbami stojkaste tehnike gradnje, pravokotne oblike, ve-neraziskan nadaljeval izven izkopnega polja proti jugo- likosti 6 × 10 m, 9 × 14 m, 10 × 14 m, bivalno-gospodarske vzhodu. Šlo je za ostaline stavbe pravokotne oblike tlorisa, namembnosti, z dvorišči, ograjami, odpadnimi jamami idr., dolžine vsaj 10 m, postavljene v smeri severovzhod–jugo-opredeljenimi v čas Bd C2–Bd D (Dizdar et al. 2011, 61–64; zahod. Tri jame za stojke so bile okrogle oblike s premeri Ložnjak Dizdar 2011, 138–141). Iz obravnavanega obdobja je 0,5–0,6–0,7 m in tri ovalne oblike, velikosti 0, 55 × 0,5 m do iz zahodnomadžarskega območja znano najdišče Balato-0,6 × 0,5 m. Tlorisi in preseki odprtih jam za stojke so po- nmayaródč – Hidvégpuszta z dvema naselbinama s podob- kazali ostaline okroglih stebrov, premerov od 0,2 do 0,26 m. nimi naselbinskimi ostalinami, Bd D–Ha A1 (Horváth 1994, Območje objekta so prekrivali zgoščeni drobci lepa, drugih 221). Južno ob jezeru Balaton, na južnem raziskanem delu arheoloških najdb na ožjem prostoru objekta pa, razen red-večperiodnega najdišča Ordacsehi, je bila odkrita srednje- kih razpršenih odlomkov prazgodovinske lončenine izven bronastodobna naselbina z več kot 50 jamami, vodnjaki in njega v plasti SE 005, ni bilo. jamami za stojke nadzemnih stavb. Med njimi je bila ena v smeri sever–jug, velikosti 3 × 8 m, podobne stavbe iz obdo- Objekt 11, sek. 1, P 36–P 37/P 38, so sestavljale jame za stoj- bja kulture gomil (Bd B1–Bd C), njene pozne faze in zgodnje ke SE 73, SE 80, SE 74, SE 75, SE 81, SE 76 (zahodna stena) kulture žarnih grobišč (Bd D–Ha 1) pa so bile odkrite še na in SE 87, SE 88 (severni del vzhodne, nepopolne stene). Iz več madžarskih najdiščih: Dunakeszi-Székesdűlő, Börcs-razporeditve jam za stojke, sicer nepopolne tlorisne zasno- -Paphomlok, Nagykanizsa-Bilkeidűlő, Németbánya, Kóny- ve objekta, smo razpoznali stavbo pravokotne oblike, vel. -Barbacsi lake (Kiss 2011, 101–104, sl. 2, 3b). Na avstrijskem 11,4 × 4,4 m, postavljene v smeri sever–jug. Jame za stojke Štajerskem je znano srednjebronastodobno naselje Hörbing so bile okrogle oblike s premeri 0,2–0,40–0,5–0,55–0,6 m. pri Deutschlandsbergu (Bd C) s podobno velikimi stavba- Tlorisi in preseki odprtih jam so nakazovali okrogle stebre, mi in na istodobnem naselju Hasreith (Tiefengraber 2007, premerov 0,14–0,18–0,24–0,26 m. Lončenine ali drugih 78–79, sl. 7), na najdišču Petzelsdorf pri Deutschlandbergu, najdb na ožjem prostoru stavbe, v zasipih stojk ali znotraj Bd C–D (Bartl, Fürnholcer 2007, 164–166, sl. 2), Lichendorf objekta ni bilo, redki odlomki prazgodovinske keramike so pri Weitendorfu s tremi nadzemnimi stojkastimi stavbami, bili razpršeni v plasti SE 005 izven objekta. velikosti od 2,5 × 5–6 m do 4 × 5 m, najdiščih Schönberg, Prazgodovinski jami za stojko, ki nista Schrötten na območju Matzelsdorf-Beierdorfsiedlung, Wo-povezani v tlorise objektov hlsdorf in Grub-Deponie Grub s srednjebronastodobno na- Jami za stojko SE 115 in SE 116, sek. 1, P 40–P 41, sta ležali selbino z gručasto razporejenimi vsaj 30 stavbami na 16.200 druga ob drugi v vzhodnem delu izkopnega polja in smo m² (Fuchs 2011, 120–139, sl. 4, 6, 7, 11–13, 23). jih kot ostaline prazgodovinske naselbinske arhitekture uvr- stili na podlagi odlomka ostenja prazgodovinske posode iz zasutja jame SE 115. 28 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 5.3 Faza 2: rimskodobna Posamična jama za stojko SE 96, sek. 1, P 39–P 40, z od- poselitev in rimska cesta lomkom rimskodobnega namiznega vrča (G25) v zasutju je ležala dobrega pol metra vzhodno ob objektu 14 in naka- Sledove rimskodobne poselitve (faza 2) na najdišču Zadru- zuje nekoč samostojno stoječ steber, ki je služil ali kot opora ga predstavljajo nepovezana plast SE 003 z razpršeno rim- stavbi ali imel drugo funkcijo v prostoru v povezavi z dejav- sko lončenino v sektorjih 1 in 2, ostaline objekta 14 stojkaste nostjo v njej. tehnike gradnje, posamezna jama za stojko SE 96 in jama Jama SE 97, sek. 1, P 39–P 40, je ležala v dvoriščnem pro-SE 97 v sektorju 1 (sl. 13) ter ostaline rimske ceste via publica storu jugovzhodno ob objektu 14, kjer je njen vkop presekal Aquileia–Poetovio–Sirmium ( Savaria) na odseku Celeia–Po-ostanek prazgodovinske plasti SE 005, ter je bila še dobrih etovio z odcepom v naselbino južno ob njej (sl. 14, 16–19) 0,2 m poglobljena v rumenkasto rjav glinen melj geološke in posamezna jama za stojko SE 138 (sl. 15, 18) v sektorju 2. podlage (SE 6). Vsebovala je odlomke rimskodobne kuhinj-Objekt 14, sek. 1, P 38–P 39–P 40, so sestavljale jame za stoj- ske lončenine (G26–G28) in je morda služila kot odpadna ke SE 91, SE 92, SE 94, SE 95, SE 124, SE 125 in jami SE 90, jama. SE 93. Tlorisna zasnova objekta je nepopolna, po razpore- Jama za stojko SE 138, sek. 2, P 6–P 7, presek P2 (sl. 15), ditvi ohranjenih jam za stojke smo razpoznali stavbo pra- je bila vkopana v plast SE 004, dobrih 8 m južno od rim- vokotne oblike z dvema prostoroma, velikosti 5–6 × 4,2 m, ske ceste oziroma njenega južnega obcestnega jarka. Na postavljene v smeri sever–jug. Na območju stavbe je bilo vrhu zasipa sta bila odlomka rimskodobne namizne posode več odlomkov rimskodobne lončenine, in sicer v vrhnjih za- (G45). Steber iz jame za stojko SE 138 je bil lahko del ograje sipih jam za stojke SE 94 (G23), SE 95 in SE 124 (G24) ter ali lesene stavbe, vsekakor del strukture v rimskodobni na-znotraj objekta v jamah SE 90 (G18, G19, G20) in SE 93 selbini, ki jo nakazuje kulturna plast SE 003 z rimskodobno (G21, G22). Glede na to, da se je kulturna plast SE 003 na-keramiko in ruševino južno ob rimski cesti. daljevala v severni rob izkopnega polja, sklepamo, da se tudi ostaline objekta nadaljujejo izven izkopnega polja proti severu. Prostor stavbnih ostalin je poškodoval vkop recen- tnega drenažnega jarka SE 137. 16 Pogled proti jugovzhodu na sondo z ostalinami rimske ceste. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 29 s svetlo rjavim peščenim meljem tvoril zbito plast N4a. Ta je Rimska cesta Aquileia–Poetovio– bila vsaj z južnim delom plasti N3 del odcepa ceste ali poti, Sirmium (Savaria), odsek Celeia– ki je vodila z glavne itinerarske ceste v naselbino južno ob Poetovio njej. Podobna je najdba dela rimske glavne ceste Aquileia– Ostaline glavne rimske ceste via publica Aquileia–Poetovio– Poetovio–Sirmium na odseku Poetovio–Sirmium ( Savaria) z Sirmium ( Savaria) na odseku Celeia–Poetovio smo doku-odcepom v istodobno naselbino v Spuhlji–Gajke, vzhodno mentirali v 25 m dolgi in 1,1 m široki sondi, izkopani prečno od Ptuja (Lubšina Tušek 2006, 170–171). Ob novem, okrog 9 čez njeno predvideno vzhod–zahod potekajočo traso, med m širokem cestišču glavne ceste in ob cestnem odcepu je bil gradbenimi profili P 4 do P 6 v sektorju 2 (sl. 7, 12). Ker izkopan nov obcestni jarek C, domnevno pa je bil na novo prečna sonda ni bila izkopana popolnoma pravokotno na izkopan tudi obcestni jarek takoj za odcepom ob glavni cesti traso rimske ceste, se je to izrazilo v razpotegnjenem prese-proti vzhodu (sl. 18). Prodnato cestišče (N4), razbrazdano s ku P1 z njenimi ostalinami (sl. 10, 14, 16–18). številnimi kolesnicami od vozov in z udarnimi jamami, je bilo ponovno obnovljeno z nasipom svetlo sivega proda (N5) Ohranjena prodnata nasutja (N) cestišča, v debelini 0,3– in zatem tudi odcep ceste v naselbino (N6). Verjetno gre 0,4 m, so segala od 0,25/0,30 m do 0,55/0,6/0,7 m pod vremenskim ujmam, visokim vodam in poplavam v okolici z površino polja. Velikost prodnikov je bila od 0,01 do 0,05 m, nasipi dvignjene rimske ceste pripisati, da sta vsaj dve plasti posameznih tudi 0,1–0,12 m. Prvi dve plasti proda (N1, N2) poplavnih sedimentov in blata, najprej plast SE 003A in zasta bili nasuti na posebej prirejen rahlo vpet teren, ki so ga tem plast SE 002, zaplavili oba obcestna jarka in dodobra tvorili plasti SE 005 in SE 005A ter ponekod nad njima ostan-prekrili ostaline že pred prvim zaplavljanjem opuščene rim- ki hodne površine, plasti SE 004, dodatno utrjene z lesenimi ske naselbine ob cesti. Zaradi ornice ni bilo moč ugotoviti, piloti (K1–6). Prvotno cestišče širine 7,5 m sta omejevala 1 kdaj so bili leseni piloti (K7–K11) za utrditev cestnih nasutij meter široka obcestna jarka, jarek A na severni in jarek B na pred izpiranjem proda v okolico zabiti, morda že ob popra-južni strani. Cestišče je bilo kmalu po izgradnji ceste razširje- vilu ceste z nasutji N5 in N6, ali v obdobju po prvi ali šele no (za dobrih 5 m na mestu sonde) proti jugovzhodu s pla- po drugi odložitvi poplavnih sedimentov na obeh straneh stjo rjavega peščenega melja in proda (N3), ki je prekril tudi ceste. Niti v prodnih nasutjih cestišča niti v polnilih obce-plitev, le z dvema polniloma zapolnjen južni obcestni jarek stnih jarkov ali v drugih, tudi poplavnih plasteh in v ornici, ni B. Razširjeno cestišče je bilo prekrito s plastjo svetlo rjavka-bilo nobenih časovno opredeljivih arheoloških najdb, ki bi sto sivega proda N4, ki je v smeri proti naselbini pomešan 17 Pogled proti severu na plasti in ostaline rimske ceste. 30 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 Sektor 2 Presek 1 K7 A K8 B K9K10K11 C piloti K7–11 Naselbina obcestni jarki SE 138 dokumentiran presek domneven potek obcestnih jarkov po gradnji cestnega odcepa Presek 2 rimska cesta rimskodobna stojka 0 10 20 m 18 Interpretacija poteka rimske ceste z odcepom v naselbino iz preseka P1, sektor 2. Merilo 1 : 500. umestile tako začetek izgradnje rimske ceste kot popravila, nasutja N2 bi ustrezal vmesnemu sloju zbitega peska s pro-katastrofalna zaplavljanja okolice in tudi pojasnile, do kdaj je dom iz njegovega preseka 2, na katerem je ležala vrhnja bila trasa glavne rimske ceste v uporabi. do 25 cm debela plast proda z najdbo novca cesarja Ko- Edine najdbe s trase rimske ceste Celeia–Poetovio na obmo- moda (177–192) v osrednjem delu te plasti, kar bi ustrezalo čju Pragerskega, danes deloma znotraj arheološkega najdi- vrhu prodne površine nasutja N4 oziroma spodnjemu robu šča Zadruga, izhajajo iz sondiranj Stanka Pahiča iz šestde- nasutja N5 rimske ceste v našem preseku P1. Obe, tik pod setih in zgodnjih sedemdesetih let 20. stoletja, s katerimi je ornico ohranjeni nasutji iz obeh presekov, št. 2 in P1, sta določil potek trase na tem odseku in jo prikazujemo skupaj verjetno sočasni, nastali ob popravilu cestišča, z novcem, z lokacijo naše sonde s presekom P1/2004 na digitalnem umeščenim v zadnjo četrtino 2. stoletja, v čas po marko-modelu višin (lidar) območja (sl. 19). Najprej povzemamo manskih vojnah. Druga najdba, odlomek bronaste rimske Pahičeve ugotovitve o sestavi in ohranjenosti rimskodob-fibule z delno pokrito samostrelno peresovino iz vrste kolen- nega cestišča iz sedmih sond s profili št. 1–7: od 6 do 7,8 častih fibul, izhaja iz tik pod ornico ohranjenega zgornjega metrov široki ostanki rimskodobnega cestišča so bili 25–30 roba prodnega nasipa istega odseka rimske ceste, iz Pahi-cm pod površino (sl. 19: 1, 2, 5) in/ali pod naplavino 50–70 čeve sonde s presekom P5 (Pahič 1965, 182; Pahič 1978, 191, cm pod površino (sl. 19: 3, 4, 7), prodnata nasutja so bila op. 229, t. 22: 15), ki je bila izkopana okrog 825 m vzhodneje ohranjena v debelini do 10–15 cm (sl. 19: 1, 3, 4, 7), do 25 od naše sonde s presekom P1, na severnem delu naselja cm (sl. 19: 5) ali do 40 cm (sl. 19: 2), najdbe arheološkega Pragersko (sl. 19: 5). Zaradi slabe ohranjenosti fibule lahko gradiva so bile prisotne v sondah s profili št. 2, 5 in 6 (Pa-ugotavljamo le nekatere podobnosti v oblikovanosti glave s hič 1965, VS 9, 182–183; Pahič 1977, VS 21, 244, sl. 111; Pa- kolenčastimi fibulami s pravokotno ploščico nad peresovino, hič 1978, 191–192, sl. 2, raziskovalni odsek Pragersko, profili ki so bile razprostranjene v germanskih provincah Noriku, 1–7, t. 22: 15, 17–24, t. 23: 9; sl. 19: 2, 5, 6). Naša sonda s Panoniji, Gornji Meziji in so jih uporabljali tudi legionarji od presekom P1 z ostanki rimskega cestišča (sl. 19: P1) je bila druge polovice 2. stoletja in v 3. stoletju (npr. Jobst 1975, umeščena med Pahičevima sondama s profiloma št. 2 in 3, 63–64, tip 13 A, t. 18: 128, 129, 133; Riha 1979, 78, 86, skupina in sicer okrog 130 metrov vzhodno od profila št. 2 in 20 3, tip 3.12.5; Bojović 1983, 55–56, tip 21, variante 1–3, t. 21: metrov pred profilom št. 3. Najboljšo primerljivost izkazuje 192, 198, t. 22: 200). Najdbe rimskodobne lončenine ob trasi Pahičev presek št. 2 z dvema oziroma s tremi plastmi proda rimske ceste zahodno od profila št. 6 tik pred železniško (Pahič 1965, 182–183). Prvotno prodno nasutje N1 z našega progo (sl. 19: 6) nakazujejo na obcestno bivališče iz pozne-preseka P1 ustreza najnižji plasti proda z najdbo koščka že- ga časa (Pahič 1978, 192, t. 22: 17, 21–24). leza iz Pahičevega preseka 2, prod s sivim peščenim meljem Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 31 6 7 5 4 2 3 1 trasa rimske ceste Phičeve sonde presek P1 digitalni model višin (m) 0 250 500 m 258 m 251 m 19 Trasa rimske ceste Celeia-Poetovio na območju Pragerskega, združeni podatki: lidar, Pahičeve sonde s profili 1−7 (Pahič 1978, sl. 2), presek P1 in RKD. Najmlajša nasutja rimske ceste so bila z izpiranjem proda 5.4 Faza 3: zgodnjesrednjeveška s cestišča, kasnejšim preoravanjem polja po delni opustitvi poselitev njene trase in drugimi posegi na zemljišča z njenimi ostalinami večinoma uničena. Morda bodo nadaljnje raziska- V obdobje zgodnjega srednjega veka smo opredelili 4 ve ali pa tudi naključne, registrirane najdbe na območjih objekte, zgrajene v tehniki stojkaste gradnje, od katerih so njene trase kdaj odgovorile na še mnoga z njo povezana bili trije verjetno bivalni (objekti 15, 16, 17) in eden gospo-vprašanja. darskega značaja (objekt 18). Glavna rimska cesta Aquileia–Poetovio–Sirmium ( Savaria) je Objekt 15, sek. 1, P 37–P 38, so sestavljale jame za stojke medkrajevno in povezovalno vlogo na večjo razdaljo goto-SE 83, SE 84, SE 85, SE 86, SE 89. Glede na razporeditev jam vo imela še v poznoantičnem času in tudi v zgodnjesrednje- za stojke kljub temu, da vseh na terenu nismo zaznali, gre veškem obdobju (Štih 2001, 23–24), ko je bila le nekaj deset za stavbo pravokotne oblike tlorisa, velikosti 6,8 × 5,2 m, metrov severneje, v našem sektorju 1 na Zadrugi postavljena postavljeno v smeri severozahod–jugovzhod oziroma s ena od zgodnjesrednjeveških vaških naselbin, več pa se jih 7-stopinjskim odmikom stavbne osi od severa proti zaho-je bolj ali manj istočasno nizalo v njenem koridorju (sl. 6: du. V sklop stavbnih ostalin sodi verjetno tudi jama za stoj-13, 14, 15). ko SE 82 zahodno od objekta 15, ki je ležala enakomerno oddaljena v vrsti jam za stojke SE 83 in SE 85 in je morda preostanek starejše faze stavbe. Podporo temu vidimo v ke- ramičnem gradivu z območja stavbe (G30–G33) in ostalih istodobnih stavb na najdišču, ki kaže dokaj enotno podobo in je nekoliko starejše, kot ga izkazuje radiokarbonska da- tacija ostankov zoglenelega stebra iz jame za stojko SE 84 (896–1158 AD, 95,4% verjetnost). Objekt 16, sek. 1, P 39–P 40, so sestavljale jame za stojke SE 119, SE 120 A, B, C, SE 121, SE 122 (severozahodna stena), SE 117 v povezavi s SE 119 (severovzhodna stena) in jama SE 118 (v notranjosti). Glede na razporeditev jam za stojke gre za ostanke stavbe pravokotne oblike tlorisa, velikosti 9 × 5 m, postavljene v smeri severovzhod–jugozahod. Vseh jam za stojke, nosilcev stavbne konstrukcije, nismo zaznali. Južni del stavbnih ostalin se je nadaljeval v polje proti jugu, 32 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 izven izkopnega polja za novo cesto. Na prostoru objekta starejših naselbin. Manjši objekt 18 trapezaste oblike tlorisa so zasipi nekaterih jam za stojke (SE 117, SE 120A, SE 122) in je verjetno imel gospodarsko namembnost. Zaradi uniče-jame SE 118 vsebovali odlomke zgodnjesrednjeveške kera- nosti najdišča ni bilo drugih struktur, ognjišč, kurišč, peči itd. mike (G34–G38), pa tudi iz rimske in prazgodovinske dobe. Radiokarbonski dataciji sta potrdili prvotno opredelitev Objekt 17, sek. 1, P 39–P 40, so sestavljale jame za stojke stavbnih objektov 15 in 17 na osnovi le skromnih keramičnih SE 101, SE 128, SE 129, SE 100, SE 99, SE 111 (severozahodna najdb v obdobje zgodnjega srednjega veka. To je bilo priča-stena) in SE 107, SE 108, SE 109, SE 110 ( jugovzhodna stena). kovati z malo verjetnosti, saj so bili stebri, nosilci konstrukcije Glede na razporeditev jam za stojke gre za ostanke stavbe objektov zakopani in tudi propadli v plasteh ostalin starejših pravokotne oblike tlorisa, velikosti 8,3 × 4,3 m, postavljene stavb, prav tako zoglenelih, iz rimskega in prazgodovinskih v smeri severovzhod–jugozahod. Na prostoru stavbe je le obdobij. Dataciji sta nakazali sosledje zgodnjesrednjeve-zasip jame za stojko SE 111 vseboval majhen odlomek zgo- ških stavb na najdišču in/ali preraščanje stavbne arhitekture dnjesrednjeveške posode (G41), več pa je bilo odlomkov objekta 15, starejšo fazo te stavbe pa morda predstavlja vrsta prazgodovinske keramike, eden domnevno del bakreno-jam za stojke SE 82–SE 83–SE 85. Glede na homogenost ke- dobne in 4 zgodnjebronastodobnih posod. Iz jame za stoj- ramičnega arhiva v primerjavi z gradivom najbližjih sočasnih ko SE 99 – stebra A izhaja radiokarbonska datacija, ki zaje- najdišč pa je zaenkrat ustreznejši časovni okvir zgodnjesre- ma čas od zadnje četrtine 7. do sredine 10. stoletja (674–949 dnjeveške naselbine na Zadrugi, ki jo daje datacije oglja iz cal AD, 95,4% verjetnost). jame za stojko SE 99 iz objekta 17, od zadnje četrtine 7. do Objekt 18, sek. 1, P 40–P 41, sestavljajo jame za stojke SE 102, poznega 9. oziroma sredine 10 stoletja. SE 103, SE 104, SE 105, SE 106. Glede na njihovo razpore- Po razporeditvi objektov znotraj izkopnega polja sektorja ditev gre za tlorisno zasnovo objekta v obliki trapezoida s 1 na Zadrugi domnevamo, da gre za dve skupini stavb, od stranicami/stenami vel. 3 × 2,7 × 1,8 × 3,1 m, postavljenega katerih je ena v vzhodnem delu (objekti 16, 17, 18), okrog v smeri severozahod–jugovzhod. Stavbni objekt z ravno ali 40 metrov zahodneje pa je objekt 15 kot del druge skupine, šotorasto streho je bil verjetno gospodarskega značaja. Na ki se nadaljuje izven izkopnega polja proti severu. Verje-prostoru objekta, v zasipu jame za stojko SE 102, je ležal tno gre za družinske gospodarske enote znotraj vaške sku-odlomek zgodnjesrednjeveške posode (G42). pnosti odprtega tipa, ki se je v neznanem obsegu širila na Sklep ravninskem prostoru med poplavnima ravninama Polskave in Mlinskega potoka ter v zaledju gozdnatih Dravinjskih in Objekte stojkaste tehnike gradnje, trije so pravokotne in Podpohorskih goric. eden trapezaste oblike tlorisa, smo časovno opredelili glede na najdbe zgodnjesrednjeveške keramike (G30–G38, G41– Najbližje primerjave stavbnim ostalinam na Zadrugi najde- G42) v vrhnjih zasipih jam za stojke/stebre, nosilce stavbnih mo na zgodnjesrednjeveških, slovanskih naselbinah na naj-konstrukcij. Jame za stojke so bile večjih dimenzij, okrogle v diščih Cediljeki in Gmajna v Spodnji Gorici (Djurić 2003b, premeru od 0,6 do 0,9 m ali ovalnih oblik velikosti od 0,4– 241; Lubšina Tušek, Murko 2016, 28), Štuki – Marof jug na 0,9 × 0,3–0,9 m. Iz tlorisov in presekov jam z ostanki zogle- Ptuju (Lubšina Tušek 2010, 307–310; Karo, Knific, Lubšina Tu- nelih stebrov smo razbrali približno obliko in obseg stebrov šek 2011, 137, 141–142, sl. 2–4), Močna pri Lenartu z ostan-ter oblikovanost njihovih zaključkov na dnu jam. Stebri so bili ki jamskih stavbnih objektov in devetimi objekti nadzemne okroglaste oblike, premera 20–22–25 cm, stebrni zaključki stojkaste gradnje ter pečjo, od konca 6. oziroma začetka pa večinoma ravni in sedlasto, nekateri tudi konično obliko-7. do konca 9. stoletja (Tica 2008a, 41–45, sl. 2; Tica 2013, vani. Slednji so pripadali stebrom/kolom manjših premerov, 28–51, 108–109, sl. 41–42, 52, 57, 76, 124), Popava pri Lipov-od 12 do 16/18 cm, ki so bili v tla zabiti brez poprej izkopa- cih 1 iz konca 6. do začetka 9. stoletja, kjer je med jamskimi ne jame (SE 99B, SE 124, SE 106, SE 128, SE 129). Objekta 16 objekti en manjši objekt stojkaste gradnje (Šavel, Karo 2012, in 17 sta bila postavljena v smeri severovzhod–jugozahod, 57, 66–67, sl. 39), Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem objekt 15 pa v smeri sever–jug s 7-stopinjskim odmikom iz 8. do 10. stoletja s tremi nadzemnimi stavbami stojkaste stavbne osi od severa proti zahodu. Kakšne so bile nad-gradnje (Ogrin 2010, 20, 50, sl. 21) in na naselbini Pristava zemne konstrukcije domnevno bivalnih objektov 15, 16, 17, na Bledu s petnajstimi nadzemnimi stavbami stojkaste gra-velikosti 6,8 × 5,2 m, 9 × 5 m in 8,3 × 4,3 m, ni bilo mogoče dnje v več skupinah, nekatere z notranjimi ognjišči, od prve ugotoviti, saj so bile njihove ruševine vsaj od sredine 20. polovice 7. do druge polovice 10. stoletja (Pleterski 2008, stoletja temeljito preorane, jame za nosilne stebre stavb pa 66–74, 107–113, 120–130, 159–161, sl. 8.2), na Krvavcu – Na so bile vkopane in zasipane s prstjo, ki je vsebovala ostaline Bleku, kjer je bila raziskana stavba stojkaste gradnje z eno Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 33 steno prislonjeno na skalo, iz 9. in opuščena v prvi polovici 5.5 Faza 4: moderno obdobje 10. stoletja (Pleterski, Peršič 2008, 137–139, sl. 3), Kompolje – Pod malnom pri Savi pred Boštanjem in Sevnico, med V moderno obdobje smo uvrstili jarka SE 136 in SE 137 iz koncem 9. in začetkom 11. stoletja, kjer sta med jamskimi sektorja 1, jamo SE 139 iz sektorja 2 ter ornico SE 001, kme-objekti tudi dva stojkaste gradnje (Tica 2008b, 157–163, sl. tijsko obdelovalno površino, ki je prekrivala večino najdišča 2). Na Hrvaškem so med drugim znani podobni objekti iz 1. Zadruga pred pričetkom arheoloških in gradbenih del na in 2. faze starejšega horizonta srednjeveškega naselja Velika območju izgradnje nove cestne infrastrukture. Gorica – Šepkovčica, datirani od druge polovice 8. do sredi- Jarek SE 136, ki je potekal v smeri jugovzhod–severozahod ne 11. stoletja (Bugar 2008, 180–186, sl. 2, 4). na zahodnem delu izkopnega polja v sektorju 1 in je pre- Po osnovni tipološki razvrstitvi slovanskih bivališč srednje in sekal ostanke prazgodovinskih objektov 2 in 3, je bil pod vzhodne Evrope, ki jo je podal P. Šalkovský (Šalkovský 2001, ornico zapolnjen z enotno plastjo svetlo rjave mivke, kar je 16), sodijo objekti iz Zadruge v tip 6 (Šalkovský 2001, 59–68, kazalo na to, da je v njem zakopana ena od infrastrukturnih sl. 2, sl. 35). Pojav stavb stojkaste gradnje v slovanskih na-napeljav, morda vodovod med Pragerskim in Pragerskim selbinah v Prekmurju in robu jugovzhodnih Alp postavlja dvorcem za potrebe kmetijskega kombinata po sredini 20. Guštin na začetek horizonta Murska Sobota 2 v 8. stoletju stoletja. (Guštin 2007, 295–296). Podobne nadzemne stavbe stojka- V vzhodnem delu izkopnega polja v sektorju 1 je v smeri ste tehnike gradnje stanovanjske ali gospodarske namemb- sever–jug potekal 20 do 30 cm širok drenažni jarek SE 137, nosti sicer najdemo v naseljih širom zgodnje in srednjeveške ki je bil pod ornico zapolnjen s svetlo rjavim peščenim me-Evrope od 5/6. do 10. in do 15. stoletja (Vařeka 2004, 81–85, ljem in prodom. Presekal je ostanke rimskodobne stavbe 14 110–115, 141–172, 179, 183–184, 200–208, 212–217, 227–238, z jamo SE 93. Jarek je bil del mreže jarkov z drenažnimi 249, 268–289, 295–297,302–303, sl. 56–59, 92, 94, 99, 139: cevmi za odvajanje vode in izsuševanje mokrotnih tal, t. i. 1–5, 141, 145–146, 149, 168–175, 179–180, 190, 234, 236–241, melioracije, ki se je v tem delu Dravskega polja izvajala v 281, 300–305, 314, 324, 334–335). šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Morda iz tega časa, ali pa je nekoliko starejšega nastanka, je tudi jama iz sektorja 2 (sonda, presek P1). Glede na osrednje polnilo iz oglja in drobcev pepela je lahko preostanek enega od pre- prostih ognjišč, ki so pogosto spremljala različna dela na polju ali drugih posegih, npr. posekah drevesne in grmovne zarasti ob robovih skupine njiv, kar se je na Dravskem polju dogajalo pred melioracijo zemljišč, lahko pa je le preostanek zoglenelega drevesnega panja na robu polja in ob cesti v Pragersko. Ornica, SE 001, po sestavi temno rjav peščen melj s humu- som in različno koncentracijo večjih in manjših prodnikov, je bila preorana meliorirana površina. Na območju sektor- ja 1 je vsebovala arheološke najdbe iz prazgodovinskega, rimskega, zgodnjesrednjeveškega in mlajšega novoveškega obdobja (G43) ter v sektorju 2 le novoveške najdbe (G53) in večjo količino proda in prodnikov na območju poteka rim- ske ceste Celeia–Poetovio. 34 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 6Gradivo Monika Arh, Marija Lubšina Tušek Celoten zbir najdb z najdišča Zadruga je zbran v Se- Faza 1b: zgodnja bronasta doba znamu najdb (SN) in statističnem pregledu najdb (SPN), ki sta priložena najdiščni dokumentaciji, v katalogu pa V čas zgodnje bronaste dobe sodijo odlomki lončenine iz so opisani in v risbi predstavljeni le nekateri najbolj iz-lončarske mase z veliko vsebnostjo kremena (G11, G14, povedni odlomki lončenine ter maloštevilni odlomki ko- G15, G39, G40), ki so bili v veliki večini nepopolno oksi- vinskih predmetov. Gradivo je fragmentarno ohranjeno. dacijsko žgani ter imajo svetlo rjavo pa vse do rdečkasto Večinoma se so ohranili odlomki manjših dimenzij, pri rjavo barvo zunanje površine, medtem ko je notranja po- čemer prevladujejo odlomki ostenj različnih posod, redki vršina temno siva ali črna. Nekaj odlomkov je okrašenih z so odlomki ustij, dnov in okrašeni odlomki, ki so ključni metličenjem oziroma glavničenjem (G11, G15, G39, G40), pri kronološki opredelitvi gradiva. ki pogosto krasi posodje, predvsem lonce z lijakastimi ustji od ramena navzdol in pitose na največjem obodu, ki po tipoloških značilnostih sodijo v čas kulturne skupine Kisa- 6.1 Faza 1: prazgodovinsko postag. Tako okrašeno posodje poznamo iz najdišč, kot so obdobje Kotare – Baza pri Murski Soboti (Kerman 2011a, G19, G90, G101, G102, G122, G126, G128–G131), Kotare – Krogi pri Mur- Na najdišču je bilo odkritih 60 enot prazgodovinskega gra- ski Soboti (Kerman 2011b, G224, G226–G230, G244, G245, diva, med njimi 55 odlomkov petdesetih keramičnih posod G247–G253, G261–G263, G305, G323, G324, G326), Pod in 3 polomljene keramične uteži, ki pripada različnim časov-Kotom – jug pri Krogu (Šavel 2009, 144, sl. 84: 3), Rogoza pri nim obdobjem. Večina gradiva je bilo odkritega v prazgo- Mariboru (Črešnar 2014, 228–230, sl. 13.4: 2, sl. 13.5.) in Ore- dovinski plasti SE 005 v sektorju 1 in 2 ter prazgodovinskih hova vas (Grahek 2014, 249–255, 2015, G1, G11, G31–G33). objektih 1, 2, 3, 4, 9, 10, 12 in 13 v sektorju 1, nekaj keramičnih Odlomek ostenja z glavničastim okrasom na ramenih (G40) odlomkov pa je ležalo tudi v mlajših kontekstih. je domnevno pripadal loncu z izvihanim ustjem in lijakastim Faza 1a: bakrena doba vratom, kar je značilna oblika zgodnjebronastodobnih naj- dišč, kot so Kotare – Baza pri Murski Soboti (Kerman 2011a, Najstarejša najdba na najdišču je odlomek ustja in ostenja 25, G57, G90, G91, G128), Kotare – Krogi pri Murski Soboti manjše konične sklede z rahlo uvihanim ustjem (G1), ki je bil (Kerman 2011b, 24, sl. 26: 3–5), Pod Kotom – jug pri Krogu odkrit v spodnjem delu plasti SE 005, tik nad geološko pod- (Šavel 2009, 141, sl. 77), Rogoza pri Mariboru (Črešnar 2014, lago, med jamami za stojke oziroma navpično zabitih kolov sl. 13.4: 2) in Orehova vas (Grahek 2015, G1). SE 112, SE 113, SE 114, ostanki objekta 13. Odlomek sklede kaže, da je bila izdelana iz zelo finozrnate gline. Glede na Faza 1c: srednja bronasta doba fakturo in obliko sodi v starejše obdobje bakrene dobe, in V srednjo bronasto dobo sodijo odlomki lončenine G2– sicer v čas lasinjske kulture. Oblika ima namreč primerja- G10, G12, G13, G16, G29, G44. Posodje je izdelano iz fino- ve med zgodnjebakrenodobnim gradivom najdišč Hardek zrnatih in drobnozrnatih lončarskih glin, izdelki so, z izjemo (Žižek 2006, najdba št. 7), Ptujski grad (Korošec 1951, sl. 33; dveh redukcijsko žganih odlomkov, nepopolno oksidacijsko Tomanič Jevremov, Tomaž, Kavur 2006, 178, najdbe št. 16, žgani. Prevladujejo rjavi, rdečerjavi in sivi barvni odtenki 17), Spodnje Hoče – Oglarska delavnica (Kramberger 2020, površine. Pri večini odlomkov je površina gladka, pri nekaj 87, t. 11: 9, t. 12: 6, t. 20: 3), Kalinovjek pri Turnišču (Kerman odlomkih rahlo hrapava. Od zgodnjebronastodobne lonče-2013, G22, G108, G109, G159), Popava pri Lipovcih (Šavel, nine se razlikuje po manjši vsebnosti kremena v lončarski Karo 2012, G27) in Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin et masi, poleg tega kot primesi pri večini odlomkov nastopajo al. 2017, G18). tudi drobci keramike. V objektu 2 odkrit odlomek ostenja s klekom na notra- nji strani in delno ohranjenim trakastim ročajem (G6) je Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 35 najverjetneje pripadal skledi z lijakasto izvihanim ustjem, ra-največjem obodu okrašene s trakovi poševnih in snopom hlo zaobljenim trebuhom ter klekom na notranji strani. Po- navpičnih vrezov med vodoravno vrezanimi linijami (G16), gosto se pojavljajo med srednjebronastodobnim gradivom ima primerjave v Šimanu pri Gotovljah (Tomažič, Olić 2009, številnih najdišč in imajo nemalokrat tudi ročaje. Te oblike G36, G135, G378), Podsmerki (Murgelj 2013, sl. 33: O33, zasledimo v Olorisu, tip S10 (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, O34; G36, G574), Olorisu pri Dolnjem Lakošu (Dular, Šavel, t. 18: 2, t. 42: 1), Nedelici pri Turnišču, tip S1 (Šavel, Sankovič Tecco Hvala 2002, sl. 11: O13), Pod Grunti – Pince (Kerman 2013, G466, G609), Pod Grunti – Pince pri Pincah (Kerman 2018, G953, G1045, G1072) ter na srednjebronastodobnih 2018, G563–tip S1a, G412, G1487–1488 – tip S1b, G562 – tip avstrijskih najdiščih Zeierling, Pölfing-Brunn (Tiefengraber S4, G1440), Brinjevi Gori (Pahič 1981, sl. 29: 1) in Šimanu pri 2007, 79–81, sl. 8: 7, 9, sl. 9) in Kainach (Gutjahr 2011, t. 4: Gotovljah (Tomažič, Olić 2009, G367). Številne so bile od-21, t. 9: 43–45, t. 13: 84). Za oba vrezana motiva najdemo krite v Podsmreki pri Višnji Gori (Murgelj 2013, 21, sl. 28a: primerjave na najdišču Sodolek na srednjebronastodobni S4, sl. 28b: S5, S6), pojavljajo pa se tudi v Iški Loki (Velušček lončenini iz jarka SE 164, radiokarbonsko datiranim v 17. sto-2005, t. 1: 5, 6; t. 3: 12, 13), Dolenjem Podborštu pri Trebnjem letje pr. n. št. (Kavur 2018, 30–38, G387, G390–391, G396), (Masaryk 2013, G32, G35–G37, G106), na hrvaškem najdišču in jarkih SE 115 ter SE 13, datiranih v 15. stoletje pr. n. št. – v Moravče pri Sesvetah (Sokol 1996, t. 2: 1), avstrijskem najdi-obdobju od Bd B do Bd C2 (Kavur, 2018, 37–38, 63, G280, šču Kainach pri Wildonu iz objekta 148 iz srednje do začetka G133, G142, G143). pozne bronaste dobe, BD C2/Bd D (Gutjahr 2011, t. 3: 7) ter Kombiniranje vrezov ter ovalnih vtisov (G12) zasledimo v na madžarskih najdiščih iz obdobja kulture bronastodobnih Olorisu pri Dolnjem Lakošu (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, gomil Hosszúhetény-Ormánd (Mali 2015, sl. 4: 2) in Balato-sl. 11: O16) in na madžarskem najdišču Gelsesziget iz ob- nmagyaród-Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 3: 10). dobja kulture bronastodobnih gomil (Horváth 1994, sl. 6: Okras je prisoten na petih odlomkih, in sicer v obliki vreza- 6). Podoben kombiniran okras je prisoten v Šimanu pri Go- nega (G16, G29, G44), kombinacije vrezanega in vtisnje- tovljah, vendar so za razliko od prej omenjenih odlomkov nega (G12) in apliciranega okrasa (G5). Biba Teržan meni, vtisi trikotno oblikovani (Tomažič, Olić 2009, G23), kar lahko da je za štajerska najdišča vrezan okras značilen predvsem opazimo tudi na avstrijskih najdiščih iz srednje do začet-za srednjebronastodobno lončenino v času stopenj Bd B2/ ka pozne bronaste dobe Kainach (Gutjahr 2011, t. 15: 94) C1–2, medtem ko se tak način okraševanja v pozni brona- in Groß St. Florian (Stering 2007, t. 3: 5–7). Pri teh vtisih sti dobi redko pojavlja (Teržan 2010, 155–156). Na enem od gre za žigosan okras, kar pa je pri našem odlomku, kjer sta odlomkov z vrezanim okrasom so prisotni šrafirani trikotni-se ohranila samo dva plitva vtisa, nemogoče trditi. Nekaj ki (G29), medtem ko so na drugem z vodoravnimi linijami podobnosti v motivu najdemo tudi na ostenju srednjebro-vrezov omejeni trakovi s poševnimi in snopom navpičnih nastodobne posode na najdišču Pod Grunti – Pince, ki je na vrezov (G16). Okras šrafiranih trikotnikov (G29) zasledimo osnovi primerjav z najdišča Retznei opredeljena v horizont v Šimanu pri Gotovljah, kjer so odlomki datirani v srednjo Retznei-Freidorf 1, v Bd B2/C (Kerman 2018, 84, G1055). bronasto dobo Bd B2–C1 (Tomažič, Olić 2009, 35, G5, G235, Okraševanje s poševnimi rebri (G5) se pojavlja v Šimanu pri G253, G375), Nedelici pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, Gotovljah (Tomažič, Olić 2009, G205), v Podsmreki pri Vi-G518), Olorisu pri Dolnjem Lakošu (Dular, Šavel, Tecco Hvala šnji Gori (Murgelj 2013, 37, G685, G690–696, G1065), Pod 2002, sl. 11: O12), Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Šavel, Ker-kotom–sever (Kerman 2011c, G35, G240, G369), Nedelici man 2008, sl. 19, G1376, G1397), Pod Grunti – Pince (Ker- pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, G24, G106, G125, G177, man 2018, 84, G622, G924), Podsmreki (Murgelj 2013, sl. G342, G351, G352, G354, G360, G 417, G519, G525 ipd.), 33: O35), avstrijskih najdiščih Kainach iz srednje do začetka Pod Grunti – Pince (Kerman 2018, G 264, G771, G775, G794, pozne bronaste dobe (Gutjahr 2011, t. 4: 17, t. 5: 23, t. 9: G962, G1000, G1017, G1035, G1051, G1559, G1685) in v Olo-46, t. 19: 123), Groß v St. Florian (Stering 2007, t. 3: 8–10), risu pri Dolnjem Lakošu, kjer se pojavlja v kombinaciji z rav-Hörbing bei Deutschlandsberg (Bernhard 2007, t. 1: 1–3) in nimi rebri in aplikami (Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, sl. 11: Freidorf im Sulmal (Bernhard 2007, t. 8: 1) ter na madžarskih O5, O6). najdiščih iz obdobja kulture bronastodobnih gomil Hosszú- hetény-Ormánd (Mali 2015, sl. 3: 5) in Balatonmagyaród- V ta čas sodijo tudi odlomki treh stožčastih keramičnih uteži -Hídvégpuszta (Horváth 1994, sl. 3: 1–3, 6). Snop poševnih (G8–G10) iz objekta 4, katerim podobne so bile odkrite na vrezov ali morda motiv poševno šrafiranih trikotnikov je tudi že omenjenih najdiščih, med njimi naj omenimo Pod Grunti na enem izmed odlomkov posode iz prazgodovinske plasti – Pince (Kerman 2018, G1297–1307, G 1339) in Pod Kotom – v sektorju 2 (G44). Odlomek ostenja posode, verjetno na sever (Kerman 2011c, G672). 36 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 6.2 Faza 2: rimsko obdobje lončarskem vretenu, tanjših sten, ki so bile žgane večinoma v oksidacijski atmosferi, s svetlo rdečkasto rumeno (G20, Na najdišču na Zadrugi je bilo odkritih 60 enot rimskodob- G25, G48, G51), zelo svetlo rdečkasto rumeno notranjo in nega gradiva, od tega je 37 odlomkov šestintridesetih po- svetlo rumenkasto rdečo zunanjo površino (G45) ali rumen- sod, 19 odlomkov opek in 4 odlomki železnih predmetov. kasto rdečo površino (G52). Odlomek ustja z ostenjem je Na območju sektorja 1, severno od rimske ceste na odseku del čaše tankih sten, žgane v redukcijski atmosferi s sivo, Celeia–Poetovio, izhaja gradivo iz naselbinskih kontekstov, večinoma uničeno površino (G19). Odlomka dveh ustij z in sicer iz plasti SE 003 (pet odlomkov petih namiznih po-deloma vratu (G25, G48) in oba dna (G20, G52) pripadajo sod, trije odlomki opek in del železnega predmeta G17), iz vrčem, odlomka ostenja (G45) sta del vrča ali lonca, vsi ostali objekta 14 (osem odlomkov petih kuhinjskih in treh nami-odlomki ostenj pa so deli namiznih posod neznanih oblik. znih posod ter del železnega predmeta, G18–G24, G25), Lončenino, razen odlomka pokrova amfore (G49), lahko jame SE 97 (štirje odlomki kuhinjskih posod, G26–G28), pripišemo lokalni petovionski proizvodnji, fabrikatoma F7 in drugih mlajših jam (štirje odlomki ene kuhinjske in treh na-F8 po Isteničevi (Istenič 1999, 88). miznih posod) in ornice SE 1 (trije odlomki ene namizne in Kljub temu, da je gradivo zelo slabo in fragmentarno ohra-dveh kuhinjskih posod ter pet odlomkov opek). Z območja njeno ter odlomki ne izkazujejo natančnejših kronološko južno od rimske ceste, v sektorju 2, izhaja gradivo iz rim-opredeljivih tipoloških oblik, bomo poskusili ovrednotiti ne- skodobne naselbinske plasti SE 003 (osem odlomkov opek, kaj odlomkov posod v primerjavi s podobnimi in datiranimi 1 kos lepa, 11 odlomkov dveh kuhinjskih posod, pokrova, z najbližjih najdišč, predvsem z območja Ptuja, in tako vsaj sedmih namiznih posod, del pokrova transportne posode okvirno pokazati na čas naselbinskih kontekstov severno in in odlomka dveh železnih predmetov, G46–G52), iz jame južno ob rimski cesti Celeia–Poetovio na Zadrugi. za stojko SE 138 (G45) in plasti SE 004, rimskodobne hodne površine (trije odlomki opek). Odlomek ustja z ostenjem čaše (G19) iz jame SE 90 v objek- tu 14 je po obliki ustja primerljiv z ustjem čaše iz žganega Po pregledu evidentiranega zbira fragmentiranega kera- groba 220 in ustjem večje čaše iz groba 293 na vzhodnem mičnega posodja ugotavljamo, da je v naselbini severno od petovionskem grobišču (Kujundžić 1982, t. 18: 6, t. 23: 6), rimske ceste (sektor 1) namizno in kuhinjsko posodje številč- kjer obe čaši nastopata skupaj s čašama konično oblikova- no uravnoteženo, v naselbini južno ob rimski cesti (sektor nega trupa tipa Č 6 iz keramike F9, in so datirane v omenje-2) pa prevladuje namizna lončenina. Ta razmerja gre jemati nih grobnih celotah od (neronsko-) flavijskega časa do prve previdno, saj gre za gradivo iz omejenih in poškodovanih polovice 2. stoletja (Istenič 1999, 116). kontekstov na sorazmerno majhnih površinah, čeprav je tudi Pahičev pregled lončenine iz bližnjih obcestnih naselbin V jami SE 90 je bil tudi odlomek izvihanega vratu z nepou-v Slovenski Bistrici, Spodnji Novi vasi in vzhodnem Prager- darjenim prehodom v rame jajčasto-trebušaste oblike lonca skem pokazal podobno razmerje (Pahič 1978, 197, t. 9). s poševnim glavničastim okrasom (G18), ki ga lahko ume- stimo med grobe lonce (F2–F4) tipa LG 1 v bližnji Petovioni Kuhinjska lončenina (G18, G22–G24, G26–G28, G50) je po Isteničevi (Istenič 1999, 137). Podobnosti prehoda vratu groba, izdelana je bila iz lončarske mase s primesjo delcev v rame lonca in okrasa z odlomka vidimo na loncih iz gro-kremena in sljude, s primesjo redke do zmerne sljude in or- bov 249, 359 in 670, od flavijskega časa do prve polovice 2. ganskih snovi, oblikovana večinoma na počasnem vretenu s stoletja oziroma 1.– 2. stoletja, na zahodnem petovijonskem sledovi prostoročne dodelave na notranji površini in žgana grobišču (Istenič 2000, t. 50: 9; t. 74: 2, t. 154: 2) in grobov nepopolno oksidacijsko ali v redukcijski atmosferi, ima lu-19 in 65, 1.–2. stoletja, z vzhodnega petovijonskega grobišča knjičavo površino. Gre za lončarske mase, podobne fabri- (Kujundžić 1982, t. 1: 20, t. 7: 17), v starejših naselbinskih kon- kantom F2–F4 iz Petovione (Istenič 1999, 87). Poleg manjše- tekstih vzhodne Petovione, npr. na Vičavi (Mikl Curk, Tušek ga odlomka ustja (G26) lahko večino odlomkov pripišemo 1985, t. 5: 4, 11, 12, 17, 21), in zahodne Petovione na desnem ostenjem domačih kuhinjskih loncev, katerih zunanja površi-bregu Drave, npr. v Mežanovi ulici (Tušek 1996, t. 2: 6, t. 3: na je bila okrašena v tehniki glavničenja ali metličenja (G18, 2, t. 5: 8, 11, 14–16), ter na loncih z bližnje rimskodobne ob-G22–G24, G27, G28). Dva odlomka pripadata pokrovu s cestne naselbine v Spodnji Novi vasi zahodno od Zadruge komaj opaznimi sledovi metličenja na poškodovani površini (Pahič 1978, t. 9: 1, t. 10: 12, 17, 19, t. 12: 1, 8). (G50). Odlomek ostenja posode s predela ramena in prehoda v Sorazmerno veliko je odlomkov namiznih posod, izdela- največji obod (G23) iz jame za stojko SE 94, objekt 14, je nih iz zelo fino prečiščene lončarske mase, oblikovane na del ostenja lonca iz finozrnate lončarske mase, s sledovi Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 37 prostoročne dodelave na notranji strani, nepopolno oksi-južno ob glavni rimski cesti via publica Aguileia–Poetovio– dacijsko žganega, z luknjičavo površino, okrašeno z rahlo Sirmium–( Savaria), v obdobju vsaj druge polovice 1. in prve krožnim poševnim glavničenjem, in ga uvrščamo med kera-polovice 2. stoletja, ter da gre za eno od mnogih obcestnih mične fabrikate F2–F4 in tip loncev LG 1.1 po Isteničevi, izde- naselij, opuščenih pred (morda vremenska kataklizma s po- lanih na Ptuju (Istenič 1999, 87, 137). Primerjave najdemo v plavami) ali v času markomanskih vpadov. grobih loncih v grobovih druge polovice 1. do prve polovice 2. stoletja na petovijonskem zahodnem (Istenič 2000, t. 21: 4, t. 29: 4, t. 55: 10, t. 59: 11, t. 62: 10, t. 65: 11, t. 84: 5, t. 155: 6.3 Faza 3: zgodnjesrednjeveško 3) in vzhodnem grobišču (Kujundžić 1982, t. 24: 19, t. 30: 24) obdobje ter v naselbinskih starejših kontekstih 1.–2. stoletja v vzhodni Petovioni, npr. na Vičavi (Mikl Curk, Tušek 1985, t. 5: 5–8, Maloštevilno zgodnjesrednjeveško gradivo je bilo odkrito v 13, t. 6: 12) in pod poznoantičnim grobiščem ob Potrčevi ornici (devet odlomkov) in vrhnjih zasipih jam za stojke na cesti (Tušek 1993, t. 23: 1) ter v zahodni Petovioni na desnem območju objektov 15, 16, 17 in 18 (14 odlomkov), skupaj 27 bregu Drave, npr. v Mežanovi ulici (Tušek 1996, t. 3: 12, 16, odlomkov keramičnih posod. t. 4: 6). Osnovna značilnost zgodnjesrednjeveških odlomkov lon- Z območja objekta 14, iz jame za stojko SE 96, izhaja odlo- čenine iz najdišča Zadruga, ki je skupna vsem ohranjenim mek ustja z delom vratu vrča (G25) iz zelo finozrnate lon- odlomkom, je luknjičavost. Luknjičava sta tako površina kot čarske mase, oksidacijsko žgane, svetlo rdečkasto rumene tudi prelom. Glede na to, da so glini v zgodnjem srednjem površine, ki ga uvrščamo med keramične fabrikate 7, naj-veku pogosto dodajali organske primesi (Bahor 2010, 179– večja podobnost v oblikovanosti navzven nagnjenega rahlo 182) ali apnenčast pesek (Pavlovič 2013, 170), sklepamo, da odebeljenega ustja s prehodom v krajši vrat pa je z vrčem v je luknjičavost posledica izluženih delcev. V prelomih ni bilo grobu 692 iz 1. stoletja do prve tretjine 2. stoletja, na zaho-mogoče zaznati nobene od omenjenih primesi, zato se je dnem petovijonskem grobišču na Hajdini, ki ga je Isteničeva nemogoče zagotovo opredeliti za eno ali drugo. opredelila v tip VE 11 (Istenič 1999, 88, 124; Istenič 2000, t. Posodje je večinoma izdelano iz drobnozrnatih lončarskih 157: 9), z istega grobišča na Veronekovi njivi pa so še trije glin, nepopolno oksidacijsko žgano, prevladujejo svetlo rjavi vrči s podobnimi ustji (Žižek 1996, t. 11: 1, t. 14: 1, t. 18: 1). do rumenkasto rjavi barvni odtenki površine. Obravnavani Podobne najdemo tudi na vrčih v grobovih 1./2. stoletja na odlomki so bili v celoti izdelani ob pomoči počasnega lon-vzhodnem petovijonskem grobišču na levem bregu Drave čarskega vretena, saj so sledi le-tega vidne tako na ustjih kot (Kujundžić 1982, t. 21: 4, t. 23: 9, 17; Mikl Curk 1996, t. 8: 2, 4). tudi na ostenjih. Iz naselbinske plasti južno ob rimski cesti izhaja odlomek Poleg odlomkov ustij treh loncev (G30, G31, G35) so bili zgornjega dela vrča z visokim odebeljenim in navzven na-odkriti manjši odlomki ostenj različnih posod, okrašenih z gnjenim ustjem z delom ožjega vratu (G48) iz zelo fino zr- valovnicami (G32–G34, G36–G38, G41–G42). Najverjetneje nate lončarske mase, fabrikat F 7, s svetlo rdečkasto rumeno so tudi ti pripadali loncem. gladko površino, ki ga lahko primerjamo z ustji vrčev tipa VE V objektu 15, natančneje v jami SE 84, iz katere izhaja ra-10 iz grobov 514 in 565 iz flavijskega časa do prve polovi- diokarbonsko datiran vzorec oglja (LTL18315A: 1021±45BP, ce 2. stoletja na zahodnem (Istenič 1999, 124; Istenič 2000, 980–1124 cal AD z 68,3% verjetnostjo, 896–1158 cal AD s t. 108: 1, t. 119: 5) in na vzhodnem petovionskem grobišču 95,4% verjetnostjo), sta bila odkrita odlomka ustij dveh lon- (Kujundžić 1982, t. 21: 2, t. 27: 13, Mikl Curk 1996, t. 10: 5, t. 13: cev (G30, G31), medtem ko je bil v jami SE 118 v objektu 16 4). Dno vrča (G52) ima obliko večine dnov vrčev iz zgornjih odkrit en odlomek ustja lonca (G35). Izvihano ustje lonca primerjav. s strehastim robom in žlebičem na robu ustja (G30) sodi v Da je bilo v naselbini ob cesti prisotno tudi transportno skupino S3 po A. Pleterskem, ki se pojavlja vse od konca 7. posodje, priča odlomek pokrova amfore (G49), ki tako kot stoletja do sredine 11. stoletja, in sicer v oblikovni tip PO2B2 ostale najdbe, odlomek krožnika (G51), odlomek kuhinj- (Pleterski 2010, 68–70, 159, sl. 3. 16). V skupino S3 sodi tudi skega pokrova (G50) in odlomki železnih predmetov (G17, izvihano ustje lonca s strehastim robom in s plitvim žlebičem G21, G47), med njimi manjši železni žebljiček (G46), za ča-na robu iz SE 118 iz objekta 16 (G35), podrobneje v oblikovni sovno umeščanje niso dovolj izpovedne. tip PO2C9 (Pleterski 2010, 68–70, 159, sl. 3. 16). Podobna Skromno rimskodobno naselbinsko gradivo z najdišča Za- ustja loncev poznamo iz najdišč Nova tabla pri Murski So- druga zaenkrat kaže, da gre za sočasno poselitev severno in boti, in sicer iz mlajše poselitvene faze naselbine, ki je trajala 38 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 od konca 7. stoletja, pa nekje do sredine 9. stoletja (Guštin, od konca 9. do sredine 12. stoletja pokazal vzorec oglja iz Tiefengraber 2002, sl. 10: 5; Pavlovič 2013, 277, SO 39/14, jame SE 84 iz objekta 15 (LTL18315A: 896–1158 AD, 95,4% SO 39/22, SO 46/1, SO 46/2, SO 46/3, SO 46/4, SO 46/8, verjetnost). SO 140/1, SO 126/1, SO 166/2, SZ 15/4, SZ 15/5). Odkrita Glede na to, da je zgodnjesrednjeveško gradivo na videz so bila tudi na najdišču Močna pri Lenartu, kjer so najdbe zelo homogeno in v načinu izdelave ni bilo mogoče opazi-umeščene na konec 8. in v 9. stoletje (Tica 2008a, 42, najd- ti bistvenih razlik med odlomki, lahko zgodnjesrednjeveške ba št. 2; Tica 2013, G25, G32), na najdišču Nedelica, kjer je najdbe z najdišča Zadruga na podlagi primerjav z drugimi gradivo kronološko umeščeno v drugo polovico 8. oziroma najdišči tega obdobja, kjer so predvsem podobna ustja po-v 9. stoletje (Lazar 2008, 77, najdba št. 10), v Spodnjih Hočah sod večinoma datirana v čas od konca 7. do poznega 9. ozi- (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, sl. 8: 2), Pristavi pod Blej- roma sredine 10. stoletja, in dejstva, da je bila vsa lončenina skim gradom (Pleterski 2008, t. 5: 13, 20–22, t. 6. 1, 2, 5–8) izdelana na vretenu, okvirno umestimo v čas 8. do sredine in na hrvaškem najdišču Šarnjak v jami SJ 9, radiokarbonsko 10. stoletja. datirani v 8. stoletje (Bekić 2008, sl. 5: 18). Izvihano ustje z napuščem in strehastim robom iz SE 84 iz objekta 15 (G31) sodi za razliko od prej omenjenih ustij v 6.4 Najdbe iz ornice skupino S4 po A. Pleterskem, ki se pojavlja od druge po-Marija Lubšina Tušek lovice 8. stoletja do sredine 10. oziroma sredine 11. stoletja (Pleterski 2010, 72–73, 159, sl. 3. 22). Podobno oblikovana V ornici (SE 001), na raziskanem delu najdišča Zadruga, je ustja srečamo v Novi tabli pri v Murski Soboti, ravno tako v bilo najdenih 18 odlomkov lončenine in devet odlomkov mlajši poselitveni fazi naselbine s konca 7. stoletja, pa nekje opek, od tega je bilo 16 odlomkov posod in osem odlom-do sredine 9. stoletja (Pavlovič 2013, 277, SO 29/1, SO 33/6, kov opek v sektorju 1, dva odlomka dveh novoveških posod SO 125/3, SO 165/1). V Popavi pri Lipovcih 1 se pojavljajo v (G53) in en odlomek istodobne opeke pa v sektorju 2. V plasti 15 in v jamskih objektih, med njimi v objektu 5 (skupaj sektorju 1 je en odlomek pripadal ostenju prazgodovinske z odlomki loncev z ustji skupin S2, S5 in S6), ki je datiran posode, tri odlomki so pripadali trem rimskodobnim po-od zadnje četrtine 8. do konca 9. stoletja (Šavel, Karo 2012, sodam, devet odlomkov devetim posodam iz zgodnjega 60–61, G985, G1065, G1072, G1098, G1244), v Dragomlju, srednjega veka in tri odlomki trem novoveškim posodam kjer je naselbina na podlagi radiokarbonskih datacij časov- (G43). Od osmih odlomkov opek je bilo pet rimskodobnih, no umeščena v čas od konca 7. do sredine 10. stoletja (Turk tri odlomki pa so pripadali trem novoveškim opekam. 2002, 83, najdba št. 3, 15), v Slivnici (Ciglenečki, Strmčnik Vseh pet odlomkov novoveških keramičnih ostenj in dnov Gulič 2002, sl. 5: 2) in na Pristavi pod Blejskim gradom (Ple-so deli namiznega posodja, skled ali krožnikov, vaz ali vr- terski 2008, t. 9: 1–3, 8–10, t. 10: 1–4). Primerjamo ga lahko čev, izdelanih iz zelo fino prečiščene lončarske mase, žgane z ustjem posode iz najdišča Kompolje – pod Malnom, od-oksidacijsko, keramika pa je trda. Zunanje in/ali notranje kritim v objektu 5, radiokarbonsko datiranem v drugo po- površine so večinoma prevlečene z loščem v rdečkasto ru- lovico 10. do prve polovice 11. stoletja (Tica 2008b, 160–161, menih in rjavih do temno rjavih barvnih odtenkih. Zaradi najdba št. 15), in ustjem iz jame SJ 9 iz najdišča Šarnjak, ki je fragmentarnosti gradiva in pomanjkanja drugih tipoloških na podlagi radiokarbonske datacije umeščena v 8. stoletje značilnosti natančnejša opredelitev najdb ni mogoča, po (Bekić 2008, 109, sl. 5: 24). skromnih najbližjih primerjavah na Ptuju in njegovi okolici Poleg zgoraj navedenih primerjav sta bila na najdišču pri- lahko ugotovimo le to, da takšno posodje nastopa v mlaj- dobljena dva radiokarbonska datuma, ki pa se razlikujeta ših novoveških kontekstih 18. in 19. stoletja. Glede na to, da oziroma nakazujeta bolj sosledje stavbišč zgodnjesrednje-je bilo obravnavano območje najdišča Zadruga tedaj del veške naselbine na najdišču Zadruga, kot je sicer sklepa- posesti svobodnega dvora Pragersko ob cesti v Pragersko, ti po njenem skromno ohranjenem keramičnem gradivu. posamične najdbe večinoma fine lončenine iz tega časa ne Glede na primerjavo keramike z ostalimi bližnjimi najdišči presenečajo. zgodnjesrednjeveškega obdobja se zdi, da keramičnemu arhivu bolj ustreza absolutna datacija na podlagi radio- karbonske meritve vzorca oglja iz jame za stojko SE 99 iz objekta 17, ki zajema čas od zadnje četrtine 7. do sredine 10. stoletja (LTL18314A: 674–949 cal AD, verjetnost 95,4 %), saj je le malo prekrivajočo in mlajšo radiokarbonsko datacijo Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 39 7Analize 7.1 Radiokarbonska analiza izmerjenega neposredno s pospeševalnikom. Pri oceni ne- gotovosti meritev (standardni odklon) sta bili upoštevani Marija Lubšina Tušek, Matjaž Mori statistika štetja radioizotopov in razpršenost podatkov, pri Z najdišča Zadruga pri Pragerskem sta bila za radiokar- čemer je bila višja od obeh upoštevana kot končna napaka bonske analize izbrana dva vzorca lesnega oglja. Ana- (Calcagnile 2018a; Calcagnile 2018b). lize so opravili na CEDAD – Centro di Datacione e Dia- Datacije smo kalibrirali s programom O×Cal v4.4 (Bronk gnostica (AMS and radiocarbon dating facility, University Ramsey 2009), z uporabo kalibracijske krivulje IntCall20 (Re-of Lecce, Italy), kjer so jih označili kot LTL18314A (vzorec imer et al. 2020) (sl. 20–23). 2, SE 99) in LTL18315A (vzorec 1, SE 84). Izbrana vzorca oglja sta izhajala iz polnil jam za stojke SE 84 Vzorcem so bili s pomočjo optičnega mikroskopa roč- in SE 99 oziroma zgoščenih drobcev oglja na mestu stojk/ no odstranjeni makro onesnaževalci. Izbran del vzorca je stebrov. bil tudi kemično obdelan, da se je odstranilo vse preostale potencialne onesnaževalce. Prečiščen material vzorca je bil Jama SE 99, katere polnilo je poleg dveh odlomkov ostenj z izgorevanjem v zaprti kremenovi cevi pretvorjen v CO . zgodnjebronastodobnih posod vsebovalo ostanke dveh 2 Pridobljeni CO je bil z uporabo vodika ultra visoke čistosti stojk, kola (B) in stebra (A), iz katerega je bil vzet vzorec oglja 2 kot redukcijskega medija in 2 mg železovega prahu kot ka- za radiokarbonsko analizo, je tvorila del tlorisne zasnove talizatorja pri temperaturi 550 °C pretvorjen v grafit. Iz obeh dobro razpoznavnega objekta 17. V zgodnjesrednjeveško vzorcev je bilo mogoče pridobiti dovolj grafita za zanesljivo obdobje smo objekt opredelili na osnovi majhnega odlom-določitev starosti. ka ostenja zgodnjesrednjeveške posode iz jame za stojko SE 111, sosednje jami SE 99. Radiokarbonska datacija stebra Radiokarbonske koncentracije so bile določene z masnim A iz jame SE 99 je pokazala največjo verjetnost v interva-spektrometrometričnim pospeševalnikom s primerjavo to- lu od tretje četrtine 7. do sredine 10. stoletja (LTL18314A: kov 12C, 13C in števila 14C izotopov, pridobljenih iz vzorcev 674–949 cal AD, 95,4% verjetnost). s tistimi iz standardnih materialov, ki jih zagotavljata IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energijo) in NIST (Naro- Jama SE 84, katere polnilo je vsebovalo tri odlomke ostenj dni urad za standarde in tehnologijo). prazgodovinskih in tri odlomke zgodnjesrednjeveških po- sod, je bila del tlorisne zasnove objekta 15. Datacija stebra iz Konvencionalna radiokarbonska starost je bila izraču- jame kaže največjo verjetnost v intervalu od konca 9. do sre- nana z δ13C korekcijo na podlagi razmerja med 12C in 13C dine 12. stoletja (LTL18315A: 896–1158 AD, 95,4% verjetnost). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al. (2020) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; Atmospheric data from Reimer et al. (2020) LTL18314A R_Date(1218,45) 1400 LTL18315A R_Date(1021,45) 68.3% probability 68.3% probability 708 (7.9%) 725calAD 980 (54.7%) 1046calAD 774 (60.3%) 883calAD 1400 1084 (4.3%) 1095calAD 95.4% probability 1200 1103 (9.2%) 1124calAD 674 (92.4%) 895calAD 95.4% probability 925 (3.0%) 949calAD 896 (5.5%) 924calAD 1000 951 (61.2%) 1055calAD 1200 1061 (28.7%) 1158calAD 800 Radiocarbon determination (BP) 1000 600 Radiocarbon determination (BP) 600 700 800 900 1000 800 1000 1200 Calibrated date (calAD) Calibrated date (calAD) 20 Radiokarbonska datacija vzorca LTL18314A (SE 99, objekt 17). 21 Radiokarbonska datacija vzorca LTL18315A (SE 84, objekt 15). 40 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 Dataciji sta nakazali predvsem sosledje zgodnjesrednjeve- ških stavb na najdišču in/ali preraščanje stavbne arhitekture objekta 15 (sl. 13, 22), datacija zoglenelega stebra iz jame SE 99 pa podpira s primerjavami opredeljeno dokaj homo- geno keramično gradivo. Vzorec Kontekst BP δ13C (‰) Cal BC/AD Cal BC/AD No. Material (AMS) (68,3%) (95,4%) LTL18315A oglje Objekt 15, SE 84 1021 ± 45 -23.5 ± 0.2 980–1124 AD 896–1158 AD LTL18314A oglje Objekt 17, SE 99 1218 ± 45 -26.2 ± 0.2 708–883 AD 674–949 AD 22 Tabela radiokarbonsko datiranih vzorcev. OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al. (2020) R_Date LTL18314A R_Date LTL18315A 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 Calibrated date (calAD) 23 Modelirani časovni razponi radiokarbonskih datacij. 7.2 Arheozoološka analiza Borut Toškan Med izkopavanji na najdišču Zadruga v letu 2002 je bilo pridobljenih šest ostankov živalskih kosti in zob (sl. 24). lz rimskodobne plasti SE 003 je bil pobran odlomek dolge ko- sti taksonomsko ožje neopredeljenega ptiča ( Aves), še en tak odlomek ter delček podjezične kosti drobnice ( Caprinae) pa izvirata iz ornice (SE 001). Iz SE 001 so bili sicer pobra- ni še trije kostni drobci taksonomsko ožje neopredeljenih sesalcev. SE Kv. Globina Opomba Takson Skeletni Število element frg. 1 P34–35 30–35 cm Omica Caprinae Os hyoideum 1 1 P34–35 30–35 cm Omica Aves Os longa 1 1 P34–35 30–35 cm Omica lndet. Vertebra 1 1 P37–38 30–35 cm Omica Indet. lndet. 2 3 P6–7 50 cm Plast Aves Os longa 1 (antika) 24 Živalski ostanki z najdišča Zadruga. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 41 8Zaključek Arheološko najdišče Zadruga v Pragerskem, EŠD 20165, ostalinah objektov, predvsem v jamah za stojke, pa lahko na jugozahodnem delu Dravskega polja, je bilo odkrito prazgodovinsko poselitev na najdišču Zadruga razdeli-pri arheološkem nadzoru z dokumentiranjem ostalin pri mo na tri podfaze: poselitev v starejši bakreni dobi (faza izgradnji glavne ceste G1−2, odsek 1290: Slovenska Bi-1a, objekt 13; G1), v zgodnji bronasti dobi z nosilci kultur- strica–Hajdina, pododsek Obvoznica Pragersko (sektor ne skupine Kisapostag (faza 1b, objekti 5, 6, 12; G11, G14, 1), in pri širitvi stare magistralne oziroma danes zahodne G15, G39, G40) in srednji bronasti dobi, Bd B2–Bd C (faza priključne ceste v Pragersko (sektor 2) (sl. 1–4, 7–12). 1c, objekti 1–4, 7, 9, 10, krožno razvrščeni okrog skupnega Geološko podlago zahodnega Dravskega polja, ki je pli-dvorišča in jama 123; G2–G10, G12, G13, G16, G29). Praz- okvartarna udorina, zapolnjena s kvartarnimi sedimenti godovinska objekta 8 in 11 sta ožje časovno neopredeljena. naplavin reke Drave, tvorijo sloji peščene gline z lečami Kulturna plast SE 005 z nekaj odlomki srednjebronastodob-peščenega proda, ki so jih odložili potoki z jugovzho- ne lončenine (G44) je bila odkrita tudi v sektorju 2, vendar dnega Pohorja (sl. 5). Na glinasto-ilovnati podlagi so za- brez stavbnih ostalin. radi vpliva podtalne in poplavne vode ter prekomerno Sledove rimskodobne poselitve (faza 2) na najdišču Za-vlažnih tal nastale hidromorfne plasti in hidromeliorira- druga predstavljajo nepovezana plast SE 003 z razpršeno ne, antropogene prsti zaradi izsuševanja. Dravsko polje lončenino in odlomki železnih predmetov v sektorjih 1 in 2 predstavlja prehodno ozemlje med ravnicami Podonavja (G17, G46–G52), ostaline objekta 14 stojkaste tehnike gra-in osrednjo Slovenijo ter italskim polotokom in je bilo, dnje (G18–G24), posamezna jama za stojko SE 96 (G25) in kot kažejo arheološke najdbe in vedno večje število ar-jama SE 97 (G26–G28) v sektorju 1 (sl. 13) ter ostaline rim- heoloških najdišč, vključno z najdiščem Zadruga, pose- ske ceste via publica Aquileia–Poetovio–Sirmium ( Savaria) ljeno od bakrene dobe naprej (sl. 6). na odseku Celeia–Poetovio z odcepom v naselbino južno Na arheološkem najdišču Zadruga so bile odkrite tri pose- ob njej (sl. 7, 10, 12, 14, 16–19) in posamezna jama za stoj- litvene faze – prazgodovinska (faza 1), rimskodobna (faza ko SE 138, sled rimskodobne stavbne arhitekture (sl. 15, 18; 2) in zgodnjesrednjeveška (faza 3), 4. fazo na najdišču pa G45) v sektorju 2. Prva rimskodobna cesta z dvema plaste-predstavljajo ostaline moderne dobe (sl. 12, 13). Glede na ma proda (N1−2) v širini 7,5 m je bila zgrajena na podlagi stratifikacijo in časovno opredeljive arheološke naselbinske iz plasti SE 005, SE 005A in SE 004, utrjeni z lesenimi piloti ostaline gre za večslojno in večobdobno arheološko najdi- (K1−6), vzdolž ceste pa sta potekala do 1 m široka obcestna šče. Značilno je, da se poselitve v prostoru pojavljajo razpr- jarka A in B. Kmalu po izgradnji je bila cesta razširjena z šeno z manjšimi ali večjimi skupinami stavb in skupnostmi nasutji proda N3 in N4/N4A z izgradnjo odcepa proti ju-ter so se skozi obdobja deloma ali v celoti prekrivale. Eden govzhodu, skozi istodobno naselbino (sl. 18), ki je glede na od vzrokov za to je verjetno v manjših, za postavitev biva-skromno ohranjene odlomke posod na obeh straneh ceste lišč ugodnih površinah, nekoliko dvignjenih nad poplavnimi obstajala od druge polovice 1. stoletja do prve polovice 2. ravninami okoliških vodotokov, Polskave, Mlinskega potoka stoletja in bila opuščena v vremenski kataklizmi s poplava-in drugih, ter skozi čas bolj ali manj vlažnih zemljiščih tega mi (plast SE 003A) ali najkasneje z vdorom Markomanov v predela Dravskega polja. zaledje province. Cesta je bila verjetno obnovljena s plastmi Prazgodovinsko, 1. fazo poselitve na najdišču Zadruga, proda N5 in N6 v/po času cesarja Komoda v zadnji četrtini predstavljajo nesklenjena plast SE 005 v sektorjih 1 in 2 z raz-2. stoletja po primerjavi prodnih nasipov in najdb iz starejših pršenimi drobci oglja, ožganega glinenega ometa, odlom- sondiranj rimske ceste (sl. 19: sondi s profili 2, 4; po Pahič, ki prazgodovinske lončenine in ostanki 13 lesenih objektov 1978, sl. 2). Cesta je bila takrat ali kasneje po vnovičnih po-stojkaste tehnike gradnje, bivalno-gospodarskega značaja, plavah (plast SE 002) utrjena s piloti K7−11. Rimska cesta je ter jama SE 123 v sektorju 1 (sl. 13). Daljši čas prazgodo-bila verjetno v uporabi do pozne antike in še v zgodnjem vinske poselitve nakazujeta zgoščenost in lega objektov, na srednjem veku, ko je nekaj deset metrov severneje ob njej podlagi skromnih in slabo ohranjenih keramičnih najdb v nastala zgodnjesrednjeveška naselbina s štirimi odkritimi 42 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 nadzemnimi stavbami, zgrajenimi iz pokončnih, deloma v tla vkopanih stebrov in s keramiko iz 8. do sredine 10. stoletja, kar podpira tudi radiokarbonska datacija stebra (SE 99) iz objekta 17 (sl. 21). Druga tovrstna datacija stebra iz objek- ta 15 (sl. 22) nakazuje predvsem sosledje v stavbni arhitek- turi tega objekta in naselbine, ki se širi izven izkopnega polja in nove ceste pragerske obvoznice. Pred njeno izgradnjo je bilo odkritih še več zgodnjesrednjeveških naselbin, ki skupaj s to na najdišču Zadruga v Pragerskem popolnoma spre- minjajo poselitveno podobo Dravskega polja v zgodnjem srednjem veku. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 43 9Zadruga near Pragersko The archaeological site of Zadruga near Pragersko, EŠD (Fig. 13). A longer period of prehistoric settlement is indica-20165, at the south-western part of Dravsko polje, was ted by the density and position of the structures. Based on discovered during archaeological monitoring during modest and poorly preserved pottery finds in the remains the construction of the main road G1–2, section 1290: of structures, primarily postholes, the prehistoric settlement Slovenska Bistrica-Hajdina, subsection Obvoznica Pra-at the Zadruga site can be divided into three subphases: gersko (sector 1), and during the widening of today’s the settlement in the Early Copper Age (Phase 1a, structure western connection road from/to Pragersko (sector 2) 13; G1), in the Early Bronze Age with representatives of the (Figs. 1–4, 7–12). The geological base of western Dra-Kisapostag cultural group (Phase 1b, structures 5, 6, 12; G11, vsko polje, filled with Quarternary sediments of the Dra- G14, G15, G39, G40), and in the Middle Bronze Age, Bd va River debris, is composed of layers of sandy clay with B2–Bd C (Phase 1c, structures 1–4, 7, 9, 10, circularly arran-inclusions of sandy gravel deposited by streams from ged around the common courtyard and pit 123; G2–G10, south-eastern Pohorje (Fig. 5). Due to the influence of G12, G13, G16, G29). Prehistoric structures 8 and 11 are un-underground and flood water and excessively wet gro- defined narrowly in time. Cultural layer SU 005 with a few und, hydromorphic layers were created on the clayey fragments of Middle Bronze Age pottery (G44) was also di-base, and hydromeliorated, anthropogenic soils due to scovered in sector 2, but without any remains of structures. drainage. Dravsko polje represents a transitional area Traces of Roman period settlement (Phase 2) at the Zadru-between the plains of the Danubian region and central ga site are represented by unconnected layer SU 003 with Slovenia and the Italic peninsula and was, as is indicated dispersed pottery and fragments of iron objects in sectors by archaeological finds and the increasing number of 1 and 2 (G17, G46–G52), remains of structure 14 built in archaeological sites, including the site of Zadruga, po-the posthole technique (G18–G24), individual pit for a post pulated from the Copper Age onwards (Fig. 6). SU 96 (G25), pit SU 97 (G26–G28) in sector 1 (Fig. 13), re- At the archaeological site of Zadruga, three settlement pha- mains of a Roman road via publica Aquileia-Poetovio-Sir- ses were discovered: the prehistoric (Phase 1), Roman peri- mium ( Savaria) in the section Celeia–Poetovio with a road od (Phase 2), and Early Medieval (Phase 3). Phase 4 of the branch to the settlement south of it (Figs. 7, 10, 12, 14, site is represented by remains of the Modern Era (Figs. 12, 16–19), and individual pit for a post SU 138, a trace of Ro-13). Considering the stratification and archaeological settle- man period house architecture (Figs. 15, 18; G45) in sector ment remains definable in time, this is a multi-layered and 2. The first Roman period road with two layers of gravel multi-period archaeological site. It is typical that settlements (N1–2) measuring 7.5 m in width was constructed on the in the area appear dispersed with groups of buildings and foundation from layers SU 005, 005A, and 004, reinforced communities of various sizes, which over time overlapped with wooden piles (K1–6), while ditches A and B, up to 1m completely or in part. One of the reasons for this is probably wide, ran alongside the road. Soon after the construction, to be found in smaller areas appropriate for the construc-the road was widened with gravel N3 and N4/N4A and tion of dwellings, which were slightly elevated above the the construction of a road branch towards the south-east, floodplains of surrounding waterways (the Polskava, Mlinski through the settlement from the same time (Fig. 18), which potok, and others), and over time more or less wet land of considering the modestly preserved vessel remains on both this part of Dravsko polje. sides of the road lived from the 2nd half of the 1st to the 1st The prehistoric, 1st phase of the settlement at the Zadruga half of the 2nd century and was abandoned in the weather site, is represented by layer SU 005 in sectors 1 and 2, in-cataclysm with floods (layer SU 003A) or upon the invasion cluding dispersed fragments of charcoal, burnt clay plaster, of the Marcomanni into the province hinterland at the la-prehistoric pottery fragments, and remains of 13 wooden test. Considering the comparison of gravel embankments structures constructed with the posthole technique and of and finds from older trenching of the Roman road (Fig. 19: dwelling-economic character, and pit SU 123 in sector 1 trenches with profiles 2, 4 according to Pahič, 1978, Fig. 2), 44 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 the road was probably reconstructed with layers of gravel N5 and N 6 in/after the time of Emperor Commodus, in the last quarter of the 2nd century. Then or later after the reoccurring floods (layer SU 002), the road was reinforced with piles K 7–11. The Roman road was probably in use until Late Antiquity and also in the Early Middle Ages, when a few dozen metres to the north an early medieval settlement was created with four buildings discovered above ground, con- structed of vertical columns partly buried in the ground, and pottery from the 8th to the mid-10th century, which is also supported by the radiocarbon dating of a column (SU 99) from structure 17 (Fig. 21). The second such dating of a column from structure 15 (Fig. 22) primarily indicated the sequence in the building architecture of this structure and settlement that spreads outside the excavation field and the new road of the Pragersko bypass. Prior to its construction, several early Medieval settlements were discovered which, together with the one at the Zadruga site near Pragersko, completely change the settlement image of Dravsko polje in the Early Middle Ages. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 45 10Literatura BUGAR, A. 2010, Šepkovčica. – Hrvatski arheološki godišnjak 5/2008, Zagreb, 269–273. Marija Lubšina Tušek, Monika Arh CALCAGNILE, L. 2018a, Results of Radiocarbon Dating (Rif. CEDAD: 2018_0154). – Centro di Datazione e Diagnostica ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. dell’Università del Salento (neobjavljeno poročilo). BAHOR, I. 2010, Opis tehnologije izdelave posodja praškega tipa CALCAGNILE, L. 2018b, Results of Radiocarbon Dating (Rif. z Nove table. – V: A. Pleterski, Zgodnjesrednjeveška naselbina na CEDAD: 2018_0192). – Centro di Datazione e Diagnostica blejski Pristavi, Tafonomija, predmeti in čas. / Frühmittelalterliche dell’Università del Salento (neobjavljeno poročilo). Siedlung Pristava in Bled, Taphonomie, Fundgegenstände und ze- itliche Einordnung, Ljubljana, 179–184. CIGLAR, I., J. UMEK in J. VINDER 2019, The marble part of an aedicula from the Velenik hill near Slovenska Bistrica (Slovenia). BARTL,T. in J. FÜRNHOLZER 2007, Petzelsdorf bei Deutschlands- – V: Akten des 15. Internationalen Kolloquiums zum Provinzial- berg eine Fundstelle der Mittleren Bronzezeit im Lassnitztal. – V: römischen Kunstschaffen, 14. bis 20. Juni 2017 Graz, Graz, 66–73. G. Tiefengraber (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen. Universitätsforschungen zür prähistori-CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ 2002, Sledovi zgodnje schen Archäologie 148, Bonn, 163–182. slovanske poselitve južno od Maribora. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih BEKIĆ, L. 2008, Usporedba keramike 8. stolječa s Blizne i Šarnja- Alp. / Die Frühen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand ka kod Varaždina. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjeder Ostalpen, Ljubljana, 67–75. srednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp. / Die Frühen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Lju-CURK, J. 1983, Urbano-gradbena zgodovina slovenjebistriškega bljana, 107–112. ozemlja. – Bistriški zbornik 1, 163–182. BERNHARD, A. 2007, Ausgewählte bronzezeitliche Funde aus CURK, J. 1996, Gradbene priče preteklosti nadžupnije v Hočah. – Hörbing bei Deutschlandsberg und Freidorf im Sulmtal, We- Hoče, 850, Območje hoške pražupnije I, 270–282. ststmk. – V: G. Tiefengraber (ur.), Studien zur Mittel- und Spät- ČREŠNAR, M. 2014, Rogoza pri Mariboru / Rogoza near Maribor. bronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste für prähistorische Archäologie 148, Bonn, 205–230. in železne dobe na Slovenskem. / Absolute dating of the Bronze BLAZNIK, P. 1986, Historična topografija Slovenije 1, Slovenska Šta-and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, jerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, A-M. – Maribor. 225–248. BLAZNIK, P. 1988, Historična topografija Slovenije 2, Slovenska ČREŠNAR, M. in B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, N-Ž. – Maribor. dobe na Slovenskem – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem. / Absolute BOGIĆ, M. 1998, Pregled razvoja železniškega omrežja v Sloveniji dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in mono-in okolici. – Zbirka Tiri in čas 10, Ljubljana. grafije 40, Ljubljana, 661–702. BOJOVIĆ, D. 1983, Rimske fibule Singidunuma. – Zbirke i legati, DIZDAR, M., A. TONC in D. LOŽNJAK DIZDAR 2011, Zaštitna is-Katalog XII, Beograd. traživanja nalazišta AN 6 Gornji Vukojevac na trasi auto-ceste BRODAR, M. in F. OSOLE 1979, Paleolitske i mezolitske regije i Zagreb – Sisak, dionica Velika Gorica jug – Lekenik. – Annales kulture u Sloveniji. – Praistorija jugoslavenskih zemalja I, Paleolit Instituti Archaeologici VII , Zagreb, 61–64. i mezolit, 135–157. DJURIĆ, B. 2000, Obvoznica Pragersko, Poročilo o ekstenzivnem BRONK RAMSEY, C. 2009, Bayesian analysis of radiocarbon da- arheološkem pregledu. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). tes. – Radiocarbon 51 (1), 337–360. DJURIĆ, B. 2001a, HC Ormož–Slovenska Bistrica, Obvoznica Pra- BUGAR, A. 2008, Naselje ranog srednjeg vijeka Velika Gorica- gersko, Končno poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološkega -Šepkovčica. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke razi-pregleda in analiza podatkovne baze. – Ljubljana (neobjavljeno skave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino. / Mittelalter. poročilo). Archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Panno- DJURIĆ, B. 2001b, Poročilo o rezultatih arheološkega pregleda nischen Tiefebene, Ljubljana, 179–193. na potencialnem najdišču Zadruga. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). 46 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 DJURIĆ, B. 2001c, Poročilo o rezultatih arheološkega pregle-HORVÁTH, L. 1994, Adatok Délnyugat-Dunántúl késobronz- da na potencialnem najdišču Žutreki . – Ljubljana (neobjavljeno korának történetéhez (Angaben zur Geschichte der Spatbron-poročilo). zezeit in SW-Transdanubien). – Zalai múzeum 5, 219–235. DJURIĆ, B. 2001d, The end of Roman quarrying on Pohorje. – JEVREMOV, B. 1972, Šikole – Cirkovci pri Ptuju. – Varstvo spome-Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj 2001, 61–70. nikov 15, 162–163. DJURIĆ, B. 2003a, Terra gentis Humanae Memoria. Varovanje ar- JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. – Forschun-heološke dediščine in projekt izgradnje avtocest. – V: D. Prešeren gen in Lauriacum 10/1975, Linz. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 7–24. JOVANOVIĆ, A. in S. OLIĆ 2010, Poročilo o predhodnih arheolo- ških raziskavah na območju elektrifikacije in rekonstrukcije žele-DJURIĆ, B. 2003b, Spodnja Gorica. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja zniške proge Pragersko – Hodoš, Arhos d.o.o. – Brežice (neobja-pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik vljeno poročilo). po najdiščih, Ljubljana, 241. KALAFATIĆ, H. 2009, Zaščitna istraživanja lokaliteta Čepinski DUHOVNIK, J. 1983, Geologija Slovenjebistriške občine. – Zbornik Martinci–Dubrava na trasi autoceste Beli Manastir-Osijek-Svilaj občine Slovenska Bistrica I, 483–489. 2007 i 2008. – Annales Instituti Archaeologici 5, 20–26 . DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno KARAVANIĆ, S. 2011, The end of the Middle Bronze Age and naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Opera Instituti Archaeologici the beginning of the Urnfield Culture in Central Croatia. – V: C. Sloveniae 5, Ljubljana. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Mittel- und Spät- FUCHS, G. 2011, Mittel- bis frühspätbronzezeitliche Siedlungen bronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande der Südostalpen, auf der Trasse der Koralmbahn, Weststeiermark (Österreich). Ein Akten des 1. Wildoner Fachgespräches vom 25. bis 26. Juni 2009 Arbeitsbericht. – V: C. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge in Wildon / Steiermark (Österreich), Rahden/Westf., 11–36. zur Mittel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am KARO, Š., T. KNIFIC in M. LUBŠINA TUŠEK 2011, Predmeti avarske-Rande der Südostalpen, Akten des 1. Wildoner Fachgespräches ga izvora z arheoloških najdišč v Sloveniji. – Vjesnik arheološkog vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon / Steiermark (Österreich), muzeja u Zagrebu 44, 131–159. Rahden/Westf., 119–139. KASTELIC, J. 1964–1965, Nekaj problemov zgodnjesrednjeveške Geološki zavod Slovenije. Osnovna geološka karta Slovenije. Do-arheologije v Sloveniji. – Arheološki vestnik 15–16, 109–124. stopno na https://biotit.geo-zs.si/ogk100/ KAVUR, B. 2018, Sodolek. – Arheologija na avtocestah Slovenije GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avtocestah Slo-54, Ljubljana. venije 46, Ljubljana. KERMAN, B. 2011a, Kotare – Baza pri Murski Soboti. – Arheologija GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina KERMAN, B. 2011b, Kotare – Krogi pri Murski soboti. – Arheologija na obrobju vzhodnih Alp. / Die Frühen Slawen. Frühmittelalterli-na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana. che Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 46–62. KERMAN, B. 2011c, Pod Kotom – sever pri Krogu. – Arheologija na GUŠTIN, M. 2007, Rani srednji vijek od alpskih obronaka do Pa-avtocestah Slovenije 24, Ljubljana. nonije, The Early Middle Ages from the Alpine Slopes to Pannonia. KERMAN, B. 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. – Arheologija na av- – Prilozi Instituta zaarheologiju u Zagrebu, 24/2007, 289–300. tocestah Slovenije 33, Ljubljana. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO 2017, KERMAN, B. 2018, Pod Grunti – Pince pri Pincah. – Arheologija na Nova tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. – Arheologija na av-avtocestah Slovenije 55, Ljubljana. tocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. KISS, V. 2011, Settlement of the Tumulus Culture at Ordacsehi GUTJAHR, C. 2011, Mittel- bis frühspätbronzezeitliche Gruben (Hungary). – V: C. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur aus dem Bereich des Gräberfeldes Kainach bei Wildon, Gem. Mittel– und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande Weitendorf, Stmk. – V: C. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge der Südostalpen, Akten des 1. Wildoner Fachgespräches vom 25. zur Mittel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am bis 26. Juni 2009 in Wildon / Steiermark (Österreich), Rahden/ Rande der Südostalpen, Akten des 1. Wildoner Fachgespräches Westf., 101–108. vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon / Steiermark (Österreich), KLDB 1937, Krajevni leksikon Dravske banovine. − Ljubljana. Rahden/Westf., 141–206. KLS 1980, Krajevni leksikon Slovenije, 4. Knjiga, Podravje in Po-HERNJA MASTEN, M. 2004, Kungota in Ravno polje. – Časopis murje. – Ljubljana. za zgodovino in narodopisje 1/75, Maribor, 41–59. KOROPEC, J. 1983, Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700. – HORVAT, M. 2003, Loka. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi Zbornik občine Slovenska Bistrica I, 91–162. nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 177–178. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 47 KOROPEC, J. 1996, Hoška davnina do srede 17. stoletja. – Hoče, LUBŠINA TUŠEK, M. 2004, Izročilo preteklosti med Potrčevo in 850, Območje hoške pražupnije I, Hoče, 127–216. Volkmerjevo cesto na Ptuju. – V: L. Šuligoj (ur.), Zbornik Splošne KOROŠEC, J. 1951, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gra-bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj: 1874–2004, Ptuj, 73–79. du. – Dela SAZU 6, Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. 2006, Rimska cesta med Pragerskim in Go- KRAMBERGER, B. 2020, Sledovi poselitve iz zgodnje bakrene deninci, Trasa Celeia-Poetovio-Savaria. – Rast, Revija za literatu-dobe v Hočah. / Settlement remains from the Early Chalcolithic ro, kulturo in družbena vprašanja 2, 168–171. period in Hoče (Slovenia). – Arheološki vestnik 71, 77–132. LUBŠINA TUŠEK, M. 2010, Ptuj, Štuki – Marof sever (A) in Štuki LAZAR, E. 2008, Nedelica – zgodnjesrednjeveško selišče. − V: – Marof jug (B). – Varstvo spomenikov 46 – poročila, 306–310. M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim LUBŠINA TUŠEK, M. in M. MURKO 2016, Slovanske naselbine na morjem in Panonsko nižino. / Mittelalter. Archäologische Forsc-južnem delu Dravskega polja. Simpozij Slovani, naša dediščina hungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene, (2016; Kranj). – V: J. Lux in K. Zanier (ur.), Zbornik povzetkov = Ljubljana, 75–78. Book of abstracts / Simpozij Slovani, naša dediščina, Kranj, Slo-LEGHISSA, E. 2014, Medvode. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), venija 28.–30. September 2016 = Symposium Our Heritage: The Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem. / Slavs, Kranj, Slovenia, September 28–30, 2016, Ljubljana , 28. Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi MALEZ, M. 1979a, Fosilni čovjek na tlu Jugoslavenskih zemalja. in monografije 40, Ljubljana, 333–343. – V: A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja I, Paleolit i LOŽNJAK DIZDAR, D. 2005, Naseljenost Podravine u starijoj fazi mezolit, 83–102. kulture polja sa žarama. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagre-MALEZ, M. 1979b, Paleolitske i mezolitske regije i kulture u Hrvat- bu 22, 25–58. skoj. – A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja I, Paleolit LOŽNJAK DIZDAR, D. 2011, Gornji Vukojevac. – V: M. Dizdar, D. i mezolit, 277–295. Ložnjak Dizdar in S. Mihelić (ur), Starija faza kulture polja sa ža-MALI, P. 2015, Tumulus Period settlement of Hosszúhetény-Or- rama u sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi, Katalog izložbe, Arhe-mánd. – Dissertationes Archaeologicae ex Instituto Archaeologico ološki muzej Osijek, Arheološki muzej Zagreb, 138–140. Universitatis de Rolando Eötvös nominatae 3/3, 9–26. LOŽNJAK DIZDAR, D. 2011, Graves of the Early Urfield culture in MARKOVIĆ, Z. 1995, Osvrt na nekoliko novopronađenih nalazi-northern Croatia, Some remarks and questions. – V: C. Gutjahr šta iz koprivničke Podravine. − Muzejski Vjesnik 18/19, Varaždin, in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Mittel- und Spätbronzezeit 19–25. sowie zur Urnenfelderzeit am Rande der Südostalpen, Akten des 1. Wildoner Fachgespräches vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon MASARYK, R. 2013, Dolenji Podboršt pri Trebnjem. – Arheologija / Steiermark (Österreich), Rahden/Westf., 37–49. na avtocestah Slovenije 43, Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Slo- MEZE, D. 1975, Razvoj reliefa Slovenije v kvartarju. – Arheološka najdišča Slovenije veniji. – Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzej- , Ljubljana , 32–37. skega društva (1993), Ptuj, 31–158. MIKL, I. 1962, Stražgonjca. – Varstvo spomenikov 8, 235. LUBŠINA TUŠEK, M. 2003a, Cediljeki. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja MIKL CURK, I. 1996, Arheološki vir k vlogi ženske v rimskem ob-pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik dobju. – Ptujski zbornik 6/1, Ptuj, 157–187. po najdiščih. Ljubljana, 106–107. MIKL CURK, I. in I. TUŠEK 1985, O središču Poetovione. – Arheo- LUBŠINA TUŠEK, M. 2003b, Dolge njive pri Šikolah. – V: D. Pre- loški vestnik 36, 285–314. šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah MIOČ, P. in M. ŽNIDARČIČ 1989, Osnovna geološka karta, list Slovenije. Vodnik po najdiščih. Ljubljana, 122–123. Maribor in Leibnitz, s tolmačem, Osnovna geološka karta 1 : LUBŠINA TUŠEK, M. 2003c, Gmajna pri Sp. Gorici. – V: D. Preše-100 000. – Beograd. ren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih. Ljubljana, 133–134. OGRIN, M. 2010, Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem. – Arheologija na avtocestah Slovenije 14, Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. 2003d, Lavše pri Šikolah. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove-MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheologija na nije. Vodnik po najdiščih. Ljubljana, 170–172. avtocestah Slovenije 42, Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. 2003e, Med cestami pri Šikolah. – V: D. Pre- PAHIČ, S. 1955, Staroslovenski grobovi v Brezju pri Zrečah. – Ar- šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah heološki vestnik 6, 324–337. Slovenije. Vodnik po najdiščih. Ljubljana, 183–184. PAHIČ, S. 1965a, Črešnjevec. – Varstvo spomenikov 9 (1962–1964), LUBŠINA TUŠEK, M. 2003f, Žutreki pri Sp. Gorici. – V: D. Prešeren 198. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove-PAHIČ, S. 1965b, Pragersko. – Varstvo spomenikov 9 (1962–1964), nije. Vodnik po najdiščih. Ljubljana, 283–284. 182–183. 48 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 PAHIČ, S. 1967, Spodnja Polskava. – Varstvo spomenikov 11 (1966), RAGOLIČ, A. 2014,The territory of Poetovio and the boundary 116–117, 128. between Noricum and Pannonia. Upravno območje Petovione in meja med Norikom in Panonijo. – Arheološki vestnik 65, 323–351. PAHIČ, S. 1968, Uničena antična gomila z grobnico v Dogošah pri Mariboru. – Arheološki vestnik 19, 321–344. RAKOVEC, I. 1975, Sesalska favna na ozemlju Slovenije od riške glacialne dobe do naselitve prvih Slovanov. – Arheološka najdi- PAHIČ, S. 1969, Doslej neraziskan odsek rimske ceste Celeia–Po- šča Slovenije, Ljubljana, 40–42. etovio. – Razprave 1. raz. SAZU 6, 311–363. RANSZHr 1990, Registar arheoloških nalaza i nalazišta sjeveroza- PAHIČ, S. 1970, Rimska cesta Slovenska Bistrica–Šikole. – Varstvo padne Hrvatske. – Varaždin. spomenikov 13–14 (1968–1969), 168–169. REIMER, P. J. et al. 2020, The IntCal20 Northern Hemisphere ra-PAHIČ, S. 1972, Velenik pri Pragerskem. – Varstvo spomenikov 15 diocarbon age calibration curve, 0–55 cal kBP. – Radiocarbon 62. (1970), 165–167. RIHA, E. 1979, Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. – PAHIČ, S. 1976, Ostanki rimske ceste v Veleniku pri Pragerskem. – Forschungen in Augst 3, Augst. Arheološki vestnik 26 (1975), 225–241. SARIA, B. in J. KLEMENC 1939, Blatt Rogatec. – Zagreb. PAHIČ, S. 1977a, Črešnjevec. – Varstvo spomenikov 21, 204–206. SOKOL, V. 1988–1989, Grob br. 7 kulture žarnih polja iz Moravča PAHIČ, S. 1977b, Pragersko. – Varstvo spomenikov 21, 244–245, kod Sesveta (Zagreb). – Arheološki vestnik 39–40, 425–436. sl. 111. STERING, M. 2007, Funde der Mittleren und Späten Bronzezeit PAHIČ, S. 1977c, Spodnja Polskava. – Varstvo spomenikov 21, aus Groß St. Florian/Weststmk. − V: G. Tiefengraber (ur.), Studien 267–268. zur Mittel– und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Uni-PAHIČ, S. 1977d, Velenik pri Pragerskem. – Varstvo spomenikov versitätsforschungen für prähistorische Archäologie 148, Bonn, 21, 274–276, sl. 146–148. 231–234. PAHIČ, S. 1977e, Seznam rimskih kamnov v Podravju in Pomurju. STOPAR, I. 1991, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, 2. knjiga, Med – Arheološki vestnik 28, 13–73. Prekmurjem in porečjem Dravinje. – Ljubljana. PAHIČ, S. 1977f, Novi rimski napisi v Podravju. – Arheološki vestnik STRITAR, A. 1983, Tla in podoba krajin v občini Slovenska Bistrica. 28, 74–91. – Zbornik občine Slovenska Bistrica I, 491–500. PAHIČ, S. 1978, Najdbe z rimske ceste Slovenska Bistrica–Prager- STRMČNIK GULIČ, M. 1988–89, Bronastodobni naselitveni kom- sko. – Arheološki vestnik 29, 129–289. pleks v Rabelčji vasi na Ptuju. – Arheološki vestnik 30–40, 147–170. PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora 1953. – Arheološki vestnik 32, 71–143. ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der frühmittelalterlichen slawi-schen Welt. – Nitra. PAHIČ, S. 1983, Bistriški svet v davnini. – Zbornik občine Slovenska Bistrica I, 39–90. ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom – jug pri Krogu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana. PAHIČ, S. 1984, Die Erforschung der Römerstrassen in nordöstli- chen Slowenien. – Arheološki vestnik 34, 284–287. ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana. PAVLOVIČ, D. 2013, Zgodnjesrednjeveška poselitev severovzho- dne Slovenije: primer najdišča Nova table pri Murski Soboti. – ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – Arheolo-Doktorska disertacija. Fakulteta za humanistične študije, Univerza gija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana. na Primorskem, Koper. ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. – Arheologija na PLETERSKI, A. 2008, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski avtocestah Slovenije 30, Ljubljana. Pristavi. Najdbe. / Frühmittelalterlische siedlung Pristava in Bled. ŠERCELJ, A. 1975, Razvoj kvartarne vegetacije. – Arheološka naj-Funde. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 14, Ljubljana. dišča Slovenije, Ljubljana, 37–40. PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pri- ŠTIH, P. 2001, Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku. stavi. Tafonomija, predmeti in čas. / Frühmittelalterlische siedlung Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca Pristava in Bled. Taphonomie, fundgegenstande und zeitliche ei-9. stoletja. – Ljubljana. nordnung. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19, Ljubljana. ŠTIH, P. in V. SIMONITI 2009, Na stičišču kultur. Slovenska zgodo-PLETERSKI, A. in L. PERŠIČ 2008, Krvavec. – V: M. Guštin (ur.), Sre-vina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. – Ljubljana. dnji vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panon- sko nižino. / Mittelalter. Archäologische Forschungen zwischen TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer-der Adria und der Pannonischen Tiefebene, Ljubljana, 137–144. skem. – Katalogi in monografije 25, Ljubljana. RADOVANOVIČ, S., V. VARL in I. ŽIBERNA 1996, Podravje, Ma- TERŽAN, B. 1999, The Outline of the Urnfield Culture Period in ribor, Ptuj A–Ž: priročnik za popotnika in poslovneg a človeka. – Slovenia. – Arheološki vestnik 50, 97–143. Zbirka Slovenija total, Murska Sobota. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 49 TERŽAN, B. 2010, Diskusijski prispevek o srednji bronasti dobi v VERŠNIK, N., G. RUTAR, T. MULH, B. NADBATH in M. JEREB 2012, Prekmurju. – Zbornik soboškega muzeja 15, 151–171. Ocena arheološkega potenciala območja DPN za ureditev žele- TICA, G. 2008a, Zgodnjesrednjeveška naselbina Močna ob Pe- zniške postaje Pragersko, metode 1-3, 5-6, CPA. – Ljubljana (ne-snici. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave med objavljeno poročilo). Jadranskim morjem in Panonsko nižino. / Mittelalter. Archäolo- VISCHER, G. M. 1681, Topographia Ducatus Styriae. – Graz. gische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene, Ljubljana, 41–45. VOMER GOJKOVIČ, M. 2010, Drobci iz davnine v občini Kidriče- vo. – Zbornik občine Kidričevo, Kidričevo, 88–105. TICA, G. 2008b, Zgodnjesrednjeveško najdišče Kompolje–Pod Malnom. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave VOVK KORŽE, A. in F. LOVRENČAK 2004, Priročnik za spoznava-nje prsti na terenu med Jadranskim morjem in Panonsko nižino. / Mittelalter. Ar- . – Ljubljana. chäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannoni- VUKOTIĆ, S. 1967, Donjopaleolitska oruđa od valuća tipa „Pebble schen Tiefebene, Ljubljana, 157–170. tool” na području sjevernog dijela Hrvatskog Zagorja. – Arheo- loški vestnik TICA, G. 2013, Močna pri Lenartu. – Arheologija na avtocestah 18, 9–24. Slovenije 35, Ljubljana. ŽIBERNA, I. 2010, Geografske značilnosti občine Kidričevo. – Zbornik občine Kidričevo TIEFENGRABER, G. 2007, Zum Stand der Erforschung der Mittel- , 60–75. und Spätbronzezeit in der Steiermark, Weststmk. – V: G. Tiefen- ŽIŽEK, T. 2005, Dolge njive pri Šikolah. – Diplomsko delo. Od-graber (ur.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande delek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, der Südostalpen. Universitätsforschungen zür prähistorischen Ar-Ljubljana. chäologie 148, Bonn, 67–113. ŽIŽEK, I. 1996, Zahodna ptujska nekropola – Veronekova njiva TITL, J. 1980, Občina Slovenska Bistrica. Splošni pregled. – Kra- (predstavitev). – Ptujski zbornik 6/1, Ptuj, 313–348. jevni leksikon Slovenije, IV. knjiga, Podravje in Pomurje, Ljubljana, ŽIŽEK, I. 2006, Eneolitska naselbina Hardek. – V: A. Tomaž (ur.), 522–531. Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakreno-TITL, J. 1983, Zemljepisni oris občine ter rast prebivalstva. – Zbor-dobnih kulturah med Savo in Donavo. / Between Sopot and Len- nik občine Slovenska Bistrica I., Slovenska Bistrica, 25–37. gyel, contributions to stone age and copper age cultures between the Sava and the Danube TOMANIČ JEVREMOV, M. 2010, Poselitvena slika občine Kidriče- , Koper, 129–140. vo v arheoloških obdobjih. – Zbornik občine Kidričevo, Kidričevo, 78–87. TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, Ne- olitske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega gradu. – V: A. To- maž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo). / Between Sopot and Lengyel, contributions to stone age and copper age cultures between the Sava and the Danube, Koper, 175–194. TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ, Šiman pri Gotovljah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 9, Ljubljana. TURK, P. 2002, Dragomelj – zgodnjesrednjeveška naselbina. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp. / Die Frühen Slawen. Frühmittelalterli- che Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 79–88. TUŠEK, I. 1986, Ptuj, B. Kulturna dediščina, Spomeniška območja, Arheološka območja. – Poročilo o delu v letu 1986, Zavod za spo- meniško varstvo Maribor, 41–47. TUŠEK, I. 1993, Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi cesti v Ptuju. – Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva (1993), Ptuj, 385–448. TUŠEK, I. 1996, Arheološka zaščitna izkopavanja pri Koštomaju na Hajdini. – Ptujski zbornik 6/1, Ptuj, 199–227. VAŘEKA, P. 2004, Archeologie středověkěho domu I, Proměny ve- snickěho obydlí v Evropě v průběhu staletí (6.–15. století). – Plzeň. VELUŠČEK, A. 2005, Iška Loka – bronastodobno naselje na obro- bju Ljubljanskega barja. – Arheološki vestnik 56, 73–89. 50 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 11Katalog struktur in stratigrafskih enot V katalogu struktur in stratigrafskih enot (SE) so najprej 11.1 Plasti predstavljene odkrite plasti na najdišču, v sektorju 1 in 2, SE 001 – plast, ornica, sek. 1 in 2 razporejene po vrsti, kot so bile odkrivane in dokumen- Temno rjava (10YR3/3) plast peščenega melja s humusom tirane, od SE 001 do SE 007. Sledijo opisi arheoloških ter različno koncentracijo večjih in manjših prodnikov, preo-ostalin prazgodovinske, rimskodobne in zgodnjesre- rana meliorirana površina. V plasti ornice v sektorju 1 je bilo dnjeveške poselitve, kjer vsakemu oštevilčenemu objek- najdenih 16 odlomkov keramičnih posod, od teh en odlo- tu sledijo njegov opis ter opisi jam za stojke ali drugih mek prazgodovinske posode nad območjem starejšebro-struktur in formacij, ki ga sestavljajo ali sodijo k objektu nastodobnega objekta 12, trije odlomki dveh rimskodobnih ali istočasni naselbini. Opisi jam za stojke in drugih struk-posod in pokrovke nad območjem rimskodobnega objekta tur, kjer posamezna številka zajema vkop jame in njeno 14 med gradbenima profiloma P 39–P 40, 9 odlomkov de-zapolnitev (od SE 1 do SE 139), so znotraj objektov raz- vetih zgodnjesrednjeveških posod nad območjem zgodnje- porejeni po zaporednih številkah SE. Če so vsebovale srednjeveških objektov 16, 17, 18 med gradbenimi profili P arheološke najdbe, so te navedene količinsko in krono- 39–P 40–P 41 ter trije odlomki treh novoveških posod (G43) loško, v oklepaju pa so navedene tiste, ki so predstavlje- med profiloma P 40–P 41. Na istem območju so bili naj- deni tudi pet kosov rimskodobnih in trije kosi novoveških ne v katalogu najdb. opek. Med gradbenimi profili P 34–P 35 in P 37–P 38 je Risbe so v merilu 1 : 20, razen, kjer je navedeno drugače. bilo pobranih pet odlomkov živalskih kosti, med katerimi je en odlomek podjezične kosti drobnice, en odlomek pripada Okrajšave taksonomsko ožje neopredeljenemu ptiču, trije pa pripada- sek. sektor jo taksonomsko ožje neopredeljivim sesalcem. V sektorju 2 P-P gradbeni profil so bili v ornici med gradbenima profiloma P 6–P 7 najdeni pr. premer dva odlomka dveh novoveških posod (G53) in kos istodob- gl. globina ne opeke. Večja koncentracija prodnikov različnih velikosti je db. debelina ležala v sektorju 2 na območju poteka rimske ceste v smeri dl. dolžina vzhod–zahod in na površini ornice v širšem pasu v smeri proti naselju Pragersko. š. širina vel. velikost SE 002 – plast, sek. 2 dokum. dokumentiran(-a) Svetlo rumenkasto rjava (10YR6/4) plast peščenega melja s posameznimi drobnimi prodniki in železovimi oksidi, po- plavni sediment. Plast je ležala samo v južnem delu sektorja 2, pod ornico SE 001 in nad plastjo SE 003A ali SE 003. SE 003A – plast, sek. 2 Svetlo siva (10YR7/2) plast peščenega melja, poplavni se- diment. Ležala je le v južnem delu sektorja 2, pod plastjo SE 002 in nad plastjo SE 003 z rimskodobnimi najdbami. SE 003 – plast, sek. 1 in 2 Svetlo rjavkasto siva (10YR6/2) plast glinenega melja s posa- meznimi prodniki in drobci oglja. V sektorju 1 je plast ležala pod ornico SE 001 in nad prazgodovinsko plastjo SE 005. V ostanku plasti pod ornico v sektorju 1, med gradbenimi pro- fili P 38–P 39–P 40, na območju ostankov rimskodobnega objekta 14 in jam 90, 93, 97, so bili med večjo zgoščenostjo drobcev oglja najdeni pet odlomkov rimskodobnih posod, Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 51 odlomek močno korodiranega železnega predmeta (G17), naselbinskimi ostalinami in nad plastjo SE 007. V sektorju 2 trije odlomki rimskih opek ter dva odlomka prazgodovinskih se je na spodnjem robu plasti zadrževala podtalna voda. posod (območje prazgodovinskih objektov 12, 13). V sektor- SE 007 – plast, sek. 1 in 2, geološka osnova ju 2 je plast SE 003 ležala deloma pod ornico SE 001, delo- Siva glina, delno sprijeta, z rumeno rjavo marmoracijo. Plast ma pod plastema SE 002 in SE 003A ter nad plastjo SE 004. je ležala pod plastjo SE 006. Med gradbenimi profili P 5–P 12 je plast SE 003 vsebovala zgoščene drobce oglja in rimske opeke. Najdenih je bilo 11 odlomkov rimskodobnih keramičnih posod (G48–G52), že- 11.2 Prazgodovina lezen žebljiček (G46), odlomek železnega predmeta z okro- glim presekom (G47), 11 kosov rimskodobnih opek ter od- lomek dolge kosti taksonomsko ožje neopredeljivega ptiča. Bakrena doba SE 004 – plast, sek. 2. Objekt 13, sek. 1, P 39–P 40 Sivkasto rjava (10YR5/2) zbita plast peščenega proda. Ležala Objekt 13 sestavljajo jame za stojke SE 112, SE 113, SE 114. je pod plastjo SE 003 in nad plastjo SE 005. Na plasti in de- Tlorisna zasnova objekta je nepopolna. Glede na razpo- loma v njej, na gl. 0,70–0,75 m, med profiloma P 7–P 8 (pre- reditev ohranjenih jam za stojke gre za severozahodni del sek P2), so ležali trije kosi polomljene rimskodobne strešne objekta, verjetno pravokotne oblike tlorisa, neznane veliko-opeke, tegule. Plast SE 004 je prekrivala prazgodovinsko sti in smeri. V primeru, da gre za ostanke manjšega objekta, kulturno plast SE 005 in je vsaj deloma predstavljala hodno vel. 1,5 × 0,9 m, je bil postavljen v smeri severovzhod–jugo-površino v rimskem obdobju. V sektorju 1 plasti SE 004 ni zahod. V plasti med jamami za stojke je bil najden odlomek bilo zaznati, kar je pripisati načinu odriva zemljine. starejšebakrenodobne sklede (G1). SE 005 – plast, sek. 1 in 2 M 1 : 100 Temno sivkasto rjava (10YR4/2) plast glinenega melja s 113 114 posameznimi prodniki ter z drobci oglja in lepa, zgošče- nih na območju stavbnih ostalin. V sektorju 1 je plast ležala 112 pod plastjo SE 003 z rimskodobnimi ostalinami in v sektor- ju 2 pod plastjo SE 004, v obeh sektorjih pa nad geološko osnovo SE 006. V plasti je bilo najdenih 11 odlomkov praz- SE 112 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 godovinskih posod, od tega osem odlomkov v sektorju 1 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim (G1–G4) in trije odlomki v sektorju 2, med njimi odlomek dnom v preseku, pr. 0,22 × 0,2 m, gl. 0,18 m. Tloris stojke ostenja bronastodobne posode z vrezanim okrasom (G44). pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,12 m. Jamo je zapol-V sektorju 1 je na dnu plasti SE 005, med gradbenimi profili P njevala temno siva ilovica z drobci oglja in ožganega ilov-39–P 40, ležal odlomek starejše bakrenodobne sklede (G1) natega ometa. V polnilu je ležal odlomek prazgodovinske, med ostanki navpičnih kolov verjetno istodobnega objek-starejše bakrenodobne posode. ta 13. Nekoliko višje v plasti, na območju starejšebronasto- dobnega objekta 12, so ležali trije odlomki prazgodovinskih SE 113 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 A B posod, med njimi odlomka ramena lonca (G2) in dna fine Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi ste- črne posode (G3). En odlomek ostenja z držajem lonca (G4) nami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,2 m, je ležal v plasti med ostanki objektov 5, 6 in 7, P 35–P 36. gl. 0,18 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil A B Dva odlomka bronastodobnih posod sta ležala na območju okrogle oblike, pr. 0,12 m. Jamo je zapol-objektov 9, 10 in 11 med gradbenimi profili P 36–P 37 in en njevala temno siva ilovica z drobci oglja in odlomek ostenja posode vzhodno od jame za stojko SE 89, ožganega ilovnatega ometa. med profili P 37–P 38. Na jugovzhodnem delu sektorja 2 se je plast stanjšala in prenehala. SE 005A – plast, sek. 2, P 5–P 6, presek 1 Sivkasto rjava (10YR5/2) plast glinenega melja z drobci oglja in železovimi oksidi. Plast je zapolnjevala jamasto poglobi- tev v plasti SE 005 pod najstarejšim prodnatim nasutjem (N1) in polnilom južnega obcestnega jarka (B1) rimske ceste. SE 006 – plast, sek. 1 in 2, geološka osnova Rumenkasto rjava (10YR5/6) plast glinenega melja, marmo- rirana. Plast je ležala pod plastjo SE 005 s prazgodovinskimi 52 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 SE 114 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim ožganega ilovnatega ometa. dnom v preseku, pr. 0,23 × 0,21 m, gl. 0,16 m. Tloris stojke SE 2 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,14 m. Jamo je zapol- Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim njevala temno siva ilovica z drobci oglja. dnom v preseku, vel. 0,47 × 0,45 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke Zgodnja bronasta doba pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci Objekt 5, sek. 1, P 35–P 36 ožganega ilovnatega ometa. Objekt 5 so sestavljale jame za stojke SE 1, SE 2, SE 3, SE 5, SE 3 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 SE 6, SE 7, SE 37, SE 38, SE 39, SE 40, SE 43 in jama 4. Glede Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim na razporeditev jam za stojke, gre za tloris stavbe pravoko-dnom v preseku, pr. 0,65 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu tne oblike, vel. 9,6–13 × 4,4 m, z vsaj dvema prostoroma. V je bil okrogle oblike, pr. 0,28 m. Jamo je zapolnjevala temno osrednjem prostoru je steber iz jame za stojko SE 5 dodatno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega podpiral ostrešje, ob njem pa je bila jama SE 4, brez najdb. ometa. V polnilu je ležal odlomek ostenja prazgodovinske, Objekt je bil postavljen v smeri SZ–JV oziroma z 10-stopinj-zgodnjebronastodobne posode. skim odmikom stavbne osi stavbe od severa proti zahodu. SE 4 – jama, sek. 1, P 35–P 36 Jama nepravilne ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stena- 2 mi in ravnim dnom v preseku, vel. 1,32 × 0,9 m, gl. 0,15 m. 1 Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z redkimi drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. A 7 6 3 37 4 B 5 A B 38 39 SE 5 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,55 × 0,52 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,26 m. Jamo je zapolnje- vala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. SE 6 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 40 43 Jama ovalne oblike tlorisa, vel. 0,8 × 0,75 m, gl. 0,18 m, M 1 : 100 s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,8 × 0,75 m, gl. 0,18 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle SE 1 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 oblike, pr. 0,30 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega dnom v preseku, vel. 0,61 × 0,55 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke ometa. pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,26 m. Jamo je zapolnjevala Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 53 SE 7 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 M 1 : 100 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim 41 42 dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,16 m. Tloris stojke pri dnu 48 je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- nega ilovnatega ometa. SE 37 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo zaobljenim dnom v preseku, vel. 0,5 × 0,45 m, gl. 0,35 m. 52 Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in nekaj drobci ožganega ilovnatega ometa. SE 38 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,75 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala temno 44 siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- nega ilovnatega ometa. 45 47 SE 39 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,75 m, gl. 0,27 m. Tloris stojke pri dnu 46 je bil okrogle oblike, pr. 0,26 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- nega ilovnatega ometa, v kateri je ležal majhen odlomek ostenja prazgodovinske posode.. SE 41 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 SE 40 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo za- Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim obljenim dnom v preseku, vel. 1 × 0,6 m, gl. 0,28 m. Tloris dnom v preseku, vel. 0,6 × 0,5 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,3 m. Jamo je zapol-dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala njevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in nekaj drobci drobci ožganega ilovnatega ometa. ožganega ilovnatega ometa. Na vzhodnem robu stojke je SE 42 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 ležal večji prodnik vel. 0,15 × 0,13 m. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo za- SE 43 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 obljenim dnom v preseku, pr. 0,58 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala dnom v preseku, vel. 0,8 × 0,6 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,23 m. Jamo je zapolnjevala ožganega ilovnatega ometa. V zgornjem delu polnila jame temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in nekaj drobci je ležal odlomek prazgodovinske posode (G11). ožganega ilovnatega ometa. SE 44 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Objekt 6, sek. 1, P 35–P 36 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,75 m, gl. 0,3 m. Tloris stojke pri dnu, Objekt 6 so sestavljale jame za stojke SE 41, SE 42, SE 44, pomaknjene v zahodni del jame, je bil okrogle oblike, pr. SE 45, SE 46, SE 47, SE 48, SE 52. Glede na razporeditev 0,26 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z jam za stojke, gre za stavbo pravokotne oblike tlorisa, vel. drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. 7,3 × 5 m, postavljeno v smeri sever–jug. V vzhodni steni nismo zaznali ostankov jam za stojke in gre verjetno za proti SE 45 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 vzhodu odprto stavbo. Posamezni steber ( jama za stojko Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 46) je bil verjetno funkcionalno povezan s stebrom ( jama dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu, za stojko SE 45) s katerim sta morda tvorila napravo za su-pomaknjene v severni del jame, je bil okrogle oblike, pr. šenje kož, oblačil, zelišč idr. 0,22 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. 54 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 SE 46 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 M 1 : 100 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim 126 127 dnom v preseku, pr. 0,65 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,23 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilov- natega ometa. SE 47 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama nepravilne okroglaste oblike tlorisa, s poševnimi ste- nami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,74 × 0,70 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke pri dnu, pomaknjene v južni del jame, je bil okrogle oblike, pr. 0,26 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. 98 SE 48 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi A B SE 98 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 stenami in ravnim dnom v preseku, pr. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim 0,55 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu dnom v preseku, pr. 0,3 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,25 m. A B jame je okrogle oblike, pr. 0,16 m. Jamo je zapolnjevala siva Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta meljasta ilovica z drobci oglja. V polnilu je ležal odlomek ilovica z drobci oglja in ožganega ilovna- prazgodovinske posode. tega ometa. M 1 : 50 SE 126 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,3 m, gl. 0,14 m. Tloris stojke pri dnu jame je okrogle oblike, pr. 0,13 m. Jamo je zapolnjevala siva ilovica z drobci oglja. SE 127 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,32 m, gl. 0,14 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,16 m. Jamo je zapolnjevala siva ilovica z drobci oglja. Srednja bronasta doba Objekt 1, sek. 1, P 34–P 35 SE 52 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Ostaline objekta 1 sestavljajo jame za stojke SE 15, SE 16, Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 17, SE 19, SE 20, SE 21/21a, SE 130, SE 131, jama SE 18 in dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu plast SE 132, ki označuje tlorisni prostor objekta nekoliko ne-jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapolnjevala pravilne pravokotne oblike, vel. 6,3–7 × 3,8–4,2 m. temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilov- natega ometa. SE 15 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim Objekt 12, sek. 1, P 39–P 40 dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu je Objekt 12 sestavljajo jame za stojke SE 98, SE 126, SE 127. bil okrogle oblike, pr. 26 cm. Jamo je zapolnjevala temno siva Tlorisna zasnova objekta je nepopolna. Glede na razporedi-meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. tev ohranjenih jam za stojke gre za stavbo pravokotne oblike SE 16 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 tlorisa, vel. 6,2 × 4,8 m, postavljene v smeri zahod– vzhod. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,2 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,25 m. A B Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilo- vica z drobci oglja in ožganega ilovnatega A B ometa. V polnilu je bil odlomek prazgodovin- ske keramične posode (G5). M 1 : 50 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 55 ožganega ilovnatega ometa. Ob vzhodnem robu jame so 130 bili dobro zaznavni ostanki navpične stojke/stebra SE 21 a, z zelo temno sivo meljasto ilovico z zgoščenimi drobci oglja, okrogle oblike tlorisa, pr. 0,3 m in v spodnjem delu pr. 0,2 m. 16 Steber je bil postavljen ob vzhodnem notranjem robu jame 131 SE 21, in je segal do 0,04 m pod nivojem dna jame SE 21, do gl. 0,3 m. 15 17 A 21A 18 20 21 B 21 21A A B 19 132 21 21A M 1 : 100 SE 130 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 17 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,27 m. Tloris stojke pri dnu Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim je bil okrogle oblike, pr. 24 cm. Jamo je zapolnjevala temno dnom v preseku, pr. 0,45 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke pri dnu siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga-je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapolnjevala temno nega ilovnatega ometa. siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. SE 131 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 18 – jama, sek. 1, P 34–P 35 dnom v preseku, pr. 0,44 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim je bil okrogle oblike, pr. 24 cm. Jamo je zapolnjevala temno dnom v preseku, pr. 1 m, gl. 0,2 m. Zapolnjevala jo je temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga-siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega nega ilovnatega ometa. ometa. SE 132 – plast, sek. 1, P 34–P 35 SE 19 – jama za stojko, P 34–P 35 Plast rumeno rjave ilovice s sivkasto zelenimi lisami, ki je Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim verjetno posledica vtisnjenih organskih in drugih snovi do dnom v preseku, pr. 0,45 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri dnu 2 cm v geološko podlago, pravokotne oblike, dokum. vel. je bil okrogle oblike, pr. 24 cm. Jamo je zapolnjevala temno 10 × 5,2–5,6 m, in označuje prostor objekta 1. siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. Objekt 2, sek. 1, P 34–P 35 SE 20 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 Odkopan in dokumentiran je bil le severni del objekta 2, ki Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim so ga sestavljale jame za stojke SE 23, SE 24, SE 25, jama dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu SE 22 in plast SE 133. Severovzhodni rob objekta je presekal je bil okrogle oblike, pr. 22 cm. Jamo je zapolnjevala temno novejši jarek SE 136. Prostor objekta 2 označuje plast SE 133, siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega dokum. vel. 7,9 × 6 m. Stavbni objekt je bil postavljen v ometa. smeri SSZ–JJV, 1 m vzhodno in nekoliko južneje ob objektu SE 21/21a – jama s stojko, sek. 1, P 34–P 35 1. Nadaljeval se je v polje proti jugovzhodu, izven trase nove Jama nepravilne ovalne oblike tlorisa, z rahlo poševnimi ste- ceste pragerske obvoznice. nami in ravnim dnom v preseku, vel. 1,1 × 0,85 m, gl. 0,26 m. Jamo je zapolnjevala siva meljasta ilovica z drobci oglja in 56 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 M 1 : 100 SE 133 – plast, sek. 1, P 34–P 35 133 Plast rumeno rjave ilovice s sivkasto zelenimi lisami, verjetno kot posledico vtisnjenih organskih in drugih snovi do 3 cm v geološko podlago, pravokotne zaobljene oblike, dokum. vel. 7,9 × 6 m, in označuje prostor objekta 2. 24 23 Objekt 3, sek. 1, P 34–P 35 Objekt 3 so sestavljale jame za stojke SE 8, SE 9, SE 10, 25 SE 11, SE 12, SE 13, SE 14, SE 26, SE 27, SE 28, SE 29, SE 30, SE 31 in plast SE 134. Razporeditve jam za navpične stebre v severni (SE 9, SE 8, SE 31) in vzhodni (SE 31, SE 30, SE 29) 22 steni kažejo, da gre za ostanke stavbe pravokotne oblike tlorisa, vel. 8,6 × 4,1m, postavljene v smeri vzhod–zahod s 4-stopinjskim odmikom severovzhodnega vogala od vzho- da proti severu. Jame za stojke (SE 26, SE 27a, b, SE 28) ob jugovzhodnem vogalu stavbe nakazujejo, da je bil k stavbi dograjen 2,6 × 1,5–1,8 m velik nadkrit zaprt prostor z verje- SE 22 – jama, sek. 1, P 34–P 35 tnim, proti jugozahodu podaljšanim nadstreškom. Recentni Jama, delno odkopana ob južnem robu trase ceste in se jarek SE 136 je uničil tako ostanke nosilnih stebrov jugoza-je nadaljevala v polje izven trase, je pravokotne oblike tlo- hodnega vogala stavbe kot morebitnega nadstreška. Plast risa z rahlo poševnimi stenami, dokum. vel. 4,5 × 2 m, gl. SE 134, vel. 11 × 6,9 m, nakazuje prostor stavbe. 0,25–0,3 m. Zapolnjevala jo je temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. SE 8 – jama za stojko, P 34–P 35 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim M 1 : 100 A dnom v preseku, pr. 0,45 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- nega ilovnatega ometa. B SE 9 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 A B Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- nega ilovnatega ometa. SE 23 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 SE 10 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,45 m, gl. 0,3 m. Tloris stojke pri dnu dnom v preseku, pr. 0,33 m, gl. 0,15 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 24 cm. Jamo je zapolnjevala temno je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožgane-siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- ga ilovnatega ometa. V zgornjem delu polnila je bil najden nega ilovnatega ometa. odlomek prazgodovinske sklede (G6). SE 11 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 SE 24 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 Jama okrogle oblike v tlorisu, pr. 0,5 m, gl. 0,2 m, s poševni- Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim mi stenami in ravnim dnom v preseku. Tloris stojke pri dnu dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala temno je bil okrogle oblike, pr. 26 cm. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga-siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- nega ilovnatega ometa. nega ilovnatega ometa. SE 12 – jama za stojko, P 34–P 35 SE 25 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim Jama okrogle oblike tlorisa in polkrožnim dnom v prese- dnom v preseku, pr. 0,36 m, gl. 0,3 m. Tloris stojke pri dnu ku, pr. 0,5 m, gl. 0,15 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je zapolnjevala temno oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga-ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega nega ilovnatega ometa. ometa. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 57 134 temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega 8 31 ometa. V zgornjem delu polnila je le- 9 žal odlomek prazgodovinske lončenine (G7). 15 30 SE 28 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi 11 stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,82 × 0,48 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke 10 12 13 29 pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva melja- 14 sta ilovica z drobci oglja in redkimi drob- 28 27 26 ci ožganega ilovnatega ometa. 27A 27B SE 29 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 M 1 : 100 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. SE 13 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 0,55 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim pr. 0,23 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilo-dnom v preseku, pr. 0,37 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu vica z drobci oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je zapolnjevala temno ometa. siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- SE 30 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 nega ilovnatega ometa. Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 14 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 dnom v preseku, vel. 0,45 × 0,35 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,25 m. Jamo je zapolnje-dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,20 m. Tloris stojke pri dnu vala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno drobci ožganega ilovnatega ometa. siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- SE 31 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 nega ilovnatega ometa. Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 26 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 dnom v preseku, vel. 0,7 × 0,6 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke pri Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,28 m. Jamo je zapolnjevala dnom v preseku, pr. 0,62 m, gl. 0,30 m. Tloris stojke pri dnu temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci je bil okrogle oblike, pr. 0,28 m. Jamo je zapolnjevala temno ožganega ilovnatega ometa. siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- SE 134 – plast, sek. 1, P 34–P 35 nega ilovnatega ometa. Rumeno rjava plast s sivkasto zelenimi lisami, ki so posledica SE 27 – jama za stojki A in B, sek. 1, P 34–P 35 organskih in drugih elementov na prostoru prazgodovin- Jama nepravilne ovalne, ledvičaste oblike tlorisa, s pošev- skega objekta 3, ovalne oblike tlorisa, vel. 11 × 6,9 m, gl. do nimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 1 × 0,55 m, gl. 0,03 m. 0,26 m. V jami so bili zaznavni ostanki dveh stojk, vtisnjeni Objekt 4, sek. 1, P 34–P 35 v dno jame SE 27, pri dnu okrogle oblike tlorisa, stojka A v pr. 0,22 m in stojka B v pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala Objekt 4, delno odkopan in dokumentiran ob severnem robu trase pragerske obvoznice in se je nadaljeval v polje severno od tod, so sestavljale jame za stojke SE 32, SE 33, SE 34, SE 35 in plast SE 36. Razporeditev jam za stojke v A južni steni objekta kaže, da je bil širok ali dolg 6 m, verje- 27a 27b B tno pravokotne oblike tlorisa. Njegov prostor nakazuje plast SE 36, dokum. vel. 6,6–7,3 × 2,8–3,6 m. Glede na to, da je južna stena objekta 4 (SE 33, SE 34, SE 35) skoraj vzporedna A B s severno steno objekta 3, oddaljenega dobre 3 m, gre ver- jetno za sočasno zgrajeni stavbi. 58 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 SE 36 – plast, sek. 1, P 34–P 35 M 1 : 100 Sivorjava plast s sivkasto zelenimi lisami, ki so posledica or- 32 ganskih in drugih elementov na prostoru prazgodovinskega objekta 4, dokum. vel. 6,6–7,3 × 2,8–3,6 m, gl. 0,03–0,06 m. 36 V plasti je ležal majhen odlomek ostenja prazgodovinske posode, blizu jame za stojko SE 35 so ležali odlomki dveh stožčastih keramičnih uteži (G9, G10). Objekt 7, sek. 1, P 35–P 36/P 37 35 33 Objekt 7 so sestavljale jame za stojke SE 49, SE 50, SE 51, 34 SE 53A, SE 53B, SE 54 in plast SE 135. Glede na razporeditev SE 32 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 jam za stojke gre za tlorisno zasnovo objekta v obliki nepra- Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim vilnega trapeza, postavljenega v smeri sever–jug. Zahodna dnom v preseku, vel. 0,4 m, gl. 0,27 m. Tloris stojke pri dnu stena je dolga 3,8 m, severna 4,3 m, jugozahodna 2,8 m in je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno vzhodna stena 6,1 m. Prostor stavbe določa plast SE 135, vel. siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- 6,2 × 5,5 m. nega ilovnatega ometa. M 1 : 100 54 SE 33 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 50 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,5 m, gl. 0,3 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,23 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- nega ilovnatega ometa. 51 SE 34 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 130 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,45 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu 49 je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožga- 53A 53B nega ilovnatega ometa. SE 35 – jama za stojko, sek. 1, P 34–P 35 SE 49 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama nepravilne ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stena- Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim mi in ravnim dnom v preseku, vel. 0,8 × 0,65 m, gl. 0,25 m. dnom v preseku, vel. 0,6 × 0,5 m, gl. 0,2 m. Tloris stojke pri Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,26 m. Jamo dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,25 m. Jamo je zapolnjevala je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. V zgornjem ožganega ilovnatega ometa. delu polnila je ležala fragmentirana stožčasta utež (G8). SE 50 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,55 × 0,5 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,23 m. Jamo je zapolnjeva- la temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo drobcev A B oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. SE 54 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim A B dnom v preseku, vel. 0,86 × 0,51 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,28 m. Jamo je zapolnjeva- G8 la temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo drobcev oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 59 SE 51 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 Objekt 9, sek. 1, P 36–P 37 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim Objekt 9 so sestavljale jame za stojke SE 59 A, SE 59 B, SE 60, dnom v preseku, vel. 0,6 × 0,55 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke SE 61, SE 62, SE 63, SE 64, SE 65 A, SE 66, SE 67 in jarek pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala SE 65 B. Glede na razporeditev jam za stojke, gre za stavbo temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci pravokotne oblike tlorisa, vel. 7,5–7,9 × 6,2 m, postavljene ožganega ilovnatega ometa. v smeri severozahod–jugovzhod, s 5-stopinjskim odmikom vzhodnega vogala severne stene (SE 66) od vzhoda proti jugu. Vse ostaline stavbne konstrukcije niso bile zaznavne. K stavbni zasnovi je gotovo sodila jama za stojko SE 65, ki je bila v osi stavbe (z jamo za stojko SE 61) pomaknjena za 2 m izven jugovzhodne stene (SE 64–SE 66) in katere steber je bil nosilec podaljšane dvokapne strehe ali dodaten opornik objekta. SE 59A – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala te- SE 53A – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 mno siva meljasta ilovica z drob- Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim ci oglja in ožganega ilovnatega B 59B dnom v preseku, pr. 0,3 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu ometa. jame je bil okrogle oblike, pr. 0,17 m. Jamo je zapolnjevala SE 59B – jama za stojko, sek. 1, temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci P 36–P 37 59A ožganega ilovnatega ometa. Jama okrogle oblike v tlorisu, pr. 0,21 m, gl. 0,2 m, s poševnimi SE 53B – dvojna jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 stenami in zaobljenim dnom v Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim preseku. Tloris stojke – kola pri A dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu A B dnu jame je bil okrogle oblike, pr. jame je bil okrogle oblike, pr. 0,26 m. Jamo je zapolnjevala 0,14 m. Jamo je zapolnjevala te- temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci mno siva meljasta ilovica z drob- ožganega ilovnatega ometa. ci oglja in ožganega ilovnatega ometa. A 53B SE 60 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim 53A B dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,2 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilov- A B natega ometa. SE 62 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo za- obljenim dnom v preseku, vel. 0,45 × 0,4 m, gl. 0,2 m. Tlo- ris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. SE 135 – plast, sek. 1, P 35–P 36/P 37 Rumeno rjava plast s sivkasto zelenimi lisami, ki so posledica SE 61 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 organskih in drugih elementov na prostoru prazgodovin- Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo skega objekta 7, vel. 6,2 × 5,5 m, db. do 0,04 m v geološki zaobljenim dnom v preseku, vel. 0,42 × 0,36 m, gl. 0,15 m. osnovi SE 6. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z večjo koncentra- cijo oglja na mestu stojke in drobci ožganega ilovnatega ometa. Ob ostankih stebra sta ležala prodnika, vzhodno 60 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 M 1 : 100 SE 65B – jarek, sek. 1, P 36–P 37 62 67 Jarek severovzhodno ob jami za stoj- ko SE 65 A, s poševnimi stenami in rav- 66 nim dnom, dl. 0,49–0,53 m, š. 0,24 m, gl. 0,15 m. Zapolnjevala ga je siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovna- tega ometa. B 61 65B 65B 65A 60 59B 59A 65A 63 64 A A B manjši (vel. 8 × 5 cm) in jugozahodno večji (vel. 14 × 8 cm), ki sta steber v zasutju dodatno utrjevala. SE 66 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,2 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilov- natega ometa. V polnilu je ležal odlomek prazgodovinske posode (G12). SE 67 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 63 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 dnom v preseku, pr. 0,45 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke pri dnu Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim jame je bil okrogle oblike, pr. 0,21 m. Jamo je zapolnjevala dnom v preseku, vel. 0,42 × 0,4 m, gl. 0,17 m. Tloris stojke temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilov-pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala natega ometa. V polnilu je ležal majhen odlomek ostenja temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilov-prazgodovinske, bronastodobne posode. natega ometa. Objekt 10, sek. 1, P 36–P 37 SE 64 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Objekt 10 so sestavljale jame za stojke SE 68, SE 69, SE 70, Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 71, SE 72, SE 79. Glede na razporeditev jam za stojke gre dnom v preseku, vel. 0,45 × 0,42 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke za stavbo pravokotne oblike tlorisa, vel. 5,4 × 3,2 m, posta-pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,21 m. Jamo je zapolnje- vljene v smeri vzhod–zahod. vala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. 68 79 SE 65A – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,38 m, gl. 0,2 m. Tloris stojke pri dnu 69 jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala 71 temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in ožganega ilov- natega ometa. V polnilu so ležali drobci živalskih kosti in majhen odlomek ostenja prazgodovinske posode. M 1 : 100 70 72 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 61 SE 68 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jamo je zapolnjevala siva ilovica z drobci oglja in ožganega Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim ilovnatega ometa (lepa). V polnilu so ležali trije odlomki treh dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu prazgodovinskih posod (G14, G15, G16). jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo oglja. Prazgodovina, neopredeljeno SE 69 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Objekt 8, sek. 1, P 35–P 36/P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke pri dnu Objekt 8, ki je bil odkopan delno ob južnem robu izkopnega jame je bil okrogle oblike, pr. 0,25 m. Jamo je zapolnjevala polja, so sestavljale jame za stojke SE 55, SE 56, SE 57, SE 58 temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo oglja. V (severozahodna stena) in jami za stojko SE 77, SE 78 (seve-polnilu je ležal odlomek ostenja prazgodovinske, starejše- rovzhodna stena). Gre za ostaline stavbe pravokotne oblike bakrenodobne posode. tlorisa, dolžine vsaj 10 m, postavljene v smeri severovzhod– jugozahod. Južni del stavbe se neraziskan nadaljuje v polje SE 70 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 proti jugovzhodu. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,6 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke pri dnu SE 55 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 jame je bil okrogle oblike, pr. 0,23 m. Jamo je zapolnjevala Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim temno siva meljasta ilovica z drobci oglja. dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala SE 71 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo oglja. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke pri dnu SE 56 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 jame je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je zapolnjevala Jama ovalne oblike tlorisa, s poševno steno proti jugovzho-temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo oglja. du in ravnim dnom v preseku, vel. 0,6 × 0,5 m, gl. 0,3 m. Tloris stojke, navpično postavljene na severozahodnem SE 72 – jama za stojko, robu jame, je bil okrogle oblike, pr. 0,25 m. Jamo je zapol- sek. 1, P 36–P 37 njevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim drobci ožganega ilovnatega ometa. dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapolnjeva- SE 57 – jama za stojko, sek. 1, P 35–P 36 la temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo oglja. V Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami proti ju-polnilu je ležal odlomek ustja prazgodovinske posode (G13). govzhodu in ravnim dnom v preseku, vel. 0,6 × 0,5 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,23 m. SE 79 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,23 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je zapolnjevala SE 58 – jama za stojko, sek. 1, P 36 temno siva meljasta ilovica z drobci oglja. V polnilu je ležal Jama ovalne oblike v tlorisu, vel. 0,55 × 0,5 m, gl. 0,3 m, s odlomek ostenja prazgodovinske posode. poševnimi stenami proti jugovzhodu in ravnim dnom v pre- seku. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Posamezna jama Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci SE 123 – jama, sek. 1, P 39–P 40 oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. Jama nepravilne okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stena- SE 77 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 mi in ravnim dnom v preseku, vel. 1,55 × 1,52 m, gl. 0,22 m. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,6 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. SE 78 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,7 m, gl. 0,3 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,26 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. 62 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 M 1 : 100 78 58 77 57 56 55 Objekt 11, sek. 1, P 36–P 37/P 38 SE 74 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim Objekt 11 so sestavljale jame za stojke SE 73, SE 74, SE 75, dnom v preseku, pr. 0,6 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu SE 76, SE 80, SE 81, SE 87, SE 88. Glede na razporeditev jame je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala te-jam za stojke, dobro razpoznavnih v zahodni in severni ste- mno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo drobcev oglja. ni objekta, gre za stavbo pravokotne oblike v tlorisu, vel. 11,4 × 4,4 m, postavljene v smeri sever–jug. Ostalih stavbnih SE 75 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 ostalin ni bilo zaznanih. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,6 m, gl. 0,23 m. Tloris stojke pri dnu SE 73 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 jame je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim temno siva meljasta ilovica z drobci oglja. dnom v preseku, pr. 0,6 m, gl. 0,35 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,26 m. Jamo je zapolnjevala SE 76 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 temno siva meljasta ilovica z drobci oglja. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,28 m. Tloris stojke pri dnu M 1 : 100 76 jame je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala 87 temno siva meljasta ilovica z drobci oglja. SE 80 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim 81 dnom v preseku, pr. 0,2 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri dnu 88 jame je bil okrogle oblike, pr. 0,14 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo drobcev oglja. SE 81 – jama za stojko, sek. 1, P 36–P 37 75 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,6 m, gl. 0,3 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo drobcev oglja. SE 87 – jama za stojko, sek. 1, P 37–P 38 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim 74 dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,12 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je zapolnjevala 80 temno siva meljasta ilovica z drobci oglja. SE 88 – jama za stojko, sek. 1, P 37–P 38 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,10 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,14 m. Jamo je zapolnjevala 73 temno siva meljasta ilovica z drobci oglja. Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 63 Posamezni prazgodovinski jami, ki nista zgodnjebronastodobnih posod in trije odlomki treh rimsko- povezani v tlorise objektov dobnih posod (G18, G19, G20). Ob vzhodnem robu jame so bili ostanki vkopane stojke – stebra SE 125. SE 115 – jama za stojko, sek. 1, P 40–P 41 Jama nepravilne ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami M 1 : 50 in rahlo poševnim dnom v preseku, vel. 0,66 × 0,50 m, gl. 90 0,26–0,3 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, G18 pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja in ožganega ilovnatega ometa. V polnilu je ležal odlo- mek ostenja prazgodovinske, bronastodobne posode. G20 125 A SE 116 – jama za stojko, sek. 1, P 40–P 41 B Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,31 × 0,27 m, gl. 0,16 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,12 m. Jamo je zapol- njevala temno siva ilovica z drobci oglja. Ležala je južno ob jami za stojko SE 115. A B 11.3 Rimska doba, rimska cesta 90 125 Objekt 14, sek. 1, P 38–P 39–P 40 SE 91 – jama za stojko, sek. 1, P 38–P 39 Objekt 14 so sestavljale jame za stojke SE 91, SE 92, SE 94, Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim SE 95, SE 124, SE 125 in jami SE 90, SE 93. Glede na razpo-dnom v preseku, vel. 0,45 × 0,4 m, gl. 0,35 m. Tloris stojke reditev ohranjenih jam za stojke, gre za stavbo pravokotne pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapol-oblike tlorisa z dvema prostoroma, dokum. vel. 5–6 × 4,2 m, njevala sivorjava ilovica z drobci oglja in drobci ožganega postavljene v smeri sever–jug. ilovnatega ometa. SE 90 – jama, sek. 1, P 38/P 39/P 40 SE 92 – jama za stojko, sek. 1, P 38–P 39 Jama nepravilne ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stena- Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim mi in ravnim dnom v preseku, vel. 2,5 × 2 m, gl. 0,15 m. dnom v preseku, pr. 0,3 m, gl. 0,13 m. Tloris stojke pri dnu Jamo je zapolnjevala sivorjava ilovica z drobci oglja, nekaj jame je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je zapolnjevala prodniki in odlomki kamenja (vel. 0,18 × 0,14 m). V pol-sivorjava ilovica z drobci oglja in drobci ožganega ilovna- nilu so ležali dva odlomka ostenj dveh prazgodovinskih, tega ometa. M 1 : 100 SE 93 – jama, sek. 1, P 38–P 39 Jama okroglasto ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stena- mi in ravnim dnom v preseku, vel. 1,6 × 1,13 m, gl. 0,3 m. Jamo je zapolnjevala sivorjava ilovica z drobci oglja in redki- mi drobci ožganega ilovnatega ometa. Tloris stojke pri dnu 95 jame je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. V polnilu sta ležala 93 odlomek železnega predmeta (G21) in odlomek ostenja 94 rimske kuhinjske posode, okrašene z glavničenim okrasom 92 (G22). Jama je bila presekana z drenažnim jarkom SE 137 iz 124 96 druge polovice 20. stoletja. SE 94 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama okroglasto ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in poševnim dnom v preseku, vel. 0,32 × 0,3 m, gl. 0,12– 0,16 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je zapolnjevala sivorjava ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožganega ilovnatega ometa. V polnilu sta ležala odlomek ostenja zgodnjebronastodobne posode in 125 90 odlomek ostenja rimske kuhinjske posode, okrašene z glav- ničastim okrasom (G23). 91 64 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 SE 95 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 plasti pred obcestnim jarkom C utrjevali leseni piloti K9, K10, Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim K11, na severni strani pa sta plasti proda pred obcestnim jar-dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,16 m. Tloris stojke pri dnu kom A zadrževala lesena pilota K7 in K8. Zgornja ohranjena jame je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala plast prodnega nasutja N5 tik pod ornico, med pilotoma K8 sivorjava ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ožgane- in K9, nakazuje 9 metrov široko cestišče. ga ilovnatega ometa. V polnilu sta ležala odlomek ostenja Prodna nasutja cestišča (N) zgodnjebronastodobne posode in odlomek ostenja rimske kuhinjske posode. N1 – plast proda s sivorjavim (10YR5/2) peščenim meljem; SE 124 – jama stojko, sek. 1, P 38–P 39 N2 – plast proda s sivim (10YR6/1) peščenim meljem; Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in koni- N3 – plast rjavega (7,5YR5/6) peščenega melja s prodniki; častim dnom v preseku, pr. 0,19 m, gl. 0,16 m. Jamo je za- N4 – plast proda, svetlo rjavkasto siv (10YR6/2); polnjevala sivorjava ilovica z drobci oglja in redkimi drob- N4a – plast svetlo rjavega (7,5YR6/4) peščenega melja z ci ožganega ilovnatega ometa. V polnilu je ležal odlomek drobnimi prodniki; ostenja rimske kuhinjske posode (G24). N5 – plast proda, svetlo siv (10YR 7/2); N6 – plast svetlo rjavega (10YR6/3) peščenega melja z SE 125 – jama stojko, sek. 1, P 38–P 39 drobnimi prodniki. Ostanki stojke – stebra, vkopanega v jamo SE 90. Jama stoj- ke je bila okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rav- Obcestni jarek A nim dnom v preseku, zgoraj pr. 0,3 m, spodaj pr. 0,24 m, gl. Jarek A, š. 1,25–1,50 m, gl. 0,95 m oziroma od 0,4 do 1,35 m 0,32 m. Jamo je zapolnjevala sivorjava ilovica z drobci oglja pod površino polja, ki je potekal ob severnem robu cestišča, in drobci ožganega ilovnatega ometa je zapolnjevalo pet plasti (A1–5) melja s prodniki, vel. od 0,5 Posamezna rimskodobna jama za stojko do 6 cm in plast peščenega melja (A6). SE 96 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 A1 – temno siv (10YR4/1) melj s prodniki, vel. 0,5–3 cm; Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim A2 – siv (10YR5/1) melj s prodniki, vel. 2–5 cm; dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,18 m. Tloris stojke v zgor-A3 – sivkasto rjav (10YR5/2) melj z drobnimi prodniki, vel. njem delu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m, in v dnu 1–3 cm; jame pr. 0,19 m. Spodnji rob stojke je bil poševen in za 0,04 A4 – siv (10YR6/1) melj s prodniki, vel. 0,5–3,5 cm; do 0,06 m nižji od dna jame, do gl. 0,24–0,26 m. Jamo je za-A5 – svetlo rjavkasto siv (10YR6/2) melj s prodniki, vel. polnjevala sivorjava ilovica z drobci oglja in redkimi drobci 0,5–3 cm. ožganega ilovnatega ometa. V polnilu sta ležala prodnik in Obcestni jarek B odlomek ostenja rimske namizne posode (G25). Jarek B, š. 1,2 m, gl. 0,23 m, ki je potekal ob južnem robu pr- Posamezna rimskodobna jama votnega cestišča s prodnimi nasutji N1 in N2, sta zapolnjevali SE 97 – jama, sek. 1, P 39–P 40 dve plasti melja s prodniki, vel. 0,5–2 cm. Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim B1 – temno siv (10YR4/1) melj s prodniki, vel. 0,5–2 cm; dnom v preseku, vel. 1,25 × 1,105 m, gl. 0,2 m. Jamo je za-B2 – sivkasto rjav (10YR5/2) melj s prodniki, vel. 0,5–1,5 cm. polnjevala sivorjava ilovica z drobci oglja in redkimi drobci Obcestni jarek C ožganega ilovnatega ometa. V polnilu so ležali odlomek ostenja domnevno zgodnjebronastodobne posode in trije Jarek C, š. 1,35–1,75 m, gl. 0,85 m oziroma od 0,4–1,25 m odlomki rimskih kuhinjskih posod (G26, G27, G28). pod površino polja, ob južnem robu razširjenega cestišča Rimska cesta, sek. 2, sonda, presek P1 z nasutji N3, N4, N4a, N6, je bil zapolnjen s štirimi plast- mi (C1–4) melja in plastjo peščenega melja s prodniki, vel. Ohranjena prodnata nasutja (N) cestišča so segala od 0,5–3 cm. 0,25/0,30 do 0,55/0,60 m pod površino polja. Velikost pro- C1 – siv (10YR5/1) melj s prodniki; dnikov je bila 0,5–5 cm, posameznih tudi 10–12 cm. Prvi dve C2 – sivkasto rjav (10YR5/2) melj in drobci oglja; plasti proda (N1, N2) sta bili nasuti na posebej prirejen rahlo C3 – rjav (10YR5/3) melj s prodniki; vpet teren, ki so ga tvorile ostanek zbite plasti SE 004, plast C4 – siv (10YR 5/1) melj s prodniki; SE 005 in SE 005A, dodatno utrjen z lesenimi piloti (K1–6). C5 – siv (10YR6/1) peščen melj s prodniki. Prvotno cestišče širine 7,5 m sta omejevala obcestni jarek A na severni in jarek B na južni strani. Cestišče je bilo razširjeno z izgradnjo odcepa proti jugovzhodu z zbito prodnato pla- stjo N3 in bilo v celoti prekrito s plastmi proda N4, N4a ter kasneje s plastmi N5, N6. Na južni strani cestišča so prodnate Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 65 Piloti K1–11 SE 82 – jama za stojko, sek. 1, P 37–P 38 K1–6 – Polnilo pilotov je bil temno siv (10YR4/1) glinen melj s Jama okrogle oblike tlorisa, s posameznimi drobnimi prodniki in drobci oglja. Sledovi kolov poševnimi stenami in ravnim A B so bili različne velikosti, s kratko prisekanimi konci so bili za- dnom v preseku, pr. 0,6 m, gl. biti navpično ali rahlo poševno v plasti SE 004 (K3, K4, K5) ali 0,25 m. Tloris stojke pri dnu SE 005 (K1, K2, K6) in so segali, razen osrednjega (K4), v sivo jame je bil okrogle oblike, pr. geološko podlago (SE 007). Vel. K1: dl. 0,4 m, š. 0,1 m; K2: dl. 0,25 m. Jamo je zapolnjevala 0,4 m, š. 0,8–10 m; K3: dl. 0,45 m, š. 0,25 m; K4: dl. 0,3 m, š. A B temno siva meljasta ilovica z 0,25 m; K5: dl. 0,5 m, š. 0,24–28 m; K6: dl. 0,52 m, š. 0,22 m. drobci oglja. K7–11 – Polnilo pilotov je bil siv (10YR6/1) peščen melj z drobnimi prodniki in drobci oglja. Sledovi kolov so bili različne velikosti, z visoko prisekanimi konci so bili bolj ali manj SE 83 – jama za stojko, sek. 1, P 37–P 38 poševno zabiti v nasipane prodnate plasti (N4, N6) in so Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim segali v plasti SE 005 (K9, K11), SE 006 (K7) in SE 007 (K8, dnom v preseku, pr. 0,6 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu K10). Vel. K7: dl. 0,7 m, š. 0,2 m; K8: dl. 0,82 m, š. 0,3 m; jame je bil okrogle oblike, pr. 0,25 m. Jamo je zapolnjevala K9: dl. 0,45 m, š. 0,2 m; K10: dl. 0,8 m, š. 0,25–30 m; K11: dl. temno siva meljasta ilovica z večjo koncentracijo drobcev 0,55 m, š. 0,25 m. oglja. SE 84 – jama za stojko, sek. 1, P 37–P 38 11.4 Zgodnji srednji vek Jama okroglasto ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,9 × 0,8 m, gl. 0,2 m. Tloris Objekt 15, sek. 1, P 37–P 38 stojke v zgornjem delu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,34 m, in v dnu jame pr. 0,26 m. Spodnji rob stojke je bil raven in Objekt 15 so sestavljale dobro zaznavne jame za stojke SE 83, za 0,04 m nižji od dna jame, do gl. 0,24 m. Jamo je zapol-SE 84, SE 85, SE 86, SE 89 in SE 82 kot verjetni preostanek njevala rjavosiva ilovica z drobci oglja, na mestu stojke pa starejše stavbne faze. Glede na razporeditev jam za stojke, je bila velika koncentracija oglja, katerega del smo vzeli za gre za stavbo pravokotne oblike tlorisa, vel. 6,8 × 5,2 m, po-radiokarbonsko analizo. V polnilu jame so ležali odlomek stavljeno v smeri severozahod–jugovzhod, z 2-stopinjskim ožganega ilovnatega ometa, odlomek pohorskega kamna odmikom vzdolžne osi stavbe od severa proti zahodu. Jama (gnajs, glinenec s sljudo), majhen prodnik in 6 odlomkov za stojko SE 82 je ležala zahodno od objekta 15, enakomer-lončenine: 3 odlomki ostenj prazgodovinskih posod, od no oddaljena v vrsti jam za stojke SE 83 in SE 85. katerih eden pripada domnevno bakrenodobni, druga dva pa srednjebronastodobnima posodama (G29), in 3 odlomki treh zgodnjesrednjeveških posod (G30, G31). Radiokarbon- ska analiza vzorca oglja je pokazala časovni razpon od kon- ca 9. oziroma od sredine 10. do sredine 11. stoletja oziroma 86 do sredine 12. stoletja n. št. A 84A 84 84B 85 83 B 82 A B 89 M 1 : 100 66 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 SE 85 – jama za stojko, sek. 1, P 37–P 38 SE 117 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,55 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri dnu dnom v preseku, vel. 0,73 × 0,4 m, gl. 0,2 m. Tloris stojke jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapolnjevala pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je za-temno siva meljasta ilovica z drobci oglja. polnjevala rjavosiva peščena ilovica z drobci oglja in rimske SE 86 – jama za stojko, sek. 1, P 37–P 38 opeke. V polnilu jame je ležal odlomek ostenja zgodnjesre- Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in pošev- dnjeveške posode (G34). nim, neravnim dnom v preseku, pr. 0,9 m, gl. 0,2 do 0,28 m. SE 118 – jama, sek. 1, P 39–P 40 Tloris stojke v zgornjem delu jame je bil okrogle oblike, pr. Jama okroglasto-pravokotne oblike tlorisa, s poševnimi 0,4 m, in v dnu jame pr. 0,26 m. Spodnji rob stojke je bil stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 1,24 × 1,14 m, gl. raven in za 0,02 m nižji od dna jame, na gl. 0,3 m. Jamo je 0,26 m. Jamo je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci zapolnjevala rjavosiva ilovica z drobci oglja, na mestu stojke oglja. V polnilu jame so ležali: 2 odlomka ostenj dveh zgo-pa je bila velika koncentracija oglja. V polnilu jame so ležali dnjebronastodobnih posod, odlomek ostenja namizne rim-3 odlomki lončenine: odlomek ostenja bronastodobne po- skodobne posode in odlomka dveh zgodnjesrednjeveških sode in 2 odlomka ostenj dveh zgodnjesrednjeveških posod posod (G35, G36). (G32). SE 89 – jama za stojko, sek. 1, P 37–P 38 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,5 × 0,37 m, gl. 0,25 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je za- polnjevala rjavosiva meljasta ilovica z drobci oglja. Polnilu jame sta ležala odlomek ostenja posode iz starejše bakrene dobe in odlomek ostenja posode iz zgodnjega srednjega veka (G33). SE 119 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,4 × 0,38 m, gl. 0,26 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapol- njevala temno siva ilovica z drobci oglja. V polnilu jame je ležal odlomek ostenja namizne rimskodobne posode. 119 Objekt 16, sek. 1, P 39–P 40 Objekt 16 so sestavljale jame za stojke 120A SE 117, SE 119, SE 120A, SE 121, SE 122 in 117 jama SE 118. Glede na razporeditev jam za 120C stojke gre za ostanke stavbe pravokotne 120B oblike tlorisa, vel. 9 × 5 m, postavljene v 121 118 smeri severovzhod–jugozahod. Južni del stavbnih ostalin se je nadaljeval v polje proti jugu, izven izkopnega polja za novo cesto. 122 M 1 : 100 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 67 SE 120 – jama, sek. 1, P 39–P 40 pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,23 m. Jamo je zapol- Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim njevala temno siva ilovica z drobci oglja. V polnilu je ležal dnom v preseku, vel. 1,28 × 0,54 m, gl. 0,22 m. Zapolnjena majhen odlomek rimskodobne kuhinjske posode. je bila s temno sivo ilovico z drobci oglja in rimske ope- SE 122 – jama za stojko s podaljškom SE 122A, sek. 1, P ke. Vanjo so bile vkopane jame za stojke SE 120A, SE 120B, 39–P 40 SE 120C. Jama za stojko s podolgovatim podaljškom, dl. 0,95 m. SE 120A – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama je okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo dnom v preseku, pr. 0,42 m, gl. 0,32 m. Tloris stojke pri dnu zaobljenim dnom v preseku, pr. 0,45 m, gl. 0,24 m. Tloris jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Severozahodno ob jami stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,21 m. Jamo je bil podolgovat podaljšek jame v obliki jarka, dl. 0,53 m, š. je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja. V polnilu 0,2 m, gl. 0,14 m. Oba je zapolnjevala temno siva ilovica z jame je ležal odlomek ostenja zgodnjesrednjeveške posode drobci oglja. V zgornjem delu polnila jame je ležal odlomek (G37). ostenja zgodnjesrednjeveške posode (G38). SE 120B – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 A Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,5 m, gl. 0,24 m. Tloris stojke pri dnu 122a jame je bil okrogle oblike, pr. 0,24 m. Jamo je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja. V polnilu jame je ležal od- lomek ostenja rimskodobne namizne posode. 122 SE 120C – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim B dnom v preseku, pr. 0,4 m, gl. 0,23 m. Tloris stojke pri dnu A B jame je bil okrogle oblike, pr. 0,16 m. Jamo je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja. SE 121 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 0,63 × 0,55 m, gl. 0,22 m. Tloris stojke A Objekt 17, sek. 1, P 39–P 40 120A Objekt 17 so sestavljale jame za stojke SE 99, SE 100, SE 101, SE 107, SE 108, SE 109, SE 110, SE 111, SE 128, SE 129. Glede na razporeditev jam za stojke gre za ostanke stavbe pra- vokotne oblike tlorisa, vel. 8,3 × 4,3 m, postavljene v smeri severovzhod–jugozahod. D SE 99 – jama za stojki A in B, sek. 1, P 39–P 40 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim 120C dnom v preseku, vel. 0,47 × 0,4 m, gl. 0,16 m. V njej so bile dobro razpoznavne ostaline dveh stojk oziroma kola (B) in C stebra (A) z večjo koncentracijo oglja, katerega del smo vzeli za radiokarbonsko analizo. Tloris stebra (A) je bil okrogle 120B B oblike, z rahlo zaobljenim spodnjim robom, pr. 0,22 m, ki je A B segal 8 cm nižje od dna jame, do gl. 0,24 m. Tloris kola (B) je bil okrogle oblike tlorisa, pr. 0,12 m, s konično oblikova- nim spodnjim delom, ki je segal 4 cm nižje od dna jame, do gl. 0,20 m. Jamo je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja. V polnilu sta ležala odlomka dveh zgodnjebronasto- C D dobnih posod. Radiokarbonska analiza oglja je pokazala časovni razpon od zadnje četrtine 7. do konca 9. stoletja oziroma sredine 10. stoletja n. št. 68 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 M 1 : 100 SE 109 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 128 101 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami 129 in ravnim dnom v preseku, vel. 0,42 × 0,37 m, gl. 0,2 m. Tloris stojke v zgornjem delu in pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,18 m. Jamo je za- 100 polnjevala temno siva ilovica z drobci oglja in redkimi drobci ilovnatega ometa (lepa). 99 107 111 108 109 110 SE 100 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 SE 110 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 Jama okroglasto ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stena- Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo za- mi in ravnim dnom v preseku, vel. 0,50 × 0,48 m, gl. 0,2 m. obljenim dnom v preseku, pr. 0,35 m, gl. 0,2 do 0,22 m. Tlo-Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. ris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo Jamo je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja. je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja in nekaj drobci ožganega ilovnatega ometa (lepa). V polnilu je ležal SE 101 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 odlomek ostenja zgodnjebronastodobne posode (G39). Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 34 m, gl. 0,2 m. Tloris stojke pri dnu SE 111 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 jame je bil okrogle oblike, pr. 0,22 m. Jamo je zapolnjevala Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim temno siva ilovica z drobci oglja. V njej je ležal odlomek dnom v preseku, pr. 0,38 m, gl. 0,23 m. Tloris stojke pri dnu ostenja prazgodovinske posode. jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjeva- la temno siva ilovica z drobci oglja. V polnilu je ležalo 6 SE 107 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 odlomkov ostenja zgodnjebronastodobne posode (G40) in Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim odlomek ostenja zgodnjesrednjeveške posode (G41). dnom v preseku, pr. 0,35 m, gl. 0,15 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala SE 128 – stojka, sek. 1, P 39–P 40 temno siva ilovica z drobci oglja. Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in konično oblikovanim dnom v preseku, pr. 0,18 m, gl. 0,23 m. Jamo SE 108 – jama za stojko, sek. 1, P 39–P 40 je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja. Ostaline Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rav- kažejo, da je bila stojka s poševno obsekanim koncem ne- nim dnom v preseku, pr. posredno zabita v tla. 0,45 m, gl. 0,18 m. Tloris stojke v zgornjem delu in 108 SE 129 – stojka, sek. 1, P 39–P 40 pri dnu jame je bil okrogle Jama okrogle oblike tlorisa, s poševnimi stenami in konič- oblike, pr. 0,22 m. Jamo je no oblikovanim spodnjim delom v preseku, pr. 0,16 m, gl. zapolnjevala temno siva 0,22 m. Jamo je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci 127 ilovica z drobci oglja. oglja. Ostaline kažejo, da je bila stojka s poševno obsekanim koncem neposredno zabita v tla. A B Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 69 Objekt 18, sek. 1, P 40–P 41 SE 104 – jama za stojko, sek. 1, P 40–P 41 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo za- Objekt sestavljajo jame za stojke SE 102, SE 103, SE 104, obljenim dnom v preseku, vel. 0,5 × 0,45 m, gl. 0,28 m. Tlo-SE 105, SE 106. Glede na njihovo razporeditev gre za tlo- ris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0, 22 m. Jamo risno zasnovo objekta v obliki trapezoida s stranicami/ je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja in redkimi stenami vel. 3 × 2,7 × 1,8 × 3,1 m, postavljenega v smeri drobci ilovnatega ometa (lepa). severozahod–jugovzhod. SE 105 – jama za stojko, sek. 1, P 40–P 41 104 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in rahlo zaobljenim dnom v preseku, vel. 0,55 × 0,5 m, gl. 0,19 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0, 20 m, 102 103 gl. 0,2 m. Jamo je zapolnjevala temno siva ilovica z drobci oglja. V polnilu je ležal odlomek ostenja zgodnjesrednjeve- ške posode. SE 106 – stojka, sek. 1, P 40–P 41 105 106 Jama okrogle oblike tlorisa, s konično oblikovanim dnom, pr. 0,16 m, gl. 0,16 m. Zapolnjena je bila s temno sivo ilovico M 1 : 100 z drobci oglja. Ostaline kažejo, da je bila stojka v spodnjem SE 102 – jama za stojko, sek. 1, P 40–P 41 robu poševno prisekana in zabita v dno, morda kot doda- Jama okroglasto ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami tni opornik stebra (SE 105) stavbne konstrukcije ali z drugim in rahlo zaobljenim dnom v preseku, vel. 0,7 × 0,6 m, gl. namenom. 0,18 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,25 m. Stojka z zože- 11.5 Moderno obdobje nim in zaobljenim spo- SE 136 – jarek, sek. 1, P 33/P 34 – P 35/P36 dnjim robom je bila zabita A B 9 cm globlje od dna jame Jarek, dokum. dl. 18 m, š. 0,85–1,5 m, je potekal v smeri ju- oziroma do gl. 0,27 m. govzhod–severozahod (Pragersko – Pragerski dvorec) na Jamo je zapolnjevala te- zahodnem delu izkopnega polja v sektorju 1. Pod plastjo mno siva ilovica z drobci ornice je bil zapolnjen z enotno plastjo svetlo rjave mivke A B oglja, ki so bili zgoščeni v (10YR7/3). Jarek ni bil odkopan v celoti do dna. predelu stojke. V zgornjem SE 137 – drenažni jarek, sek. 1, P 38–P 39 delu polnila je ležal odlo- Jarek, dokum. dl. 4,80 m, š. 0,2–0,3 m, je potekal v smeri mek ostenja zgodnjesre- sever–jug v vzhodnem delu izkopnega polja v sektorju 1. dnjeveške posode (G42). Zapolnjen je bil s svetlo rjavim (10YR6/3) peščenim meljem in prodom. Jarek ni bil odkopan v celoti do dna. SE 139, sek. 2, sonda, presek P1 Jama, polkrožne oblike v tlorisu sonde in preseku P1, do- kum. vel. 0,8 × 1,8 m, gl. 0,35 m. Vkopana je bila v plast SE 002 in je segala 0,3–0,65 m pod površino ornice. Za- polnjena je bila s štirimi polnili: na dnu je bil siv (7,5YR6/1) peščen melj z redkimi prodniki, prekrivala ga je tenka plast oglja (7,5YR4/1), na katerem je ležala plast rdečkasto sive- ga (7,5YR6/2) peščenega melja s pepelom in do vrha jame rdečkasto rumen (7,5YR6/6) peščen melj. Delno odkopana jama ni vsebovala najdb. SE 103 – jama za stojko, sek. 1, P 40–P 41 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, vel. 0,35 × 0,3 m, gl. 0,23 m. Tloris stojke pri dnu jame je bil okrogle oblike, pr. 0,2 m. Jamo je zapol- njevala siva ilovica z drobci oglja in nekaj drobci ilovnatega ometa (lepa). 70 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 12Katalog gradiva Monika Arh V katalogu je gradivo predstavljeno kronološko, po za- Okrajšave poredju stratigrafskih enot (SE), objektih in z najdiščni- mi podatki (sektorji, kvadranti oziroma gradbeni profili SE stratigrafska enota P – P). Znotraj SE je gradivo predstavljeno kronološko, kv. kvadrant glede na material, iz katerega so bili predmeti izdelani, sek. sektor in tipološke značilnosti. Opis keramičnih predmetov za- pr. premer jema podatke o načinu izdelave, sestavi lončarske mase, vel. velikost načinu žganja, barvi površine ter opis okrasa in drugih u. ustje posebnosti. Pri opisu predmetov iz kovine sta navedena d. dno material, iz katerega so izdelani, in kratek opis. Pri vseh odl. odlomek predmetih so navedeni merski podatki, podani v cen- db. debelina timetrih (cm). Predmeti so prikazani opisno in v risbi v dl. dolžina merilu 1 : 2, izjemoma 1 : 3. Nekateri predmeti so prika- v. višina zani tudi s fotografijo, ki pa ni v merilu. š. širina o. obseg Gradivo je v začasni hrambi na ZVKDS, CPA, ter bo pre- rek. rekonstruiran (–a) dano v stalno hrambo pristojnemu Pokrajinskemu muzeju ohr. ohranjen (–a) Maribor. najv. največji (–a) Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 71 1 SE 005, sek. 1, kv. P 39–P 40 6 SE 23, objekt 2, sek. 1, kv. P 34–P 35 Odlomek ustja in ostenja sklede; prostoročna Odlomek ostenja sklede z delno ohranjenim ročajem; izdelava; zelo finozrnata lončarska masa s pri- prostoročna izdelava; finozrnata lončarska masa s primesmi mesmi kremena, sljude in železovih oksidov; kremena, sljude, železovih oksi- nepopolno oksidacijsko žganje; gladki zunanja dov, glinenih delcev in keramike; in notranja površina svetlo rdečkasto rume- nepopolno oksidacijsko žganje; ni; rek. pr. u. 12,4 cm, ohr. v. 3,5 cm, vel. odl. gladki zunanja in notranja 3,5 × 3,8 cm, db. 0,8 cm. površina rdečkasto rjavi; vel. odl. 2 SE 005, sek. 1, kv. P 39–P 40 3,6 × 7,2 cm, db. 0,7 cm. Odlomek ostenja posode; prostoročna 7 SE 27, objekt 3, sek. 1, kv. P 34–P 35 izdelava; finozrnata lončarska masa s Odlomek ostenja posode; prostoročna primesmi kremena, sljude in železovih izdelava; zelo finozrnata lončarska masa oksidov; nepopolno oksidacijsko žganje; s primesmi kremena, sljude in železovih gladka zunanja površina svetlo rdečkasto oksidov; nepopolno oksidacijsko žganje; rjava, gladka notranja površina črna; vel. gladki zunanja in notranja površina sve- odl. 4,1 × 4,5 cm, db. 0,7 cm. tlo sivkasto rjavi do sivi; vel. odl. 3,4 × 5 3 SE 005, sek. 1, kv. P 39–P 40 cm, db. 0,7 cm. Odlomek dna in ostenja posode; prostoročna izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude, železovih oksidov in keramike; redukcijsko žganje; gladka zunanja površina zelo temno siva, gladka notranja površina temno sivkasto rjava do zelo temno siva; rek. pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 2,4 cm, vel. odl. 2,4 × 8 cm, db. 0,7–1,2 cm. 4 SE 005, sek. 1, kv. P 35–P 36 Odlomek ostenja posode z delno ohranjenim držajem; prostoročna izdelava; gro- bozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude, železovih oksidov, glinenih delcev in keramike; nepopolno oksidacijsko žganje; gladka zunanja površina svetlo rdeča, gladka notranja površina svetlo rdečkasto rjava; vel. odl. 7,7 × 7,6 cm, db. 1,1 cm. 5 SE 16, objekt 1, sek. 1, kv. P 34–P 35 Odlomek ostenja posode; pro- storočna izdelava; grobozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena, sljude, železovih oksidov in keramike; prežgana; poškodovana površina; delno ohranjeni gladki poševni rebri; vel. odl. 4,2 × 6,2 cm, db. 1,5 cm. 72 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 2 1 4 3 5 6 7 1–4 SE 005, 5 SE 16 – objekt 1, 6 SE 23 – objekt 2, 7 SE 27 – objekt 3; 6 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 73 1-4 SE 005; 5 SE 16, objekt 1; 6 SE 23, objekt 2; 7 SE 27, objekt 3; merilo 1:2 (1-5,7), merilo 1:3 (6). 8 SE 35, objekt 4, sek. 1, kv. P 34–P 35 Odlomek stožčaste uteži z delno ohranjeno luknjo in ovalnim dnom; prostoročna izdelava; grobozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude, železovih oksidov in glinenih delcev; nepopolna oksidacija; rahlo hrapava površina rjavkasto rumena; ohr. v. 7,3 cm, ohr. vel. d. 7,7 × 7 cm. 9 SE 36, objekt 4, sek. 1, kv. P 34–P 35 Odlomek stožčaste uteži z delno ohranjeno luknjo in okroglim dnom; prostoročna izdelava; grobozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude, železovih oksidov, glinenih delcev in keramike; nepopolna oksidacija; rahlo hrapava površina rdečkasto rumena do siva; ohr. v. 8,6 cm, pr. d. 8,5 cm. 10 SE 36, objekt 4, sek. 1, kv. P 34–P 35 Odlomek stožčaste uteži z ohranjeno luknjo in ovalnim dnom; prostoročna izdelava; grobozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude, železovih oksidov, glinenih delcev in keramike; nepopolna oksidacija; rahlo hrapava površina rdečkasto rumena; ohr. v. 11,4 cm, vel. d. 7,7 × 7,2 cm, najv. o. 9 × 8,8 cm. 74 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 9 8 10 8 SE 35 – objekt 4, 9–10 SE 36 – objekt 4; merilo 1 : 2. 75 8 SE 35, 9-10 SE 36, objekt 4; merilo 1:2. 11 SE 42, objekt 6, sek. 1, kv. P 35–P 36 16 SE 123, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomek ostenja posode; pro- Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; zelo finozr- storočna izdelava; grobozrnata nata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in železovih lončarska masa s primesmi kre- oksidov; nepopolno oksidacijsko mena, sljude, železovih oksidov in žganje; gladka zunanja površina keramike; nepopolno oksidacijsko sivkasto rjava, gladka notranja žganje; površina poškodovana površina temno sivkasto rjava; in hrapava; zunanja površina vzporedni horizontalni vrezi, poškodovana, hrapava notranja med njimi poševni vrezi; vel. odl. površina siva; metličenje; vel. odl. 3,1 × 3,7 cm, db. 0,7 cm. 3,4 × 4,2 cm, db. 0,9 cm. 12 SE 66, objekt 9, sek. 1, kv. P 36–P 37 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in železovih oksidov; redukcijsko žganje; gladka zunanja površina črna, gladka notranja površina temno siva; trije vzporedni vodoravni vrezi, dva poševna vreza in dva okrogla vtisa; vel. odl. 3,5 × 2,1 cm, db. 0,7 cm. 13 SE 72, objekt 10, sek. 1, kv. P 36–P 37 Odlomek ustja in ostenja posode; prostoročna izdelava; finozr- nata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in železovih oksidov; nepopolno oksidacijsko žganje; gladka zunanja površina zelo svetlo rdečkasto rumena, gladka notranja površina zelo svetlo rdečkasto rumena do siva; vel. odl. 2,1 × 4 cm, db. 0,6 cm. 14 SE 123, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in železovih oksidov; nepopolno oksidacijsko žganje; površina poškodovana in hrapava; zunanja površina svetlo rjavkasto siva do zelo temno siva, notranja površina zelo temno siva; vel. odl. 2,4 × 2,5 cm, db. 0,5 cm. 15 SE 123, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomek ostenja posode; prostoroč- na izdelava; grobozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in železovih oksidov; nepopolno oksi- dacijsko žganje; delno poškodovani hrapavi zunanja in notranja površina rdečkasto rjavi; metličenje; vel. odl. 2,5 × 3,1 cm, db. 0,7 cm. 76 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 11 12 13 14 15 16 11 SE 42 – objekt 6, 12 SE 66 – objekt 9, 13 SE 72 – objekt 10, 14–16 SE 123; merilo 1 : 2. 11 SE 42, objekt 6; 12 SE 66, objekt 9; 13 SE 72, objekt 10; 14-16 SE 123, objekt 12; merilo 1:2. 77 17 SE 003, sek. 1, kv. P 35–P 36 23 SE 94, objekt 14, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomek močno korodiranega Odlomek ostenja lonca; počasno vreteno, sledovi ročne dode- železnega predmeta s trikotnim lave notranje površine; finozrnata lončarska masa s primesmi presekom; ohr. dl. 7,1 cm, š. 3 cm. sljude in železovih oksidov; nepopolno Po primarni konservaciji predmeta je oksidacijsko žganje; luknjičava in rahlo hra- ohr. dl. 6 cm; zaobljeni zaključek predmeta s trikotnim prese- pava zunanja površina rdečkasto rjava do kom, dl. 6,2 cm, š. 2,2 cm, najv. db. 1,1 cm. temno rjavkasto siva, rahlo hrapava notra- 18 SE 90, objekt 14, sek. 1, kv. P 38–P 39/P 40 nja površina temno siva; poševno glavniče- nje; vel. odl. 3,8 × 4,3 cm, db. 0,7 cm. Odlomek ostenja lonca; počasno vreteno, sledovi ročne dode- lave notranje površine; 24 SE 124, objekt 14, sek. 1, kv. P 38–P 39 grobozrnata lončar- Odlomek ostenja posode, verjetno lonca; počasno vreteno, ska masa s primesmi sledovi ročne dodelave notranje površine; finozrnata lončarska kremena in sljude; masa s primesmi sljude in železovih oksidov; nepopolno oksidacijsko nepopolno oksidacijsko žganje; luknjičava in žganje; delno poškodo- rahlo hrapava zunanja površina svetlo rumen- vana hrapava zunanja kasto rjava, rahlo hrapava notranja površina površina svetlo rdeča, sivkasto rjava; poševno glavničenje; vel. odl. hrapava notranja po- 2,3 × 3 cm, db. 0,7 cm. vršina svetlo rdečkasto rjava; metličenje; vel. 25 SE 96, objekt 14, sek. 1, kv. P 39–P 40 odl. 8,5 × 9,2 cm, db. Odlomek ustja in vratu vrča ali lonca; vreteno; 0,7 cm, db. 1–1,3 cm. zelo finozrnata lončarska masa s primesmi sljude in železovih oksidov (fabrikat F7 po Istenič 1999); 19 SE 90, objekt 14, sek. 1, kv. P 37–P 38 oksidacijsko žganje; uničena površina; rek. pr. u. Odlomek ustja in ostenja čaše; vreteno; zelo 7,9 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. 0,4 cm. finozrnata lončarska masa s primesmi sljude in rjavosivih okroglastih delcev (fabrikat F8 26 SE 97, sek. 1, kv. P 39–P 40 po Istenič 1999); uničeni zunanja in notranja Odlomka ustja lonca; vreteno; drobnozrnata lončarska masa površina; vel. odl. 3,3 × 2,4 cm, db. 0,3 cm. s primesmi kremena in sljude; redukcijsko žganje; luknjičava in rahlo hrapava zunanja površina zelo temno 20 SE 90, sek. 1, objekt 14, kv. P 38–P 39/P40 rjavkasto siva, rahlo hrapava notranja površina Odlomek dna posode, verjetno vrča; vreteno; zelo finozrnata temno rdečkasto rjava do zelo temno rjavkasto lončarska masa s primesmi sljude in redkih siva; vel. odl. 1,3 × 3 cm, db. 0,7 cm. rdečerjavih okroglih delcev (fabrikat F7 po Istenič 1999); oksidacijsko žganje; uničeni 27 SE 97, sek. 1, kv. P 39–P 40 zunanja in notranja površina; pr. d. 6 cm, Odlomek ostenja posode; počasno vreteno, sledovi ročne ohr. v. 1,5 cm, db. 0,8–1,3 cm. dodelave notranje površine; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in železovih oksidov; nepopolno 21 SE 93, objekt 14, sek. 1, kv. P 38–P 39 oksidacijsko žganje; luknjičava in rahlo hrapava Odlomek močno korodiranega železnega predmeta zunanja površina rdečkasto rjava, rahlo hrapava (žeblja?) z ovalnim presekom; ohr. dl. 4,1 cm, š. 0,8 cm. notranja površina siva; navpično glavničenje; 22 SE 93, objekt 14, sek. 1, kv. P 38–P 39 vel. odl. 2,7 × 3,4 cm, db. 0,8 cm. Odlomek ostenja lonca; počasno vreteno, 28 SE 97, sek. 1, kv. P 39–P 40 sledi ročne dodelave notranje površine; Odlomek ostenja posode; počasno vreteno, drobnozrnata lončarska masa s prime- sledovi ročne dodelave notranje površine; smi kremena, sljude in organskih snovi; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- nepopolno oksidacijsko žganje; luknjičava mena, sljude in železovih oksidov; nepopolno in rahlo hrapava zunanja površina svetlo oksidacijsko žganje; luknjičavi in rahlo hrapavi rdečkasto rjava, rahlo hrapava notranja zunanja in notranja površina svetlo rumenkasto površina sivkasto rjava; navpično glavniče- rdeči; poševno metličenje; vel. odl. 5,4 × 3,4 cm, nje; vel. odl. 5,5 × 4,8 cm, db. 1,1 cm. db. 0,8 cm. 78 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 17 19 18 20 21 22 23 24 25 28 26 27 17 SE 003, 18–20 SE 90 – objekt 14, 21–22 SE 93 – objekt 14, 23 SE 94 – objekt 14, 24 SE 124 – objekt 14, 25 SE 96 – objekt 14, 26–28 SE 97; merilo 1 : 2. 79 17 SE 003; 18-20 SE 90, 21-22 SE 93, 23 SE 94, 24 SE 124, 25 SE 96, 26-28 SE 97, objekt 14; merilo 1:2. 29 SE 84, objekt 15, sek. 1, kv. P 37–P 38 35 SE 118, objekt 16, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomek ostenja posode; Odlomek ustja lonca; vreteno; drobnozr- prostoročna izdelava; finozrna- nata lončarska masa s primesmi kreme- ta lončarska masa s primesmi na, sljude, organskih snovi in železovih kremena, sljude, glinenih delcev in oksidov; redukcijsko žganje; luknjičavi keramike; nepopolno oksidacijsko in rahlo hrapavi zunanja in notranja žganje; gladka zunanja in notra- površina sivkasto rjavi; vel. odl. 1,9 × 3,5 nja rjava; šrafirana trikotnika; vel. cm, db. 0,8 cm. odl. 2,5 × 3,6 cm, db. 0,7 cm. 36 SE 118, objekt 16, sek. 1, kv. P 39–P 40 30 SE 84, objekt 15, sek. 1, kv. P 37–P 38 Odlomek ostenja posode; vreteno; drobnozrnata lončarska Odlomka ustja lonca; vreteno; drobnozr- masa s primesmi kremena, sljude in organskih nata lončarska masa s primesmi kremena, snovi; nepopolno oksidacijsko žganje; luknjičava sljude in organskih snovi; nepopolno in rahlo hrapava zunanja površina rjava, rahlo oksidacijsko žganje; luknjičava in rahlo hrapava notranja površina zelo temno sivkasto hrapava zunanja površina svetlo rumenka- rjava; valovnica; vel. odl. 1,5 × 1,7 cm, db. 0,6 cm. sto rdeča, rahlo hrapava notranja površina sivkasto rjava; vel. odl. 1,6 × 2,9 cm, db. 0,7 cm. 37 SE 120A, objekt 16, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomek ostenja posode; vreteno; drobno- 31 SE 84, objekt 15, sek. 1, kv. P 37–P 38 zrnata lončarska masa s primesmi kreme- Odlomka ustja lonca; vreteno; drobnozr- na, sljude in organskih snovi; redukcijsko nata lončarska masa s primesmi kremena, žganje; luknjičavi in rahlo hrapavi zunanja in sljude in organskih snovi; nepopolno notranja površina zelo temno rjavkasto sivi; oksidacijsko žganje; luknjičava in rahlo valovnica; vel. odl. 1,5 × 1,9 cm, db. 0,6 cm. hrapava zunanja površina svetlo rjava do siva, rahlo hrapava notranja površina te- 38 SE 122, objekt 16, sek. 1, kv. P 39–P 40 mno siva; vel. odl. 2 × 3,1 cm, db. 0,7 cm. Odlomek ostenja posode; vreteno; drobno- zrnata lončarska masa s primesmi kremena, 32 SE 86, objekt 15, sek. 1, kv. P 37–P 38 sljude in organskih snovi; nepopolno oksi- Odlomek ostenja posode; vreteno; drob- dacijsko žganje; luknjičava in rahlo hrapava nozrnata lončarska masa s primesmi kre- zunanja površina svetlo sivkasto rjava, rahlo mena, sljude in organskih snovi; nepopol- hrapava notranja površina sivkasto rjava; no oksidacijsko žganje; luknjičava in rahlo dvojna valovnica; vel. odl. 2,5 × 2 cm, db. hrapava zunanja površina zelo svetlo rjava, 0,5–0,6 cm. rahlo hrapava notranja površina temno siva; trojna valovnica; vel. odl. 3,5 × 2,7 cm, db. 0,6–0,7 cm. 33 SE 89, objekt 15, sek. 1, kv. P 37–P 38 Odlomek ostenja posode; vreteno; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in organskih snovi; ne- popolno oksidacijsko žganje; luknjičavi in rahlo hrapavi zunanja in notranja površina svetlo rjavi do sivi; valovnica; vel. odl. 3,2 × 2,3 cm, db. 0,5 cm. 34 SE 117, objekt 16, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomek ostenja posode; vreteno; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude, organskih snovi in železovih oksidov; nepopolno oksidacijsko žganje; luknjičava in rahlo hrapava zunanja površina rumenkasto rjava, rahlo hrapava notranja površina sivkasto rjava; večkratna valovnica; vel. odl. 2,3 × 5,9 cm, db. 1 cm. 80 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 29 30 31 32 33 34 35 36 38 37 40 41 39 42 43 29–31 SE 84 – objekt 15, 32 SE 86 – objekt 15, 33 SE 89 – objekt 15; 34 SE 117 – objekt 16, 35–36 SE 118 – objekt 16, 37 SE 120A – objekt 16, 38 SE 122 – objekt 16; merilo 1 : 2. 81 29-31 SE 84, 32 SE 86, 33 SE 89, objekt 15; 34 SE 117, 35-36 SE 118, 37 SE 120A, 38 SE 122, objekt 16; 39 SE 110, 40-41 SE 111, objekt 17; 42 SE 102, objekt 18; 43 SE 001; merilo 1:2. 39 SE 110, objekt 17, sek. 1, kv. P 39–P 40 44 SE 005, sek. 2, kv. P 7–P 8 Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; grobozrnata Odlomek ostenja posode; prostoročna lončarska masa s primesmi kremena, izdelava; drobnozrnata lončarska masa s pri- sljude in železovih oksidov; nepo- mesmi kremena, sljude in železovih oksidov; polno oksidacijsko žganje; hrapava nepopolno oksidacijsko žganje; gladka zu- zunanja površina svetlo rumenkasto nanja površina svetlo rdečkasto rjava, gladka rjava, hrapava notranja površina notranja površina temno siva; trije vzporedni temno siva; metličenje; vel. odl. poševni vrezi; vel. odl. 2,1 × 2,9 cm, db. 0,8 cm. 2,5 × 3,6 cm, db. 0,9 cm. 45 SE 138, sek. 2, kv. P 6–P 7 40 SE 111, objekt 17, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomka ostenja vrča ali lonca; vreteno; finozrnata lončarska Odlomek ostenja posode; prostoročna izdelava; grobozrna- masa s primesmi kremena, sljude in rdečerjavih okroglastih ta lončarska masa s primesmi kremena, sljude in železovih delcev (fabrikat F7 po Istenič 1999); oksidacijsko žganje; uni- oksidov; nepopolno oksidacijsko žganje; hrapava zunanja čena površina; vel. odl. A 4,1 × 9,2 cm, vel. odl. B 3,9 × 10 cm, površina rdečkasto rjava do črna, hrapava notranja površina db. 0,3–0,5 cm. črna; glavničenje; vel. odl. 5,1 × 6,7 cm, db. 0,8 cm. 41 SE 111, objekt 17, sek. 1, kv. P 39–P 40 Odlomek ostenja posode; vreteno; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in organskih snovi; ne- popolno oksidacijsko žganje; luknjičava in rahlo hrapava zunanja površina svetlo rjava, rahlo hrapava notranja površina temno siva; dvojna valovnica; vel. odl. 2,7 × 2,6 cm, db. 0,5 cm. 42 SE 102, objekt 18, sek. 1, kv. P 40–P 41 Odlomek ostenja posode; vreteno; grobozrnata lončarska masa s prime- smi kremena, sljude in organskih snovi; nepopolno oksidacijsko žganje; luknjičava in rahlo hrapava zunanja površina svetlo rumenkasto rjava, rahlo hrapava notra- nja površina svetlo rjava do temno siva; dvojna valovnica; vel. odl. 3,1 × 2,6 cm, db. 0,4–0,6 cm. 43 SE 001, sek. 1, kv. P 40–P 41/novi vek Odlomek dna posode; vreteno; zelo finozrnata lončarska masa s primesjo sljude; oksidacijsko žganje; na zunanji površini bleščeč temno rjav lošč, na notranji površini rdečkasto rumen lošč; rek. pr. d. 4 cm, ohr. v. 1,6 cm, db. 0,5–1 cm. 82 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 29 30 31 32 33 34 35 36 38 37 40 41 39 42 43 44 29-31 SE 84, 32 SE 86, 33 SE 89, objekt 15; 34 SE 117, 35-36 SE 118, 37 SE 120A, 38 SE 122, objekt 16; 39 SE 110, 40-41 SE 111, objekt 17; 42 SE 102, objekt 18; 43 SE 001; merilo 1:2. 45 49 47 46 48 39 SE 110 – objekt 17, 40–41 SE 111 – objekt 17; 42 SE 102 – objekt 18; 43 SE 001, 44 SE 005, 45 SE 138; merilo 1 : 2. 83 51 50 52 53 44 SE 005; 45 SE 138; 46-52 SE 003; 53 SE 001; merilo 1:2. 46 SE 003, sek. 2, kv. P 5–P 6 Odlomek železnega žebljička z ovalno glavico; ohr. dl. 1,6 cm, vel. glavice 1 × 0,8 cm. 47 SE 003, sek. 2, kv. P 5–P 6 Odlomek železnega predmeta z okroglim presekom; ohr. dl. 1,9 cm, pr. 0,7 cm. 48 SE 003, sek. 2, kv. P 6–P 7 Odlomek ustja in ostenja vrča; vreteno; finozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in rdečerjavih okroglih delcev (fabrikat F7 po Istenič 1999); oksidacijsko žganje; uničena površi- na; vel. odl. 3,8 × 5,7 cm, db. ostenja 0,3–0,4 cm. 49 SE 003, sek. 2, kv. P 7–P 8, sek. 2 Odlomka roba in ostenja pokrova amfore; vreteno; finozrnata lončarska masa s prime- smi kremena, sljude in železovih oksidov; nepopolno oksidacijsko žganje; poškodo- vana površina; vel. odl. 7,4 × 4,7 cm, najv. db. 1 cm. 50 SE 003, sek. 2, kv. P 7–P 8 Odlomka roba in ostenja pokrova; vreteno; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in kera- mike; prežgana; površina poškodovana in luknjičava; vel. odl. A 1,8 × 4,4 cm, vel. odl. B 2,2 × 3 cm, db. 0,4–0,5 cm. 51 SE 003, sek. 2, kv. P 7–P 8 Odlomek ustja in ostenja krožnika; vreteno; drobnozrnata lončarska masa s primesmi kre- mena, sljude in keramike; delno prežgana; uni- čena površina; vel. odl. 4 × 3,2 cm, db. 0,8 cm. 52 SE 003, sek. 2, kv. P 8–P 9 Odlomka dna in ostenja vrča; vreteno; fino- zrnata lončarska masa s primesmi kremena, sljude in rdečerjavih okroglih delcev (fabrikat F7 po Istenič 1999); oksidacijsko žganje; uničena površina; rek. pr. d. 6,2 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. 0,7–1 cm. 53 SE 001, sek. 2, kv. P 6–P 7 /novi vek Odlomek dna sklede; vreteno; zelo finozrnata lončarska masa s primesmi sljude in keramike; oksidacijsko žganje; gladka zu- nanja površina rdečkasto rumena, na notranji površini rjav lošč s temno rjavimi lisami; rek. pr. d. 17 cm, ohr. v. 2 cm, db. 0,5–0,7 cm. 84 Zadruga v Pragerskem, AAS 102, 2022 44 45 49 47 46 48 51 50 52 53 44 SE 005; 45 SE 138; 46-52 SE 003; 53 SE 001; merilo 1:2. 46–52 SE 003, 53 SE 001; merilo 1 : 2. 85