o učiteljslvu, šoli, pro&veti in JUU —1 Pripravl.ja.jo se nove premestitve učiteljev. V prosvetnem ministrstvu se pripravIja večji ukaz o razmestitvi učiteljev in učiteljic. To delo bo opravljeno med počitnicami. Oziralo se bo v prvi vrsti na zakonske pare, ki niso živeli skupaj. Upoštevale se bodo vse prošnje takih zakoncev, upoštevalo se bo pa tudi zdravstveno stanje učiteljev in učiteljic, da pridejo v novem šolskem letu na mesta, ki odgovarjajo potrebam njihovega zdravja. Poskrbljeno bo tudi, da ne bo več na enih šolah preveč, na drugih pa premalo učnih moči. (Slov. narod 23. VI.) —1 Naše šole so pretesne. Letos je primanjkovalo v naši državi 1255 učilnic. V osnovnih šolah v dravski banovini imamo letos 262 razredov, v katerih znaša število učencev nad 65, ki je določeno kot najvišje dopustno število za posamezni razred. Banska uprava bo podpirala revne občine pri nabavi učil, poskušala bo modernizirati šolske vrtove in bo polagala veliko pozornost na naturalna stanovanja za učiteljstvo. (»Slovenski narod« 20. VI.) —1 Prosvetni odbor Sokola razpisuje tri nagrade za 1500, za 1000 in 500 Din za lutkovne igre. Natančnejša navodila dobiš v »Sokolskem glasniku« od 19. VI. —1 Število članov Jadranske straže je narastlo od okrog 800 v 1. 1920. na preko 10.000. Število krajevnih odborov od 4 na 68. K temu ie prišla še mogočna vojska skoro 70.000 pripadnikov pomladka. (»Jutro« od 21. VI.) —1 Šolska kopalnica v hribovski vasi. V narodni šoli pri Sv. Križu nad Mariborom so otvorili te dni šolsko kopalnico, ki ima prhe in banjo s toolo in mrzlo vodo. Priključena je na občinski vodovod. (»Jutro« 21. VI.) —1 Oceno romana »Mati« (Pearl BuckoVa) ponatiskuje iz »Učiteljskega tovariša« »Jutro« od 21. VI. —1 V Maribor je prišlo kakih 15.000 šolskih otrok, ki prosijo za beatifikacijo Slomška. Mladino je vodil banovinski šolski nadzornik Štrukelj. (»Ponedeljski Slovenec« od 22. VI.) —1 Proti prikroievanju koroške pesmi po mili volji, piše »Penedeljski Slovenec« od 22. VI. Med drugim čitamo tu: Nekoč tako odurno omalovaževana zbirka »Venec koroških moških zborov« nadučitelja Horvata iz Kamnika je sedaj kar čez noč postala izvirnik, kjer se zajemajo najlepše pristne koroške pesmi ter potvarjajo z modernimi modifikacijami v stvore, ki s koroško pesmijo nimajo nič skupnega. —1 Besedilo na letošnjih Siidmarkinih majniških lepakih: Obrambne šole stražijo mejo. Domovinska ljubezen in požrtvovalnost sta jih zgradili. Samo če vsi sopomagajo, se tostran meje more izgraditi obrambno delo, in se onstran mej more podpreti narodnost inozemskih Nemcev. (»Pon. Slovenec« od 22. VI.) —1 Proslava 1. decembra 1. 1933. v Boh. Bistrici je predmet polemike med »Samoupravo« in »Slovencem«, na eni in med »Jutrom« na drugi strani. »Slovenec« od 17. juTiija piše, da so bili člani Prosvetnega društva v Bohinjski Bistrici kaznovani, ker so se udeležili proslave. List dodaja da se je ob tej proslavi posebno izkazalo režimsko bistriško učiteljstvo in da je tedanji upravitelj rjul: »Prokleti hudiči. po petnajstih letih ste se spomnili!« —1 Vzrok slabih uspehov na srednjih šolah — pravi »Slovenec« od 18. VI. — so najprej dijaki sami, ki se preveč brigajo za SDort in za brezplodne nacionalno-politične debate, premalo pa za učne predmete, dalje starši, ker ne sodelujejo s šolo in se ne zanimajo pravočasno za svoje otroke in zvračajo vso krivdo neusnehov na profesorje — ter slednjič ustroj šolstva in učni načrt, ,ki ne odgovarja sodobnim pedagoškim in pokrajinskim zahtevam. —1 Odlikovanje. Šolska upraviteljica v Celju Ivanka Zupančičeva je bila odlikovana za zasluge pri samaritanskem delu z zlato kolajno Rdečega križa. (»Slovenec« 18. VI.) —1 Barbarska vzgoja naše mladine v Julijski krajini. V Gorah na Idriji so imeli učiteljico, ki sploh po cele mesece ni nič učila. Otroci so si morali stesati puške iz lesa, da so se z njimi vcžbali. Polovico otrok je učiteljica maskirala za Italijane in polovico za  Abesince. Tako razdeljeni so napadali eni druge. (»Istra« 19. VI.) —1 Od vseh umrlih je bilo otrok do 14. le- ta v Mariboru 11,7%, v Ptuju 14,3%, v Ljubljani 16,2%, v Zagrebu 30,8%, na Sušaku 34,2%, v Splitu 36,4%, v Bakarju 31,8%, v Sarajevu 28,6%, v Mostarju 28,4%, v Senju 23%, v Beogradu 29%, v Pančevu 29,5%, v Skoplju 52,2%, v Prizrenu 68%. (»Mariborer Zeitung« 18.VI.) —1 Filmska Hitlerjeva propaganda v Nemčiji. V 32 večjih mestih so organizirane izposojevalnice, ki nudijo vse, kar se tiče organizacije in tehnike. Te imajo 771 okrožnih postoiank in nad 20.000 krajevnih skupin. 300 avtomobilov opremljenih s tonfilmom, ki brni dnevno od kraja v kraj. Nad 100 aparatov je stranka dala na razpolago za šolske in poučne namene. Nič manj kot 10,000.000 mladine je prisostvovalo 8615 šolskim predavanjem. 11.500.000 obiskovalcev pa je bilo navzočih pri 72.730 večerih. (»Vestnik prosvetnih zvez« št. 5.-6.) —1 Proti alkoholizmu se je začela pri nas zadnje čase živahna propaganda. Abstinentna društva se obračajo tudi na učiteljstvo in smatrajo za potrebno, da se vsi učitelji, duhovniki in strokovnjaki ponovno vržejo med ves narod Jugoslavije ter ga pouče o strašni škodi, ki jo povzroča alkohol. (»Jutro« od 19. VI.) —1 Gospodarska šola v Svečini. Dovoljeno je posojilo v znesku 1,200.000 Din za adaptacijo poslopij v Svečini pri Mariboru za potrebe kmetijske gospodarske šole. — (»Slovenec« 20. VI.) —1 Stritarjeva proslava bo v Podsmreki pri Velikih Laičah 4. in 5. julija 1936. (»Slovenski dom« 19. VI.) —1 Bežigrajska gimnazija v Ljubljani bo jeseni odprta. Šola je sodbno opremljena, bo imela 21 učilnic, pevsko sobo, fizikalno in kemično predavalnico ter 15 m dolgo risalnico, več pisarn, stanovanja, zdravniško sobo za preglede in telovadnico z 10 prhami. Zgradba bo veljala z vso notranjo opremo 8 milijonov dinarjev. (»Slovenec« 23. VI.) —1 Ob lOOletnici šole v Stogovcih prinaša tudi »Mariborer Zeitung« od 20. VI. poseben članek.  1 Fašistična šola v Italiji je organizira- na po teh principih: Vsi učenci morajo biti člani fašističnih organizacij. Otroci osnovne šole s balili, gimnazijci pri avangardistih, visokšolci v milici. Vsak učitelj mora biti milični oficir. Učenci prihajajo v šole v fašističnih uniformah. Učiteli mora imeti med poukom črno srajco. Po ulicah so vidcti čete uniformiranih dijakov s puškami, ki marširajo s svojim učiteljem, k} nosi za pasom nož in revolver. Šole sličijo kasarnam, telovadnice magacinom orožja! (»Mlada pota« 6. VI.) —1 Madžarski učitelji morajo vzgajati mladino za vojno. Vsem učiteljem so poslali nove smernice, kako naj vzgajajo šolsko mladino, da ne bo okužena s pacifizmom. V madžarski mladini je treba stalno buditi vojaški duh in željo po maščevanju za izgubljeno vojno. (»Mlada pota« 6. VI.)