UDK — UDC 05:624 GRADBENI VESTNIK ZAVOD ZA URBANIZEM MARIBOR — BIRO ZA HIDROTEHNIKO IN CESTE: Čistilna naprava v Radencih za 6000 enot pred začetkom obratovanja V S [ B I N A - C O N T E N T S Članki, studije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our enterprises M ITJA RISMAL: Čistilna naprava v M urski Soboti s kapaciteto 60.000 ENOT . . . 324 Sewage w ate r purification p lan t of city M urska Sobota ALOJZ SEVER: CEMENTOL izdelki, sredstva za izboljšanje lastnosti svežega in otrdelega betona te r sredstvo za zaščito in nego svežega in s tr ju ­ jočega betona (Konec) .................................................................................333 CEMENTOL products, m eans for im provem ent of concrete qualities BOGDAN MELIHAR: Novice iz kolektivov: SGP »Stavbenik« K o p e r ..................................................................................... 341 SGP »Pionir« Novo m e s t o ................................................................................ 343 G IP »Gradis« L j u b l j a n a ..................................................................................... 344 SGP »K onstruktor« M aribor .................................................................................345 Vesti News VLADIMIR ČADEŽ: Sprejet je zakon o grad itv i o b je k to v ........................................................346 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: A notacije iz jugoslovanskih revij 347 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana MARJAN FERJAN: Trdnostne karak teris tike panojev, p rip rav ljen ih iz blokov iz glino- pora ali težkega betona po sistem u PRSF O B V E S T I L O O R A Z S T A V I C O N S T R U C T A 1974 O dgovorni u red n ik : S ergej B u b n ov , d ip l. inž. T eh n ičn i u red n ik : p ro f. B o g o Fatur U red n išk i o d b o r: Jan k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V lad im ir Č adež, d ip l. in ž ., M arjan G aspari, d ip l. inž., dr. M iloš M arinček , M aks M egu šar, d ip l. in ž ., A n ton P o d g o ršek , S aša Š k u lj, d ip l. inž., V ik tor T u rn šek , dip l. inž. R ev ijo izd a ja Z v eza g ra d b en ih in žen ir jev in teh n ik o v S lo v e n ije , L ju b lja n a , E rjavčeva 15, te le fo n 23 158. T ek . raču n pri N arod n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T on eta T o m šiča « v L ju b ljan i. R evija izh a ja m esečn o . L etna n a ro čn in a sk u ­ paj s č lan arin o zn aša 50 d in , za š tu d en te 20 d in . za p od je tja , zavod e in u sta n o v e 300 din GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LETO XXII Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Sergej B u b n o v , dipl. inž. Tehnični urednik in lektor: prof. Bogo F a t u r U redniški odbor: Janko Bleiweis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl., inž., M arjan G aspari, dipl. inž., dr. Mii- loš M arinček, dipl. inž., Maks M egušar, dipl. inž., A nton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. T iska la : T iskarna »Toneta Tomšiča« v L jubljan i L j u b l j a n a K A Z A L O ČLANKI, STUDIJE, RAZPRAVE A čanski V ukašin-K lenovšek Jože-H vastija Bol- težar: P roblem atika izvennivojskih križan j p rom et­ n ih p o t i ) ....................................................................... Avanzo Leo: Problem i uporabe tehničnih predpisov za p ro­ jek tiran je javn ih cest in njihove pom anjk lji­ vosti, k i so se pokazale p ri p ro jek tiran ju av ­ toceste Vrhnika'—P o s to jn a .................................... Bubnov Sergej: Skupne razvoj no-raziskovalne naloge n a pod­ ročju gradbeništva in I G M ............................... Bubnov Sergej: G radnja v iad u k ta Verd s tehnologijo drsnega odra ............................................................................ Čadež V ladim ir: A ktualnosti s III. seje IO Z G I T J ..................... Čadež V ladim ir: G radnja avtoceste V rhnika—P ostojna izvaja l­ cev grupacije » G A S T « ......................................... Delovna skupina BGS: A ktualna v p rašan ja stanovanjske grad itve Exel Neža: Vpliv atm osferne korozije na u tru jenostno od­ pornost in duk tilnost žice za p rednapeti beton Gabrijelčič Janez: Značaj m etode »Direct Costing« p ri pod je tju SGP » P io n i r « ............................................................. Gabrijelčič Jože: G radnja »Nove farm acevtike« v Ločni p r i No­ vem m e s t u .................................................................. G orišek Lado: Raziskave na področju vodnega gospodarstva Goršek M artin : S an ita rna stena »Sigma b l o k « .......................... G regorc Cveto: P ričakovani ekonom ski učinki av toceste V rh­ nika—Posto jna in cestninski sistem . . . . Hace K arel-Z upanc M arjan: R ast gradbene m ehanizacije in oprem e pri SGP » P io n ir « ............................................................. H orvat Jože: M ontažni fasadn i o d r i ......................... ..... . . H vastija B oltežar-A čanski-V ukašin-K lenovšek Jože: P rob lem atika izvennivojskih k rižan j p rom et­ n ih p o t i ........................................................................ Ja lovec M iha: T erm alno kopališče v Š m arjeških toplicah . . 22 K lenovšek Jože-A čanski V ukašin-H vastija Bol- težar: P rob lem atika izvennivojskih križan j p rom et­ n ih p o t i ............................................................................. 37 K očevar Ivan: Ob 25-letnici SGP »Pionir« Novo m esto . . 1 K ra jn c M arjan : Razvojno-raziskovalno delo v g radn ji cest . . 123 L ap a jn e Svetko: P rispevek k vp rašan ju sid ran ja arm atu rn ih vložkov v ojačenem b e t o n u ...................................277 Legiša D ušan: II. posvetovanje h id ro te h n ik o v ..............................105 M arinček Miloš: S tan je in možnosti raziskovalnega dela na F A G G ........................................................................ 121 M erguč E m est-V edren jak E dvard: Zim sko kopališče »Pristan« v M ariboru . . . 101 M ežnar M irko: G radn ja HE »Tarbela Dam« v P ak istanu . . 68 M ikoš Boris: U vodna beseda k posvetovanju o ak tualn ih vp rašan jih graditve s t a n o v a n j ..................... 162 Mikoš Boris: U vodne besede v simpozij o avtocesti V rhn i­ ka—P o s t o j n a .........................................................225 M ušič B raco-V ladim ir: A k tua lna vp rašan ja stanovanjske g radn je in odgovornosti u r b a n is to v .................................... 174 M ušič B raco-V ladim ir: In fo rm acija o p rip rav ah za izdelavo posebne­ ga program a razvojno-raziskovalnega dela na področju stanovanjske g radn je in kom unalne d e j a v n o s t i .................................................................. 124 P ogačar Jože: P ro je k t in g radn ja nadvoza čez železnico pri D erviših na avtocesti Š en tilj—Nova Gorica 43 R ainer M arko: G radn ja stanovanj in stroški u p rav ljan ja te r vzdrževanja stanovanjske h i š e .............................. 171 R a ja r Rudolf-V erbovšek V ladim ir: U poraba razbrem eniln ika tip a »Zlatoličje« pri H E OHAU (Nova Z e la n d ija ) .....................................50 R ism al Mütja: Č istilna nap rava v M urski Soboti s kapaci­ te to 60.000 e n o t ............................................................ 324 37 227 131 239 78 232 177 24 19 128 190 247 2 288 37 S ever Alojz: Cementol izdelki, sredstva za izboljšanje last­ nosti svežega in otrdelega betona ter sredstvo za zaščito in nego svežega in strjujočega se betona .................................................. 184, 284, 333 Skaberne Leon: P rip rava in oprem ljan je zemljišč za stano­ vanjsko i z g r a d n j o ...................................................... 167 S lapničar Jože: Problem i pri g radnji Mestnega gledališča l ju b l ja n s k e g a ............................................................ 10 Sodnik Dušan: Problem i razvojno-raziskovalne dejavnosti v gradbenih p o d j e t j i h ..................................................136 Stegu M atjaž-Zupančič France: S tanovanjski objekt S-3 v soseski SM-1, cen­ te r Most v L ju b l j a n i ................................................... 16 Š tirn D anijel: Ž erjavi ob m o r j u .................................................. 6 « T urnšek Viktor: N ivoji in m esta p rogram iran ja razvojno-raz- iskovalnega d e l a ............................................................118 T urnšek Viktor: Tehnološki problem i in problem i m aterialov v zvezi s stanovanjsko g r a d n jo ..............................181 T urnšek Viktor: Preiskave, sistem kontrole in rezultati homo­ genosti kvalitete, doseženi na avtocesti V rhni­ ka—P o s t o j n a ............................................................ 252 m. V edrenjak Edvard-M erguč Ernest: Zimsko kopališče »Pristan« v M ariboru . . . 101 Verbovšek V ladim ir-R ajar Rudolf: U poraba razbrem eniln ika tip a »Zlatoličje« pri HE OHAU (Nova Z e la n d ija ) ..............................50 Vogelnik Blaž: P ro jek t novega m ejnega prehoda na avtocesti Šentilj—Nova Gorica v Novi Gorici . . . . 93 Zupanc M arjan-H ace K arel: Rast gradbene m ehanizacije in opreme pri SGP » P io n ir« ............................................................ 2 Zupančič France-S tegu M arjan: S tanovanjski objekt S-3 v soseski SMl-1, cen­ te r Most v L ju b l j a n i ............................................. Žm avc Janez: P lastične drenažne c e v i ........................................ LY\YV’ : IZ NAŠIH KOLEKTIVOV B. F.: Nova tovarna za proizvodnjo gradbenih ele­ m entov v L j u b l j a n i ............................................. M elihar Bogdan: Za uvod — vabilo k so d e lo v a n ju .................... SG P »Slovenija ceste« L jub ljana — 25 let . . SGP »Stavbenik« K oper — 25 l e t .................... D ružina »K onstruktorja« se je povečala . . . Z drugih »K onstruktorjevih« gradbišč . . . 28 Glasilo ko lektiva »Gradišče« Cerknica . . . 29 G radnja mostov v C e l j u ......................................... 30 In teg racija v PZ »G ip o ss« ......................................... 53 O delu K I G ...................................................................53 Jubilej SGP »Gradnje« P o s to jn a ..................54 Cene gradbenih del niso zam rznjene . . . . 54 »Gradis« znova v S a v i ......................................54 V 36 dneh zgrajena hala v P t u j u ..................55 Delavec je prerezal trak na m o s tu ..................55 V Laškem gradim o novo zdravilišče . . . . 55 Zakaj že tre tji av to žerjav »Lorain« . . . . 55 Iz V estnika SGP » G o r i c a « ............................ 79 Štipendisti in njihove obveznosti do podjetja 79 Kaj še p rinaša »K o lek tiv « .................................80 »Ingradov« gospodarski načrt za 1973 . . . . 110 Področni sestanki gradbene operative . . . 110 Koliko nas stane šolanje strokovnjakov . . . 110 V Kopru ni bilo zimskega p o č i tk a ................. 111 Kaj pišejo v »V egradu« ..................................... 148 25-letnica »Imko« L ju b l j a n a ........................... 149 V Zakopanih se je z a č e lo ................................ 149 Celjsko vodno v o z l i š č e ..................................... 149 Celjski solidarnostni sklad že letos 20 m ilijo­ nov .....................................................................................149 SGP »Zasavje« T rb o v lje ..................................... 150 Novo glasilo tud i SGP »Grosuplje« . . . . 150 Kako so izkoristili z i m o ................................ 150 Poškodbe p ri d e l u ............................................... 151 Novice v o d a r je v .................................................... 192 Prvi pozdrav iz Z a k o p a n ................................ 193 SGP »Pionir« tudi v Bosanskem Petrovcu . . 193 Kaj gradi GP » O b n o v a « ................................ 194 Industrijska g radn ja s ta n o v a n j ...................... 194 Plan gradnje v GP »Zidgrad« Id rija . . . . 194 P rva etapa v program u Hoče zaključena . . 195 In gradnja s t a n o v a n j ..................................... 195 Z m ednarodnega sejm a v F rank fu rtu . . . . 195 Dela GIP »Ingrada« v t u j i n i ........................... 196 Mostova v C e l ju .................................................... 196 Novice iz SGP » P io n ir« ..................................... 259 G radbeno podjetje »Obnova« L jubljana . . . 260 G radnja hotela »Argonavti« v Novi Gorici . . 260 Hotel Slon A k a t e g o r i je ................................ 260 »Interna banka« v GIP » G ra d is« ................. 261 PVG »Stavbar« M a r i b o r ................................ 261 SGP »Vegrad« V e l e n j e .....................................261 Ekonomska kontrola iz d e lk a ........................... 262 Splošna vodna skupnost »Savinja-Nivo« Celje 263 Tov. Tito je odlikoval 39 gradbincev . . . . 293 Na gradbišču AC Hoče—D r a m l je ................. 293 Kamnolom eruptivca v Rogaški S latini . . . 293 Razvojni program GP »Obnova« L jub ljana 293 OGP »Obnova« M laribo r.....................................294 G radnja viaduktov n a AC Hoče—Levec . . . 294 »Lackov most« k o n č a n .....................................295 V »Savi« ne zm anjka d e l a ................................295 Tudi v Šaleški dolini g r a d im o ......................295 P etle tn i rezultati poslovanja »Gradisa« . . . 295 Nova osnovna šola v C e l j u ...........................295 »Sladkogorska« v ztk ljučni f a z i .................296 Dve vasici — dve š o l i .....................................296 V R ušah novo gradbišče »Gradisa« . . . . 296 Novice v o d a r je v ....................................................296 Ogled sejm ov je k o r i s t e n ............................... 297 Štepanjsko naselje v L ju b l ja n i ......................341 D ograjena I. faza EAŠC v K o p r u ................ 341 Poslovno-stanovanjski center Semedela VI. 341 N eprodana stanovanja na obalnem področju 342 »Hozak« bo vsak čas pod s t r e h o .........................343 Hotel »Donat« v Rogaški S l a t i n i .........................343 Iz »Gradisovega v e s tn ik a « ........................................344 Nova dela v R u š a h ..................................................344 Novo n a a v t o c e s t i .......................................................344 Za »Toper« v Celju nova h a l a ..............................344 G radim o ekonom sko f a k u l t e t o ..............................344 Iz glasila » K o n s tr u k to r « ........................................345 Tudi m izarstvo i z v a ž a .............................................345 »Konstruktor« 501 s t a n o v a n j e ..............................345 Izgradnja m ariborske b o ln išn ice ..............................345 Nova posta ja milice v M a r ib o r u .........................345 H ala za »Marles« v L e n a r tu ...................................345 K reditna banka v M a r ib o r u ...................................346 Šola v G ornji R a d g o n i .............................................346 Pričenjam o v L ju b l j a n i .............................................346 MNENJE IN K RITIKA Polič Mirko: Poslansko v p r a š a n j e .................................................. 109 B. M.: Problem labora to rijev na F A G G .........................148 F. B.: D iskusija na Posvetovanju o razvojno-raz- iskovalni dejavnosti v g radbeništvu . . . . 139 Čadež V ladim ir: Tehnična regu la tiva v zvezni pristo jnosti in pripom be n a osnutek zakona o tehničnih predpisih ...................................................................... 297 PRIK A ZI IN OCENE Debelak M arko: P lanen und B auen fü r die F reizeit . . . . 56 G orjup Danilo: Die P lanung d er S tad tkernerneuerung . . . 84 S. B.: P riročn ik za o jačane zidane konstrukcije . . 84 S. B.: P riročn ik za arm irano opečno gradnjo . . . 84 IZ STROKOVNIH REVIJ IN ČASOPISOV Ing. S. A.: A notacije iz jugoslovanskih strokovnih revij 31, 85, 151, 200, 264, 301, 347 VESTI N. N.: Ing. Hugo K eržan dobil nagrado Borisa K r a i g h e r j a .........................................................................56 Prof. F. B.: Ob jub ile ju dela — ing. Sergej Bubnov . . . 82 S tanič Ciril: Velik ž iv ljen jsk i dosežek našega gradbenega s t r o k o v n j a k a ..................................................................197 Stanič Ciril: S trokovna ekskurz ija po Sloveniji in zahod­ n i H r v a š k i .......................................................................197 B atte lino D arinka: 8. m ednarodni kongres za m ehaniko tal in f u n d i r a n j e ...................................................................... 300 Čadež Vladim ir: S pre je t je zakon o grad itv i objektov . . . 346 IN MEMORIAM F. B.: Dipl. iinž. Srečko P e t r o v č i č ...................................199 F. B.: Dipl. inž. C iril P o g a č n i k ........................................ 199 M. M.: Dr. techn. M ilan F a k i n ........................................... 299 IZ UREDNIŠTVA Bubnov Sergej: Ob zaključku XXII. le tn ika G radbenega vest­ n ika ........................................................................... 323 S tanovanjska g radn ja — naš pereči problem 161 Posvetovanje o razvojno raziskovalni dejav ­ nosti v g ra d b e n iš tv u .................................................. 117 INFORM ACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ Žm avc Janez: Teoretične in tehnične osnove stabilizacije m a t e r i a l o v ........................................................................ 33 N am orš V eljko-Rojec M iha-G ečev Tomo: L ahki betonski bloki in ekspand irane gline » G lin o p o r « ........................................................................ 57 G rim šičar A nton: Pom em bnejši k rite riji za določanje kvalite te kam nin I ........................................................................ 89 Pom em bnejši k rite riji za določanje kvalite te kam nin I I ...................................................................... 113 B oštjančič Jože: E ksperim entalna analiza lu p in e ............................... 153 F erjan M arjan: Ob uvedbi proizvodnje v tovarni glinopornih in betonskih oblikovancev, im enovanih lego- z i d a k i ................................................................................ 203 N am orš V eljko-Rojec M iha-G ečev Tomo: Nove preiskave betonskih blokov iz ekspan ­ d irane g l i n e ................................................................. 264 F erjan Mlarjan: O dpornost m aterialov in konstrukcij proti o g n j u ................................................................................ 303 F erjan Mlarjan: T rdnostne karak teristike panelov, p rip rav lje ­ n ih itz blokov iz glinopora ali težkega betona po sistem u P R S F .............................................. / . 349 IZVLEČKI V SLOVENSKEM JEZIKU K očevar Ivan : Ob 25. obletnici SGP »Pionir« Novo m esto . . 1 H ace K arel-Z upanc M arjan: Rast gradbene mehanizacije in opreme pri SGP »P ionir« ....................................................... 6 Š tirn D anijel: Žerjavi ob m o r j u ............................................. 9 Slapničar Jože: Problem i p ri g radnji M estnega gledališča l ju b l ja n s k e g a ............................................................ S tegu M atjaž-Zupančič France: S tanovanjski objekt S-3 v soseski SM-1, cen­ te r Most v L j u b l j a n i ........................................ G abrijelčič Jože: G radnja »Nove farm acevtike« v Ločni pri Novem m e s t u ............................................................ Jalovec Miha: Term alno kopališče v Šm arjeških Toplicah Gabrijelčič Janez: Značaj metode »Direct Costing p ri podjetju SGP »Pionir« v Novem m e s t u ......................... Ačanski V ukašin-K lenovšek Jože-H vastija Bol- težar: Problem atika ievennivojskih križanj prom et­ n ih p o t i ...................................................................... Pogačar Jože: P ro jek t in g radn ja nadvoza čez železnico pri D ervišah na avtocesti Šentilj—Nova Gorica R a ja r Rudolf-Verbovšek V ladim ir: U poraba razbrem eniln ika tipa »Zlatoličje« pri HE OHAU (Nova Z e la n d ija ) .............................. Exel Neža: Vpliv atm osferne korozije na utrujenostno odpornost in duktilnost žice za prednapeti b e t o n ........................................................................... M ežnar Mirko: G radbeni p ro jek t za pregrado »Tarbela« v P a k i s t a n u ................................................................. Vogelnik Blaž: P ro jek t novega m ejnega prehoda na novi av ­ tocesti Šentilj—N ova Gorica v Novi Gorici V edernjak Edvard—M erguč Ernest: Zimsko kopališče »Pristan« v M ariboru . . T urnšek Viktor: Nivoji in m esta p rogram iran ja razvojno-raz- iiskovalnega d e l a .................................................. M arinček Miloš: S tan je in m ožnosti raziskovalnega dela na F A G G ........................................................................... M ušič Vladimir: Program razvoj no-raziskovalnega dela . . . K ra jnc M arjan: Razvojno-raziskovalno delo v gradnji cest . . G orišek Lado: Raziskave na področju vodnega gospodarstva Bubnov Sergej: Skupne razvojno-raziskovalne naloge na pod­ ročju gradbeništva in I G M .............................. Sodnik D ušan: Problem i razvojno-raziskovalne dejavnosti v gradbenih p o d j e t j i h ............................................. Mikoš Boris: Uvodna beseda k posvetu o aktualnih vpra­ šanjih graditve s t a n o v a n j ................................... S kabem e Leon: P rip rava in oprem ljan je zemljišč za stano­ vanjsko iz g r a d n jo .................................................. Rainer M arko: G radnja stanovanj in stroški up rav ljan ja ter vzdrževanja stanovanjske h i š e ......................... 174 Mušič V ladim ir: A ktualna vprašan ja stanovanjske gradnje in odgovornost u r b a n is to v ........................................177 Delovna skupina BGS: A ktualna vprašan ja stanovanjske graditve . . 180 Turnšek Viktor: Tehnološki problem i in problem i m aterialov v zvezi s stanovanjsko g r a d n j o ........................184 Sever Alojz: Cementol izdelki, sredstva za izboljšanje last­ nosti b e t o n a ........................................ 190, 288, 340 Avanzo Leo: Problem i uporabe tehničnih predpisov za p ro­ jek tiran je javn ih c e s t ........................................... 231 Čadež Vladim ir: G radnja avtoceste V rhnika—Postojna izvajal­ cev grupacije » G A S T « ............................................ 238 Bubnov Sergej: G radnja v iadukta Verd s tehnologijo drsne­ ga o d r a .......................................................................... 246 Gregorc Cveto: Pričakovani ekonomski učinki avtoceste V rh­ nika—Postojna in cestninski sistem . . . . 251 Turnšek Viktor: Preiskave, sistem kontrole in rezu ltati hom o­ genosti kvalitete, dosežni na avtocesti V rhni­ ka—P o s t o j n a ................................................................ 255 Lapajne Svetko: Prispevek k vprašan ju sid ran ja arm aturn ih vložkov v ojačenem b e t o n u .................................. 284 H orvat Jože: M ontažni fasadni o d r i ........................................... 292 Rismal M itja: Čistilna naprava v M urski Soboti s kapaci­ teto 60.000 e n o t ............................................................332 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU Kočevar Ivan: The 25th ann iversary of the building en ter­ prise »Pionir« Novo m e s t o .............................. 1 Hace K arel-Z upanc M arjan: D evelopm ent of building mechanization and equipm ent a t BE »Pionir« Novo mesto . . . 6 S tim D anijel: The cranes on the c o a s t ................................... 9 Slapničar Jože: The problem s of the building of municipal th ea tre in L ju b l j a n a ................................................... 15 Stegu M atjaž-Zupančič France: Dwelling house S-3 in the community SM-1, the cen ter of Moste in L ju b l ja n a .......................... 19 Gabrijelčič Jože: The building of th e »New pharmaceutics« in Ločna a t Novo m e s t o ..............................................21 Jalovec M iha: The therm al bathing-establishm ent in Šm ar­ ješke t o p l i c e .................................................................. 24 15 19 21 24 27 43 49 53 67 77 100 104 120 123 126 128 131 136 138 167 170 G abrijelčič Janez: The »Direct Costing« m ethod in the en ter­ prise »Pionir« in Novo m e s t o ......................... 27 A čanski V ukašin-K lenovšek Jože-H vastija Boltežar: Problem s of thoroughfares crossing out of l e v e l .......................................................................43 Pogačar Jože: P ro ject and building of superw ay over the railw ay a t D e r v i š e ....................................................49 R aja r Rudolf-Verbovšek V ladim ir: A pplication of th e pressure re lief valve of type »Zlatoličje« in the H P OHAU . . . . 53 Exel Neža: The effect of atm ospheric corrosion on the fatigue s tren g t and ductility of w ires for prestressed c o n c r e t e ....................................................67 M ežnar M irko: The construction project »Tarbela Dam« in P a k i s t a n ............................................................................. 77 Vogelnik Blaž: Design fo r the fron tier station building a t Nova G o r i c a ................................................................. 100 V edrenjak E đvard-M erguč E rnest: W inter bath ing-estab lishm ent »Pristan« in M a r i b o r ............................................................................104 T urnšek V iktor: Levels an d points of program m ing of rese­ arch and developm ent w o r k ...................................... 120 M arinček Miloš: S ituation and possibilities of research w ork on the facu lty F A G G ................................................123 Mušič V ladim ir: P rogram m e of research and developm ent w o r k s ................................................................................. 126 K ranjc M arjan : Research and developm ent w ork of road b u i l d i n g ............................................................................128 Gorišek Lado: R esearches in the field of w ate r economy . 131 Bubnov Sergej: Common research and developm ent tasks in the field a f b u i l d i n g .........................................136 Sodnik D ušan: Problem s of research and developm ent ac ti­ vities in building e n t e r p r i s e s ..........................138 Mikoš Boris: Introduction to consultation about actual questions of dwelling construction . . . . 167 Skaberne Leon: P reparation and equipm ent of building g r o u n d s ........................................................................... 170 R ainer M arko: D w elling construction and costs of m ana­ gem ent and k e e p i n g ................................................. 174 M ušič V ladim ir: Dwelling construction and responsaibiliity of tow n-p lanners ............................................................ 177 W orking team of BGS: A ctual questions of dw elling construction . . 180 T urnšek V iktor: ' Technological and m ateria l’s problem s of dw elling construction ............................................. 184 Sever Alojz: Cem entol products, m eans for im provem ent of concrete q u a l i t i e s ......................... 190, 288, 340 A vanzo Leo: Problem s of application of technical p re ­ scriptions ...................................................................... 231 Čadež V ladim ir: Construction of h igh-road V rhnika—Postoj­ na, w orking group »GA S T « ................................238 Bubnov Sergej: The v iaduct »Verd« c o n s tru c t io n .........................246 G regorc Cveto: The economical effects of the h igh-road V rhnika—P o s t o j n a ....................................................... 251 T urnšek V iktor: Research of quality , control system and re ­ sults of h o m o g e n e ity .................................................. 255 L apajne Svetko: T he problem of the anchorage of stell re in ­ forcem ents in the c o n c r e te ................................... 284 H orvat Jože: E recting scaffolding for fron t w alls . . . . 292 R ism al M itja: Sew age w ate r purification p lan t of city M urska S o b o t a ............................................................ 332 VESTNIH ŠT. 12 — LETNIK 22 — 1973 Ob zaključku XXII. letnika Dvaindvajseto leto izhajanja Gradbenega vest­ nika je potekalo v glavnem tako kot vsa zadnja leta. Gradbeni vestnik je izhajal redno. Celotni obseg XXII. letnika je bil znova nad planiranim obsegom (240 strani) in je dosegel 368 strani, kar je znatno več, kot je imel XXI. letnik (280 strani). To povečanje obsega je nastalo predvsem zaradi obravnavanja nekaterih aktualnih problemov v zvezi z razvojem naše družbe, ki je ravno v pre­ teklem letu stopila marsikje na nova pota. Zato je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slove­ nije ob sodelovanju z drugimi zainteresiranimi strokovnimi društvi in institucijami organizirala dve pomembni posvetovanji: o razvojno-razisko­ valni dejavnosti v gradbeništvu in o stanovanjski gradnji. Referate za to posvetovanje so pripravili naši priznani strokovnjaki. Snov teh referatov je pomembna ne samo za posamezne strokovnjake, temveč tudi za širši krog naših gradbenikov. Zato je bila večina teh referatov objavljena v dveh dvojnih številkah Gradbenega vestnika, katerih obseg je presegel normalni obseg dvojne številke. Poleg tega je bila izdana še ena dodatna dvojna številka, ki je obravnavala gradnjo avtoceste Vrh­ nika—Postojna, katera je gotovo naš največji gradbeni objekt, ki je bil definitivno končan v tem letu. Razen teh tako imenovanih »namenskih« šte­ vilk revije so v ostalih številkah bili objavljeni največ članki, ki obravnavajo posamezne pomemb­ ne realizacije naših gradbenih organizacij in ne­ katere praktične probleme. V tem letniku smo imeli manj člankov z izrazito teoretično vsebino, kot je to bilo v preteklem letniku. Pričakujemo, da bomo v prihodnjem letu imeli na razpolago več prispevkov s področja teorije gradbeništva, zlasti ker se vse glasneje slišijo zahteve naše družbe, da se rezultati vseh razvojno-raziskovalnih študij, ki jih družba financira, objavljajo v strokovnem tisku. Gradbeni vestnik s svojo visoko naklado 2200 izvodov je pripravljen prevzeti to nalogo za področje gradbeništva Slovenije. V svoji celotni vsebini je Gradbeni vestnik v tem letu ostal takšen, kot je bil v preteklem letu. Naši zvesti in vztrajni sodelavci so redno skrbeli za tekoče rubrike Gradbenega vestnika: tov. Bog­ dan Melihar, direktor Biroja gradbeništva Slove­ nije, za rubriko »Iz naših kolektivov« in ing. Ar- kadij Sirks za rubriko »Iz strokovnih revij in ča­ sopisov«, brez katerih bi Gradbeni vestnik precej izgubil na svoji kvaliteti in pomembnosti. Sekre­ tar Zveze tov. Valentin Marinko je v tem priskr­ bel znatno več oglasov kot v preteklem letu, kar je pozitivno učinkovalo na finančno stanje revije. Prof. Bogo Fatur je tudi v tem letu uspešno reše­ val številne tehnične probleme v zvezi z izdaja­ njem revije in skrbel za njeno tehnično in stili­ stično raven, ki je bila deležna vsega priznanja ne samo pri nas, temveč tudi v zveznem merilu. Upamo, da bomo tudi v prihodnjem letu lahko obdržali Gradbeni vestnik na enakem, če ne še višjem strokovnem in tehničnem nivoju. Zato na­ prošamo vse naše gradbenike, zlasti še tiste, ki delajo na področju teoretskih in praktičnih raz­ iskav, da nam v prihodnjem letu dostavijo čim več svojih prispevkov. Glavni in odgovorni urednik Sergej Bubnov, dipl. inž. Srečno 1974! v s e m Čl a n o m z v e z e g r a d b e n ih i n ž e n ir j e v i n t e h n i k o v , p o d j e t j e m in POSLOVNIM PRIJATELJEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM TER SODELAVCEM »GRADBENEGA VESTNIKA« ŽELIMO VELIKO STROKOVNIH IN POSLOVNIH USPE­ HOV TER MNOGO OSEBNE SREČE V LETU 1974! Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije te r uredniški odbor G radbenega vestnika Čistilna naprava v Murski Soboti s kapaciteto 60.000 enot UDK 628.28 (M urska Sobota) m g r . m i t j a r i s m a l , d i p l . in Z. 1. KRATEK UVOD Mesto M urska Sobota je gospodarski in kul­ turn i center Prekm urja, skrajnega severovzhodne­ ga predela Slovenije. Mesto šteje danes ca. 12.000 prebivalcev. Mesto im a veliko klavnico s tovarno mesnih izdelkov, klavnico perutnine in tovarno mlečnega prahu, ki imajo poleg druge industrije najbolj one­ snažene odplake. Na mestno kanalsko omrežje je priključenih danes ca. 4000 prebivalcev. Kanalsko omrežje je mešanega tipa, z glavnim zbirnim kolektorjem profila 0 1,30 m. P red izgradnjo čistilne naprave so se kanalske odplake neprečiščene izlivale v rečico Ledavo, ki ima srednje nizke vode, m anjše od 0 ,2 m3/sek. K oncentrirane kanalske odplake so zasmradile rečno korito, ribe se izginile iz vodnega toka več kilometrov pod izlivom odplak v Ledavo. Občinska skupščina M urske Sobote se je leta 1969 odločila za izgradnjo čistilne naprave za ka­ nalske odplake z namenom, da izboljša opisano sanitarno in vodnogospodarsko kakovost reke Le- dave, ki teče v neposredni bližini mesta. 1.1. Karakteristike odpadnih voda Kot že v uvodu povedano, v odpadni vodi pre­ vladujejo visoko obremenjene odplake živilske in­ dustrije (klavnica, m lekarna, tovarna mesnih iz­ delkov), medtem ko je na kanalsko omrežje p ri­ ključeno le ca. 4000 prebivalcev. Izvršene m eritve obremenitve odplak tekom dneva v letu 1969 so dale naslednje rezultate: 26. 3. 1969 27. 3. 1969 KM11O4 (mg/l) b p k 5 (o 2 13 h 356 160 15 h 503 405 17 h 236 238 19h 144 92 21 h 148 118 23 h 136 90 l h 1 0 0 59 3 h 84 1 0 0 5 h 64 63 7 h 84 81 9 h 276 2 0 1 l i h 248 655 13 h 316 375 Žal ob času m eritve specifične obremenjenosti odplak niso bile ustrezno m erjene tudi pretočne količine odplak, na osnovi katerih bi bilo mogoče soditi o celodnevni obrem enjenosti odplak v kg BPKü/dan. Zgornja celodnevna analiza odpadne vode tudi ni bila narejena ob dnevu maks. obrato­ vanja klavnice, ko doseže specifična obremenitev odplak v konicah prek 1200 mg/1 BPK 5. H w rr jC ll- riFlTFTTTn1 ' ' lljlfllTT lEl 1II rr. U M \ M \ M i M!--— —/—— o k s i d i c u s k i j a r e k NAKNADNI USEDALNIK 3) I VALJASTE KRTAČE GLAVNI K AN A LSK I KOLEKTOR MESTA MURSKA SOBOTA RAZBREMENILNA S PREUVNO STENG V TEMENU KANALA POLŽASTE ČRPALKE ZA ODPADNO VODO IN POVRATNO BLATO PESKOLOV Z GRABLJAMI (J) BAZEN ZA MAŠČOBE M ERILNI JEZ Z IZTOKOM V RECIPIENT DEPONIJA ZA STABILIZIR AN O BLATO T L O R I S ČISTILNA NAPRAVA V M U R S K I S KAPACITETO 60 000 ENOT Koncentracija odplak ne variira močno samo v teku dneva, temveč je zelo različna med posamez­ nimi dnevi v tednu. Tako na prim er klavnica v so- soboto in nedeljo ne obratuje. Med drugimi dnevi tedna pa variira zakol med 50 in 350 govedi (ako preračunam o delež zaklanih prašičev 2,5 prašiča = = 1 govedo). K večanju konic specifične in celotne obreme­ njenosti odplak prispevajo še znatno obratovalni ciklusi že omenjene m lekarske industrije ter klav­ nice perutnine. 1.2. Predvidena obremenitev čistilne naprave Po dispozicijah prvotno izdelanega načrta či­ stilne naprave je bila predvidena izgradnja čistil­ ne naprave konvencionalnega tipa v dveh etapah s kapaciteto: I. etapa: ENOT biološka obrem enitev č. n. 1500 kg BPK5/dan ali 27.500 h idrav lična obrem enitev č. n. 601/sek n . etapa: biološka obrem enitev č. n. 1500 kg BPK5/dan ali 27.500 h idrav lična obrem enitev č. n. 601/sek Skupaj biološka obrem enitev 3000 kg BPKs/dan ali 55.000 h idrav lična obrem enitev č. n. 120 1/sek Skupna obremenitev čistilne naprave naj bi znašala v končni fazi, tj. v ca. 15 letih 3000 kg BPKs/dan s 120 1/sek odpadne vode. Po ponovnih cenitvah je bila dejanska obre­ m enitev odplak za I. etapo izgradnje čistilne na­ prave večja od 1500 BPKs/dan ali 27.500 ENOT/dan. Na to smo upravičeno sklepali iz maks. dnevnega zakola v klavnici, ki je dal že sam pri dnevnem zakolu 350 goved, ne upoštevaje druge onesnaže­ valce, 350 X 200 = 70.000 ENOT. P ri tem smo upo­ števali po Imhoffu polno vrednost populacijskega ekvivalenta za eno zaklano govedo 200 ENOT, ker mesna industrija zaenkrat nima predčiščenja od­ plak, ki bi bistveno zm anjšala obremenjenost od­ plak. 2. IZBIRA SISTEMA ČIŠČENJA ODPLAK IN NJEGOVA UTEMELJITEV 2.1. Potrebne lastnosti čistilne naprave P ri izbiri tehnologije čiščenja odplak smo iz­ hajali predvsem iz naslednjih ugotovitev: Visoka specifična koncentracija odplak ter močno nihanje le-te v teku dneva kot v posamez­ nih dnevih tedna, sta narekovala izgradnjo čim bolj adaptabilne čistilne naprave z veliko sposob­ nostjo sprejem anja sunkov hidravlične in biološke obremenitve čistilne naprave. Veliko fleksibilnost v pogledu obremenitve či­ stilne naprave sta narekovali nadalje še dve dej­ stvi: Prvič, ni bila zaradi neprimerno izvedenih raz­ iskav dovolj zanesljivo poznana dejanska obreme­ nitev odplak za prvo etapo izgradnje čistilne n a ­ prave (kot že rečeno, je bilo mogoče sklepati, da bo dejanska obremenitev čistilne naprave večja od prvotno predvidenih 1500 kg BPKs/dan). Drugič pa je bilo mogoče sklepati na h itrejši razvoj predelovalne živilske industrije in v zvezi s tem povečanje biološke obremenitve čistilne na­ prave na 3000 kg BPKs/dan v bližnji bodočnosti in ne šele v ca. 15 letih. Opisanim lastnostim odpadne vode najbolj ustreza v tehnološkem pogledu sistem nizkoobre- menjene čistilne naprave s popolno ali delno sta­ bilizacijo biološkega blata. 2.2. Dimenzije in kapaciteta čistilne naprave Biološki del izbrane čistilne naprave za stabi­ lizacijo blata smo izbrali Vb = 4000 m3 in naknad­ ni usedalnik Vu = 890 m3. Izbrane dimenzije čistilne naprave omogočajo naslednje obremenitve čistilne naprave: I. etapa Biološka obrem enitev II. e tap a m . etap a naprave v enotah Biološka obrem enitev 27.500 55.000 63.000 č. naprave (kg BPKs/dan) Obrem enitev b la ta 1.500 3.000 3.400 (kg BPRä/kg blata) Potrebna koncentracija 0,08 0,1 0,1 biološkega b la ta (kg/m3) Volumen č. naprave (m3) 4,7 7,5 8,5 je za vse 3 faze isti 4.000 4.000 4.000 Hidravlična obremenitev usedalnika je bila preračunana na 2,5 h zadrževalni čas in torej na pretok: q = V u 2,5 X 3600 890.000 2,5 X 3600 1 0 0 1/sek. Predhodno izvršene m eritve lastnosti biološke­ ga blata so pokazale, da se indeks giblje v m erah SVI = 40 -h 50. P ri takšni lastnosti b lata je mogoče z ustrezno recirkulacijo b lata doseči teoretično tud i večje kon­ centracije biološkega blata v biološkem delu či­ stilne naprave, kot smo jih predvideli v 3. etapi obratovanja čistilne naprave, tj. p ri obremenitvi čistilne naprave s 63.000 ENOT in potrebni kon­ centraciji biološkega blata 8,5 kg/m3. Za zadrževanje in izravnavo dotekajočih od­ plak v čistilno napravo smo izkoristili ca. 10 0 0 m 3 razpoložljivega volumna v glavnem kanalskem ko­ lektor ju s tem, da smo izlivni objekt kanala za­ gradili s prelivno steno do višine tem ena glavnega kolektor j a. Na ta način smo bistveno zm anjšali število prelivov razredčenih odplak v recipient v času de­ ževja. Istočasno smo na ta način zagotovili tudi mehansko čiščenje razredčenih odplak in s tem po­ večali zaščito odvodnika pred onesnaženjem. Črpalke, ki črpajo vodo v čistilno napravo, so dim enzionirane tako, da lahko prečrpavajo q S co ( 1 + 1 ) qs razredčene sušne odplake, ki se na ta način tudi biološko očisti. Poleg črpališča, v katerem se odplake prečrpa­ vajo iz glavnega kolektorja v čistilno napravo in ki zagotavljajo recirkulacijo povratnega biološkega blata iz naknadnega usedalnika, im a čistilna na­ prava še 900 m 3 zemeljski bazen za odvečno stabi­ lizirano biološko blato in bazen za deponijo m a­ ščob, ki se izločajo na površini sekundarnega usedalnika. Od tod se maščobe s hidravličnim transportom redno odvajajo v omenjeni bazen za maščobe in plavajoče blato. Za aeracijo so v prvi fazi zagotovljene 4 valja­ ste krtače 0 1 m, skupne dolžine 18 m. Za drugo in tretjo fazo obremenitve čistilne naprave je v biološkem bazenu rezerviran prostor še za nadaljn jih 18 m krtač. 3. REZULTATI OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE IN PRESOJA DEJANSKE OBREMENITVE ČISTILNE NAPRAVE V letu 1970—1971 se je po prikazani shemi izgradila čistilna naprava, ki je pričela redno obra­ tovati m arca meseca 1972. leta. Po začetnem zagonu čistilne naprave smo iz­ vršili analize obratovanja čistilne naprave z na­ menom, da ugotovimo optim alne param etre za ob­ ra tovanje čistilne naprave, da ugotovimo dejansko biološko obremenjenost čistilne naprave in da p re ­ sodimo realnost v projektu deklarirane kapacitete čistilne naprave v III. fazi, ko naj bi znašala zmog­ ljivost čistilne naprave ca. 63.000 ENOT. V času m ed 17. 3. 1972 in 12. 4. 1972 smo vršili m eritve naslednjih osnovnih param etrov delovanja čistilne naprave: 1. Stopnjo čiščenja smo ugotovili s perm anga- natnim številom očiščene vode v mg/1 KMnO,j. 2. M erili smo koncentracijo blata v biološkem bazenu v mg/1 in indeksa b lata SVI. 3. Merili smo koncentracijo povratnega blata v mg/1 . 4. M erili smo sušni ostanek vzorcev odvzetega blata. 5. Zasledovali smo dnevne podatke o zakolu v klavnici, ki je glavni onesnaževalec kanalskih odplak in je od njega v največji meri odvisna de­ janska obremenitev izgrajene čistilne naprave. Vsi navedeni podatki so grafično in tabelarič­ no prikazani v tabelah št. 1 in 2 . Analiz biološke obremenitve čistilne naprave nismo vršili direktno, zaradi problemov, ki jih po­ vzroča navedena oscilacija v koncentraciji in koli­ čini odplak tekom dneva in še bolj v teku tedna. Povprečne in realne vzorce je v takšnih po­ gojih mogoče dobiti le s permanentnim odvzema­ njem vzorcev odplak in istočasnim merjenjem pre­ točnih količin. Zaradi diskontinuiranega obratova­ nja črpalk za odplake in zaradi tega, ker ni bilo na razpolago ustreznih priprav za dovolj natančno in permanentno odvzemanje vzorcev in merjenje pretočnih količin, smo se pri oceni dejanske bio­ loške obremenitve čistilne naprave poslužili indi­ rektne mode. P ri tej metodi skušamo oceniti biološko obre­ menitev odplak in čistilne naprave iz prirastka biološkega blata v čistilni napravi. Ako izhajamo iz enačbe za prirastek biološke­ ga blata v oksidacijskem bazenu čistilne naprave d M' = d/L dt ? dt bM . . . 1 pri čemer je d M' — dnevni prirastek biološkega blata v kg/dan sušnega ostanka kg M a — 1 . 1 0 prirastek biološkega b la ta -----— pri eksogeni respiraciji kg BPK 5 rj — efekt čiščenja biološke naprave ca. 90 °/o M' — masa biološkega blata v č. n. v kg. suš. ostanka b — 0.04 faktor redukcije biološkega blata v . , ..................... kg Mc. n. pri endogeni respiraciji v ------------- kg M dan L — obremenitev č. n. v BPK5 kg/dan Zgornjo enačbo lahko napišemo tudi v takšni obliki: d L = _ J_ / a M' dt a n L dt pri čemer lahko izračunamo iz količine biološkega blata v čistilni napravi in prirastka biološkega bla­ ta v časovni enoti — biološko obremenitev či- dt stilne naprave v opazovanem časovnem in ter­ valu dt. + bM . . . 2 T abela 1 U T O 107 2 D A M C.-SCD UJ 00 SC SB g 2 ^ i £ =3 > £ s ilKMEMTEI V (NOTAH 1 GOVEDO 200 ENOT oJišJena VODA K M „ 0 « raij/l B I O L O Š K O BLATO __ [POVRATNOBIOLOŠKO BLATO O P O M B E PROSTORNIM OMDtEGA UftTA mt/l TEŽA 0DSEDLEGA ,uiy « INDEX BLAT A SV! m l/ ijr PROSTORNINA ODSEDIEGA I U r A m!/t TEŽft ODSEDIEGA m U or/t T ' l 1 “ i " s r ' 7 t » IB il is T e 17 liT 85 319 128 213 . 42 630 109 200 SO 18 lli «- 0- - M 19 ill V O' / ' KORISTNA . JAlOVA ENU6IIA PO 9 0 II! i22 1 / 122 24 403 140 270 — -M ARA TOKA K RITNA 38,4 KKK/h; 32.8 KWh/.h TO ?! Ill 85 479 1?! 276 55 293 96.50 170 3.56 46,30 390 7.63 SS i? m ^ S3 35G 140 199 39 833 96 .4,1 183 3.91 46,00 420 9.41 Je n m ■a* 143 57 57 1 1 .433 114.39 210 4,36 52,no 445 143 OKVARA ROTORjA All 7SV.AER KAPC FE 24 :il 3 143 57 eo 1 2 .08 0 255 450 SO ?5 III ff - J (21 030.1 63 200 v m oms u j - menu umnost _ t» MUH» « ® NE 26 111 e- 0" ' 94.59 735 4.52 52,00 450 8,58 PO 27 III s 323 129 134 7 6 .80 0 17 ORRAiA 1 KOTOR Ali ?6 %AER KAFC TO 28 lli 140 265 130 24b 59 700 116 ,60 255 5,30 48.10 515 9.55 * 0SRKT8VALA cca 16 UR IE 2 UT0RJA Ali SR 29 III 119 271 138 72? 55.400 51 V. AERACIJSKE KAPACITETE ĆE 30 III 43 311 174 157 33 400 (136, 00 ) 270 6,30 42,90 645 12,10 PE 31 Hi o- «• ■ ' l .38703 ) 154 800 94.17 280 6.25 44,80 545 10.97 S SO 1 IV 9 V ■ ' NE 2 IV Z 0- 76,80 285 5.93 48.00 425 0,75 33,20 '/• ŽARIINA IZ608A BI0C0Ć BLATA PO 3 IV 74 «- 74 11 830 TO 4 IV. 146 3(4 140 272 58 500 ŽARILNI OSTANKI BI IIŠKE6A 81 ATA-. SR S IV. 143 241 96 239 64 600 170 ,00 3G5 6,97 41,00 585 10,50 70,20 V. CE 6 IV 125 327 131 250 49 700 9 6 .03 360 7,70 50,00 930 14.05 i 70.70% rPE 7 IV. + * / 1 (56.830) 137.100 86,90 250 5,80 0 ■Pn1 25o > vrednosti v/c - faktorja in vrste agregata pri neplastificiranem in plastifikatorja® DELTA-CEMENTOL-om plastificiranem betona plastične konsistence (indeks po Vebe-ju ca. 3 do 4). Označb betona , Agregat Cement 0,2 % DELTA . 3EMENT0Lprodec drobi j e nec K&DU& V-bp-m 1 X 2 ° WKBmm .... silil 3 - J u ° 0,45 0,50 0,55 0,60 0,65 0,75 m ogTflm čt« 6: Odvisnost vsebnosti cementa od Diagram žt. 7: Vpliv plastifikatorja DELTA-CEMENTOLA na 28 dnevno tlačno trdnost otrdelega betona pri konstantni vsebnosti cementa in konsistenci svežega betona (znižanje vsebnosti vode zaradi' dispergivnega učinka plastifikatorja) LA omogočeno občutnejše znižanje količine ce­ m enta p ri betonih iz prodnatega agregata kot pri betonu iz drobljenega agregata, za doseganje iste stopnje konsistence. P ri betonu iz prodnatega agre­ gata se je znižanje vsebnosti cementa gibalo med ca. 20 in 50 kg/m3 v odvisnosti od vrednosti v/c faktorja, medtem ko je ta količina pri betonu iz drobljenega agregata znašala ca. 20 do 30 kg/m3. P lastifikator DELTA-CEMENTOL je namenski dodatek za izboljšanje lastnosti svežega betona. Sprem em ba lastnosti svežega betona pa bistveno vpliva tudi na spremembo lastnosti otrdelega betona. V diagram u št. 7 je prikazan vpliv plastifici­ ran ja svežega betona z 0,3 % DELTA-CEMENTO­ LA na 28-dnevno tlačno trdnost otrdelega betona. Konsistenca svežega betona je bila pri neplastifi­ ciranem in plastificiranem betonu približno enaka (indeks po Vebeju ca. 4). P ri preiskanih betonih je ostala vsebnost cementa in konsistenca nespre­ menjena, medtem ko je plastificiranje omogočilo znižanje vode za 10 °/o. Rezultati tlačnih trdnosti betona izkazujejo velik prirastek zaradi plastifici­ ranja, kar je rezultat redukcije vrednosti v/c fak­ to rja in dispergivnega efekta plastifikatorja. Če vpliv redukcije vrednosti v/c faktorja izlo­ čimo in ugotavljamo samo učinek dispergivnega efekta plastifikatorja, potem vidimo, kot je raz­ vidno iz diagram a št. 8, da znaša ta prirastek tlač­ ne trdnosti betona pri 28-dnevni starosti v celot­ nem območju preiskovanih v/c faktorjev ca. 10 do 20 % glede na vrednosti, dobljene pri neplastifici­ ranem betonu. Diagram št. 8 ; Vpliv plastifikatorja DELTA-CEMENTOLA na 28- dnevno tlačno trdnost otrdelega betona pri konstantni konsistenci in vrednosti v/c faktorja (dispergivni učinek) Zaradi sprememb v struk turi cementnega kamna, ki nastanejo zaradi efekta disperzije pla­ sti fikator j a DELTA-CEMENTOLA, je otrdeli b e ­ ton odpornejši tudi proti škodljivim atmosferskim vplivom. V tabeli št. 11 je prikazan vpliv plastificira- n ja betona na vodotesnost otrdelega betona. Re­ zultati izkazujejo, da je neplastificirani beton dane sestave vodopropusten že pri delovanju vodnega pritiska 1 atm, medtem ko je z 0,1 °/o DELTA-CE­ MENTOLA plastificirani beton vodopropusten šele 1 pri delovanju vodnega pritiska 3 atm. Drugi pri­ mer pa prikazuje povečanje stopnje vodotesnosti otrdelega betona zaradi plastificiranja od delova­ nja vodnega pritiska 3 atm na 7 atm. ^ S esta v a sv ežeg a b eton a cem en t vrsta § s o 2 i oznaka ■° MS a > > 3 '«H PC 20p 350 250 0,65 Trbovlje 250 0,65 PC 10z 350 450 0,45 Split 420 0,45 M aksim alna v iš in a prod iranja vo d e J.0 s S e S Š s ■4JCÖ CÖ % W§ co ° w u 17 cm 20 20 0,1 6 13 20 — 9 13 18 0,2 2 9 14 Tabela št. 11: Vodotesnost otrdelega betona z in brez dodatka p lastifikatorja DELTA-CEMENTOLA Povečanje stopnje vodotesnosti pa obenem predstavlja tudi povečanje odpornosti proti vpli­ vom zmrzovanja in odtaljevanja, s tem pa seveda obstojnosti in trajnosti otrdelega betona. Plastifikator DELTA-CEMENTOL je izdelan na organski osnovi in v svoji sestavi ne vsebuje sestavin, ki bi korozijsko delovale na vgrajeno armaturo. Rezultati preiskav nagnjenosti otrdelega betona h korozijskim vplivom na arm aturo v be­ tonu, prikazani v diagramu št. 9 pa izkazujejo, da je zaščita arm ature v betonu zaradi plastificiranja še boljša. 4.42 Namen uporabe Plastifikator DELTA-CEMENTOL je osnovni dodatek betonu, ki se uspešno uporablja pri vseh vrstah betona, od najm anj pa do najzahtevnejših, kot samostojni dodatek ali pa v kombinaciji z dru- gonamenskimi dodatki (ALFA-, BETA- in GAMA- CEMENTOL). Namenjen je predvsem za izboljša- Potencial mV Diagram št. 9: Zaščitna sposobnost betona z dodatkom plastifikatorja DELTA-CEMENTOI^ za armaturo pred korozijo . nje določenih lastnosti svežega betona (dispergivni efekt, znižanje vrednosti v/c faktorja ali znižanje vsebnosti cementa, sprememba konsistence itd.), ki neposredno (zvišanje mehanske trdnosti) ali po­ sredno (povečanje obstojnosti proti atmosferskim vplivom) vplivajo na izboljšanje določenih poka- zalnikov kvalitete otrdelega betona. P rim arni namen uporabnosti DELTA-CEMEN- TOLA je v izboljšanju plastičnosti svežega betona. S tem je omogočeno lažje in hitrejše pripravljanje svežega betona in kar je najvažnejše, lažje in kva­ litetnejše doseganje homogenosti svežega betona. Ti učinki so izkoriščani pri p riprav ljan ju vseh vrst betonov ne oziraje se na sestavo svežega betona (visoka ali nizka vsebnost cementa), način trans­ porta (klasičen transport, črpalne naprave) ali vgrajevanja (vibriranje, revibriranje). P lastifikator DELTA-CEMENTOL učinkuje v prim eru povečane dozacije (0,5 do 2 % vsebnost cementa) na vezanje cementa v svežem betonu kot zavlačevalec. S povišanjem količine p lastifikatorja se močno podaljšuje začetek vezanja svežega beto­ na, ki lahko v določenih prim erih znaša tudi več dni. K er pa je učinek zavlačevanja zelo odvisen od sestave cementa, sestave svežega betona te r od tem peraturnih pogojev betona in okolice, je potreb­ no točno dozacijo določiti eksperimentalno za vsak prim er posebej. P raktični poskusi so pokazali, da tudi daljše zavlačevanje začetka vezanja svežega betona ne vpliva negativno na kakovost otrdelega betona. 4.43 Dozacija Količina plastifikatorja DELTA-CEMENTOLA se lahko, v odvisnosti od lastnosti osnovnih m ate­ rialov (cement, agregat) ter od sestave svežega be­ tona, za doseganje enakih učinkov delno spremi­ nja, vendar se običajno giblje m ed 0,1 in 0,3 °/o (0,1 do 0,3 kg na 100 kg cementa) glede na dozirano količino cementa. Če se dozacija plastifikatorja po­ veča, kot je tolmačeno v poz. 4.42, na vrednosti od 0,5 do 2,0 % na težo cementa, potem deluje DEL­ TA-CEMENTOL kot zavlačevalec. P ri volumskem doziranju DELTA-CEMENTO­ LA je treba upoštevati njegovo naslednjo speci­ fično težo: DELTA-CEMENTOL 1,230 g/ml 4.5 ETA-CEMENTOL, plastoaerant 4.51 Lastnosti P lastoaerant ETA-CEMENTOL je tekočina, ki na fizikalni osnovi vpliva na lastnosti svežega in otrdelega betona. Je dodatek betonu, ki združuje učinke p lastifikatorja in m ikroaeranta. Z zniževanjem površinske napetosti vode v sveži betonski mešanici omogoča močno omoči j i- vost zrnc cem enta in agregata, z uvedbo stabilnih m ikropor pa lahko ugradljivost in kar je najvaž­ nejše, časovno obstojnost in trajnost otrdelega be­ tona. Plastificiranje svežega betona z zniževanjem površinske napetosti vode in uvajanje m ikropor v svežo mešanico omogoča pripravljanje svežega betona z nižjimi vrednostm i v/c faktorjev p ri sicer nesprem enjeni vsebnosti cementa in konsistenci svežega betona. V diagram u št. 10 je kom parativno prikazana odvisnost količine cementa, potrebne za 1 m2 v. b., od vrednosti v/c faktorja za plastičen beton (indeks po Vebeju ca. 4) pripravljen z agregatom iz apnen­ čevega drobljenca. Iz grafično obdelanih rezulta­ tov je pri m ikroaeriranem betonu očiten zelo velik učinek plastificiranja, ki se odraža v znižanju ko­ ličine cementa v svežem betonu pri sicer nespre­ m enjeni konsistenci. K er pa je doseganje iste stop­ n je konsistence in količine por v svežem betonu zelo odvisno od vsebnosti cementa v svežem beto­ nu, je bilo potrebno z zviševanjem vrednosti v/c fak to rja (zniževanje vsebnosti cementa) količino plastoaeranta ustrezno zniževati (od 0,3 %> pri vsebnosti cementa 450 kg/m3 na 0,1 °/o p ri vsebno­ sti cementa 210 kg/m3), da je ostala konsistenca (indeks po Vebeju ca. 4) in vsebnost m ikropor (ca. 5,5 vol. %>) nespremenjena. Ena od zelo pomembnih lastnosti m ikroaeri- ranega svežega betona je v znižanju nagnjenosti svežega betona k m akrosegregaciji med p rip rav lja­ njem, transportom in vgraejvanjem te r k naknadni sedim entacijski m ikrosegregaciji že vgrajenega be­ tona. S tem je omogočeno kvalitetnejše transporti- ran je in vgrajevanje svežega betona, predvsem pa Cement: Anhovo PC 25z 4-50 Agregat: apnenčev drobijeneč Diagram št, 10: Odvisnost vsebnosti cementa od v/c faktorja pri neaeriranem in s plastoaerantom ETA-CEMENTOL-om mikroaeriranem betonu plastične konsistence (indeks po Vebe-Ju ca. 3 do 4). hitrejša in lažja površinska finalizacija vgrajenega svežega betona. Plastoaerant ETA-CEMENTOL uvaja v sveži beton stabilne mikropore, katerih količina se v od ­ visnosti od načina in tra jan ja manipulacije, od ja­ kosti vibrirnih sredstev ter od načina in trajanja v ibriranja svežega betona lahko zniža do največ 1 vol. %. Zaradi tega je potrebno količino por, ki jih ugotovimo v svežem betonu neposredno po za- mešanju, projektirati za ca. 1 vol. °/o višje. Z uvajanjem mikropor v otrdeli cementni ka­ men, predvsem pa z njihovo velikostjo in razpore­ ditvijo, se spreminja struk tura cementnega kamna in s tem lastnosti otrdelega betona. Kot prikazu­ jejo rezultati iz strokovne literature in lastne iz­ kušnje, je optimalna vsebnost mikropor v otrde­ lem betonu ca. 3,5 do 5,5 vol. %>, vendar mora biti najm anj 1,5 vol. °/o mikropor manjših od 0,30 mm. Faktor oddaljenosti, ki predstavlja povprečno vred­ nost vsakokratne največje oddaljenosti točke ce­ m entnega kamna od roba zračne pore, sme za be­ tone, ki morajo biti odporni proti delovanju m ra­ za in soli, po nemških predpisih znašati največ 0,20 mm. V tem prim eru omogočijo uvedene mikro­ pore v otrdelem betonu odpornost betona proti zmrzovanju-odtaljevanju, povečajo stopnjo vodo- tesnosti, odpornosti proti izluževanju in močno S lik a št. 2: M ikropore v o trd e lem b eton u , uved en e v svež i b e to n z uporabo p la sto a era n ta ETA-CEM ENTOLA (65 X p o v e ­ čan je) prekinjajo kapilarne pore, s tem pa zmanjšajo ka­ pilarne srke. Uporaba plastoaeranta ETA-CEMEN­ TOLA omogoča uvajanje mikropor v otrdeli beton po obravnavanih kriterijih. Iz slike št. 2 je razvi­ den razpored m ikropor v otrdelem betonu, ki so bile uvedene s pomočjo plastoaeranta ETA-CE- MENTOLA. Kot rečeno vpliva uvedba mikropor v otrdeli beton na spremembo strukture cementnega kamna, s tem pa na spremembo lastnosti otrdelega betona. Glede na to, da morajo biti tehnično vodotesni betoni brez uporabe dodatkov betonu pripravljeni s sorazmerno nizkimi vrednostmi v/c faktorjev, pa prav strukturalne spremembe cementnega kamna z uvedbo plastoaeranta ETA-CEMENTOLA omo­ gočajo pripravljanje svežega betona z višjimi vred­ nostmi v/c faktorjev in s prav tako stopnjo vodo- tesnosti. V tabeli št. 12 so komparativno prikazani re­ zultati preiskav vodotesnosti otrdelega betona z in brez dodatka ETA-CEMENTOLA. Iz rezultatov je razvidno, da je beton brez dodatkov vodopropusten (prodor vode nad 12 cm) že pri pritisku 1 atm, medtem ko je beton z dodatkom 0,1 °/o ETA-CE­ MENTOLA vodotesen tudi pri delovanju vodnega pritiska 7 atm. S esta v a sv ežeg a b e ton a M aksim alna v iš in a prod iranja v o d e cem en t tn _ »4 O i H < Z ^ mo e S £ vrsta O £c _e - ° üjO 1 N o O S ' U ca ca co •4->ca c— označba u cm PC 20p 350 250 0,65 — 0,50 17,0 20,0 20,0 Trbovlje 250 0,65 0,10 4,10 0,5 3,0 8,0 PC 25z 450 300 0,49 — 0,75 0,0 0,7 4.0 Anhovo 300 0,45 0,17 4,75 0,0 0,0 0,4 Tabela št. 12 : Vodotesnost otrdelega betona z in brez dodatka p lastoaeran ta ETA-CEMENTOLA Dolgotrajne preiskave betona na odpornost proti zmrzovanju-odtaljevanju (do 200 ciklusov zmrzovanja p ra — 20° C in odtujevanja pri + 20° C) so pokazale, da je beton z dodatkom ETA- CEMENTOLA odpornejši proti tem vplivom kot neaerirani beton. Rezultati preiskav E-modula be­ tona, prikazani v tabeli št. 13 izkazujejo, da je pri S esta v a sv ežeg a beton a E -m od uli v 1000 kp /em * pri n ap etosti 55 kp/cm* cem en t ETA- S tan je in sta ro sti b eton a pri p re isk av i v so b n o st v /c CEMENTOL poroznost su h o vo d o - 50-kratno 100-kratno vrsta fak tor z a sičen o st zm rzovan je zm rzo v a n je k g /m s tež. — •/. vo l. — % 28 dni 90 dn i 120 dn i 255 dn i PC 20p 350 T rbovlje 300 0,50 0,1 2,7 314 338 349 287 PC 20p 350 Trbovlje 250 0,65 0,1 4,1 278 275 300 — PC 20o 350 Beočin 235 0,58 0,2 5,6 239 255 280 296 PC 20o 350 Beočin 260 0,53 0,2 4,4 264 289 309 333 Tabela št. 13: O dprtost različnih vrst m ikroaeriranih betonov z dodatkom p lastoaeranta ETA-CEMENTOLA proti zm rzovanju-odtaljevanju m ikroaeriranem betonu vrednost E-modula po 50 oziroma 100 ciklusih zmrzovanj a-odtaljevan j a na­ rasla za ca. 10 do 15 °/o glede na začetno m eritev v vodozasičenem stanju. To potrjuje, da je beton zelo odporen proti mrazu. V prim eru, da je m ikroaerirani beton izpo­ stavljen visokim vodnim pritiskom, takoj nato pa vplivom zm rzovanja-odtaljevanja, je z mehaniz­ mom uvedenih m ikropor v beton zagotovljena n je­ gova obstojnost. Za to ugotovitev je bil izdelan be­ ton z vrednostjo v/c faktorja 0,57 in vsebnostjo cementa 260 kg/m3 te r z umetno uvedeno količino 4 °/o m ikropor s pomočjo ETA-CEMENTOLA. V kasnejšem obdobju je bil beton potopljen pod vodo in p ri starosti betona 180 dni popolnoma za­ sičen z vodo. Tako zasičene prizme so bile nato vakuum irane pri podtlaku 55 mm Hg, takoj nato pa izpostavljene vodnemu pritisku 7 atm v obdobju 24 ur. Prizm e so bile izpostavljene 200 ciklusom zm rzovanja-odtaljevanja. Rezultati preiskav, zbra­ ni v tabeli št. 14 izkazujejo, da je vrednost E,modu­ la še vedno naraščala, kar potrjuje, da je m ikro- S e s ta v a sv ežeg a b eton a E -m od u ll v 1000 k p /cm ! p r i n a p eto sti 55 k p /cm ! cem en t vrsta PC 20p 350 Trbovlje S ta n je in sta ro sti b e ton a p r i p re isk a v i v seb n o st v /cfa k to r CEM ENTOL p orozn ost su h o su h o v o d o za s ičen o 200-kratnozm rzo v a n je - k g /m J tež . — »/o vo l. — •/« 28 dn.i 90 dni 180 dni o d ta liev a n je 380 dn i 26 0 0 ,57 0 ,2 4 ,0 2 1 9 2 48 2 85 301 Tabela št. 14: O dpornost betona p ro ti zm rzovanju-odtaljevanju , ki je b il m ik roaeriran s pomočjo ETA-CE­ MENTOLA. Beton je bil pred zm rzovanjem vakuum iran p ri podpritisku 55 m m H g in takoj nato zasičen z vodo p ri p ritisk u 7 atm aerirani beton, ki je bil izpostavljen izredno ostrim pogojem, odporen proti vplivom zmrzovanja-od­ taljevanja. V tabeli št. 15 so prikazani rezultati tlačnih trdnosti otrdelega betona, izdelanega z in brez do­ datka ETA-CEMENTOLA. Iz rezultatov je razvid­ no, da je vpliv m ikropor na znižanje tlačne trdno­ sti otrdelega betona očiten p ri sicer nesprem enje­ nem v/c fak torju in p ri sprem enjeni konsistenci svežega betona (beton pod zap. št. 3), oziroma da ostane tlačna trdnost ista ali se še celo poveča pri sicer isti količini cementa in isti konsistenci, ven­ dar p ri sprem enjeni vrednosti v/c faktorja (betona) pod zap. št. 1 in 2) glede na etalonski beton brez uvedenih mikropor. Zadnje obravnavani prim er je v gradbeni praksi najpogostejši, ker se z uporabo ETA-CEMENTOLA želi predvsem izboljšati last­ nosti otrdelega betona p ri sicer običajno praktici­ ran i plastični konsistenci svežega betona (indeks po Vebeju ca. 2~5). S esta v a sv ež e g a b e to n a T lačn a trd n ost cem en t vrsta v seb n o st v /c fa k to r E TA - CEMEN­ TOL p o ro zn o st k o n s i­ s te n c a p o V eb e ju 7 s ta ro st b e to n a v d n ev ih 28 56 90 ozn ačb a k g /m ’ - •/o ®/o in d ek s k p /cm s PC 25z 450 300 0,49 — 0,75 3,5 324 449 470 474 Anhovo 300 0,45 0,17 4,75 3,0 402 494 505 519 PC 20p 350 300 0,55 — 0,57 6,3 191 353 — — T rbovlje 300 0,50 0,05 3,60 6,0 167 319 — — PC 20p 350 250 0,55 — 0,50 12,2 152 240 271 300 Trbovlje 250 0,55 0 ,1 0 2,60 8 ,6 121 189 231 245 T abela št. 15: T lačna trdnost otrdelega betona z dodatkom p lastoaeran ta ETA-CEMENTOLA in brez dodatka Plastoaerant ETA-CEMENTOL je izdelan na organski osnovi in v svoji sestavi ne vsebuje sesta­ vin, ki bi korozijsko delovale na arm aturo v otrde­ lem betonu. Kom parativne preiskave betona z 0,2 %> ETA-CEMENTOLA in betona brez dodatka na nevarnost korozijskih učinkov na arm aturo v otrdelem betonu so pokazale, da je arm atura v m i­ kroaeriranem betonu glede na neaerirani beton celo bolje zaščitena. Grafični prikaz poteka polari- zacijskih krivulj teh kom parativnih preiskav je prikazan v diagram u št. 11. 4.52 Namen uporabe Uporaba plastoaeranta ETA-CEMENTOLA se deli na dve področji in sicer na spremembo lastno­ sti svežega te r otrdelega betona. Zaradi uvedbe določene količine mikropor, katerih velikost je p re­ težno m anjša od 0,300 mm, omogoča za priprav lja­ nje svežega betona uporabo agregata, pri katerem je delež zrn pod 0,2 mm deficitaren. Tak beton je k ljub m anjši količini finih delcev v betonu lahko vgradljiv in površinsko obdelaven. A 100 90 CVJ g 80N<^ 70 cö 'S 60 ■p « 50 1 40 O c5 30 20 10 brez dodatka — 0,2 % ETA-CEMENTOL-;; Cement: PC 550 Trbovlje Agregat: kremenčev pesek D , n v/c faktor: 0,44- / r / t - 1 7 T n — -500 -400 -500 -200 -100 O 100 200 500 400 500 600 ?00 800 W Potencial mV Diagram št. 11: Zaščitna sposobnost betona z in brez dodatka plastoaeranta ETA-CEMENTOI^ * za armaturo pred korozijo . Ker mikropore v svežem betonu močno zmanj­ šajo nagnjenost svežega betona k segregaciji, isto­ časno pa olajšajo manipulacijo, je mikroaeriranje betona zelo prim erno pri transportu z običajnimi kamioni (zaradi zm anjšanja nagnjenosti k segre­ gaciji) kakor tudi pri črpanem betonu (povečan »drsni« učinek betona). Sprememba lastnosti svežega mikroaeriranega betona odločilno vpliva na izboljšanje lastnosti otrdelega betona. Glede povečane odpornosti proti atmosferskim vplivom, predvsem proti zmrzova- nju-odtaljevanju, vplivom delovanja soli in povi­ šanju stopnje vodotesnosti, je m ikroaeriranje be­ tona potrebno predvsem tam, kjer je le-ta izpostav­ ljen naštetim vplivom, tj. v hidrogradnji, cesto­ gradnji, pri gradnji letališčnih stez, pri betonira­ nju vidnih betonov v visokih gradnjah itd. Z ozi­ rom na to, da je spričo uvedbe mikropor v beton omejeno doseganje visokih tlačnih trdnosti otrde­ lega betona, seveda v odvisnosti od kakovosti upo­ rabljenega cementa, je uporaba plastoaeranta ETA- CEMENTOLA priporočljiva do zahtevane tlačne trdnosti betona 450 kp/cm2 (MB 450). Uporaba ETA-CEMENTOLA je priporočljiva tudi pri izdelavi lahkih betonov iz ekspandirane gline (keramzit), k jer predstavlja prav cementni kamen šibko točko v pogledu toplotne izolativno- sti. Z uvedbo m ikropor v cementni kamen se ob­ stoječi »toplotni mostovi« delno zmanjšajo, betoni pa postanejo obenem tudi odpornejši proti škodlji­ vim atmosferskim vplivom. Istočasno pa mikroaeri- ran i keram zitni beton ni toliko nagnjen k segre­ gaciji, kar je p ri neaeriranem keramzitnem betonu pogost slučaj. M ikroaeriranje prednapetega betona zaradi prem ajhnega poznavanja njegovih vplivov na leze­ nje otrdelega betona brez kompleksnejših pred­ hodnih preiskav ni priporočljivo. K er je plastoaerant ETA-CEMENTOL občut­ ljiv na nizke tem perature, je izdelan v dveh inači­ cah in sicer letni in zimski ETA-CEMENTOL. Lastnosti enega in drugega so popolnoma iste, le da letni ETA-CEMENTOL pri tem peraturah pod O0 C zmrzne, medtem ko zimski ETA-CEMENTOL ne zmrzne. Zmrznjen letni ETA-CEMENTOL izgubi po odtalitvi lastnosti m ikroaeranta. V prim eru, da je poleg m ikroaeriranja svežega betona potrebno tudi pospeševanje strjevanja be­ tona, potem se ETA-CEMENTOL lahko uporablja v kombinaciji s pospeševalcem ALFA-CEMENTO- LOM, vendar je potrebno paziti p ri doziranju v m e­ šalnik na naslednji vrstni red: najprej se dozira razredčen ALFA-CEMENTOL, takoj za njim pa še ETA-CEMENTOL. V tem prim eru učinki enega in drugega dodatka ne bodo izostali. 4.53 Dozacija Količina plastoaeranta ETA-CEMENTOLA, ki je odvisna od številnih vplivnih činiteljev, se obi­ čajno giblje med 0,1 in 0,3 °/o (0,1 do 0,3 kg na 100 kg cementa) preračunano na težo cementa. K er se poroznost svežega betona lahko sprem inja že z zelo majhno spremembo sestave svežega betona oziroma količino doziranega ETA-CEMENTOLA, je potrebno za vsako sestavo in za vsak betonarski mešalnik predhodno in tekoče mersko kontrolirati poroznost svežega betona s porozimetrom. P ri volumskem doziranju ETA-CEMENTOLA je potrebno upoštevati njegovo naslednjo specifič­ no težo: ETA-CEMENTOL, letni 1,00 g/ml ETA-CEMENTOL, zimski 0,97 g/ml 4.6 KONTRASOL, sredstvo za zaščito in nego strjujočega se betona in cementnih estrihov ter malt 4.61 Splošno Kmalu po vgraditvi svežega betona v kon­ strukcijo je treba poskrbeti za zadostno vlažnost površin strjujočega se betona v obdobju ca. 7 dni. S tem preprečim o prehitro izsuševanje strjujočega se betona, površinsko »prežganje« betona in nasta­ nek razpok, ki omogočijo vlagi in zraku pogosto dostop do arm ature. Ker pa je običajna klasična nega strjujočega se betona draga, še posebno pri določenih vrstah gradnje, kot so ceste, letališčne steze, krovne plošče, kanalske obloge, itd., je ta način nadomeščen z membransko zaščito strjujoče­ ga se betona, ki jo tvori KONTRASOL. 4.62 Lastnosti KONTRASOL je lepljiva barvna ali brezbarv­ na tekočina, ki im a to lastnost, da se dobro sprime z vlažnim betonom in ustvari koherentni film. Film, ki je nanesen na površino betona, je kontinuiren, fleksibilen, brez razpok ali mehurčkov v obdobju najm anj 7 dni. S tem ščiti beton pred prehitrim iz­ suševanjem, ko je le-ta izpostavljen soncu, vročini in vetru. Film, ki ga tvori KONTRASOL na po­ vršini betona je nestabilen in razpade po 2 do 3 tednih zaradi atm osferskih ali m ehanskih vplivov. 4.63 Namen in način uporabe KONTRASOL lahko uporabljam o povsod tam. k jer želimo zaščititi sveže betonske površine pred vplivi vetra in sonca. To so kot že rečeno cestišča, letališčne steze, krovne plošče, kanalske obloge, velike površine cementnih estrihov ali m alt itd. V visokih g radn jah je uporaba KONTRASOL A U D K 666.972.16 G R A D BE N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 12, STIL 333—340 Alojz Sever: CEMENTOLI, SREDSTVA ZA IZB O LJŠA N JE LASTNOSTI BETONA Članek podrobno obravnava dodatke betonu, ki jih proizvaja kem ijska in d u strija S rpenica in je n ji­ hovo skupno trgovsko im e CEMENTOLI (Alfa, Beta, Gama, Delta, E ta) in KONTRASOL. To so sestavine, nam enjene za izboljšan je kvalite te svežega in o trdele­ ga betona, za zaščito in nego svežega in otrdelega be­ tona, cem entnih ta ln ih oblog in m alte. Podane so teh ­ nične značilnosti in recepture, kakor tu d i načini do­ ziran ja. tudi prim erna, vendar m orajo biti tisti deli, k jer se nadalju je z betoniranjem, neposredno pred nadaljevanjem betoniranja očiščeni. KONTRASOLA ni potrebno redčiti. Na povr­ šino betona ga nanašamo ročno ali strojno z briz­ galkami. Z nanašanjem pričnemo šele tedaj, ko na površini svežega betona ni več proste površinske vode, ko površina betona postane »mat«. Za učinkovit prebrizg 1 m2 površine betona potrebujemo, v odvisnosti od zunanjih tem peratur naslednje, v tabeli št. 16 prikazane, količine KON­ TRASOLA. P o treb n a k o lič in a K O N T R A SO L A za obrizg T em p eratu ra o k o lic e 1 m 1 b e to n sk e p o v ršin e g /m ! • C 175 5 do 10 195 11 do 20 230 21 do 30 280 nad 30 T abela št. 16: Po trebna količina KONTRASOLA za obrizg 1 m* betona v odvisnosti od tem peratu re okolice V zimskem obdobju zaščito betona s KONTRA- SOLOM ne priporočamo. 4.64 Posebni pogoji KONTRASOL je vnetljiva tekočina, zato je potrebno posebej paziti, da ne pride v stik z od­ prtim ognjem. U DC 666.972.16 G R A D B E N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) N R . 12, P P . 333—340 Alojz Sever: CEMENTOL PRODUCTS, MEANS FOR IMPROVEMENT OF CONCRETE QUALITIES T he pap e r trea ts in deta il th e additives of concrete w hich are m ade by chem ical industry S rpenica and th e ir common com mercial m arks a re CEMENTOLS (Alfa, B eta, Gama, Delta, Eta) and KONTRASOL. These a re com pounds destined for quality ’s im prove­ m en t of fresh and hardened concrete, KONTRASOL is com pound fo r protection and en tertain ing of fresh and hardened concrete, cem ent flooring p laste rs and m or­ ta r. The technical d a ta and recipes a re given as w ell as th e dosing m anners. iz naših kolektivov ŠTEPANJSKO NASELJE V LJUBLJANI — PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV V oktobrski številki GLASILA, časopisa SGP »STAVBENIK«, K oper je pod gornjim naslovom ob­ jav ljen sestavek, ki seznanja bralce s pripravam i za graditev S tepanjskega naselja v L jubljani. Iz sestavka povzemamo: V oktobru 1970. le ta je bil sklenjen Sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju p ri graditvi stano­ vanjske soseske STEPANJSKO NASELJE. K tem u sporazum u je pristopilo PZ IMOS, katerega član je tu d i naše podjetje. V okviru nalog, sprejetih s spora­ zumom, je IMOS prevzel izdelavo vse investicij sko- tehnične dokum entacije — in izgradnjo vseh objektov v tej soseski. Znotraj IMOS pa je bila poverjena n a­ loga izdelave projektov projektivno konstrukcijskem u b iro ju našega podjetja. B istvena naloga je b ila pro­ je k tira ti taka stanovanja in objekte, da bo zagotov­ ljena racionalna gradnja objektov s sodobno in d u strij­ sko tehnologijo, z zagotovljeno uporabno vrednostjo stanovanj in naselja kot celote. Potem, ko so bili znani zasnova zazidave naselja in okvirni gabariti objektov, so naši p ro jek tan ti v za­ četku 1972. leta pričeli s študijo idejnih zasnov sta ­ novanj. Naloga je bila znatno otežkočena, ker so pro­ jek tan ti m orali upoštevati zelo natančne dim enzional­ ne standarde te r stroge okvire racionalnosti zasnove. Bilo je potrebno -izdelati idejne zasnove stanovanj različnih velikosti in v objektih z različno orientacijo te r v številnih varian tah . Vse varian te so sproti po­ sredovali v pregled in odobritev Operativnemu vod­ stvu kot posebnem u strokovnem u telesu, sestavljenem iz zastopnikov vseh udeležencev v tem poslu. Idejn i p ro jek ti so bili izdelani za gradnjo objek­ tov s tehnologijo litega betona v tunelskih opažih. Ta tehnologija je b ila spreje ta kot enotna tehnologija g radnje vseh članov IMOS. P ri p ro jek tiran ju so p-rav zaradi opažev nastopile dodatne težave, k er so se -po­ sam ezna podjetja odločila nabaviti tunelske opaže dveh različnih tipov in sicer Hünnebeck in Outinord. Zato ie b ilo potrebno uskladiti zasnove objektov tako, da je bila omogočena racionalna uporaba opažev teh tipov. Spomladi 1973 so naši projektanti pričeli z izde­ lavo glavnih projektov. V prv i fazi je predvidena grad­ n ja 22 štirinadstropnih blokov (K + P + 4) in 2 stolpnic (K + P+13) s skupno 870 stanovanj. Za gradnjo vseh teh objektov je bilo potrebno izdelati glavne projekte petih različnih objektov »tipične lamele« z variantam i kleti za vsako posam ično lokacijo. K ot posebnost p ro jek tiran ih objektov velja ome­ n iti še njihovo visoko stopnjo toplotne zaščite. P ostav­ ljena je bila nam reč projektantom zahteva, naj bi se za vse stanovanjske objekte STEPANJSKEGA NA­ SELJA pro jek tira la obdelava fasad in sten tako, da bi znašala m aksim alna top lo tna prevodnost 0,55 kcal/m 2 k °C. To pomeni d vak ra t boljša toplotna zaščita, kot to predvidevajo m inim alni pogoji za zidanje stanovanj­ skih hiš. Na podlagi posebne študije Gradbenega centra S lovenije je bilo ugotovljeno, da se p ri taki toplotni zaščiti doseže optim alno razm erje med stroški izvedbe izolacije in stroški instalacije ogrevanja oz. ogrevanja samega. V sekakor je to bistveni prispevek k racionalni gradnji. Za izvedbo sam e izolacije je bil sprejet p red ­ log naših pro jek tan tov , ki so predvideli toplotno za­ ščito zunanjih sten po sistem u »DRYVIT«, tj. kom bi­ nac ija sloja stiropora s plastično mrežico »dryvit« in s plastičnim ometom. Sistem 'je enostavne izvedbe in izolacijsko tud i preizkušen. P ro jek ti so izdelani in so že bile zasajene tudi p rve lopate. Sedaj je na v rsti gradbena operativa. DOGRAJENA JE L FAZA EASC V KOPRU Ekonom sko-adm inistrativni šolski center (EASC) je bil v svoji I. fazi dograjen več kot 3 mesece pred možnim rokom, če upoštevam o skoraj za 1/3 več in dodatnih del, kot pa jih je bilo po pogodbi. Komisija za tehnični pregled objekta ni ugotovila nobenih bistvenih napak pri gradnji, zato je bilo lahko takoj izdano uporabno dovoljenje in pouk se je začel točno n a predvideni dan. Tako je bilo zadoščeno želji investitorja skupščine občine Koper, da bi se pouk v novem šolskem letu začel v novih prostorih. Skupščina občine K oper se trud i, da bi omogočila začetek gradnje II. faze še v tem letu, konec pa na­ slednjega leta. K er sta investito r in vodstvo šole zelo zadovoljna, da je bil novi tra k t tako h itro zgrajen, kaže, da bodo tudi preostala dela na tem objektu zaupali SGP »Stavbenik« Koper. POSLOVNO-STANOVANJSKI CENTER SEMEDELA VI — KONČNO ZAČETEK GRADNJE Na skrajnem robu Semedele v K opru raste jo zad­ nji objekti, p redvideni za ta del naselja. Skoraj zgrajena sta dva stanovanjska bloka z 48 stanovanji, tik pred pričetkom gradnje p a je še tro je stolpnic s 144 stanovanji. V tem predelu bodo stanovalci Sem e­ dele dobili tudi nekatere prepotrebne ustanove in t r ­ govsko središče. Mied drugim bo to splošna in zobo- zdravniška am bulanta, lekarna, frizerski salon, -samo­ postrežba, bife, idr. Že p ri načrtovanju zazidave okoliša Sem edele VI so projektanti in u rban isti predvideli, da se na najbolj ugodni točki vsega naselja postavi preskrbovalni cen­ ter. N aselje je raslo, vendar z gradnjo oskrbovalnega centra še vedno nism o pričeli. Razlogov za to je bilo več. Ravno v tem času je stopil v veljavo zakon o 30 «/o pologu za gradnjo negospodarskih investicij. In ­ vestitor ni imel še teh dodatnih finančnih sredstev. P rvi razgovori s potencialnim investitorjem so se pričeli že feb ruarja 1969. Aprila 1969. leta pa je bila sklenjena pogodba za izdelavo gradbenih in inštala- c 'iških projektov sam opostrežne trgovine. Pogodbeni okvirni program je predvideval trgovski objekt neto površine 400—450 m5. P ro jek tan ti STAVBENIKA so takoj nričeli z delom te r so v enem mesecu predali investitorju arh itektonski p ro jek t objekta in p ro jek t tem eljenja. V pričakovanju lokacijske dokum entacije za po­ sl ovno-stanovanj-ski center Semedela VI, na katerega območju se nahaja tu d i samopostrežna trgovina, se je razprava o predloženih načrtih zavlekla do konca leta 1969. P ro jek ti so b ili dopolnjeni s pripombami, ki jih je dal investitor v jan u arju 1970. Septem bra 1970 je bila potrjena lokacijska dokum entacija. K m alu potem ie bil sprem enjen koncept zazidave tega področja. Naročena je b ila izdelava nove lokacijske dokum en­ tacije in obenem tu d i novega projekta sam opostrežne trgovine s površino ca. 630 m*. Te projekte smo predali investitorju avgusta 1971. leta. Razne sprem em be oro- iekta na zahtevo investitorja so se vršile tud i še v 1972. letu. P renos prav ice uporabe stavbnega zem ljišča na Trgovsko podjetje »Jestvina« je bil izvršen jun ija 1972. M edtem smo predložili investitorju več ponudb, izde­ lanih vzporedno z varian tam i projektov in sprem em ­ bami. P rv i p ro jek tan tsk i predračun je bil izdelan m aja 1971. leta. nato je sledila ponudba za izvajanje konec m arca 1972 te r ju n ija istega leta. Zadnja ponudba je bila dana investito rju 5. ju lija 1973 v vrednosti ca. 4,45 m ilijona din, za vsa gradbena, obrtn iška in insta­ lacijska dela te r kom unalno urejeno zemljišče. Med tem časom simo izdelali tud i več pogodb za izvajan je del, končno pa je bila sk len jena pogodba 11. ju lija 1973 na zgornji znesek. S tem sestavkom smo želeli opisati odisejado, ki jo m oram o prehoditi, p reden pričnem o z deli na nekem objektu. Žal pa je takšn ih prim erov pri pridobivanju del vse več. Vsi se p a ne končajo v našo korist. M no­ go več je ta k ih prim erov, k je r investito r odstopi od gradnje ali p a delo odda drugem u ponudniku. Obalno področje je m ajhno, dosti p rem ajhno za velike gradbene kapacitete petih gradbenih podjetij, k i delujejo n a tem področju. NEPRODANA STANOVANJA NA OBALNEM PODROČJU Po inform acijah v tisk u in RTV im ajo gradbena podjetja na obalnem področju stanovanja, katera so gradila za prodajo, vseljiva, a še neprodana. To ie res paradoksalna ugotovitev, ob znatnih sredstvih, že zbranih nam ensko za stanovanja, n a k a te ra čaka to li­ ko delavcev. SG P STAVBENIK Koper, ki zavzem a pomembno mesto m ed podjetji, k i gradijo stanovan ja za trg na slovenski obali, piše v svojem GLASILU o tem pro­ blem u m ed drugim : N aše podjetje grad i po program u za trg na obali skupno 160 stanovanj, ki bodo zg ra jena in vseljiva do konca le ta 1973. V tem številu niso zaje ta stano­ vanja, k i so b ila v tekočem le tu že dograjena in izro­ čena kupcem. Od skupno 160 stanovanj je 120 stano­ vanj v Kopru, 40 stanovanj pa v Izoli, in sicer: P o v rš in a S ta n o v . V v m! e n o t o d sto tk ih štirisobnih 80 13 8,1 trisobnih 65—70 117 73,1 dvosobnih 45—55 21 13,0 enosobnih 29 1 0,8 garsonjer 28 8 5,0 160 100,0 Takšno usm eritev je narekovalo tržišče oz. povpra­ ševanje kupcev. Do konca 1972 se je kot tip ični kupec pravilom a pojav lja la m lajša d ružina z 1—2 otrokom a, k a teri je stanovanje s 65—70 m 2 stanovanjske površine po fu n k ­ cionalnosti in tu d i po ceni p redstav lja lo tra jn o rešitev stanovanjskega problem a. Večina teh kupcev je kupovala stanovan ja iz la s t­ nih prihrankov, bančnih kred itov in posojil delovnih organiizacij kot etažno lastnino. U sklajevanje po treb in kupne moči kupcev z zm ogljivostjo g radbene operative, ki je tra ja lo skoraj 10 let, b i ob nesprem enjenih razm erjih doseglo v letu 1973 ugodno ravnovesje. To p a seveda n e pomeni, da bi b il s tem odprav­ ljen kronični p rim an jk lja j stanovanj v širšem smislu. Zato je posebna sk rb družbe, k i se je odrazila in u resničila v družbenem dogovoru o višjem %> izločenih nam enskih sredstev za stanovanjsko grad itev druž­ beno pogojena nu jnost, ki ni trp e la odlašanja. U sta­ novitev so lidarnostnega sklada pa je v te j splošni družbeni obveznosti pom enila še specifično skrb druž­ be, da ublaži socialne razlike in omogoči pridobitev stanovanj tu d i tis tim kategorijam občanov, ki doslej te možnosti niso imeli. Zal pa sta se p ri realizaciji te akcije pojavila dva stranska učinka, ki s ta neugodno vplivala zlasti na proces graditve in p rodaje stanovanj. Ne glede na objektivne vzroke, ki niso dovoljevali v k ra jšem času vzpostaviti' investicij in organov soli­ darnostnega sklada, lahko ugotovimo, da je b il del nam enskih sredstev tr ič e tr t le ta izločen iz nam enske uporabe. To dejstvo ostane tudi, ko m oram o priznati, da posebne okoliščine, kot so združenje treh občin v enoten obalni solidarnostni sklad, zahtevajo določen čas. D rugi vzrok pa je popolna finančna odsotnost de­ lovnih organizacij p ri nakupu a li k red itiran ju nakupa stanovanj, k a r si lahko razlagam o: — delovne organizacije so zaradi višjega %> izlo­ čan ja sredstev za stanovanjsko graditev po družbenem dogovoru, zaradi uveljav itve predpisov o zagotovitvi tra jn ih obratn ih sredstev in m an j ugodnih poslovnih rezu lta tov uspele izločiti v sklad skupne porabe za nakup in k red itiran je nakupa stanovanj m anj finanč­ nih sredstev kot doslej, — n eka te re delovne organizacije so pričakovale, da bodo stanovanjski problem i njihovih delavcev re ­ šeni izključno iz sredstev, zbran ih na podlagi d ružbe­ nega dogovora. Ce k navedenim vzrokom prište jem o še zm anjšano realno kupno moč kupcev stanovanj zarad i naraščan ja živ ljen jsk ih stroškov in m anj ugodne pogoje bank pri odobravanju kred itov za n ak u p stanovanj, pa imamo skorajda vse elemente, ki so povzročili, da je p rodaja stanovani m anj uspešna ko t v p rejšn jih letih. R ezultat naj ponazori podatek, da je od skupno 160 stanovanj, ki so v g rad n ji in bodo dokončana do konca leta, neprodanih tren u tn o 116 stanovanj, in sicer: 96 trisobnih stanovanj 16 dvosobnih stanovanj 1 enosobno stanovanje 3 garsonjere, štirisobna so pa vsa prodana. Ob tem velja ugotoviti, da je prodajna cena naših stanovanj na obali m ed najn ižjim i v Sloveniji, saj zna­ ša cena za 1 m2 stanovanjske površine le 3430 do 3500 din. N eutem eljena je novinarska inform acija o »luk­ suznih stanovanjih«, k a jti vsa naša stanovanja se po površini, funkciji in oprem i naha ja jo v m ejah, k i jih določajo stanovanjsk i standard i, veljavni za vso u s­ m erjeno stanovanjsko gradnjo in solidarnostni sklad, kot jih gradim o za današn je razm ere. K ljub prizadevanju pa dosedanji rezu lta ti p ri p rodaji niso posebno spodbudni. In kakšn i so izgledi? N edvom no lahko ugotovimo, d a so m otnje v p ro ­ daji stanovanj v tem letu zgolj posledica sistem skih Dremikov v stanovanjskem gospodarstvu in so kot tak šne prehodnega značaja. Spoznanje delovnih organizacij, d a k ljub solidar­ nostnem u skladu ostane prev ladu joča obveznost za u re ja n je stanovanjskih zadev njihovih delavcev na s tran i delovne organizacije, je privedlo do skupnega p rog ram iran ja k r itja teh potreb' iz program a gradnje stanovanj za trg. K ot indiv. kupci pa se po jav lja jo naši zdomci, pa tud i posam ezniki, ki s pom očjo svojih delovnih o rg a­ nizacij in banke kupujejo stanovanja v etažni lastnini. N a podlagi teh znakov b i lahko sklepali, d a je kritično obdobje v zaključku in d a se začenja obdobje u rejen ih in stabiln ih odnosov n a področju stan o v an j­ ske graditve. Iluzorno pa bi bilo pričakovati, da se bodo zadeve u red ile sam e po sebi. Z natančn im program om in d ru ž­ benim dogovorom bo treba določiti obseg in s tru k tu ro izgradnje stanovanj te r zagotoviti udeležbo vseh ak terjev v splošno družbeni akciji. Nam kot podjetju p a takšna usm eritev nalaga posebno obveznost, da v sklopu program a graditve stanovanj na obali najdem o svoje pravo mesto, z ugodno ceno, kvalite to in spoštovanjem rokov pa u trd im o ugled podjetja kot solidnega proizvajalca stanovanj. »HOZAK« BO VSAK CAS POD STREHO Iz gradbišča v Zakopanem smo že poročali: okto­ brska številka glasila SGP PIONIR, Novo mesto, oa prinaša zanim ive inform acije o dosedanjem poteku gradnje, iz katerih povzemamo: »V 6 mesecih, odkar smo v daljn i Poljski pričeli z gradnto, smo ujeli kom aj 105 delovnih dni, ko je vrem e dopuščalo delo. Hotel Hozak, velikan iz litega betona, dolg in v itek hkrati, se je v tem času dvignil iz ta l prei zapuščene Szymaszkowe polane, na kateri se ie pred prihodom naših paslo le nekaj ovac. 10- nadstroona stavba je v betonu zgrajena od vrha do ta l in te dni bodo začeli tesarji polagati strešno kon- strnkciio. krovci p a polagati streho. Hotel Hozak, naj- večii turistični objekt v Zakopanem, stoji in se prek 'taline spogleduje s spečim poljskim narodnim ju n a­ kom — goro Giewontom. Pom udim o se za trenu tek v Zakopanem. To je m esto z okoli 30.000 prebivalci, k i leži 903 m nad m or­ jem in u stva rja ugodne pogoje za turizem. Mesto leži v kotlini, obkroženi z gorovjem Tater, s svetom pa ga povezujeta dve asfa ltiran i gorski cesti: ena v smeri n ro ti zahodni Poljski in ena proti Krakowu. Do Za­ kopanega vodi' tud i železniška proga. V m estu in no okoliških gričih je gostom na voljo 30.000 turističnih ležišč, okoliški teren i so idealni za smučanje, na se­ verozahodnem pobočju Tater, nagnjenem proti mestu pa so 4 sm učarske skakalnice (med njim i znana 100- m etrska. ki ima ko t edina v Evropi vse potrebne sta l­ na obiekte in ie v popolnem brezvetrju). Po pobočjih vzhodno in zahodno od m esta je speljanih več sm u­ čarskih vlečnic in sedežnic, k planinskih postojankam z leno urejenim i domovi in razglednim i točkami pa so soeliane tud i gondolske žičnice in železniške vzpenja­ če. Vse to. skmipaj z v značilnem slogu zidanimi le­ senimi hišam i pogojuje Zakopane za največje zimsko- turistično središče na Poljskem. Sef gradbišča inž. Zdravko Del Fabro je k temu, k a r o gradnji v Zakopanem že vemo, dodal še to: — Ko je p rišla 14. aprila letos sem naša prva skupina, je bil prostor, na katerem zdaj k a r kini gradbišče, pusta brežina, pokrita s snegom. Razložili smo stroje, si ured ili p rv a zasilna bivališča in že 17. ap rila so se čeljusti buldožerjev in bagerjev zajedle v hrib . Poudariti m oram , da smo se vsi zelo bali tega, kako bedo stroji prenesli dolg transport in v kakšnem stan ju bodo prišli sem. Naš SIP ie odlično prestal preizkušnjo in s stro ji — sem je prišlo iz Novega me- m esta naiboliše, k a r PIO N IR ima — ni bito nobenih težav. Od težie m ehanizacije smo uporabliali: buldo­ žer C attero illar in enega TG-90. bager Liebherr, 3 na- kladače. 2 valjarja . 8 kam ionov v tonaši. od 6 do 14 ten, 3 žerjave s skupno nosilnostjo 125 ton, 2 beto­ narni. 1 p rek ladaln i silos in več mini demperjev. Zem eljska dela so b ila zelo obsežna: v širokem odkopu ie bilo treba odnokati 58 009 m* m ateriala, od tega 42.000 m3 v III. in IV. ktg., izkope za tem elje in kanale 6000 m 3, vgrad iti v nasipe 21.000 m ’ in ga od­ p e lja ti 24.080 m 3. S tavba je iiz litega betona, vg raje­ nega ga bo van jo 11.390 m3, porabili bomo blizu 24.000 m 3 agregatov, 5100 ton cementa. 1126 ton beton­ skega železa, 2800 m 3 siporexa in term oizolacijskih plošč in še raznih drugih materialov. Za nastan itev delavcev je dobro preskrbljeno: imamo 3 barake Jelovica 9 X 20 m, poleg tega p a še barako za pisarniške prostore in za kuhinjo in menzo. Pogodbena cena za objekt je 9,134.000 $(ameriiških), ostalo so obrtniška dela, oprem a hotela in instalacije. Delamo po sistem u inženiring. Vseskozi smo lovili predvsem čas in to zaradi vremena, ki je tu naš največji nasprotnik: v Zako­ panem je zelo veliko deževnih dni, sneg pa leži od no­ vem bra do aprila. Vse to. k a r vidite pred seboj, je nare jeno v 105 delovnih dneh! K ljub tem u smo danes, 4. oktobra z deli za 8 dni p red planom! Začetne težave z dobavo m aterialov iz Po ljske so že za nam i. Sodelovanje z investitorjem je dobro. G ra­ dimo po sistem u O utinord, ki ga p ri PIO N IR JU šele uvajamo, toda z napori vseh smo pri O utinordu že ujeli enodnevni takt. Vsi tu so trdno prepričani, da bomo objekt v do­ govorjenem roku, konec m aja prihodnjega le ta p re ­ dali.« HOTEL »DONAT« V ROGAŠKI SLATINI V zapisih SGP PIONIR, Novo mesto, bo im e DO­ NAT ostalo zapisano kot ime hotelskega objekta »A« kategorije, katerega izgradnjo nam je investitor Z d ra­ vilišče Rogaška S latina poveril kot najugodnejšem u ponudniku. 9. VII. 1973 smo na gradbišču zaposlili p rve delov­ ne ekipe in stro je za zemeljska dela. ki so h itro začeli sprem injati prvotno sliko gradbišča. P red nam i je bilo 25.000 m3 izkopov (od tega ca. 16.000 m 3 v trdem in preperelem laporju), ki so zahtevali angažiranost naših naivečiih strojev. Žal tud i t i niso bili učinkoviti v kom paktnem laporju, k i se je pojavil v spodnjih in srednjih slojih izkopov gradbene jame, tako, d a so se dela zaradi nujnosti po uvedbi dela s kom presorji ne­ koliko zavlekla. Dela na izkopih v trdem lapo rju smo zaradi bližine m ineraln ih vrelcev in mogočih zem elj­ skih prem ikov h rib in ob m iniranju izvajali zelo p re ­ vidno in pod stalnim nadzorstvom strokovnjakov in­ vestitorja, k a jti že m ajhna nepazljivost p ri dozaciii eksploziva bi lahko povzročila veliko škodo ne samo investitorju, pač pa tudi širši družbi. Vzporedno z zemeljskim i deli smo pospešeno delali r a u reditv i stanovanjskega naselja in p rip rav lja ln ih delih. D anes lahko ugotovimo, da gradbiščno naselje snreim e 209 ljudi. Raznolika geološka sestava ta l v celotni dolžini obiekta. prisotnost kisle vode in zdravju škodljivega C O» je zahtevala tem eljito kemično analizo ta l in na osnovi dobljenih rezultatov p ro jek tiran ja betona, ki bo odporen pro ti uničujočem u učinku kisle vode, RO, in v laporju prisotnih soh. V sodelovanju s stro ­ kovnjaki ZRMK te r oo njihovih predhodnih analizah agregatov, cementa in atestaciji betonarne n a hom o­ genost m ešanja, smo oo receptu pripravili beton, k i je z dodatkom o lastifikatoriev pokazal zadovoljive re ­ zultate na specifičnost tem eljenja. Tako smo sredi avgusta ob stalnem črpanju kisle vode in odvajanju C O vgradili tud i p rve m3 betona, ki je zadovoljeval predpisom za gradnjo v razjednih vodah te r težkim pogojem dela v laporju , ki je vseboval razne škodlji­ ve primesi. Zaradi sta lne prisotnosti vode in CO2 je bilo delo p ri tem eljenju iizredno težavno in zahtevno. Različne nosilnosti tem eljnih ta l na so narekovale do­ datne poglobitve posameznih tem eljev tudi po več m etrov od p ro jek tiran ih . Celoten objekt je zaradi velikih točkovnih obrem enitev tem eljen na sloj kom ­ paktnega laporja, ki dovoljuje pritiske od 10 do 50 in več kg/cm*. Glede na izredno k ra tek rok predaje objekta ter na zamudo zaradi količinskega in kategorizacijskega povečanja izkopov za ca. 80% , om ejitve porabe e lek ­ trične energ ije in s tem v zvezi težav z dobavo m a­ terialov in velikega obsega del (opaži 50.000 m2, a rm a­ tu ra 750 ton, beton 9.000 m 3) je delo n a gradbišču orga­ nizirano v dveh izm enah. Izkušnje iz p re jšn jih let ob g radnji hotelov ob Jad ran u so se tu d i tu pokazale kot uspešnejše, zato nočna izmena zaposluje le beto- nerce, fcii prek dneva prip rav ljene opaže in arm aturo zalijejo z betonom. O bjekt je v celoti iz litega betona, kot izolacijski m ateria li pa se uporab lja jo : siporex, styropor in kom bi plošče. Tehnološko lahko z ozirom na konstrukcijsko za­ snovo ob jek t razdelim o v dve grupi: spodnjo skupnih prostorov, ki se zaradi različnih višin in neponavljajo- čih se elem entov konstrukcije opažuje k lasično in zgornjo stanovanjsko, ki se opažuje po sistem u »Hün- nebeck« opažev. K er je objekt poleg tega še a rh itek ­ tonsko zelo bogato razčlenjen s štev iln im i diagonal­ nimi, vertikaln im i in horizontalnim i odseki, zam iki in konzolami sten . nosilcev in ostalih elem entov kon­ strukcije, je delo od p rip rav e opažev, m ontaže a rm a­ tu re do beton iran ja zelo zahtevno, nudi p a možnost pridobitve novih delovnih izkušenj za gradn jo podob­ nih objektov. Investicijska vrednost objekta skupaj z zunanjo ured itv ijo in zaprtim bazenom 17 X 12,5 m je 45.000.000 dinarjev. Od tega 22,000.000 d in gradbenih del, 10 m ili­ jonov d in instalacij in 13.000.000 din ob rtn išk ih del. Do pogodbenega roka dokončanja objekta, tj. 31. 8. 1974 je potrebno, b rez še sedaj po jav lja jočih se dodatnih del opraviti 270.000 delovnih u r ob m aksim alno zapo­ slenem številu 200 ljudi. Z aradi kasn itve p ro jek tne do­ kum entacije bo delo v predvidenem roku zelo težko realizirati, k e r dela pred zimo n i možno pospešiti. IZ »GRADISOVEGA VESTNIKA« Zopet jubilej! 4. oktobra letos je poteklo že 28 le t obstoja GIP GRADIS. P reho jena pot v teh le tih je bila težka, toda bogata no rezu lta tih dela, razvoju tehnologije, organizacije dela, čv rste poslovne po litike in ne n a­ zadnje po nenehnem razvoju delavskega sam ouprav­ ljan ja . S olidarno so sledili u stavn im sprem em bam , podpisali sam oupravni -sporazum o združitv i tem eljnih organizacij združenega dela v GIP GRADIS in soli­ darno se odločili, da 'je GRADIS še vedno p rim arna organizacijska p rav n a celota, saj je za združevanje TOZD značilna povezanost celotnega delovnega proce­ sa. skupnost ekonom skih in poslovnih ciljev. K ot jih je v p rv ih povojnih le tih povezovala težnja, da čim orej obnovijo porušeno domovino, jih danes veže zavest, da gradijo za -sebe, za novo družbo, v k a te ri im ajo glavno besedo delavci sami. Vsem jubilantom , k i so letos že 10, 15, 20 ali 25 let nepretrgom a v GRADISU, kak o r tud i vsem u kolektivu, iskreno čestitam o! Nova dela v Rušah V rstne hišice, ki smo jih prevzeli v izdelavo od GP D ravograd v zadnji fazi, so končno nare jene . K er je bilo delo dobro opravljeno, je bil tem u p rim eren tudi slavnostni zaključek. Isti dan so m ariborsk i vodilni liu d ie podpisali nove pogodbe za delo v tovarn i dušika. V redne so prib ližno m ilijon d inarjev , za ta d en a r bomo nared ili stolpič s 30 delavskim i stanovanji. D ružbeno p rehrano in u red ili okolico ob hali za specialna gno­ jila. P red časom smo nam reč začeli g rad iti veliko halo za specialna gnojila, k i danes že im a n are jen e tem elje in postavljene g lavne stebre. M ariborski G radisovci p a so v R ušah ponosni še na eno stvar. P re d k ra tk im so nam reč postav ili novo stanovanjsko barak o iz G radisove proizvodnje za naše delavce. P ra v gotovo je to najlepše u re jena b arak a na naših gradbiščih. V njej s tan u je 64 ljudi, ki im ajo na voljo 16 um ivalnikov v um ivalnici, p rav toliko zrcal z lučm i nad njim i, vtičnic za brivske aparate . Tudi kopalnic s tuši je dovolj. T la v stanovanjskih sobah so pokrita s toplim podom, n a stropih je neonska razsvetljava, okna p a so pok rita z lepim i zavesami, ki naj b i pom agale p riča ra ti v puste barake m alo več domačnosti. Stanovalcem pa je na voljo tud i klubska soba s televizorjem , šahi in časopisi. N ajbolj p rije tna novost p a bo cen tralna k u rjav a , k i jo napelju je jo te dni. Ta skrb za zaposlene se jim bo nedvom no obre­ stovala. Novo na avtocesti Proizvodnja m ontažnih elem entov v bazi na P o­ brežju, k je r je u rejen p la to za izdelavo betonskih plošč, p rednapetih nosilcev, hodniških blokov in osta­ lih d robnih elementov, je že v polnem teku. Izdelane so že vse m ontažne voziščne plošče za v iaduk te 60-22 in 60-23. Izdelanih je tud i n ad 30 m ontažnih nosilcev za v iad u k t 60-23. T renu tno nam povzroča veliko škodo pom anjkan je cementa, k e r je s tem ustav ljena vsaka proizvodnja. Na v iaduk tu 60-21 je tre b a končati sam o še fina l­ na dela. To bo storjeno p rihodn je leto. Na v iaduk tu V rhole 60-22 so v glavnem končana vsa dela na tem eljenju, n ap rav ljen i so tud i stebri in oporniki, č e bo cem enta dovolj, bo spodnji del m ostu končan do srede oktobra. Na v iaduk tu Preloge 60-23 je zm ontirana približno tre tjin a nosilcev. M ontaža teče po načrtu k onstruk ­ cijskega oddelka v L jubljani. D nevno -prepeljemo iz baze n a Pobrežju tr i dele enega nosilca, k i jih nato zlepijo, napno in zm ontirajo. K olikor ne bo večjih zasto jev p ri dobavi cem enta, bo m ontaža na tem v iaduk tu končana pred koncem no­ vem bra. N a v iaduk tu 60-24 v S kednju (naš najzah tevnejši objekt) končujejo tem eljenje, začeli pa smo tu d i že z g radnjo stebrov. Izredno zahtevno tem eljen je nam je povzročalo nem alo težav k o t tu d i našem u kooperantu —■ Geološkem u zavodu iz L jubljane. N a v iaduktu Ske­ denj II. 60-25 je spodnja konstrukcija p rak tično že gotova. Na v iaduk tu S latina 60-26 so opravljena vsa p r i­ p rav lja lna dela in beton iran i k ra jn i oporniki. Poleg teh v iaduktov gradim o še prem ostitveni ob ­ jek t z označbo 50-41, k je r 'je končano tem eljen je in so postav ljen i stebri. Na odseku avtoceste P osto jna—R azdrto smo začeli z g radn jo š tirih nadvozov, č e ne bo preveč težav z nabavo m ateria la in če n e bo prezgodnje zime, bodo vsi š tirje končani (v grobem) že letos. Za »Toper« v Celju nova proizvodna hala Na k a r 4500 m2 površine bo s ta la nova proiz­ vodna hala. Dela n a tem ob jek tu so že v polnem teku, saj so zabetonirani že vsi tem elji. Na sam o po­ vršino h a le trenu tno še navažajo m ateria l za p la n ira ­ nje, k i ga bo skupno k a r 2800 m 3. Z zem eljskim i deli smo začeli že pred mesecem dni. S labo vrem e, ki se je sedaj začelo, bo glavna ovira p r i borbi za dosego roka. Do novega leta naj bi b ila h a la nam reč gotova. K onstrukcijsko bo hala m ontažna. P ra v tako tud i strešna konstrukcija s 15 m predalčnim i nosilci in siporeks kritino. Gradimo ekonomsko fakulteto N a severnem delu L ju b ljan e se je vgnezdila d a­ našn ja faku lte ta za politične vede, sociologijo in no­ vinarstvo, k i p a n i dolgo sam evala. V n jenem sosed­ stv u in zraven že p rej zgrajenega gradbenega šolskega centra so zgradili še gradbeno tehniško šolo. K raj je za izgradnjo šolskih objektov zelo prim eren in zato so se tudi u rbanisti odločili, da bodo za naprej ta p rostor rezerv ira li za izgradnjo objektov, ki bodo na­ m enjeni šolstvu in institutom . Poimenovali so ga kot zazidalni otok BL. Tako bomo km alu dobili otok druž­ benih in gradbenih oddelkov slovenskih srednjih šol iin univerze. Letos je začela rasti ekonomska fakul­ teta, enk ra t v naslednjih letih bo tam tudi p ravna fakulteta . Ekonomska faku lte ta torej že otipljivo raste in sicer — pod rokam i naših delavcev. Celoten kompleks je razdeljen na sedem posam eznih objektov: velike predavalnice, predavalnice, sem inarji, knjižnica, inšti­ tu t in dekanat te r računski center. Ves objekt je pod­ kleten in im a do 5 etaž, njegov tloris pa tvori dvo­ rišče pravokotno obkroženo z objekti. Tlorisna povr­ šina objekta je 8480 m2, vse koristne površine pa bo za 15.750 m2. Tem elji ob jek ta so 'pasovni. Vsi deli objekta so konstru irani tako, da im ajo nosilna jedra in nosilne arm irane betonske stene. S tropne plošče so rebraste. Vse zunanje betonske stene krasi vidni beton, brez vsake naknadne obdelave. To so vzhodne in zahodne s tran i objekta, severne in južne stran i pa so zastek­ ljene, v kom binaciji z montažnim i fasadnim i elementi. Največ problem ov p ri zunanji obdelavi bodo imeli z vidnim betonom. To bo težko delo, saj so lahko na fasadi samo vertikaln i stik i (pri obdelavi). Z delom ekonomske fakultete so začeli 6. avgusta 1973, do začetka jeseni le ta 1975 pa m orajo b iti n a ­ re jene predavalnice. Ostalo bodo končali do konca le­ ta 1975. Celotna investicija je predvidena 9,8 m ili­ ja rd e S din, gradbena dela pa so zaenkrat vredna 1,6 m ilijarde S din. IN KAJ IZVEMO IZ GLASILA »KONSTRUKTOR« Tudi mizarstvo izvaža Ekonomska enota m izarstvo je že do sedaj izde­ lovala gradbene m izarske izdelke za mariborsko, slo­ vensko in jugoslovansko tržišče. V zadnjih letih pa je z novo mehanizacijo in iz- izboljšano tehnologijo močno povečala svoje proizvodne kapacitete. To je enoti narekovalo, da svojo proizvod­ n jo plasira tud i na tu ja tržišča. V razmeroma k ra t­ kem času ji je uspelo dobiti kupca v AVstriji. Skle­ njene so že p rve pogodbe za izdelavo oken, balkon­ skih in vhodnih v rat. P rva pošiljka je bila že dostav­ ljena kupcu v A vstrijo. Kupec je bil z izdelki zado­ voljen. D ruga pošiljka bo dobavljena te dni, tre tje naročilo pa je v izdelavi. Vse izdelke izdelujemo po posebnih m erah in zah tevah kupca. Naš izvoz je naše pionirsko delo in pričakujemo, da ga bomo postopom a še povečali. Konstruktor do konca leta še 501 stanovanje In sicer: 326 v M ariboru 125 v Mturski Soboti 50 v Lendavi V stanovanjskem gospodarstvu veje nov veter. P ri- nesel je nove poglede in nove perspektive v področje, ki predstav lja slehernem u občanu osnovni pogoj za življenje. O gradbincih m eni družba, oziroma n jeni ne­ poučeni člani, da stanovanjsko gradnjo gradbinci za­ viram o, ker bi rad i ostali monopolisti, ali da nismo v s tan ju več zgraditi. S svojimi deli pa dokazujemo, da nismo n iti m onopolisti n iti stanovanjske gradnje ne zaviramo. Sposobni smo zgraditi mnogo več, mo­ rajo pa biti za več stanovanj na razpolago večja sred­ stva. Proizvodnjo stanovanj lahko tudi podvojimo, se­ veda če bo dovolj denarja. Izgradnja mariborske bolnišnice Pod tem naslovom izvajamo razna dela, ki so v investicijskem program u te ustanove. Dela so zelo razsežna, odgovorna in zanimiva. Pov­ sod naletim o na kup nerešenih problemov, ki jih prej ni bilo mogoče predvideti. To potem rešujem o z nad­ zorno službo po najkrajšem postopku. Največ nereše­ nih problemov imamo p ri izgradnji podzemnih hod­ nikov, ki potekajo pod obstoječimi objekti in tik ob objektih. V tem prim eru moramo obstoječi objekt podbetonirati do globine tem eljev podzemnega hod­ nika, k a r znaša tud i do 5 m globlje od obstoječih te ­ meljev. To delo ni enostavno, ker so zidovi in tem elji zidani s kam enjem, vezivo pa je že preperelo in še temelji so različne globine v enem zidu. Podjem anje obstoječih objektov rešujem o na več načinov, in to: a) podbetoniranje m eter po m eter izmenično, L>) podjem anje z vodnjaki p a delamo tam , k je r so večje globine do 2 m. Vodnjake zapolnimo z betonom do obstoječega tem elja. Imam o prim er, da tud i sam i vodnjaki ne zadostu­ jejo zaradi velike globine vodnjaka in jih je potrebno sidrati v teren zaradi večjega pritiska zem lje kot je vertikalna obtežba. S idra bodo obrem enjena s kontra zategom do 20 ton, to delo nam izvaja Geološki zavod iz L jubljane. V odnjake pa dela gradbena obrt. Med ostalim smo začeli z dograditvijo hospitalne stolpnice do končne faze. Vrednost vseh del na sto lp ­ nici je: (gradbena, obrtniška in instalacijska) 30,705.032 dinarjev. Nova postaja milice v Mariboru Nasproti hotela T urist gradim o nov objekt posta­ je milice. Tudi investicijsko-tehnično dokum entacijo je izdelal naš P ro jek tivn i biro. Osnovni objekt obsega okoli 400 m2 gradbene po­ vršine s kletjo, p ritličjem in trem i etažami. V sklopu glavnega objekta so tudi garažni prostori in skladišča v skupni vrednosti 8,500.000,00 din. O bjekt je v zaključni fazi, saj se izvajajo v glav­ nem obrtniška dela. N a objektu ni klasične fasadne obdelave, kar je ena izmed novitet pri g radn ji to v rst­ nih objektov. Nosilni skelet z vmesnimi rebrastim i super ploščami je od p ritličja navzgor obdan z m on­ tažnim i betonskim i ploščami, ki im ajo z no tranje stran i vgrajen 2-cm stiropor. Fasadna površinska ob­ delava je p ran beton, z delnim dodatkom Bayerjevega pigmenta. Skupna teža teh m ontažnih plošč je okoli 2 toni, k a r je zahtevalo prim erne dvižne naprave in dosledno vgrajevanje. Z uporabo sodobne tehnologije, z učinkovito m ontažno gradnjo te r z m aksim alno or­ ganizacijo se je pokazalo, kako h itro in kvalitetno zna­ mo grad iti tovrstne objekte. Investito rju m oram o do 20. novem bra predati ob­ jek t in prepričani smo, da bomo do tega term ina, k ljub m orebitnim nevšečnostim, končali to nalogo. Hala za »Marles« v Lenartu S 1. m ajem smo začeli v Lenartu v Slov. gori­ cah graditi proizvodno halo za M arles ki bo služila za izdelavo pohištva. N ačrte za halo je izdelal naš pro­ jektivni biro. T lorisna površina hale je 2700 m2, ob kateri pa je še aneks z dodatnim i 1000 m 2. Rok za izgradnjo je zelo kratek. Decem bra 1.1. m ora b iti hala p redana svojem u nam enu. Kreditna banka v Mariboru Poslovno zgradbo K reditne banke M aribor bomo gradili na m estu, k je r je trenu tno velika gradbena jam a, izkopana za nam eravano gradnjo Veleblagovni­ ce Verna. O bjekt je tlo risne velikosti 42 X 48 m, razen tega pa im a p ro ti vzhodni s tran i še podzem no parkirišče 19 X 48 m. Razen običajnih k le tn ih prostorov za banko im a še atom sko zaklonišče za 300 oseb, n a podzem­ nem park irišču p a bo prostor za 34 osebnih vozii. Višinsko je ob jek t zelo razgiban. Jugozahodni del je enonadstropen, nato pa se stopničasto dviga do sedm ih nadstropij. Zasnovan je v železobetonski ske­ le tn i konstrukciji. Fasada je predvidena v vidnem betonu z m ontažnim i parapeti. Za izvajalce je to zahteven objekt, iz visokokva­ litetnoga vidnega betona, s kom pliciranim i k lim atsk i­ mi in posebnim i instalacijsk im i napravam i. Šola v Gornja Radgoni 14. m arca 1973 sm o zakoličili ob jek t osnovne šole v G ornji Radgoni. P ro je k t je izdelal UZ »Projektivni atelje« iz L jub ljane. Investito r je skupščina občine G ornja Radgona. vesti SPREJET JE ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV 27. novem bra 1973 je bil po usk la jevalnem postop­ ku sp reje t repub lišk i zakon o grad itv i objektov, ki je bil predhodno obravnavan na republiškem in gospo­ darskem zboru skupščine SR Slovenije 24. oktobra letos. N aša Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov je im ela bistven vpliv na oblikovanje tega zakona v vseh fazah njegove p rip rav e t. j. od izdelave predloga za izdajo zakona do izdelave več osnutkov in predlogov zakona. Celoten proces od p rip rav do sp re je tja za­ kona je tra ja l 2 leti. Vpliv naše Zveze na njegovo vsebino je bil v tem, da sm o kot član i ZG IT sodelovali in vodili komisiji, ki ju je fo rm ira l republišk i sek re ta ria t za gospodar­ stvo kot p risto jn i sek re taria t. V teku razp rav e in p ri­ pom b naših članov in ostalih institucij gradbeništva in gospodarstva, kakor tudi kom isije za regulativo n a­ še Zveze smo se zedinili za skupna sta lišča te r smo m nenja, da bo novi zakon ustrezal našim potrebam . P ričakujem o pa, da bodo čim prej u re je n a tudi v p ra ­ šanja, k i se nanašajo na politiko financ iran ja investicij, k er bo ta m aterija , ki je specifična za republike, po­ sebej obdelana. K ot člani kom isije smo si prizadevali, da se v največ ji možni m eri sprejm ejo m edrepubliški dogo­ vori naših Zvez GIT, ki so b ili oblikovani v obliki tez, k i jih je p rip rav ila delovna skupina ZG IT J u ­ goslavije. Predvsem smo si prizadevali, da se uzakonijo teze, ki smo jih usvojili na V. skupščini Zveze GIT J u ­ goslavije m aja lanskega le ta z resolucijo o problem ih g radbeno-tehničn ih regulativn ih aktov. Sam pro jek t je p ro jek tiran po najnovejših norm ah za takšne objekte. O bjekt je predviden za 1200 učen­ cev. V sklopu šole so: dve telovadnici, up rav a in skupni prostori, ko tlarna, v išji in nižji razred i ter večnam enski prostor. T loris obsega 7200 m2 ali 120 X 60 m. Celotna in ­ vestic ija brez oprem e znaša 18,000.000 din, od tega 11,000.000 d in gradbenih del. Rok p redaje ob jek ta je avgust 1974. PRIČENJAM O V LJUBLJANI Po dolgotrajn ih prip ravah je končno le tako d a­ leč, da sm o n a Š tepanjskem naselju v L jubljan i pričeli z deli n a objektih. N ajvečji problem pa bo vsekakor sočasno izvaja­ n je g radbenih del na ob jek tih in izvrševanje p rim ar­ n ih kom unalnih del. P rav tako bomo m orali še rešiti vp rašan je dobave p lina in izgradnje podpostaj (pred- postaj) za ogrevanje betona. Naloga, ki sm o jo p re ­ vzeli, je zahtevna tako v pogledu dovršitvenih rokov, k ako r tu d i zaradi koordinacije del, saj na istem kom ­ pleksu g rad i p e t gradbenih podjetij, članov PZ IMOS, ki je nosilec in koordinator vseh del. U sklajevati bo po trebno predvsem pogoje zaposlenih na gradbišču, napredovanje del, zagotoviti enotnost obračuna in p ro ­ daje dovršenih stanovanj. B o g d a n M elih ar Ta zakon u re ja p retežn i del m aterije (tehnični del), k i s ta jo doslej določala tem eljn i zakon o g ra­ d itv i investicijsk ih objektov in republiški zakon o u red itv i določenih vprašan j s področja g rad itve in ­ vestic ijsk ih objektov. Ne u re ja pa vprašan j, ki se n a ­ našajo n a politiko in financiran je investicij, k e r bo ta m aterija , ko t rečeno, posebej obravnavana. Zakon o grad itv i objektov je republiški zakon, ki ne p rinaša bistvenih sprem em b napram doslej ve­ ljavn im zakonom, zato tu d i ne sprem inja tis tih do­ ločil, k i so se v praksi obnesla, am pak p rinaša ne­ ka te re novosti, k je r se je pokazalo, da so potrebne. Določila tega zakona so v skladu z družbenim razvojem in zagotavljajo enotno tržišče na področju g rad itve objektov, k a r se odraža v prizadevanjih po enotnem reševan ju bistvenih v p ra ša n j.. Povsod tam , k je r se je pokazalo, da je določena m aterija , ki so jo doslej u re jevali veljavni zakoni, že p redpisana z d ru ­ gim i zakoni, je bila le -ta v tem zakonu opuščena. Zakon o grad itv i objektov sistem atično in kom ­ pleksno u re ja celotno področje p ro jek tiran ja in g ra­ je n ja od sam ih p rip rav p ro jek tiran ja do končnega prevzem a objekta. Po dogovoru z U radnim listom SRS bo naša ZGIT sodelovala s prispevki p ri izdaji posebne publikacije, k je r bodo s kom entarjem ob jav ljen i zakon in vsi predpisi, k i z novim zakonom ostanejo še v veljavi. N aročila sp rejem a naša ZG IT in priporoča nabavo te zb irke predpisov, ki je nam enjena investitorjem , gradbenim upravn im organom , gradbeni operativi, p ro jek tan tsk im organizacijam , gradbenem u šolstvu, inšpekcijskim službam, sk ra tk a vsem gradbenim s tro ­ kovnjakom . V lad im ir Č adež, d ip l. in ž . iz strokovnih revij in časopisov NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. Št. 8 Dr. ing. J. L a z i č , asist, univ.: Poprečne oscilacije pravog štapa od visokoelastičnog m aterijala. Str. 169—177. Dr. ing. D. I g n j a t o v i č : P rak tična iskustva u pri- m eni računara u gradjevinarstvu. Str. 177—187, 77 sl. Ing. B. M i s i u d a : E lektrične metode m jerenja vo- dopropustnosti betona (referat na simpozijumu u Haludovu u okt. 1972 g.). Str. 188—192 a, 6 sl. IX. Jugosl. kongres o visokim branam a. Str. 192 a— 192 b. U istom broju Tehnike: R eferat E. K a r d e l j a sa osnivačke skupštine Save- ta za zaštitu i unapred jen je čovekove sredine. Teh­ nika 8/1973, 169—170. D rugi refera ti (prof. S. K o n č a r - D j u r d j e v i č ; prof. dr. L. R a k i č ; prof. dr. V. R a š k o v i č ) . Tehnika 8/1973, 171—192 d. Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Tehnika 8/1973, 192 e—192 h. Mgr. dipl. ek. R. K n e ž e v i ć : Organizacija sistema finansijske funkcije velikog decentralizovanog pre- duzeća u uslovima elektronske obrade podataka — jedan pratičan prim er. Organizacija rada 8/1973, 169—174, 4 sl. Ing. B. B a k i č : Izgradnja računovodstvenog info-r- macionog sistem a u radnoj organizaciji primenom kom pjutera. O rganizacija rada 8/1973, 175—180, 5 si. : : Prof. M. L u k i č : Racionalizacija transporta. Orga­ nizacija rada 8/1973, 181—192 a, 45 sl. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. Št. 9 Dr. ing. M. K o j i č , doc. univ.: Prilog prim eni g ra­ fičkog m etoda za rešavanje problema ravanske plastične deform acije Coulomb-ovog m aterijala. Str. 193—199, 9 sl. Dr. ing. J. L a z i č , asist, univ.: Uzdužne i torzione oscilacije štapa od visokoelastičnog m aterijala. Str. 199—205. Ing. D. N in k o v i c : H idrosistem »Morava« kao sredstvo ured jen ja režim a voda, koriščenja i za­ štite voda vodnog područja sliva Miorave, I. Str. 206—213, 1 sl., 11 tab. J. S u š a : Sadržaj gradjevinske stručne periodike. Str. 214. U istom broju Tehnike: Ing. V. P a v l o v i č : Esem bler računara CER — 101. Tehnika 9/1973, str. 193—199, 10 sl. Dipl. ek. M. M i k š i č : Tehnološke promene u SR S rb iji od 1945 do 1970 god. Tehnika 9/1973, str. 212—216 c, 8 sl. Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Tehnika 9/1973, str. 216 c—216 e. Dipl. ek. M. P e t k o v i č , dipl. ek. R. D u b o n j i č : N ajnovije organizacione promene u našoj privredi i njihov uticaj n a integracione procese. Organiza­ cija rada 9/1973, str. 193—197, 1 sl. Ing. M. M i l i v o j e v i č , M. N e g o v e t i č : Funk­ cija kvalite ta u industrijskom preduzeču. O rgani­ zacija rad a 9/1973, str. 202—207, 5 sl. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. Št. 10 Ing. B. L a u r e n č i č : Proračun sistema kontinualnih nosača na elastičnim osloncima sa linearnim i međusobno linearno zavisnim karakteristikama. Str. 217—220, 3 sl. Ing. F. Z e l i ć : Iskustvo i prijedlozi pojačanja kon­ strukcija koristeći črvstoću i elastičnost m aterija la te upotrebu suvrem enih betona i žbuka. Str. 221— 226, 10 si. Ing. D. N i n k o v i ć : Hidrosistem »Morava« kao sredstvo uređenja režim a voda, koriščenja i zaštite voda vodnog područja Morave, II. Str. 226—231, 4 tab. Dr. ing. K. M i h a j l o v i č , prof. univ.: Lokalne t r i ­ gonom etrijske mreže u inženjerskoj geodeziji. Str. 232—238, 2 sl., 1 tab. Sadržaj građevinske stručne periodike. StSr. 238—239. Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Str. 239— 240 a. U istom broju Tehnike: Prof. dr. ing. V. B u l a t , prof. ing. S. V u j i č , ing. S. J o v a n o v i č : Sistem inovacije i tran sfe ra znanja diplom iranih mašinskih inženjera. Tehnika 10/1973, str. 223—226, 2 sl. Ing. I. D r a g a n o v i č : Prilog diskusiji o uvođenju ličnog broja građana. Tehnika 10/1973, str. 226— 229, 1 si. I. P. S a r a p o v , Mbskva: O metageologiji. Tehnika 10/1973, str. 229—231. Ing. D. C u k : P rim ena ustavnih am andm ana u n e ­ kim preduzećim a beogradske privrede. O rganiza­ cije rada 10/1973, str. 215—222, 7 si. Dipl. ek. M. P e t k o v i č : Aplikacija naučnog m eto­ da u odlučivanju na prim eru odluke preduzeča »X«. Organizacija rada 10/1973, str. 223—227. Mgr. ing. J. C v i j a n o v i č : Neki aspekti evolucije poslovnog inform acijskog sistema. O rganizacija r a ­ da 10/1973, str. 227—231. GRADJEVINAR — Zagreb. 1973. Št. 6 Ing. N. P i n t a r i č : P rim jena BBRV kabela u p red- napregnutom betonu. Str. 189—198, 25 sl. Ing. O. D e r n e r : Povezivanje D ubrovnika norm al­ nom prugom Čapljina—Dubrovnik. Str. 198—204, 9 sl. Ing. Z. Ž a g a r , doc. univ.: Pothodnici u Zagrebu. Str. 205—207, 2 sl. K ratke vijesti. Str. 207—209. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 209—213, 7 sl. G radjevni m aterijali. Str. 213—216, 3 sl. Iz inozemnih časopisa. Str. 216—218, 2 sl. Bibliografija. Str. 218. IZGRADNJA — Beograd, 1973. št. 8 Prof. ing. M. K r a s t a v č e v i č , ing. R. M i h a j l o ­ v i č : Montažno građeni industrijski objekti — neka iskustva i stavovi. Str. 1—3, 3 sl. Ing. M. J e v d j o v i ć : Pokretna opiata kao sistem građenja stam benih objekata. St. 4—15, 21 sl. Ing. M. J e v d j o v i ć : Panelni montažni sistem »Trudbenik«. Str. 16—24, 12 sl. Ing. B. V e s e l i n o v i č : Mogućnost rešen ja savre- menog koncepta stana i stam benih objekata u pa- nelno-m ontažnom sistem u »Trudbenik«. Str. 25— 33, 12 sl. Ing. D. Be r i s a v 1 j e v i č : Neka iskustva u ispitiva­ n ju m aterija la i konstrukcija. Str. 34—39. Ing. J. S i m i č : P rethodna ispitivanja i kontrola sastavnih delova betona i betona u toku izrade »P« elem enata za TLM »Boris Kidrič« u Šibeniku. Str. 40—47, 8 tab. Ing. R. J o v i č i č : Veliki silosi u prednapregnutom betonu za hom ogenizaciju cem enta: S tr. 48—50, 3 sl., 1 tab. Ing. Lj. J o c i č : Betonski silosi za lagerovanje vi­ soko zagrejavnih m aterijala . Str. 51—55, 5 sl. Ing. M. V 1 a j č i č : Rešetka od betona kao krovni vezač. S tr. 56—59, 8 sl., 2 tab. Ing. R. G o g i č : Izgradnja fabrike cem enta u K osje- riču. S tr. 59—64, 7 sl. Ing. M. M a r j a n o v i č : M ontaža velik ih elem enata. Str. 65—66, 3 si. Ing. I. M a r k o v i č : M ontažno-betonski elem enti kao industrijska roba. Str. 67—73, 4 sl., 2 tab. Ing. L. K o v a n d ž i č : Pogonska organizacija rada. Izrada a rm a tu re na centralnom arm iranom placu, Str. 74—79, 9 sl., 4 tab. 25 godina rada KMG »Trudbenik«. S tr. 80—124, 122 sl., 2 tab. Proizvodnja fab rik e »Mirko Tomič« — Stalač. Str. 125—128, 5 sl., 2 tab. IZGRADNJA — Beograd, 1973. St. 9 Mgr. ing. S. S t e v a n o v i č : P rim ena m atem atičke statistike u m ehanici tla p ri obradi rezu lta ta tr i- aksija ln ih isp itivanja. Str. 1—10, 11 sl., 3 tab. Ing. S. M i h a j l o v i č , ing. D. H e r a k o v i č : Iz­ g radn ja prolaza au toputa V rhnika—Postojna kroz navoz Stam petovog m osta na železničkoj pruzi L jub ljana—P ostojna, I. S tr. 11—20, 9 sl. Ing. M. D e b e l j a k o v i č : Tem elji pneum atskih ko- vačkih čekića. S tr. 21—28, 4 sl. Ing. D. S e 1 k e n : KSB — K rupnopanelni sistem stam benih ob jekata GK »Komgrap«. S tr. 29—44, 18 sl. Dr. ing. V. V e s e l i n o v i č : Osnovni u tica jn i fak tori na in tenzitet seizm ičkih efekata m in iran ja i m o­ gućnosti za njihovo sniženje. S tr. 45—52, 4 sl., 7 tab. Ing. V. T r e b i n j a c : Nejasnoće u tehničkim pro­ pisim a u pogledu prim ene rebrastog betonskog Če­ lika CBR-40 u seizm ičkim područjim a. Str. 53— 55, 2 sl., 1 tab. P ro jek tiran je —• g rad jen je — objekti. S tr. 56—59, 6 sl. Iz inostran ih časopisa. S tr. 60—62, 9 sl. Vesti i saopštenja. S tr. 62—63. Pregled periodike i knjiga. Str. 64. JUS — STANDARDIZACIJA — Beograd, 1973. St. 8 Ing. Dj. L i s i c a : P rikaz kn jige — »T. R. B. Sanders: ciljevi i princip i standardizacije«. S tr. 189—192. Z. C a i r o v i č , dipl. hem.: A m balažni sistemi od p la ­ stičnih masa. Str. 193—194. Predloži standarda az javnu diskusiju. S tr. 195—204. A notacija predloga JU S — standarda. S tr. 205—208. Novi objavljeni JU S — standard i (Sl. lis t SFRJ, br. 9/73, 18/73 in 22/73). Str. 209—210. M eđunarodna standardizacija. P rim jena dokum entaci­ ja. S tr. 211—217. K alendar zasedanja organa IOS i IEC (do nov. 1973). S tr. 218—221. Inform acije IOS. S tr. 222—223. Pregled p rim ljen ih važnijih inostranih standarda. Str. 224—228. JUS — STANDARDIZACIJA — Beograd, 1973. St. 9 Ing. Dj. L i s i c a : Novi zakon o standardizaciji. R e­ zu ltati anket. Str. 231—243. Z asedanje tehn. kom iteta za čvrsta m ineralna goriva ISO/TC 27, odnosno potkomiiteta ISO/TC 27 — SC 2 — m rki ugalj i lignit. Str. 244—246. Predloži standarda za jav n u diskusiju. Str. 247—255. A notacije predloga jugoslovenskog standarda. Str. 256 —260. Novi objavljeni jugoslovenski standard i (Sl. list SFRJ, M eđunarodna standardizacija. S tr. 265—273. M eđunarodna satndardizacija. Str. 265—273. In form acije ISO. S tr. 267—268. Pregled prim ljen ih važnijih inostranih standarda. Str. 269—273. DOKUM ENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1973. St. 243 ILG — 532. Proizvodnja u građevinarstvu do k ra ja ap rila 1973 godine. 4 str. ILG — 533. Proizvodnja u industriji građevinskog m a­ te rija la do k ra ja ap rila 1973 godine. 4 str. ILG — 534. Proizvodnja u industriji građevinskog m a­ te rija la do k ra ja m aja 1973 godine. 4 str. ILG ■— 535. Lični dohoci u građevinarstvu i ostalim •oblastima priv rede u m a rtu 1973 godine. 2 str. DGA —• 1250. Zaključci IV. savezne konferencije g ra­ đevinskih faku lte ta Jugoslavije , L jubljana, 25-— 26. 1. 1973 g. 8 str. DGA — 1251. Isp itivan je kv an tite ta zgure sa separa­ cije ug lja Ibarsk ih rudn ika kao agregata za pro­ izvodnju betona, odnosno betonskih blokova. 14 str. DGA — 1252. K atalog periodika u Biblioteci jugoslo­ venskog cen tra (stanje na početku 1973 godine). 104 str. KIG — 146. K lasifikovani ind ikatori za g rađev inar­ stvo (od r. br. 457 do r. br. 517 — prikaze članaka iz s tran ih stručn ih časopisa). 16 str. TKD —• 232. P rosečna p rodajna cena proizvođača g ra­ đevinskog m aterija la za te rito riju SFR J u junu 1971, 1972 i 1973 godine. 10 str. DOKUM ENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1973. St. 244 ILG — 536. P roizvodnja u g rađevinarstvu do k ra ja m a ja 1973 godine. 4 str. ILG — 537. P roizvodnja u građevinarstvu do k ra ja ju n a 1973 godine. 4 str. ILG — 538. Proizvodnja u industriji građevinskog m a­ te rija la do k ra ja juna 1973 godine. 4 str. ILG — 539. Lični dohoci u g rađevinarstvu i ostalim oblastim a priv rede u ap rilu 1973 godine. 2 str. ILG — 540. Lični dohoci u građevinarstvu i ostalim oblastim a priv rede u m a ju 1973 godine. 2 str. ILG —■ 541. S tam bena izgradnja u društvenom sekto­ ru u prvom polugodištu 1973 godine. 2 str. DGA — 1253. M eđuspratne konstrukcije od tankoste- n ih glinenih blokova (au tor M. Petrovič). 24 str. DGA — 1254. A nkeri u rastresito j stenskoj m asi (pre­ vod P. Obradovića). 14 str. KIG — 147. K lasifikovani ind ika to ri za građevinarstvo (od r. br. 518. do r. br. 614. — prikazi članaka iz s tran ih stručnih časopisa). 22 str. TKD — 232. Prosečna p ro d a jn a cena proizvođača građevinskog m a terija la za te rito riju SFR J u ju lu 1973 godine. 10 str. Ing. A. S. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIV 12 Serija: RAZISKAVE DECEMBER 1973 Trdnostne karakteristike panojev, pripravljenih iz blokov iz glinopora ali težkega betona po sistemu PRSF 1. S p l o š n o Kot smo v št. 157 Inform acij ZRMK omenili, ob­ stoji protipotresni racionalizirani sistem v tem, da se tvorijo nosilni vertikaln i panoji na mestu s tem, da se uporabijo za njihovo izdelavo predfabricirani obli- kovanci (npr. glinoporni beton — legozidaki), ki z enojno debelino (debelino oblikovanca) lahko zadoste tako nosilnim zahtevam kot toplotno izolacijskim in zvočno izolacijskim zahtevam. Da tak pano zadosti nosilnim zahtevam, m ora biti odporen tako pro ti vertikaln im kot tudi horizontalnim (potresnim, vetrnim ) obremenitvam, zato m orajo se­ stavni elemmti ustrezati po trdnosti m inim alnim zahte­ vam, ki so npr. pri izvotlenih legozidakih 75 kp/cm2 v sm islu zahtev JU S U. N. 1.100—1.020. Ti zidaki m orajo biti medsebojno povezani z malto M 50 v smi­ slu zahtev JU S te r poleg tega vsaj n a vsaki drugi fugi ojačeni z vložkom raztegnjene pločevine 62 X 20 X 2 X I cm. Zakaj m oram o dosegati npr. pri legozidakih vsaj M 75, bomo videli dz prikazanih preiskav, iz katerih sledi, da pri norm alnih etažnih višinah stanovanjskih objektov dobimo ob upoštevanju 4 X varnostnega fak­ to r ja dopustno obrem enitev 9 kp/cm-', računano na polno ploskev zidaka, torej elementa 3 M X 4 M, pri čem er pomeni M = modul tako pripravljenega ele­ m enta. Za dokaz odpornosti smo izvršili rušne preiskave na večjem številu panojev, ki so bili napravljeni iz razn ih v rst oblikovancev. Tako smo v tej seriji rušili zidove, p rip rav ljene iz oblikovancev TBB 30, TBB 20, TLB30 in TLB 20, k je r pomeni TBB 30 težkobeton- ski blök zunanje debeline 30 cm, TLB 30 pa lahko- betonski blok. Vsi elem enti so bili zalepljeni z elektro- filtrsko m alto M 50 in v vsaki drugi fugi arm irani s horizontalno položenimi lam elam i iz raztegnjene plo­ čevine 62 X 20 X 2 X 1 cm. 2. N a č i n p r e i s k a v e Panoje smo obrem enjevali statično v 500 Mp sti­ skalnici, m edtem ko smo nanašali horizontalne in ver­ tikalne obrem enitve sočasno tako v eni kot drugi smeri. P ri tej p reiskavi so robni pogoji obrem enjeva­ n ja p ripravljeni tako, da ostajata horizontalni ploskvi panoja paralelni med celo preiskavo, torej tako, da pano učinkuje kot dvojna konzola. Slika 1 kaže to napravo, k i je bila posebej konstru irana za nam ene takih in pulznih preiskav. Z vertikalno stoječim i bati omogočamo vstavitev vertikaln ih obrem enitev na ele­ ment, m edtem ko s horizontalno postavljenim i bati obremenjujemo pano horizontalno ob robnem pogoju planparalelnosti zgornje in spodnje ploskve. S lika 2 kaže izvrednoten fotogram etričen posnetek takega horizontalnega obrem enjevanja, iz katerega se vidijo planparalelne deformacije, naznačene v obliki vek tor­ jev. Posnetek je bil napravljen že po fazi razpok v zidovju, ko se deli zidov že samostojno gibljejo. Ob takem pogoju dobljeno strižno odpornost ne- arm iranega zidovja lahko uporabim o za določitev »referenčno strižne trdnosti« r k k jer pomeni a 0 vertikalno napetost Tq strižno napetost To »referenčno strižno trdnost« koristim o za do­ ločevanje dopustne strižne napetosti v panoju, ki znaša a 0 vertikalna napetost Tk referenčna strižna trdnost rt % arm iran ja zidu v horizontalnem smislu = ——. 100 fa presek arm a tu re a 0 ,2 m eja plastičnosti arm ature t debelina zidu r razm ak arm atu re v koeficient varnosti se privzema s 4 za statične vred­ nosti 2,66 za potres. ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ - LJUBLJANA NAPRAVA ZA PREISKAVE ZIDOV Z OBTEŽBO PR! POTRESIH MERILA : 1 : 25 /N 1 : 125 DEL. NAL. N6V6/J1 - JEKON DN 4 845 / 7 ! ZID i r E V. I POSNETEK 5/4 IZVREDNOTEN FOTOGRA ME TRIČNI POSNETEK 5/ 4 - -POLOVIČNE AMPLITUDE MERITVE TOČK NA PREČK! KAŽEJO, DA SE PREČKA NE SUČE M ER ILO Z ID U l : 5 M ERILO DEFO RM AC IJ 2:1 Sl. 1 Ob večanju vertikalne obremenitve raste torej tudi r0, seveda do določene vrednosti. Vpogled v možnost večanja te vrednosti ob večanju vertikalne obreme­ nitve nam da tako imenovani H-<5 diagram, ki je pri­ kazan na sliki 3. Številne histerezne pentlje, ki so izčrtane direktno prek snemalne naprave ob obreme­ njevanju, in evoluta, postavljena nanje, kažejo to spo­ sobnost odpornosti določenega panoga. Duktilnost pa­ noja predstavlja vrednost max, pri čemer je <5max <5el deformacijska odpornost, 5el elastična deformacija. i SI. 3 3 . Trdnostni rezultati uporabljenih blokov 3.1 Bloki iz glinopora TLB 30 Zap. št. V olu m en dm 1 Pr. teža k p /m s P lo sk ev cm 2 T lačna trdnost kp/cm 2 P orušna s ila kp 1 21,6 845 1140 93 106,500 2 21,6 815 1140 76 87,000 3 21,6 785 1140 77 88,000 4 21,6 810 1140 78 89,000 5 21,6 890 1140 82 94,000 p o v p . .830 1140 81 Zap. V olum en št. dm ! Pr. teža k p /m 1 P losk ev cm 2 T lačna trdnost kp /cm ! P oru šn a s ila kp 1 1010 745 60,000 80 2 1050 745 72,000 96 3 13,4 995 745 64,000 86 4 14,0 950 745 42,500 57 5 13,6 995 745 57,500 77 povp. 1000 80 3.3 Betonski bloki TBB 30 1 21,5 1220 1130 95,500 84 2 21,5 1220 1130 103,000 91 3 21,7 1200 1130 101,000 89 4 21,8 1200 1130 100,000 89 5 21,2 1170 1130 70,000 62 povp. 1200 1130 83 3.4 Betonski bloki TBB 20 1 14,2 1235 756 69,500 92 2 14,2 1270 745 67,000 90 3 14,2 1320 745 87,000 117 4 14,2 1285 745 71,000 95 5 14,2 1220 750 62,500 83 povp. 1265 95 3.5 Trdnosti maltniih prizem 4 X 4 X 16 O znaka U p ogib n a N atezn ost kp /cm ! T lačn a trd n ost kp/cm-' TLB 30 14,5 51 TLB 20 14,0 49 TBB 30 13,0 43 TBB 20 13,0 48 3.6 Trdnosti lam elnih mrež 0,2 "/o m eja k p/m m ! k p /m m 2 R aztezek 40 44 13 VERTIKALNA OBTEŽBA T abela 1 TLB 30 b TLB 20 TBB 30 TBB 20 R ezu ltati O značba zidu 1 2 1 2 1 2 1 2 P resek zidu F cm2 2.780 2.780 1.860 1.862 2.800 2.800 1.850 1.860 Porušna sila P•^por kp 109.200 125.000 81.700 82.300 103.000 91,400 75.600 8.000 Trdnost zidu E lastieitetni ^por kp/cm2 39.3 45.0 43.9 44.9 36.8 32.6 40.9 43.0 modul E kp/cm2 56.600 60.600 69.200 66.000 101.300 75.400 159.300 107.200 Deformacijski modul D kp/cm2 44.600 56.200 42.800 46.400 56.500 63.600 84.400 71.300 Prostor, teža 7 k p /m s 1.020 1.000 1.180 1.080 1.365 1.365 1.410 1.410 Vitkost h/d — 8.72 8.72 12.9 13.0 8.7 8.7 13.2 13.1 Trdn. zidaka ß , kp/cm2 81 81 80 80 83 83 95 95 Trdn. m alte ß m kp/cm2 48.7 52.0 44.0 42.0 47.0 55.0 R aztegnjena pločevina (62 X 20 X 2 X 1) mm v vsaki 2/ spojnici M » S . O v ** S"S II « S S KS s « s M s > c8 «j 0h J*0) g hShOh « m « a rt c,m!S *9 CD § g 0 5 0 500 00 cam o Ö o ^ *n ca ca in ca" in m 0 5n c- in ^ caD-cao o o in o oo o oo oo o 0 500 ca CD00 ca CD co c$ X!o o O o >0 CTjcö X3 eo m N CÖ i nad 'vano 450 0)a CÖ Ö T i 0)Jha vo do te sn i be to n v st al ne m k on ta kt u z vo do vo do te sn i be to n, iz po st av lj en at m os fe rs ki m v pl iv om , zm rz ov an ju in o dt al je va nj u be to n, i zp os ta vl je n ra hl i ke m ič ni ag re si ji ALFA + DELTA BETA + DELTA *.*•*.*• *•*•*.*. GAMA + DELTA DELTA ;X ;X i ETA .*.T .*.* t k k — t o v a r n a k e m i č n i h i z d e l k o v in p r o i z v o d n j a k r e d e • S r p e n i c a - t k k te le fo n i: uprava Srpenica 065 83 050 - predstavništvo helios, dom žale, te l.72 711 - b rzo jav : »tekaka« Srpenica - tekoči račun pri sdk to lm in št. 5203-1-578 - železniška postaja most na soči OGLEJTE SI TUDI EI COMSTRIICTO 1974 8. in 9. FEBRUARJA 1974 Zveza, gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo priredila v sodelovanju s turističnim i agencijami ogled doslej največje m ednarodne gradbene razsta­ ve CONSTRUCTA 1974 HANNOVER od 2.—10. februarja 1974. Po oceni izrednega zanim anja bo Zveza GIT Slovenije prired ila izjemoma kar DVA STROKOVNA OGLEDA gradbene razstave CONSTRUCTA 1974 z letali in sicer: 1. CONSTRUCTA 1974 — HANNOVER — ENODNEVNI OGLED: PETEK 8. FEBRBUARJA 1974. Odhod letala z letališča L jubljana — Brnik ob 6.00. Ogled razstave CONSTRUCTA 1974 od 9.—18. ure. Prihod na Brnik ob 23.30. Cena: 1.250.— dinarjev (ob 100 % zasedbi letala). Izvede: Turistična agencija Inex T urist — Ljubljana. 2. CONSTRUCTA 1974 — HANNOVER — DVODNEVNI OGLED: PETEK 8. FEBRUARJA 1974. Odhod letala z letališča L jubljana—Brnik ob 6.30. Ogled razstave v petek in soboto od 9.—18. ure. Prenočišče rezervirano v Hannovru. Prihod na Brnik v soboto ob 21.30. Cena: 1.550.— dinarjev (ob 100 °/o zasedbi letala). Izvede: Turistična agencija C entroturist — Ljubljana. Razstava bo prirejena na 108.000 m2. Razstavljalo pa bo 1.500 tv rdk iz 20 dežel. Med nazornim i prikazi tehničnih dosežkov gradnje, m ontažne gradnje in prefabriciranih elementov, bo prireditelj obširneje prikazal tehnično iz­ gradnjo »hišne tehnike« in opreme zelo nazorno in učinkovito. Zato ogled te specialne razstave še posebej priporočam o arhitektom , načrtovalcem in iz­ vajalcem stanovanjske ku lture in drugih objektov. Podrobnejše inform acije in izjemno obširne vsebinske preglede nad edinstve­ no gradbeno razstavo CONSTRUCTA 1974 dobite p ri Zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije — Ljubljana, Erjavčeva 15 — tel. 061 — 23 158, ki tudi sprejem a rezervacije in prijave. NE ODLAŠAJTE S PRIJAVO IN NE ZAMUDITE PRIJAVNEGA TERMINA 26. DECEMBRA 1973. P rijave pošljite pravočasno na naš naslov, kajti za to gradbeno razstavo je zanim anje zelo veliko. Člani Zveze GIT imajo na individualno prijavo posebno ugodnost obročnega odplačevanja. ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE II IR II sgpgokicamsgpgoiiomsgpgopo SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GORICA« NOVA GORICA GRADI VSE VRSTE STANOVANJ EKONOMIČNO, HITRO, PRECIZNO IN POCENI V NOVI GORICI, KOPRU, TOLMINU, LJUBLJANI, NA JESENICAH IN NA REKI PRODAJNE SLUŽBE: Stanovanjsko podjetje občine Nova Gorica, tel. 21-541 Stanovanjsko podjetje občine Koper, tel. 22-241 Stanovanjsko podjetje Tolmin, tel. 81-113 Stanovanjsko podjetje »Dom« Ljubljana, tel. 311-133 intervencijska vrstna hiša, tip 361 pogled iz dnevne sebe v jedilni kot, kuhinjo in predsobo SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE N O V O M E S T O 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, telefon: (068) 21826 telex: 33 710