138. številka. Ljubljana, vtorek 18. junija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, iivaemši posedoljke » dneve po prainicih, ter velja po pošti prejeman sa avstro-ogorske dežele ca celo leto 16 gld., za pol lota 8 gld., za četrt lata 4 gld. — Za Ljnbljaaa brea pošiljanja ni dom aa eolo leto 13 gli, za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom a« računa 10 kr. aa mesoc, 80 a». j* iztsi leta. — Za t nje dežele toliko vee, kolikor poštnina ianaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in z» dijake velja anižana os: a It sicer L* Linhljano aa eetrt leta 3 gld. 50 kr po pošti prejeman za 6etrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne petit-vrste 6 kr., če se ocnanilo enkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se fc vole fraukirati. - Rokopisi bo ne vračajo. — Uredniltvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši *\ 3 „gledališka stolna". Opravništvo, na katero «aj se blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo polletje. Prosimo gg. np.ročnike, da jo o pravem času ponovd. mNIov. Ntftrod." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......4» gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....I n IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta.....S gld. — „ Za četrt leta.....„ — „ Za en mesec.....I „ -40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za «lij**!*4» velja ziii-&tfcjii»k. cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta Sfc gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — n jđfiministracij** „Siov. IMtta-inl«t**. 0 kongresu, ki zboruje zdaj v Berlinu, so vse velike novine sicer polne člaukov in telegramov, ki so pa polni praznote ali pa izmišljenostij. Zrna je v raznih poročilih prav mulo, in to je naravno ker gospodu diplomat j o so sklenili molčati in celo ti&karsko osebje, kattro za kongres dela, je bilo zapriseženo, da mčesa ne izpove. Pač bode menda črez ta teden občno položje nekoliko posvetilo se tudi iz tajae zaporiee diplomatične, ker izkustvo nas uči, da dan denašuji je silno teško pred prežečim velikim novinarstvom tajnosti dolgo hraniti. Za zdaj, ob početku kongresa, pa se niti zgoditi nij moglo muogo. Nedeljski oficijulni telegrami iz Berlina poroča sledeče: Dogovarjanja mej kongresnimi udi trajajo dalje. Videti je, da je Iluzija priprav« ljena svojo vojsko iz ltutnelije (izpred Carigrada) nazaj pomakniti, ako Turki Sumloij Varno izpraziujo. (Novinarska poročila namreč trdijo, da Angleži to pred vsem zahtevajo in zdi se, da imajo Angleži na drugih vladali več podpore nego je dobro.) Kar se tiče ru munskega vprašanja zopttuega odstopi onega dela Besurabije, katero so Rusi morali leta ob pariškem miru lluinunoin izročiti, no zavzema se nobena velevlast posebno, torej bode v km ltuslja svoj ciij dosegla, in to je važno. D^nes, v pondeljek, sešla se je ob dveh popoludne druga seja kongresova, in ž njo menda se bode stoprav prestopilo v odločno delo. Dozdanji dogovori so, kakor „Pol. Corr." poroča, jako mini obetalni. Protivna poročila nekih časnikov so torej gole kombinacije, vsako prorokovanje bi bilo dober kup, ker mogoče je na zadnje še vse. Le to je gotovo, da naj bode izid kongresa kakoršen koli hoče, glavni cilj rusko vojske je in ostane Bigurno dosežen, prvo osvobojenje Bolgarov in druzih turških Slovanov. Vse drugo done3e čas in kasnejši razvoj naše stvari. Ljubljanski mestni zbor o jezikovem vprašanji. V naslednjem priobčujemo celo debato ljubljanskega mestnega zbora o g. Pirkerjevem predlogu, naj se v ljubljanskih mestnih šolah več nemščine uči. Bralci bodo sprevideli, za kako p"' "tivue narodne pravice se imamo še boriti! Odbornik Potočnik: Predlog šolskega odseka nam je Se le prav za prav odkril, za katerim grmom zajec tiči. Odkritosrčno moram tu povedati, da sem prepričan, da se s tem predlogom ne namerava druzega, kakor še večje ponemčevanje našega slovenskega naroda, kakor se uže zdaj žalibog na škodo njegove omike v mestnih šolah go li. Jaz tu očitno izjavim, da sem državi in cesarju zvest Slov nec, da pa nikakor ne bodem in ne morem glasovati za tak predlog šolskega odseka, kateri je našemu narodu nepravičen. Mestni odbornik K lun: Jako bo čudim, da se tako važen predmet, kakor je predlog šolskega odseka — ne morem reči drugače — stavi brez daljšega premisleka, brez natančnega razgovora, tako rekoč, da se prav izrazim, tihotapsko. Vprašam vas, slavna gospoda, ali je okrajni Šolski nadzornik v isti -r res taka avtoriteta, da moremo kratko in malo, naslanjajoči se samo na njegovo poročilo, katero je spisano jako strankarsko, sklepati prošnjo do deželnega šolskega sveta, katera bi prouzročila tako daleč segajoče prenaredba nauka na mestnih lju iskih šolah ! Moje mnenje je, da učitelji svoje učence bolje poznajo, ker imajo ojiraviti z njimi dan za dnevom, ko okrajni šolski nadzornik, ki le kratke ure priliko ima, z njimi seznaniti se. Bodite gospoda preverjeni, da bi naši učitelji gotovo bolje gojili nemščino, ako bi bilo mogoče, kajti oni dobro zuajo, da se s tem nemškim učenjem denes odločujočim krogom prikupijo. Ali uči telji najbolje vedo, da nij poklic ljudske šole, otrokom le nemščino v glavo ubijati, oni znajo, da je poklic ljudske šole državljane za praktično življenje skromno izobraziti, iu so toliko pošteni, da ne pokopavajo potrebnega uka z jako iluzoričnim učenjem nemščine. Dokler so pa učitelji sami prepričani, da je za uk po-potreben materini slofeuski jezik, dotle nemamo mi nobednega uzroka, deželnemu šolskemu Bvetu prošnje pošiljati, naj se nauk preustroji, učenju na kvar. Pustite to peščico slovenščine, katera se še v naših ljudskih šo lah uči, bodite preverjeni, da jo nij Bog ve kaj. Gospoda moja! Narodnostno vprašanje se je v zadnjem času vendar nekoliko pomirilo. Sprejmite denašnji bvoj predlog in zopet b.,ste razburili ljudstvo, katero se bode opravičeno dvignilo proti temu, da hočete še zadnji prostorček, ki je bil do zdaj domačemu slovenskemu jeziku v ljudskih šolah dopuščen, z-nevspešnim učenjem nemščine izriniti. Mestni odbornik Potočnik: Gotovo boste denašnje ugovore narodne stranke smatrali za to, da izvirajo iz tega, ker mi črtimo nemščino v obče. Ali gospoda moja, temu nij tako. Mi priznamo potrebo nemščine za tisti del naše mladine, katera se hoče dalje iz« obraževati, v drugem pa je vam naš program menda znan, da opravičeno zahtevamo, da se velika večina našega naroda izobražuje na temelju narodnega slovenskega jezika, jedinega na katerega podlagi je sploh izobraženje ljudstva mogoče. Mestni odbornik Regali: Duhovi so se kar se tiče narodnega vprašanja res nekoliko pomirili, zdaj pa vi pridete zopet s predlogom, kateri mora t zbuditi pri naših narodnih volil-cib glasno nevoljo, /mirom našej slovenskej stranki očitate, da ruje in ljudstvo plaši; jaz pa denes vprašam, gospoda moja, kdo je ruvar in ščuvaj ljudstva, mi, ki ne storimo druzega, nego da branimo najbolj zadnje ostanke pravice našega narodnega slovenskega jezika v ljudskih šolah, ali pa vi katerim nij druzega v mislih, kakor kako bi zadnjo drobtinico na* šega narodnega jezika iz šol pregnali. Alt mar mslite s predlogom šolskega odseka ustrezati germanizaciji? Motite se. Več stoletj na3 uže skuhate ponemčiti, ali hvala Bogu, brez vidljivega vspeha so bili ti poskusi. Čudim se, da ste toliko časa odlašali jednak predlog, da vas je Še le juko dvomna luč modrosti, s katero se hoče okrajni šolski nadzornik svetiti, napotila k temu. Gospoda moja ali mar mislite, da boste s predlogom, katerega nam denes ponujate kaj pii deželnem šolskem svetu opravili? Motite 8e! Načelnik deželnega šolskega sveta je naš deželni predsednik vitez Kalina, mož kolikor dozdaj slišimo od njega, pravičen in objektiven, ka teri ne smatra za svojim poslom, kot namestnik presvitlega cesarja v našej deželi biti le germanizator kakor bi vi radi. Vprašam pa dalje ali nemajo starši otrok nobene pravice do njih? Ti pa v ogromuej večini zahtevajo in to opravičeno po državnih postavah, da se iz naših šol naš domači jezik ne izriva, da se otroci ne nemčijo, nego ostanejo kar so: namreč Slo vanje. Le vaša — ne morem drugače reči otročarijska besno s t vas navaja k temu, da prinašate enake predloge, v katerih v slepem sovraštvu do naše domovine in našega naroda, katerega sramotno zatajujete, ne premišljujete druzega, kakor po kakošnem potu bi naj hitreje pošteni slovanski živelj v našej deželi uničili. S samo nemško brozgo, katera se našim otrokom v ljudskih šolah v glavo ubija, ne bodete našega naroda osrečili, in Če bi bili vi pošteni, morali bi sami smejati se takemu predlogu, kakor bode to storil vsak pošten pravi Ne mec. Jaz protestujem v imenu svojih volileev proti temu, da bi se ta predlog sprejel, kajti on namerava izdajo slovenskega ljudstva, katero vam ne bode nikdar za v predlogu nameravane naredbe hvaležno, nego vas bode za nje klelo. Odbornik dr. Ahačič: Denašnje šolske postave so uže v višjih krogih kot nepraktične iz poznane, in v kratkem se bodo prena-redile. Jaz mislim tedaj, da nijsmo ne mi, še menj pa okrajni šolski svet, poklicani, Šolske postave prenarejati, temuč čakajmo, da se bode to zgodilo od tistih mož, ki so zato po klicani. Izogibaj mo pa se tudi, da ne bomo s takimi predlogi zasejali novega strastnega sovraštva mej prebivalstvo. Mi gotovo nijsmo sovražniki nemškega jezika, temuč mi želimo, da bi se naši otroci učili zraven domačega še kolikor mogoče druzih jezikov. Ali mi pa tudi vemo, da je slovenskemu otroku sedmih ali osmih let, ki pride v ljudsko šolo, najprtje potrebno nekoliko praktične izobraženosti, ka tero pa more le na podlagi materinega jezika zadobiti. Prosim vas tedaj, gospoda moja, ne poteptajte še to malo cvetličico slovenščine, kolikor jo je še na naših ljudskih šolah. Č pravite, da se otroci v naših šolah dovoljno slovenščine uče, vam na to iz svoje prakse povem, da nij res, kajti moj sin se nij naučil slovenščne v ljubljanskih šolah prav nič, pač pa v sv. Pavlu na Koroškem toliko, da zna denes z razumom čitati „Slovenski Narod". Prosim vas tedaj, preidite črez stavljeni predlog šolskega odseka na dnevni red, dru gače moram o vas misliti, da nemate nika-koršne ljubezni, nikakoršnega srca do našega slovenskega naroda in do naše domovine. Odbornik dr. Schrev: Jako se čudim, da se popolnem naravnemu in opravičenemu predlogu od gospodov druge strani podtika namen germanizacije. Poduče vanje t slovenskem jeziku se po predlogu šolskega odseka ne bode kar nič oškodovalo, to bodo gospodje, ako o stvari mirno premišljujejo, gotovo uvideli. Temu pa se vendar ne bodo hoteli upirati, da se nemški jezik v naših mestnih ljudskih šolah goji vsaj v tistej meri kot slovenski. §. 19. državnih osnovnih postav daje nemškemu jeziku, kot deželnemu jeziku t:«te pravice kot slovenskemu, in jako se je čuditi, da se je z nemškim jezikom v naših šolah ravnalo dozdaj tako mačehovsko. Naše zahteve za gojenje nemškega jezika so jako ponižne, in če ima kateri jezik pravico prito zevati se, da se z anem ar j a, je to gotovo v Ljubljani nemški jezik. Razsodil pa bode o našem predlogu deželni šolski svet v po Btavnih mejah, in vsaj veste, da je to korporacija, katera za nemščino ravno nij navdu šena. V obče pa zahtevajo starši slovenskih otrok, da se bolj uči nemščina in jaz mislim da je naša dolžnost, tem zahtevam kolikor mogoče ustrezati. Mestni odbornik K lun: Akoravno namen ponemčevanja tajite, bodo ga vam čeravno mislite, da nij res, opravičeno vsi podtikali Videli bosto, kako se bodo vnela zopet raz draženost mej ljudstvom, ki ne bode ne vašej ne našej stranki ljuba. — Namen ljudske šole vendar nij, ne bode in ne more biti učenje tujih jezikov, ampak da otroci pridobe tisto množino vednosti, katera jim je za praktično življenje potrebna. Jaz tedaj podpiram predlog svojega tovariša dr. Ahačiča, da se o predlogu šolskega odseka preide na dnevui red. Mestni odbornik PetričiČ: Trdilo seje tu od nam nasprotne stranke, da se otroci v ljudskih šolah dovoljno slovenščine uče. Jaz pa proglasim to izjavo kot neresnično, kajti slovenščina je v naših mestnih ljudskih folah uže v naj za d njem kotu. Mestni odbornik dr. lileivvei s: Jaz vem iz prakse pri svojih otrocih, kateri obiskujejo ljudske šole, da Be v njih slovenščine skoraj prav nič ne uče, in da se mnogo dražega časa s tem gubi, da se jim nemščina v glavo vte pava. Kar je pa povedal mestni odbornik dr. Schrev, da se nemški jezik v ljudskih šolah zatira, morem smatrati le kot ironijo, kajti, da bi se nemški jezik zatiral, nijsem nikdar slišal, pač pa jaz tako dobro kakor g. Schrev vem, da se zatira na vse pretege slovenski jezik. Poročevalec mestni odbornik vitez Kal-tenegger: Izustila se je tu ponovljeno be seda, da imamo namen z predlogom šolskega odseka uvesti v naše šole germanizacijo. (! No, jaz mislim, da je ta beseda pala v prvem ognji, zato ne bodem na njo odgovarjal, tem več, ker je to oskrbel uže g. dr. Schrev. Č< se nemščina v naših Šolah uči, in to zahte vajo starši vseh otrok brez razločka, potem je tudi treba, da se otroci v nemščini vadijo To in nič druzega ne namerava predlog od sekov, kar se mu druzega podtika, je ne umestno. (!) Mi ne nameravamo napada na narod, in če je g. Regali trdil, da imajo tudi starši pravico govoriti pri odgojevauji svojih otrok, mu na to opomnim, da ravno najizo braženejši starši zahtevajo, da se bolje goji nemški jezik v ljudskih šolah, kar se najbolje uvidi iz tega, da v Šolah, kjer se popolnem ali večinoma nemški podučuje, kakor v pro-testantovskej šoli in v šoli c. kr. vadnice, da v te šole Btarši najbolj otroke pošiljajo, tako rekoč v nje silijo. (Smeh.) Glasuje se potem o predlogj dr. Ahačiča, kateri se ne sprejme, pač pa predlog šolskega odseka. Narodni odborniki potem zapuste dvorano. „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer". (4. občni zbor v Ljutomeru.) Iz Ljutomera 12. junija. [Izv. dop.] Po dolgo trajajočih tihih dnevih v Ljuto meru nastopila sta bila pri nas vendar dva dneva večje živahnosti. 10. in 11. dan t. m. sta bila pri nas večjega pomena. Obhajalo je „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer" bvoj 4. občni zbor, in ob jednom priredilo narodno svečanost. Ta je bila na binkoštni pondeljek Popoludne je začela svirati v „pivarni" god bena kapela izvrstnega učitelja ogerskih Slo vencev, g. Murkoviča iz Belotinec, razne komade, mej katerimi so bili tudi Jugoslovan ske melodije. Ti dobro izurjeni godci (21 jih je), privabili so veliko občinstva, dasiravno so črni obit'ki zabavo zaprečiti hoteli. (L3 pest najhujših nemškutarjev nij bilo navzočnih.) Ko so došli gg. učitelji iz daljnih krajev slovenske Štajerske, zapeli so tudi ti nekaj dobro ubra nih slovenskih pesnij. Na večer se je razve seljevanje nadaljevalo v čitalnici, kjer so bili prostori premajhni, da bi mogli vso došlo go-podo sprejeti. Tu jo svirala godba, tu so se pesni prepevale, bile so napitnice od navzočih narodnih učiteljev na domoljube in na-protno, ter naposled se je plesaželjna mladina skoro do belega dne v krogu vrtila. Od napitnic naj omenjam ono g. Lap a j na na ljutomerske domoljube, osobito na predsednika (g. dr. Mravljaka) in podpredsednika (gosp. Kuk ovca) ljutomerske čitalnice, ter kasneje na ormuške Šolske prijatelje, kateri so bili k veselici doSli. G. Kukovec je napil narodnemu učiteljstvu, ter povdarjal zlasti to njih nalogo, čuvati napadeno narodnost slovensko, brez katere si nam nij misliti napredka in omike. G. Žiher je tudi napil temu ljutomerskemu prvaku. Bile so še napitnice od g. dr. Žižka, g. Hrena in dr. Drugi dan, vtorek, je bil najprvo izlet k vili g. Zemljica nad Ljutomer, od koder so gg. učitelji opazovali krasne ljutomerske vinograde na jugu, lepo mursko polje na so-vero-izhodu, in dalje obzirno pokrajino prekmurskih Slovencev. Ob Vt 9 uri pa Be je začelo resnobno delo, namreč naS 4. občni zbor. V navzočnosti precejšnjega Števila učiteljev in g. c. kr. okrajnega glavarja pl. Premersteina otvo-ril je predsednik g. Lap a j ne skupščino sd sledečim nagovorom: „Slavni zbori Dragi Bodrugi in prijatelji! „Šola je draga in lepa reč." Tako je večkrat rekel pokojni slovenski škof Slomšek, katerega smemo Slovenci k prvim domoljubom in prvim slovenskim pedagogom prištevati. Šola je ljuba reč vsem pravim domoljubom in in ljudem plemenitega srca ter vsem prijateljem napredka in omike. Toliko bolj mora biti učitelju pri srci, kajti ou je njej posvetil svoje življenje, on živi /.a-njo in živi tudi od nje. Da more šola napredovati, treba je, da učitelj svojo sveto dolžnost vestno izpolnju'e, zlasti kadar se nahaja mej mladino v svojej učilnici. To velja o pojedinem učitelju, o po-jedinem razredu. Na večrazrednej šoli, kjer več učiteljev deluje, pa je treba izporazumlienja in harmonije vsega učiteljstva, ako se hoče, da ves zavod z dobrim vspehom napreduje. Da pa šolstvo cele pokrajine, kakor je na pr. nad spodnji ali Blovenski Štajer, času primerno v napredku koraka, treba je zopet nekakovšnega izporaznmljenja o važnih načelih, o sredstvih, treba je nekacega vodstva in središča, iz katerega se dobre misli in nasveti, dobri po-močki po celej pokrajini razširjujejo. Treba je z jedno besedo učiteljskega društva, kakor je baš naše „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer". Iz katerega namena Be je osnovalo in katere cilje imamo pri svojem delovanji, to se je uže večkrat razjasnilo. Po naših pravilih smo za „pospeševanje in podpiranje narodnega šolstva" s tem skrbeli, da smo izdajali svoj časopis. Zakaj smo morali prenehati z njim, to je bilo uže dovelj po časopisih raz-jasneno. Mi se nijsmo namreč v zdanjih okoliščinah nadejali, da nam bodo v bodoče pri-zanes1« velik davek, nijsmo se nadejali, da nam v bodoče ne bodo nalagali glob. Se ve, da tudi materijalno stanje naše vsled tega in vsled mlačnosti nekaterega dela naših naročuikov nij bilo prav ugodno, toda strah pred vodnimi konfiskacijami, struli pred denarnimi kaznimi, pravdami, davkom je bil največji uzrok, da smo morali svoj organ ustaviti. Za pospeševanje šolstva smo bili izdali „učiteljski koledar", „zgodovino" in „zemlje-I>is ". Kakor boste iz poročila blagajnikovoga posneli, je imelo društvo pri „koledarji" mali dobiček, pri „zemljopisu" tudi zgube ne bo. Taisto se pao „zgodovini" žalibog reči ne more, kajti, če se še ostalih 900 iztisov ne bode razprodati moglo, imelo bode društvo pri njej kacih 50 gld. izgube. Odbor je Htoril potrebne korake, da bi bili te knjigi odobreni; a glede „zgodovine" je došel negativen odgovor, in glede- ^zemljepisa" pa se odgovor že 8 mese cev pričakuje. Ako je pero pisateljevo pri teh in drugih njegovih knjigah krivo ne-odobrenja in celo preganjanja, zdaj je to za nas še tolažilno, kajti dobe se še tudi druga peresa, ki bodo knjige pisala, in utegne se pero tudi tega pisatelja še popraviti Ako pa je slovenski jezik, ki je v knjigah, neodobren je zadolžil, kar si Bicer ne ravnost trditi ne upam, tedaj pa si za-se in za naše šole tolažila ne vem. — Društvo je delovalo tudi 8 tem, da je zbore sklicovalo. Veliko glavnih skupščin in odbornih sej nij bilo mogoče sklicati iz znanih raznih vzrokov. Sami še celo občnega zbora nesmo mogli imeti. Zakaj smo Vas, spoštovana gospoda, letos ravno v Ljutomer pozvali o tem se je uže tu in tam govorilo. Mislili smo si: Tu je sedež društva, tu imamo precej pravih in podpornih udov, učiteljev in domoljubov ter šolskih prijateljev, Ljutomer je prijazen trg, njegova okolica krasna; zakaj ne bi nas sodrugi in prijatelji enkrat v tem kraji obiskali? Občnega zbora je bilo pa tudi treba uže vsled naših pravil, da odbor (osobito predsednik in blagajnik) položi račun o svojem delovanji, račun o denarnem stanji društva, da si odloži nekoliko bremena, in oprosti odgovornosti za minolo dobo blizu U leti. — Potem pa, ko minulo dobo položimo kolikor, toliko ad acta, posvetovati se nam je o bodočnem delovanji. Križem rok nam nij držati; ničesar se samo ne stori. Pomagati si moramo sami, sami se moramo gibati, le v gibanji je življenje. Ne smemo nemarni boljše dobe čakati, kajti vtegnemo jo morda 5e dolgo dolgo čakati. Jaz sam, ki sem vsaj nekoliko uže storil, si rad zopet dela, bremena i odgovornosti naložim, samo da vidim, da imam poleg sebe tudi nekaj podpornikov, so mišljencev in prijateljev. Zato Vas prosim, nasvetujte danes, kaj je storiti našemu dru-fitvu, s čemur bi se z ozirom na naša pravila slovensko-stajersko šolstvo pospeševalo. S tem Vas v imenu celega odbora bra-tovBko in prav prisrčno pozdravljam, posebno pa one gospode, ki so iz daljnih krajev na naše vabilo k nam prišli. Radostno pozdravljam tudi ono gg. podporne ude našega dru gtva in v obče šolske in učiteljske prijatelje Čast imam tudi predstavljati g. c. kr. okraj nega glavarja pl. Premersteina kot cesarskega komisarja pri denašnjem zboru." Na to je poročal tajnik g. K lan j š če k takole: „Kako je društvo delovalo, o tem Vam je v obče razložil g. predsednik, ki je opravljal veČino društvenih poslov, pa o tem Vam tuđi je uže znano veliko iz bivšega dru štvenega organa „Slovenskega učitelja". Od zadnjega občnega zbora v Ptuju 1. 187G je imel odbor več sej, toda le k dvema se je bilo dovoljno število odbornikov zbralo. Prva je bila v maju 1. 1877 in druga pa v aprilu letošnjega leta. Zakaj nij bilo lani na meravanega občnega zbora v Brež'cah, to je Vam tudi uže znano. Društvo šteje zdaj še 62 pravih družabnikov, t. j. štajerskih učitel jev, in 21 podpornih udov t. j. učiteljev dru-zih dežel ali pa neučiteljev. Mnogo mej temi sicer društvenine nijso še poravnali, a podpirali so društvo drugim načinom, t. ]. pravi udje z duševno in materijalno podporo bivšemu našemu orgsnu, podporni udje pa samo z gmotno podporo. V tej zadevi zasluži, hvaležno imenovan biti velecenjeni g. dr. Koče var v Celji, ki je društvu poklonil 10 gl.. razven tega, da je naš časopis podpiral. Zahvalo naj izrečemo tudi blagorodnima gospodoma, bratoma: dr. S e r n e c e m a, ki sta pravde društvenega organa brezplačno vodila.u Ker na predsednikovo in tajnikovo poročilo nihče nij imel ničesar dostavljati ali ugovarjati, poročal ie g. blagajnik Kovači č o društvenem stanji. Iz tega obširnega poročila, katerega je razjasnjeval še posebno predsed-sednik sam, posnamem tu samo to, da je imelo društvo od zadnjega občnega zbora (16/8,76) 1524 gl. 25 kr. dohodkov in 1500 gl. 10 kr. stroškov. Pasiv ima'društvo le malo, nasprotno pa znašajo njegova aktiva okoli 500 gld. In tega se uže razvidi, da je društvo deloval o in da more svoje delovanje nadaljevati, kakor hitro se mu še izostala precejšnja svota poplača. Obširno po posameznih točkah razloženi račun se je od navzočnih zadovoljno na znanje vzel. Za pregledovanje rakunov pa so bili n a predlog g. Žihra izvoljeni gg. Mikelj, Klanj š ček in gospodična Ekelj. Pri 5. točki dnevnega reda Re je govo rilo o bodočem društvenem delovanji. Nekateri gg. so predlagali, da bi društvo začelo izdajati zopet svoj časopis, drugi, da bi izdajalo pe dagogične spise v vezkih, in zopet drugi, da bi se izdajali spisi za mladino, za šolske knjižnice. Razodevalo se je še ve 5 želj, n. pr. o izdatvi zdanj'h društvonih knjig (zgodovine, zemljepisa) v drugem popravljenem natisu (kedar se namreč prvi natis razpeča), o izdatvi knjižice „domovinoslovje za slovenske šole" (lleimatskunde), o založbi letnega poročila našega društva i. t. d. Na izraženo željo g. predsednika in druži h udov se je sklenilo, vse te predloge novemu odboru v pretres izročiti, kajti zdaj društvo nij v stanu, niti jednega teh predlogov izpeljati. — Utegne se pa v teku 5-6 mesecev materijalno stanje in morebiti tiste vnanje okolščine, katere so društvo do zdaj ovirale, tako zboljšati, da se bode društvo vsaj na ne katere teh predlogov ozirati moglo. Pri tej točki se je tudi sklenilo, da znaša letnina društvenikov za 1. 1878 in 79 samo po 50 k. — Pri 6. točki se je za sedež društva odločil zopet Ljutomer; za prihodnji občni zbor je bil pa Maribor izbran. Volitev predsednika in odbornikov se je vršila po listkih. Za predsednika je bil izbran g. Lapajne, tukajšnji nadučitelj. Ostali odborniki pa so: (i. Kry 1 (podpredsednik), uči telj realke, g. Mikelj, g. Klanj šček (tajnik), vsi v Ljutomeru; g. Kovačič (blagajnik), g. Žinko, g. Štrenkel, vsi v Središči; g. Štuhee (pri sv. IloManku), g. Hepič (pri sv. Miklavžu), g. K ob i (pri sv. Lenartu) g. Mož ina (pri sv. Marku), g. Žiher (v Vurbergu) g. Hren (v Framu), g. lirezov-nik (v Vojniku) in g. Jarc pri sv. .lurji na j. ž. Glasove so še dobili gg: Škoflek, JurkoviČ, Pire, Poljanee, Jamšek, Žolnir, Kre-gar, Šijanec, Kunstič in dr. Od posameznih predlogov (zadnja točka) naj omenjam: 1. G. Kryl je predložil, naj se vsem društvenim upnikom odpusti »/■ dolga, ako ostali vsaj v 3. mesecih plačajo. Ako pa ves dolg plačajo, naj se jim da za nagrado primerno število društvenih knjig. (Sprejeto.) — 2. Na predlog istega gospoda se je sklenilo, da se podari nekaj društvenih knjig onim udom, kateri so lemino za vsa 4 leta poplačali. (Vsem navzočim gg. učiteljem jo predsednik tudi podaril nekaj društvenih *i nekai svojih knjig.) — 3. Na predlog n. Mike! jn a se je sklenila pritožba na slavno naučno ministerstvo zoper to, ker okr. šol. sveti ptujskega in ljutomerskega okrajnega glavarstva slovenske društvene kniige iz šolar-skih bukvarnic konfisciraj o. (Po zboru je g. glavar Premerstein privatno povedal, da teh konfiskacij deželni šolski svet n i i potrdil.) Predlog g. Mikelina ie bil sprejet jednoglasno. Pili so tudi še drugi predlogi mnniše vnŽnosH, n. pr., da se pošlje zastopnik k 3. skupščini hrvatskih učiteliev, katera bode 4, 5. in 6. septembra v Oseku. (To se je odboru pripustilo.) Prečitala sta 8e še došla telegrafična pozdrava g. Šijanca (od sv. Duha), in g. Žinka (iz Središča), ki sta bila z veseljem sprejeta. Zbor je dokončal g. predsednik s temi le besedami: „Zahvaljujem se vam vsem za simpatično udeležitev pri razpravah denašme skupščine, pri katerej ste pokazali, da vam je v resnici mar za pravi napredek slovenskega šolstva, zlasti pa, da vas veseli še dovolj čvrsto stanje našega društva. Želim vam, da se srečno domov vrnete, in tudi v svojih krajih za korist društva delujete. Predno pa se ločimo, spol-nimo svojo patrijotično dolžnost, ter zakličimo N.j. Veličanstvu našemu presvitlemu cesarju Francu Jožefu I. trikratno: Živio! Hvalo izrekamo tudi g. okrajnemu glavarju za potrpežljivost njegovo pri denašnjih razpravah." Po dovršenem zboru je bil v čitalnici skupni obed, katerega se je udeleževalo 25 učiteljev in učiteljic. Tu so zopet bile vesele napitnice prijateljev na prijatelje, popevanje slovenskih pesnij, in živahno bratovsko razgo-varjanje. In tako sta dva velevažna dneva le prehitro minula, kajti večina gg. učiteljev je morala kmalo odriniti, da je došla ob pravem času na železnico v Ormuž. Ostala bosta pa ta dva dneva v prijetnem spominu Ljutomer-čanom in gostom — vrlim slovenskim štajerskim učiteljem. Politični razgled. TVotritiiJtt dežele. V Ljubljani 17. junija. Ker je nat/otlha z Ogersko toliko kakor gotova, morali bi cislejtanski ministri odstopiti kakor so obljubili. Tudi vnanja politika so menda tako obrača, da bi ne bilo napak, ko bi se tu v notranjem kaj preobrnilo na bolje. Oboroževanje in na noge postavljenje jednega dela naše vojske, ali parcijalno mobiliziranje, ki se zdaj v našej monarhiji vrši, veseli srce maffj<***#Xso. Kajti oni so tako slepi, da res mislijo, ka gre zdaj na vojsko proti svetej Rusiji. „Ef./etertesu to vojsko prorokuje kot nasledek brezvspešnosti kongresa, čeravno je celo Košut nad vojsko zoper Ruse obupal. Magjarski krogi ne morejo pozabiti, da so jih bili Rusi pri VilagoŠu nabili, zato se jim vedno sanja o maščevanji. Zatorej mađarske novina uže samo to, da se je Rusija udala iti h kongresu, proglašajo kot popolno ponižanje Rusije. Kar lehkomislen človek želi, da bi bilo, rad misli da je. Vimiijo dritiTe. Kuko so bode i//vladala na kongresu in kaj bode terjala, nekoliko posvet-Jjuje sledeče: Časnik „Globe" objavlja obseg od r«<>. maja datiranega, spomenice dogovora Angv;je v. Ku>ijo. ki so tako glasi: Angleška vlada hoče na kongresu še sledeče točke naginjati: angleška vlada si pridržuje pravico na kongresa zahteval i s o d el o v a nj e E v r o p e pri upravnoj organizaciji obeli bolgarskih provinc ij, (pod Balkanom jedna in nad Balkanom druga) ter bode na kongresu razpravljala, kako dolgo in na kak način se ima ruska okupacija v Bolgariji vršiti, ter pošiljanje ruske vojske skozi Itunmnsko obavljati in kakovo ime se bode južnoj bolgarskej provinciji dalo. Ne da bi se teritorij nega vprašanja dotaknila, bode Anglija razpravljala vprašanje vožnje na Dunavu. Angleška vlada si na dalje prihranjuje pravico, na kongresu celo vprašanje 0 morskih ožinah razpravljati, a ruski poslanik v Londonu spominja, da se drži carski kabinet izjave ministra Derbvja od C. junija 1877 ter bode ruski poslanik na kongresu govoril za status quo. Angleška vlada hoče zahtevati od sultana, naj Evropi obljubi, da bode na jednak način menihe družili na-rodnostij na gori Athos varoval. — V angleškej zbornici je na neko interpelacijo Jamesovo Korthcote odgovarjal, da ,.(Jlobekt sicer nij od vlade dobil objavljenega pisma. Dejal je, da je on list „Globe" Se le potem bral, ko mu ga je bil interpelant James pokazal, ter omenjenih razkritij pisma nij mogel (!) na tanko preiskati, in zato tudi ne more reči, je-li to pismo poroča pravo in avtentnične dogovore ali ne. Vsi jutranji angleški listi nikakor ne dvomijo, da ne bi bile od „(ilobe" objavljene točke resnične in prave in „Times" pra\i, da ravno NorthcotOV odgovor na interpelacijo dokazuje, da je ono pismo avtentično. 1%'eM.iki narodno-liberalci so imeli v nedeljo v Berlinu Bhod, v katerem so se po-svetovali, kako bo imajo vladati pri piihodnjih volitvah. Imeli se bodo zdaj boriti proti ofi-cijalnim kandidatom, katere bode Bismark hotel imeti in zato uže porablja atentat na cesarja kot volilni manever. Iz MC*'xvi-nitau se piše, da je zdaj general Lazarev glavni poveljnik rusko armade v Armeniji postal, izvrsten strategik, ki je bil naredil črteže dobljenim bitvum v Aziji lani. tt U katerih vladar ravno zdaj po svetu potuje in s svojim smešnim obnašanjem razne velike kraje razveseljuje, domislili so se, da je njih tudi treba na kongresu, kjer se turška koža prodaja, zato je perzijski poslanik iz Pariza v Berlin odpotoval noseč dotično pismo perzijske vlade do Bismarka, Gorčakova, Andrassyja in Salishurvja. Domače stvari, — (Slavuost odprtja čitalnice v s pod njej Šiški), katera se je vršila v nedeljo popoludne, se zavoljo popoludanskega silnega deževanja nij mogla po programu iz vršiti. Ker je vreme zjutraj še nekoliko dobro kazalo, se je za gotovo pripravilo vse, in nij bilo mogoče več slavnosti zadnji trenotek pre ložiti na drugo neueljo. Sitni dež pa je onemogočil, da bi se bili udeležili „Sokol" in bi-zoviška čitalnica „in corpore", kakor so bili tudi pevci ljubljanske čitalnice zarad tega zadržani izvršiti svojo jako zanimivo točko programa. Odškodoval je pa došle goste zvečerui, jako obiskani in zanimivi ples za to nepriliko, in se je rajalo do polu noči, to se ve da je marsikomu teško dejalo, da je bila večja Blavnost zaprečena, katera bi bila izpadla, ko bi bilo vreme le malo bolj ugodno, prav sijajno. Kakor slišimo, je pa odbor sklenil, popraviti ta nevspeh z drugo veselico, katera se bode napravila drugi mesec, in pričakujemo, da ne bode zopet Bitni dež prišel kot nepridiprav. _ (Fzm. baron Kuhn) ima drevi ob G. uri (mi to pišemo ponedeljek) v Ljubljano priti, da bode ogledal tukajšnjo dopolneno voj sko, in otide potlej v Novo mesto. — (V nekdaj Lercher j ev ej) šta cuni razkazuje se zdaj Cav. Michele Petagnov svetovno znani panoramski kabinet iu bode razstavljen le še ta teden. Ker se sploh hvali, opozorujemo radogledne bralce nanj. Te dneve pridejo še posebno nove podobe na vrsto, mej družim tudi parižka svetovna raz stava od leta 1878. — (V Bolgarijo.) Poroča se nam, da se misli več slovenskih rodovin iz Vipavske doline v Bolgarijo preseliti, kjer bodo po skusili vipavsko vinsko trto zasaditi na rodo-vitnejšej in obširnejšej zemlji, nego so jo imeli dozdaj. Poslali so te dni jednega moža izmej sebe po Savi in Dunavu v Filipopelj, da ogleda zemljo, in poizve uvete, ter možnosti preselitve. — (Odlikovanje.) Tajniku pri okrožnej sodniji v Celji Adolfu Prambergerju je podeljen naslov deželne sodnijc svetovalca. — (Obdarjen) je bil od ministerstva notranjih Btvarij Janez Košmerlj iz Jasenic, ker je dekletce Miciko Dežinan izvode izvlekel. — (Tiskovna pravda.) Mariborski „Slovenski Gospodar" ima prihodnji mesec pred celjst uri porotniki tiskovno pravdo. Toži ga znani prijatelj Brandstctterjev, nemšku-tarski poslanec Konrad Seidl. — (V al vazorj a) je izšel 35. zvezčič. V njem je tudi jedna pola ki spada k prejšnjemu zvezčiču. — (Sosed soseda umoril.) Iz Krškega Be nam piše: Minulo soboto se je zgodil v Tršljavci blizu Leskovca pri Krškem grozen čin. Neki kmet Škrbina in sosed mu Miha Škofijanec, oba posestnika na Bregah, prišla sta omenjeni dan zjutraj do svojih vinogradov v Tršljavci, kjer sta mejaša. Večletno sovraštvo gnalo je Miha škuljanca do maščevanja nad Škrbino; šel je torej prvi do hrama sosedovega, misleč ga protepsti. Škrbina, čuteč, da nij telesnej moči Škctijančevej kos, zagrabi brzo bližnjo koso, ter jo zapiči zadnjemu skozi desno stran goltanca v osrdce. Škorljanec je sicer še 15 korakov iz hrama ven napravil, a potem mrtev se zgrudil. Škrbina »o videč, ustraši se sam pred svojim dejanjem, pobere svoj cekar, ter se oglasi pri krškej sodniji. Oba sta oženjena in očeta več otrok. —t. — (Iz Krškega) nam drug dopisnik, prepotnik, piše: Binkostno sredo so našli služabniki g. Hočevarje vi na pragu 2 do 3 mesece staro dete, katero je g. Hočevar oddal krškej županiji. Neusmiljeno mater išče zdaj sodnija, kar se jej bode, kakor se zdi, tudi posrečilo, ker je otrok u^e toliko star. Gospa Iločevarjeva pek je obljubila za otroka dajati mleko brezplačno. — (Mobilizacija.) Tržaška policija je bolj Ijubeznjiva nego naše državno pravdnis-tvo v Ljubljani. Ona je „Triesterci" poslala pismo, v katerem uredništvu pove, da je na višji ukaz prepovedano razširjanje poročil o obsegu iu podrobnostih mobilizacije voj ske in deželnebrambe. * (Vnuk, ki je deda umoril.) Iz Topolcza na Ogerskem se piše: Dne 2. t. m. je 82 let stari Štefan Bede svojega vrnila okregal zarad slabega obnašanja in zanikernega življenja. Mladi človek se zarad tega tako razjezi, da starca ob tla vrže in ga neusmiljeno obdeluje s polenom tako dolgo, da ded dvAo izdakne. Morilec je ubegnil. * (Iz Kima) se piše v »D. Ztg." 13. t. in. da je b;l papež prej ta dan nevarno zbolel, potem mu je odleglo, a je še slaboten. * (Podvodno plavanje.) Nek Grk, z Imenom Gripari je pred nekaj dnevi v luki Piratu poskušal neko svojo iznajdeno lad'jo, ki pod vodo plava in je ostal res sam s svojimi otroci poltretjo uro pod vodo. Javna zahvala. Za prij..zcn sprejem gg. učiteljev, za mnogobrojno udeleževanje pri veselici, prirejenej v čast naloga zborovanju in za drugo razno stransko podpiranje pri našem podjetji izrekamo s tem vsem našim p. n. domoljubom in v obče p. n. ljutomerskemu obćiiis.. a najsrcnejlO zahvalo. V Ljutomeru, 13. junija '878. Odbor „Učiteljskoga društva za slovenski Štajer." Tujci. 17. junija: Prt llonn i Eižiin iz Trcbnja. — Mesar iz Bistrico. — G rudu u iz Vrhnike. — Kopač, Kupp >l, Kluiu iz Dunaja. Pri MhUOI: Benedikt iz Trsta. — Brellih iz Keke. — Slanina iž Dunaja. — Sevfert iz Ljubljano. - Daub iz Dunaja. — Viola iz Kt ko. — iloliman. Hellor, Alterer iz Dunaja. Kazne vesti. * (Buče le do smrti op i kale.) V Piirplitzu je zadnjo soboto nek gospodar bu-čelne pajne preiskaval nekoliko s premalo previdnostjo. Bučele se ga lote in ga tako hudo in močno opikajo, da je črez pol ure umrl. Dunajska borza 17. junija. (Izvirno telflgrafifind poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . <;4 gld. 60 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 66 „ 35 . Zlata renta........ 74 , 65 „ 1860 drž. posojilo..... 114 n — Akcija narodno banke .... 860 . — „ f oditne akoije...... 311 „ — „ London......... 117 »10 „ Napol.......... 9 „ 37'/, » 0. kr. oekini...... . 5 „ 59 „, irebro ......., . 102 „ 55 , Državno marko......57 . 80 Karel S. Till trgovstvo s knjigami in 2>(ipirje»i, pod Trančo .št. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo; zaloga navadnoga, pisemskega in zavijalnega pa- Eirja. Vse potrobnosti za merjevce (inženirje), sli-arje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilna knjigo. Izduljujejo se tudi inonogrami na pisemski papir; visitne karte in pisemsko zavitke. (158—81) V hiži št. 2 na igriškem trgu (Ballhaus-platz) dajo so od dneva sv. Mihaelija dalje prodajalnica in stanovanje v najem. Natačneje izve se pri lastniku J. J. Kantza v istej hiši. (191 — 2) Viti* Wir .•itipIVlilfii giicMC*t. als Bestes und Preisvvuntigstes Die Regenmantel, \Yrii£r. I''alni\ von M. J. Elsinger & Sohne in Wien, Neubau, Zollergasse 2, LiefmUtten deH k. und k. KrieKFministe*riums. ar fjlnj. Krietfsmnrine, viel^-r H unuinitatsnnstaltcn etc. ctc. ] (195—2) Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, lakov in firnežev, (i62-u) ■v Z_ij-UL"blj^2n.i, na Marijinem trgu, poleg frančiškanskega mosta. V ,,.Vu-ihUi'j tiskarni" v i-j ubijam jo laalo iu bo dobiva: VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjov, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona 60 kr. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".