Leto XVII, št 119 Ljubljana, sobota tj. maja 1936 Cena 2 Din UpravmStvo: Ljubljana, rtnafljeva ulica & — .Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125, 812»* inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova UL 3. — Tei 3382, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. n. — Telefon «. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uttca St. 2. — Telefon St 180. RaCunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180, Wien St 105.241. Volitve v Belgiji Jutri bodo v Belgiji splošne parlamentarne volitve. Obnoviti bo treba obe zbornici, parlament in senat, za nadaljnjo štiriletno zakonodajno dobo. Poslanska zbornica ima 202 poslanca, senat pa 167 senatorjev. Volijo se vsi poslanci in 101 senator, dočim imenujejo 44 senatorjev pokrajinski sveti in si nato senat kooptira še nadaljnjih 22 tovarišev. Vo-lileev je nekaj nad dva milijona, poslanskih kandidatov 1124, senatorskih pa 562. Izbira za volilce je torej zelo velika. Med kandidati za poslanske mandate je tudi 16 žensk, med onimi za senatorske mandate pa 8. Belgija sicer nima splošne ženske volilne pravice, priznaia pa je po vojni aktivno in pasivno volilno pravico vdovam padlih bojevnikov v svetovni vojni. Tako ima danes še 8043 ženskih volilnih upravičencev. Veliko število kandidatov že samo priča, da je volilna borba zelo huda Glavne tri belgijske stranke so klerikalna, ki se imenuje »Katoliška stranka«, ter socialistična in liberalna Vse tri zagotavljajo, da si bodo ohranile svoje dosedanje pozicije .Po zadnjih volitvah so bile na viadi že vse tri, deloma skupno, večinoma pa po dve v koaliciji, ker nobena stranka nima sama večine. Pretežno dobo je vladala koalicija klerikalcev in liberalcev pod predsedstvom Brocque-vilia oziroma Theunisa, pred letom dni pa. je prevzel predsedstvo vlade van Zee-land, ki je razširil dotedanjo koalicijo še na socialiste. Zeeland je prišel na mesto vladnega šefa, predvsem zaradi svojega slovesa kot prvovrsten finančni strokovnjak; dolga leta je bil podguver-ner belgijske Narodne banke. Res si je njegova vlada »narodne obnove« zastavila predvsem nalogo začeti energično borbo proti posledicam gospodarske krize in urediti državne finance. Posrečilo se ji je okrepiti belgijsko valuto in z rasnimi ukrepi zaščititi domačo trgovino in industrijo. Letos v marcu je predložila obema zbornicama poročilo o svojem delu. Poročilo je bilo sprejeto z veliko večino, vendar se je pri glasovanju že opažal vpliv bližajočih se volitev. Kompaktno so za zaupnico vladi glasovali le socialisti, dočim se je velik del klerikalcev in še večji de»l liberalcev absti-niral ali pa celo direktno glaeoral proti. Zeelandovi ukrepi so namreč precej ostro zarezali v premožnejše sloje, ki so jih obremenili z novimi davščinami, a prav ti sloji so jedro obeh meščanskih strank, pa so se mnogi poslanci teh strank zaradi svojih volilcev začeli odmikati od vladne politike. V sedanji dobi krize je skoraj povsod tako, da so pri volitvah na boljšem one stranke, ki so bile v opoziciji. Vodilne belgijske stranke so v tem pogledu precej na enakem, ker so vse tri sodelovale v vladi in je prav sedanja vlada celo koncentracija vseh treh strank. Kljub temu zatrjujejo vsa poročila, da bodo le socialisti ohranili svoje pozicije, dočim bosta obe ostali stranki nazadovali. Zadnje volitve, ki so bile 1932., so stale v znamenju poraza liberalcev in fiamskih nacionalistov. Izgubili so vsak po štiri mandate. Socialisti in klerikalci so pridobili po tri mandate, dočim sta dva mandata pripadla komunistom, ki so s tem ojačili svojo parlamentarno delegacijo od enega na tri poslance, ne da bi seveda pridobili na vplivu v zbornici ali sploh v javnosti. Za sedanje volitve soglaša večina nevtralnih napovedi v tem, da bodo socialisti zopet nekaj pridobili, drugi dve glarvni stranki pa utrpeli izgube. Pesimistične napovedi za katoliško in liberalno stranko ne slone le na dejstvu, da so bili vladni sanacijski ukrepi za jedro obeh strank neprijetni in nepopularni. Večja nevarnost utegne obema taboroma pretiti od mladega in svežega pokreta »Rex«, katerega voditelj Degrelle dela v volilni agitaciji velik fu-rore. Njegova in njegovega pokreta moč je ona neznanka, ki najbolj vznemirja obe desničarski stranki. Leon Degrelle je izšel, kakor smo napisali že včeraj v neki beležki, iz katoiiške stranke, s katero se je kmalu popolnoma razšel. V volilno agitacijo je prinesel element nemira in razgrajanja ter skrajne agresivnosti. Doslej Belgija ni poznala te vrste politične borbe, saj Je dovolj značilno za nje umerjenost, da je bila mogoča klerikalno-lfberalno-socialistična vladna koalici j .i. Degrelle je star komaj 30 let Izvrsten agitator je hi baje tudi sijajen govornik in demagog. Prvotno je bil voditelj mladine v katoliški akciji in takrat je bilo citati v klerikalnem časopisju v Evropi o njem mnogo dobrega. Kmalu pa mu je postal okvir katoliške akcije pretesen. Ločil se je od nje in ustanovil svojo organizacijo »Rex«, izposodivši si od katoliške akcije drugo besedo njenega gesla »Christus Rex«. Da bi pritegnil nase mladino, je vrgel v svet geslo: Prostor mladim! Začel je ostro napadati voditelje katoliške stranke, ki jih je po nemškem hitlerjevskem vzorcu krstil za »starce in bonce«. Ustanovil je lasten tednik, ki je poln političnih in družabnih senzacij. Zelo ostro napada banke, zlasti one, ki so politično pobarvane. Za njih voditelje je skoval iz besed »bankir« in »gamgster« novo bojno psovko »bank- RIM IŠČE STIKOV Z LONDONOM Pričetek novih pogajanj med obema državama — Za priznanje aneksije Abesinije je Italija pripravljena jamčiti za mir v Evropi London, 22. maja. o. Kakor vse kaže, pomenijo Grandijeve izjave, ki jih je podal po nalogu Mussolinija zastopniku vlade Van-sittardu, pričetek novih pogajanj med Rimom in Londonom, pri katerih bodo bržkone sodelovali tudi zastopniki Francije. Predvsem gre za nadaljnje sodelovanje pri urejevanju aktualnih evropskih problemov. V Parizu in Londonu proučujejo sedaj, ko je do neke mere znano Mussolinijevo stališče, pogoje, pod katerimi bi bilo zopet mogoče pritegniti Italijo v evropski politični koncem. Pogajanja se tičejo predvsem naslednjih treh točk: 1. Likvidacija sankcij. 2. Rešitev ugleda Društva narodov, 3. Sklenitev sredozemskega pakta Poslednja točka je važna posebno zaradi tega, ker bi se moglo z ureditvijo odnošajev na Sredozemskem morju obnoviti zaupanje manjših držav v Društvo narodov. Sredozemski pakt naj bi določal jamstvo za prosto pot po Sredozemskem morju, obenem pa zavaroval angleške interese v Afriki in Aziji. Priznanje italijanske aneksije Abesinije po Društvu narodov bi nikakor ne bilo nujno. Tudi rimski listi kažejo po Grandijevem razgovoru z Vansittardom mnogo dobre volje za sporazum. »Giornale d'Italia« poudarja, da zahteva fašistična Italija obnovo miru in reda na svetu. V to svrho je seveda potrebno priznanje aneksije Abesinije. Fašistična Italija je sedaj pripravila vse, da mobilizira svojo milico in brani fašistični imperij, pokazala pa je tudi na druge načine, da bi smatrala nove sankcije za vzrok neizogibne vojne. Kljub temu je pripravljena storiti vse, da se čim bolj utrdi mir na kontinentu in drugod. »Gazzetta del Po-polo« pravi, da bi bilo treba ukiniti sankcije, ker bi potem Italija nemudoma pričela sodelovati pri ureditvi vseh aktualnih evropskih problemov. V zameno za mednarodno priznanje aneksije Abesinije bi dala vsa jamstva za ohranitev miru v Evropi in za zaščito katerihkoli interesov v Afriki. Tudi francoski tisk je za to, da se ukinejo sankcije, vendar pa obstoja med Parizom in Londonom prav za prav še vedno nesoglasje, kako naj se uredi abesinski problem. »Temps« govori o nekem psihološkem nesporazumu med obema državama, češ, da francoski narod v nasprotju z angleškim ne more priznati, da bi bila Italija zaslužila, da se z njo tako postopa Če se ta problem ne bo rešil, bi se lahko zgodilo, da bo Italija odbila sleherno sodelovanje z zapadnimi evropskimi državami in se osvobodila tudi svojih obveznosti po lo-karnskem paktu. Za sedanji mednarodni položaj je odgovoren Baldwin. Kakor vse kaže, je angleška vlada delala proti prepričanju velike večine angleškega ljudstva. Zato je sploh vprašanje, ali se bo mogla še obdržati. Tudi »Figuro« poroča, da je angleška javnost pretežno proti sankcijam. Angleška vlada si dela sedaj mnogo preglavic z vprašanjem, kako bo rešila svojo politiko doma in v Ženevi. V ostalem so tudi na posebni konferenci, ki se je vršila snoči v zunanjem ministrstvu, ugotovili, da je sedaj že večina članic Društva narodov proti sankcijam. »Journal« ugotavlja, da so v Rimu pokazali dobro voljo za ureditev vseh spornih vprašanj Položaj v Abesiniji je jasen. Mussolini je ponudil angleški vladi formalen sporazum. Italija sprejema vsa jamstva za nemoten gospodarski razvoj Sudana in Egipta, za prosto pot po Sueškem prekopu, za kar zahteva le ukinitev sankcij. Glede na te koncesije se v Londonu po mnenju lista ne bodo mogli dolgo obotavljati. Tudi v juniju še ne bo odločitve London. 22- maja g. »Morning post« javlja da so med interesi ranimi vladami v teku pogajanja za pojasnitev mednarodnega položaja, ki je nastal po italijanski vojni v Abesiniji, in da skušajo priti iz zadrege, do katere je prišlo po neuspehu ženevske intervencije. Na jasnem so, da je vsako konstruktivno delo v Evropi nemogoče, dokler bo trajala napetost med Anglijo in Italijo ln v gotovi meri tudi med Francijo in Italijo. Pred zasedanjem sveta Društva narodov meseca junija. ne pričakujejo v diplomatskih pogajanjih nobenega bistvenega napredka ter sma trajo za verjetno, da tudi na junijskem zasedanju ne bodo sprejeti končnoveljavni sklepi. Posredovanje Francije Clli francoske zunanje politike: Obnova tesnega sodelovanja z Anglijo ter pritegnitev Italije k politiki kolektivne varnosti Pariz, 22. maja. d. Splošno računajo, da bodo v Parizu še pred sestankom sveta Društva narodov 16. junija skušali razčistiti mednarodni položaj, in sicer najprej v razgovorih z angleško vlado, nato pa z italijansko. Cim dalje bolj se poudarja naloga Francije, da pokaže izhod iz zapletenega položaja, ki ga je povzročila italijansko-angleška napetost. Francoski politični krogi so mnenja, da je to potrebno zaradi varnosti Francije same, kakor tudi njenih zaveznikov. V to svrho smatrajo kot nujno potrebno obnovo zaupljivega sodelovanja med angleško ?n francosko vlado, kot nič manj važno pa obnovo sodelovanja z Italijo v Evropi. Bržkone bo francoska vlada v doglednem času podložila predlog ta zaključitev sredozemskega pakta, pojavljajo pa se seveda dvomi, ali bo mogoče tako kočljiva vprašanja urediti že v kratkem. Sestanek Leona Bluma z Avenoloni Včeraj je imel Leon Blum z generalnim tajnikom Društva narodov Avenolom razgovor o zasedanju sveta Društva narodov, ki se bo sestal sredi junija. Avenol je informiral bodočega predsednika francoske vlade o vprašanju sankcij v mednarodnem pogledu. Govorila sta tudi o ureditvi postopka sveta Društva narodov za primer, če bo prišel abesinski cesar v Ženevo. Pogajanja s Herriotom Pogajanja med Blumom in Herriotom še niso končana. Ce bo Herriot na seji izvršilnega odbora radlkalno-socialistične stranke odklonil ponudbo, da naj prevzame xu-nanje ministrstvo in bo raje sprejel kan- Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. didaturo za predsednika poslanske zbornice, bo Leon Blum sam prevzel vodstvo zunanjega ministrstva. V tem primeru bi prišlo v poštev imenovanje državnega podtajnika za zunanje zadeve. Kandidat za to mesto bi bil poslanec Franeois de Tessan, ki ga je že pred dvema letoma zavzemal. Pred odstopom Sarrautove vlade V parlamentnih krogih pričakujejo, da bo Sarrautovu vlada odstopila v četrtek 4-junija- Na binkoštni ponedeljek 1. junija se bo sestala nova zbornica, ki bo imela povsem formalno sejo. 2. in 4. junija pa bosita izvoljena urad zbornice ter predsednik. Nova vlada Leona Bluma bo najbrže sestavljena v teku 24 ur in jo bo predsednik Lebrun zaprisegel najbrže 9-junija. Radikali za izvedbo programa Ljudske fronte Pariz, 22. maja. w. Pod predsedstvom Da. ladierja se je vršila seja predsednikov in generalnih tajnikov departementskih organizacij sociali6tično-radikalne stranke, na kateri je bila soglasno sprejeta resolucija, ki je bila nocoj predložena izvršilnemu odboru stranke. Resolucija poudarja potrebo popolnega in lojalnega sodelovanja z vlado. ki se bo sestavila za izvedbo programa Ljudske fronte ter opozarja z zadovoljstvom na poraz desnice in fašizma. Obenem poziva parlamentarno skupino stranke. naj pri vseh važnih debatah ohrani disciplino. Pomembne Le bruno ve izjave Colmar, 22. maja- o. Predsednik francoske republike Lebrun je imel včerai tu govor, v katerem je opozarjal na sedanje notranje in zunanje politične težkoče. Videli «no, je dejal med drugim, propasti načel, ki so bila modernim narodom jamstvo za spoštovanje mednarodnih obveznosti. Veliki narodi so pokazali hrbet svobodi ter uvedli nasilne režime. Demokratska Francija more igrati svojo vlogo, ki je upravičena z njeno stoletno preteklostjo, samo tedaj, če bo zopet imela zaupanje vase in bo združila vse sile naroda. Prevzeti mora žrtve na gospodarskem področju in ohraniti srvojo tnoraino enotnost, da bo lahko v koncermu narodov stala z vsemi svojimi združenimi močmi na isti stopnji kakor narodi okoli nje, ki jih vladajo fosamezn« osebnosti. z njimi spremenil iz leta 1861. bodo Ustavne reforme v Italiji Poslanska zbornica se bo morala umakniti fašistični korporacijski zbornici leg drugih vprašanj kodificirala tudi aneksi-ja Abesinije. Tudi napovedi o izpremembi notranjega ustroja države so že nekoliko jasnejše. Mussolini se bo odrekel vsem re-sorom in si pridržal le še nekak položaj vrhovnega arbitra v novi vladi. V ustavi bo posebna določba, s katero bo Mussolini proglašen za vse čase za »vodjo domovine.« V novi vladi naj bi prevzel zunanje ministrstvo njegov zet grof Ciano. Mesto sedanje poslanske zbornice bo prevzela posebna zbornica zastopnikov posameznih kor-poracij. Senat bo ukinjen in se bodo v njegovi palači zbirali poslej najvišji fašistični hierarhi. Odmev v Franciji Pariz, 22. maja. p. Tukajšnji listi pišejo obširno o nameravani reformi italijanske ustave in poročajo, da bo ž njo fašizem definitivno zasidran v italijanskem državnem in političnem življenju. Fašizem bo pri tem v nekem pogledu kopiral narodni socializem ter bo Mussolinija slično, kakor so to storili Nemci s Hitlerjem, postavil na položaj neodgovornega šefa države z naslovom »vodja domovina« Mussolini si bo pridržal samo predsedstvo vlade. Na zakonodajnem polju bo fašistični parlament zamenjala korporacijska zbornica, senat pa se bo pretvoril v neke vrste aristokratsko fašistično ustanovo z ustrezajočim nazivom. Obenem namerava Mussolini nekoliko popustiti pri cenzuri ter dovoliti kritiko režima, da bi se na ta način dala mlajšim političnim talentom prilika za uveljavljenje. Sploh ima Mussolini namen, čim prej uvesti v vodstvo države in fašizma mlajše moči, da ne bi z odhodom sedanje fašistične vodilne generacije nastala vrzel v vodstvu fašistične politike. Napovedujejo se izpremen-be v italijanski diplomaciji Rim, 22. maja. o. Afera tako zvanega polkovnika Lopez a, ki jo je pred dnevi odkril angleški zunanji minister Eden v svojem odgovoru na italijanske pritožbe zaradi angleških dobav dum-dumskih nabojev Abesincem. je zelo presenetila italijanske politične krog-e. Splošno zatrjujejo sedaj da je bil italijanski poslanik v Londonu prevaran in da bo zaradi tega pozvan na odgvor. Poslanik Grandi bo bržkone odpoklican ter se bo baje umaknil iz političnega in diplomatskega življenja. Slična usoda bo zadela tudi neke višje funkcionarje italijanskega poslaništva v Londonn. Obenem bodo baje izvršene večje izpremembe tudi v zunanjem ministrstvu. Po nekaterih govoricah bo odstavljen tudi sedanji državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Puvich. ki bo bržkone prevzel drugo važnejšo diplomatsko misijo. Rim, 22. maja. AA- Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, se pripravljajo v Italiji važne ustavne reforme. Mussolini je 23. marca v svojem govoru v poslanski zbornici omenil, da bo moral sedanji parlament prepustiti svoje mesto korporacijski zbornici in da se bo izpre-memba izvršila v najkrajšem času. Abesin-ska vojna, ki je vsilila Italiji novo industrijsko in trgovinsko disciplino, bo samo olajšala novo gospodarsko organizacijo. Režim sankcij je zahteval od države velike žrtve. Zunanja trgovina se je znatno skrčila, trgovinska bilanca pa se je izboljšala. Položaj, ki so ga Italiji drugi vsilili, bo Italija ohranila za vso bodočnost in država sploh nima več namena navezati trgovinskih stikov z državami, ki so izvajale proti njej finančne in gospodarske sankcije. Gospodarska disciplina Italije se bo ohranila tudi v bodoče. Nekatere začasne odredbe fa^ šističnega režima, ki je nekatere določbe ustave sedaj kodificirane. Pričakovati je tudi spremembe v vodstvu fašističnih organizacij. Fašistični voditelji, ki so sodelovali kot prostovoljci v vzhod-noafriški vojni, kakor grof Ciano. hivši tajnik fašistične stranke Farinacci. rimski guverner Bottai in drugi bodo postavljeni na izjemne položaje v vladi. Zatrjujejo, da bodo imenovani za ministre onih resorov. ki si jih je doslej pridržal Mussolini. Uradno te vesti še niso potrjene. Mussolini bo proglašen za „ vodjo domovine" Rim, 22. maja. o. Rimski krogi pričakujejo z vedno večjo napetostjo napovedane izpremembe ustave, s katero naj bi se po- ster«, s katero se med množicami bori proti dosedanjim političnim voditeljem. Tik pred razpisom volitev so bil,- še mnogi poskusi da bi se dosegel skuPen nastop katoliške stranke in Degrellove. ga pokreta. Poskusi so se izjalovili in Degrelle je izstopil iz strank^ ter v vseh okrajih postavil lastne kandidate za parlament in senat. V svojem volilnem programu propagira stanovsko ureditev države, borbo za očiščenje političnega življenja od »boncev«, podržavljenje bank. odločilen državni vpliv na vse gospodarsko življenje i. t d. V splošnem je njegov program pobarvam zelo hitlerjevsko in fašistično. Teren za Degrellove šlagerje je zaradi socialne in gospodarske stiske vsekakor ugoden. V nedeljo se bo pokazalo v koliko bodo pritegnili belgijske volilce. Palestina na pragu odločilnih dogodkov Favoriziranje Židov je Arabce do Skrajnosti ogorčilo — Prvi krvavi spopadi z angleškim vojaštvom Jeruzalem. 22. maja o. Položaj v Palestini postaja vedno bolj kritičen. Nezadovoljstvo Arabcev je doseglo vrhunec. Angleške mandatne oblasti so doslej odklonile vse predloge in vse zahteve Arabcev in zdi se, da se pripravlja Anglija na splošen obračun s svojimi nasprotniki v Palestini. To dokazuje tudi dejstvo, da Anglija ne le ni ustavila priseljevanja Židov, kakor je zahteval arabski nacionalni odbor, marveč Je pred par dnevi celo objavila odlok, s katerim se kvota za doseljevanje Židov skoraj podvoji- Glavni arabski dnevnik >Palastin«. ki je ostro kritiziral to odredbo angleške vlade, je bil ustavljen. Zaradi napadov na Žide so angleške mandatne oblasti celo dovolile, da si smejo židje poleg že obstoječih policijskih varnostnih straž in pomnoženih vojaških oddelkov ustanoviti še posebno židovsko narodno stražo v vseh večjih mestih- Židovska narodna straža bo povsod sodelovala s policijskimi oblastmi. V Jeruzalemu se je prvi dan prijavilo za to nad 300 židovskih prostovoljcev. Dočim 90 »e dosedaj Arabci omejevali le na spopade z Židi in so se akrtoo izogibali vsakega incidenta z angleškimi Četami, so postali sedaj, ko vidijo, da se Angleži za vse njihove zahteve ne zmenijo, do skrajnosti agresivni. Včeraj je prvič prišlo do spopadov med arabskimi nacionalisti in angleškimi vojaškimi oddelki. Na cesti med Jeruzalemom in Jafo so Arabci napadli neki židovski avtobus. Na telefonski poziv je bil takoj odposlan na pomoč, motoriziran oddelek angleškega vojaštva. Arabci so angleške vojake sprejeli s streli iz samokresov in pušk. pri čemer so bili trije angle&ci vojaki smrtno nevarno ranjeni- Razvila se je pravcata bitka, v kateri pa so se morali Arabci naposled s precejšnjimi izgubami umakniti. Kmalu za tem je prišlo sredi Jeruzalema do novega spopada. V starem delu mesta so Arabci napadli večji oddelek angleških vojakov, ki so patruljirali po mestu. Razvila se je krajša bitka, v kateri so se morali angleški vojaki posluževati celo strojnic, da so napadalce razgnali. Zaradi teh dogodkov je zavladalo v angleških krogih veliko vznemirjenje, ker kažejo, da se Aratci ne mislijo ukloniti. Na zahtevo angleškega vrhovnega komisarja so bili nujno odposlani iz Egipta večji vojaški oddelki v Palestino. V Jeruzalem je danes prispel tudi bataljon škotske pehote, iz Kaira pa dva polka kolonialnih čet. Danes je bila v Jeruzalemu velika vojaška parada, ki naj bi Arabcem dokazala, da so angleške posadke, čeprav so bili znatni oddelki poslani na mejo. da zadrže uporne beduine_ še vedno dovolj močne, da preprečijo arabski upor. Ves dan so krožila nad mestom tudi bombna letala. Kljub temu so danes popoldne Aratci priredili pohod na Tel Aviv, kjer so po naročilu angleških oblasti uredili zasilno pristanišče, kjer se sedaj v glavnem izkrcavajo tovori ladij, ki prihajajo v palestinske lu-ke. Arabci hočejo nadaljnje poslovanje tega pristanišča preprečiti ter so angleškemu komisarju stavili ultimativno zahtevo, da se mora pristanišče najkasneje do jutri zjutraj zapreti. V odgovor je poslal vrhovni komisar v Tel Aviv močne vojaške oddelke, v luko pa je bil poslan torpedni rusilec. Kako bodo Arabci reagirali na tako postopanje angleških oblasti, bodo pokazali bližnji dnevi. čiščenje v Abesiniji Italijanske čete čistijo ozemlja, ki so jih doslej zasedle Adis Abeba, 22. maja. Agencija Štefani poroča: Okupacija abesinskega ozemlja se vrši še naprej metodično po določenem načrtu. Čete 3. armadnega zbora preiskujejo pokrajino okoli Desija, čete 4. armadnega zbora zavzemajo pokrajino okoli Gondarja, čete 2. armadnega zbora pa so ostale na svojih dosedanjih položajih in skrbijo predvsem za prometne zveze. če. te divizije 28. oktobra so v Tembienu. V pokrajini med Gondarjem, Tanskim jezerom in sudansko mejo Vladata popoln red in mir. V glavnem se lahko reče, da je položaj naslednji: Ker so vojne operacije končane, se pri-' Cenja sedaj delo za politično ureditev države. To ureditev podpirajo čete, ki ome- jujejo razbojiništva s tem, da širijo prometne zveze med glavnimi središči v Aba. sinijj. Skoro vsi rasi in dedžasi so pobegnili ah pa se predali italijanskim oblastem. Za nekatere se ve, da še begajo po neprehodnih krajih in čakajo na ugoden trenutek, da se predajo italijanskim obdaštem. Ras Imru se še vojskuje, vendar pa že išče priliko, ki bi nm omogočila, da bi se izmotal iz nevzdržnega položaja. Vesti, da zbira ras Imru nove čete in prodira proti Adis Abebi, so brez podlage. Premestitev italijanskega 3. armadnega zbora iz krajev okrog Sokote v kraje pri Desiju in Makali. ni v nobeni zvezi s kakšnimi vojaškimi operacijami. Kdo je knez Starhemberg I Beležke Zdaj, ko je vsaj začasno potisnjen ob stran, ga vidijo Avstrijci v precej drugačni luči , Dunaj, 19 maja. Dunaj živi v napetem pričakovanju tega. kaj je neki prinesel iz Rima bivši podkancelar £n načelnik hajmverov, ki je ta. koj po odpustu iz vlade poletel v posvete k vodji fašizma. Veselo mesto ob Dunavu je za časa knezove odsotnosti obudilo in obnovilo vse dosedanje življenje tega sodobnega avstrijskega državnika. Ker ni mož več vieokopostavljena oseba in ker ostre kritike kneza služijo namenom sedanje vlade, je na dlani, da se je Starhember-gov pokret pokazal v dokaj drugačni luči, kakor smo ga bili navajeni gledati doslej. Po vsem, kar se čuje po avstrijski prestolnici, se da sestaviti naslednja slika: Potomec enega najslavnejših plemiških rodov Avstrije — po listinah je njegov rod celo starejši od samega rodu Habsburškega — je tudi po svojem zasebnem življenju pravi predstavnik avstrijskega plemstva. Nekoč so na Dunaju uporno trdili, da aspirira na avstrijski prestol, ali mladi knez je sam energično zavrnil take govorice kot izmišljotine, čeprav je morda s prozornim namenom postavil v čakalnico svoje sprejemne sobe lepo vitrino z vsemi listinami, ki pričajo, da so bili Starhem-bergi že davno mogočni gospodje, ko o Habsburgu še ni živa duša vedela ničesar. Knez Starhemberg je bi! najpopularnejša oseba v avstrijski vladi v dobrem in slabem smislu. Stalen obiskovalec dunajskih nočnih lokalov, veseljak, ki je trosil radodarno svoje ogromno podedovano bogastvo, je imel okoli sebe vedno dovolj tra-bantov, ki so Širili njegovo slavo. Zlobni dunajski dovtip mu ie vzdel naslov »Halb-weltmeister in Seitenspriingen«, kar se morda v nobenem jeziku ne da povedati, ne da bi šlo v zgubo ravno ono, kar je najznačilnejše. Vendar mu množice njegovega veselega temperamenta niso štele v zlo, marveč je bil mnogim prav zato simpatičen. Knej je dane? star 37 let in je učinkovit demagoški govornik, dasi po svojem izrazoslovju rad ostaja pod povprečjem. Ko je postal leta 1930. prvič minister notranjih zadev, je začel razoroževati marksiste in je že prvi dan dal razglasiti, da je »rdeči hidri poseka1 strupene glave«. Socialisti so mu zato dejali »der fiirstliche Rotzbub« in v rdečih vrstah se ga še danes drži ta grobi vzdevek. Vzgojen je bil v zelo pobožnem okolju. Njegova mati je bila dolgo let poslanka krščansko-socialne stranke in je pač igra usode, da so sina izkrcali iz vlade ravno nositelji iste klerikalne politike Kot 181etni mladenič se je knez Starhemberg javil prostovoljno na fronto kjer se je odlikoval na ruskem in italijanskem bojišču, tako da zatrjujejo, da številna odlikovanja, ki jih je dobil, niso pripisati samo njegovemu odličnemu rodu, marveč res tudi hrabrosti in pogumu. Ko se je vojna končala, je bi] knez šele v dvajsetem letu in mu vojne še ni bilo dovolj, zato ga je vleklo tja. kjer je bilo še kaj boja. V Nemčiji je sodeloval pri Kappov; vstaji v Gornji šleziii se je bojeval proti Poljakom in je v ta namen osnoval posebno legijo Avstrijcev pod imenom ->Oberland«. Iz šlezije se je vrnil knez Starhemberg domov na očetova veleposestva. L. 1927 je postal majoratni gospodar in uprava velikanskih posestev je prešla v njegove roke. Zdaj je imel zopet dovolj sredstev za razne politične avanture. Ustanovil je najprej zasebno vojsko »Starhembergovih lovcev« in postal vodja reakcionarjev v Gornji Avstriji Medtem se je hajmverov-sko gibanje vkoreninilo in knez se mu je pridružil z dušo in listnico. L. 1930 so ga hajmverovci poslali v parlament in knez se je še istega leta povzpel do ministrskega stolčka. Kot najmlajši minister je odšel {>o dvomesečnem ministrovanju s po-zornice in se naslednje leto pridruži) znanemu Pfrimerjevnemn puču. Ujelj so ga in zaprli, toda kmalu je bil zopet na svobodi in vnovič vodja hajmverov. Leta 1931 se je denarno toliko izčrpal, da je moral ponuditi svojim upnikom poravnavo. V tej dobi je začel dobivati zveze z Rimom. Vse češče je potoval tja po navodila in nasvete. Politični položaj v Avstriji pa se je bolj in bolj ostril. Starhemberg je silil Dollfussa na končni obračun z marksisti, kar se mu je naposled tudi posrečilo. Maja meseca 1934 je Starhemberg kot podkancelar vstopil v obnovljeni Doll-fussov kabinet Preživel je kancelarja in ostal podkancelar tudi v vladi Schuschnig-govi. Oba sta nekaj časa složno votli:a novo Avstrijo To frazo so ponavljali vladni listi neprestano, toda pred nekoliko dnevi se je izkazala nje neresničnost Knez je bij po dolgih notranjih bojih prisiljen zapustiti vlado. Za sedaj je vrhovni vodja športa in zaščitnik materinstva. Malo pa je verjetno, da bi se s to /ijogo trajno zadovoljil. Ameriški publicist o Leonu Blumu Ameriški pisatelj John Gunther je ne-da vno izdal knjigo pod naslovom »Evropa, kakršna je« V knjigi je zelo spretno in živo opisal razne evropske državnike in politike. O vodji francoskih socialistov Leonu Blumu, ki bo po velikem volilnem uspehu levičarske fronte sestavil novo francosko vlado, pravi Gunther: »V senčni osamelosti najstarejše četrti Pariza, na Otoku sv. Ludovika, ki moli iz Seine, kakor star monitor, tam, kjer so živeli Villon, Abelard in Voltaire, je še vedno nekoliko odličnih starih hiš, ki jih Francozi imenujejo hote,Is particuliers. Nekatere so postale najemniške hiše, druge celo uradi, nekaj jih je pa vendar še ohranilo značaj zasebnih rezidenc. V eni izmed njih, zaviti v meglene sence Seine, živi premožen in slaven samotar, moder in izredno kultiviran Žid. kultiviran do konca svojih elegantnih prstov. Leon Blum. voditelj pravoverne socialistične stranke francoske republike- Blum je čarobno kompliciran značaj, je učenjak in mislec, obenem pa voditelj siromakov. Ima slavno zbirko umetniških del. Običajno govori na nabito polnih sho-' dih proletarskega Pariza. Po telesu in po vzgoji je tako fin, kakor sevreska vaza. Vsak dan napiše razburljiv, čeprav včasih pedantski uvodnik v »Le Populaire«, socialistični list, čegar gospodar je- Piše tudi elegantne slovstvene razprave. Leon Blum se je rodil 1. 1872. Je suh in ima hladne oči. Od 1 1919. zastopa čisto kmeteki okraj Narbonne, dasi je najbolj pariški Parižan. Doslej ni še nikoli sprejel portfelja v kaki vladi, čeprav so mu ga kot šefu velike stranke že neštetokrat ponujali. Njegova stranka je druga najmočnejša v francoski zbornici in nobena levičarska koalicija ni mogoča brez njegove podpore. Zato je Blum os francoske politike- Zavzel je biil izrazito miroljubno stališče v abesinskem vprašanju in je proti sankcijam, če nimajo konkretnega cilja. Leon Blum je izredno pošiten človek.« Velika stavka v rudniku Trepči Beograd. 22. maja. p. V znanem rudniku Trepči so rudarji, kakor smo že poročali, začeli stavkati. Rudarji zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, strogo izvajanje socialnega zavarovanja in povišanje mezd vsaj za 7 dinarjev na dan. Podjetje je delavske zahteve odklonilo in so tudi pogajanja. ki so se vodila ob sodelovanju zastopnikov ministrstva za Mime in rude. ministrstva za socialno politiko in Delavske zbornice ostala brez uspeha. 0 stavki objavlja daljši članek tudi današnje »Vreme«. ki pravi med drugim: »Podjetje v Trepči je izkazalo lansko leto 75 milijonov dinarjev čistega dobička. V letnem poročilu Trepče d. d. se navajajo kot glavni po to j uspeha izjemno ugodne prilike v pogledu stroškov za delovno silo. Zaradi tega so h|H uspehi družbe celo boljši kakor v sličnih rudnikih v Boliviji in Južni Afriki. Delovna sila naših ljudi je cenejša, kakor je delovna sila južnoafriških zamorcev in bolivijskih peonov. Mezde v Trepči se gibljejo med 25 in 60 Din na dan. Za naše razmere so tako mamljive. da je vedno dovolj ljudi za delo v rudnikih na razpolago. Toda pogoji za delo so taki. da utemeljujejo našo skrb. Rudnik je sicer še mlad in ni mogoče statistično ugotoviti vseh posledic dela v njem za zdravje naših ljudi. Dejstvo pa je, da se naši hribovci po dveh letih dela v njegovih rovih počutijo slabe in izčrpane. Poleg tega se ponavljajo stalne nesreče zaradi nedovoljnih varnostnih priprav. Za letošnje leto pričakuje (fružba Trepča okoli 150 milijonov dinarjev Sistega dobička Zato smemo pač želeti, da prične postopati z delavstvom na malo bolj angleški način in da opusti napore, ki veljajo morda za delavstvo v Južni Afriki in Boliviji. Podjetje naj posveti vgaj malo pažnje tudi stanovanjem rudarjev ki morajo prebivati po bednih albanskih kamrah, tako da po nekaj letih dela v rudniku padajo na breme države.« Kongres uradniških nabavljalnih zadrug .rt-oU ->->__m* r-.r . ' " Zagreb, 22- maja. o. V Zagrebu ee prične jutri kongres Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev Po včerajšnji seji plenuma centraln« uprave in po zaupni konferenci, ki se je je udeležilo več sto delegatov, so danes dopoldne zasedale posamezne sekcije za nabavljalne zadruge, za kreditne zadruge, stanovanjske zadruge ter sekcija za prošnje in pritožbe. Delegati so na sejah sekcij podali celo vrsto referatov, med drugimi referate o terjatvah napram združnikom, ki so zadolženi pri nabavljalnih zadrugah, o obdavčenju zadrug, o notranjem poslovanju zadrug, o Otvoritev telefonske centrale na Bledu Beograd. 23 maja p. Nocoj je odpotoval na Bled minister za poŠto in brzojav dr Branko Kaludjerčič v spremstvu svojega f>o-močnika inž Ratajca ter večjega števila višjih uradnikov ministrstva ki todo jutri ' 'tostvovali slovesni otvoritvi novo zgraje- razmerju med režijskimi stroški in prometom, o revizij zadrug, o zadružnih domovih, o bolniškem in starostnem zavarovanjem zadružnih nameščencev, o pomenu in zbiranju lastnih sredstev, o zadružni stanovanjski akciji itd. V vseh sekcijah so se vršile izčrpne debate in so bille sprejete resolucije, ki bodo predložene jutri popoldne zvezni skupščini v odobritev Delo v sekcijah je bilo za nekaj časa prekinjeno zaradi skupnega sprejema delegatov bolgarskih nabavljalnih zadrug, ki so se cbnes pripeljali v Zagreb, da bodo sodelovali na kongresu. ne avtomatske telefonske centrale za Bled, Jesenice in Kranjsko goro. Z Bleda odpotuje jutri zvečer minister dr. Kaludjer&č v Zagreb kjar bo v nedeljo prisostvoval proslavi godbe poštnih uslužbencev, riato pa gre na inšpekcijsko potovanje v primorsko banovino ter se bo v teku prihodnjega tedna preko Sarajeva vrnil v Beograd. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Borba krščanskih socialcev »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov objavlja sledeče opozorilo: »Iz raznih krajev dobivamo poročila, da nasprotniki Jugoslovanske strokovne zveze širijo o njej in njenih funkcionarjih naj-ostudnejše laži in klevete- Ker s pošieni-mi sredstvi ne morejo zavreti zmagovitega pohoda JSZ pozivamo, da si točno zapomnijo in zapišejo vse laži in klevete, ki jih nasprotniki raznašajo. Poskrbeli bomo, da bodo ti umazani jeziki dobili za svoje podlo delo primerno plačilo in da bo delavstvo spoznalo vso hudobijo teh svojih La-žiprijateljev.« Kdor je zasledoval razivoi spora med delavstvom v taboru bivše SLS, ta ve, da nasprotniki, o katerih govori »Delavska pravica«, niso ne v nacionalnih ne v marksističnih vrstah, marveč v lastnem taboru, ki se je nedavno razcepil na dva dela-Krščonski socialci so v prejšnjih letih biti poleg kmetov najmočnejši steber SLS. Zato je res čudno, da v svoji borbi proti ležem in klevetam ne dobe nikake podpore ne od »Slovenca«, ne od drugih glasil iste politične smeri. Pritožbe »Slovenskega gospodarja" Mariborsko podeželsko glasilo JRZ »Slovenski gospodar«, ki nam pravi v svojem naslovu, da je »list ljudstvu v pouk in zabavo«. Na način, ki odgovarja temu naslovu, razpravlja list v svoji zadnji številki o reorganizaciji JNS, in to celo kar v uvodniku. V članku pa je tudi naslednja zanimiva ugotovitev: »Vsiljeni zakon (o občinah) je slab in še slabša je bila komasacija občin. Vzbudila je med ljudstvom nejevoljo in zlo, ki se še sedaj ni poleglo. Notranji minister dr. Korošec je popravil precej krivic, ki jih je v tem oziru storila našemu kmetu JNS, toda vseh ni mogel, ker mu je to JNS s svojim sklepom v senatu onemogočila.« »Slovenski gospodar« je torej drugačnega mnenja, kakor njegov tovariš -»Slovenec«, v katerem je bilo čitati, da določbe finančnega zakona, kolikor se nanašajo na zakon o občinah, nimajo obvezne moči. Očividno so enakega mnenja kakor - Slovenski gospodar« tudi njegovi gospodarji, ker sedaj že več tednov ni bilo slišati o novih razpustih občinskih odborov. Kar pa se tiče prekomasacij občin, jih določbe li-nančnega zakona, sprejete po predlogu senatorjev JNS, niso prav nič onemogočile. Mogoče ao še danes in se res tudi vrše, vendar pa samo tam, kjer se za novo ureditev občin izreče večina prizadetih občanov. Proti temu načelu pa vendar tudi »Slovenski gospodar« ne more imeti ničesar! Zato bi se morali prav za prav čuditi njegovemu zgražanju, ako ne bi vedeli, da njemu nove komasacije niso pri srcu zato, da bi se ustreglo prebivalstvu, marveč iz čisto drugih razlogov. Dnevni red kongresa JRZ Vodstvo JRZ je za kongres nove stranke, ki bo l;in-2. julija v Beogradu, določilo in objavilo naslednji dnevni red: Prvega dne dopoldne otvoritev, volitev veri-fikacijskega odbora. govor ministrskega predsednika o delu, programu in organizaciji JRZ. Popoldne poročilo vierifikacij-skega odbora in razprava o splošni politiki. Drugega dne dopoldne izvolitev ožjega glavnega odbora, poročilo o konstituiranju glavnega odbora in zaključek kongresa. Nova akcija g. Jevtiča Sarajevski listi poročajo, da bo bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič začel z živahno politično akcijo v Bosni, že to nedeljo bo imel tri shode v sarajevski okolici: na Palah, v Prači in v Perušičih. Na binkoštno nedeljo bo imel v Sarajevu javno predavanje o mednarodnem položaju in naši zunanji politiki, med tednom pa še več shodov in sestankov po raznih krajih, med drugimi v Zenici, Foči in Travniku. Iz vojvodinske politike V četrtek dopoldne je bil v Novem Sadu shod, na katerem so govorniki protestirali proti akciji vojvodinskega krila združene opozicije, naj bi Vojvodina zahtevala zase avtonomijo. Končno je bila sprejeta resolucija, ki izraža ogorčenje nad to akcijo in dalje pravi: »Srbska Vojvodina je za vedno rešila vprašanje svoje bodočnosti z veliko narodno skupščino, ki se je vršila 6. novembra 1918. po iniciativi pokojnega voditelja Jase Tomiča. Vse nesporazume in medsebojne spore je treba reševati v domačem okviru.« Koliko je zalege! ta protest, se bo videlo v nedeljo, ko se bo vršil v Novem Sadu javen shod pristašev združene opozicije in bo glavni govornik nar. posl. Duda Boško-vič, proti kateremu je gornja resolucija v prvi vrsti naperjena. Beck pride 27* maja v Beograd Beograd, 22. maja. p. Poljska vlada je uradno sporočila, da bo poljski zunanji minister polkovnik Beck prispel 27. t. m. v Beograd, da uradno poseti jugoslovensko prestolnico in vrne svoječasni obisk pokojnega jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Vojislava Marinkoviča v poljski prestolnici. Becka, ki bo ostal v Beogradu dva dni, bo spremljalo več višjih uradnikov zunanjega ministrstva ter 12 poljskih novinarjev, direktorjev in glavnih urednikov vodilnih poljskih listov s predsednikom zveze poljskih novinarjev Gjelzinskim na čelu. Priprave za osnovanje Matice dela Beograd. 22- maja. p. V Beogradu se mudita že par dni odposlanca Masarvkove akademije dela v Pragi Jan Pacek in dr. Ivan Zmavc. ki sta stopila v stike z jugo-slovenskimi intelektualci, da se po zgledu Masarykove akademije dela osnuje tudi v Beogradu jugoslovenska matica dela, ki pa bo zasebno društvo, dočim je praška ustanova državni zavod. Matica dela bo proučevala vse delovne razmere in razna gospodarska vprašanja ter bo tako sistematsko zbirala točne podatke o celotnem ju-goslovenakem gospodarstva. očara s svojim elastičnim kora-kom in sigurnim nastopom. Zvesti jj^ pomočniki pri tem so mu PALMA JŠŠ o o ^ __ / GUMI-POW>€TNIKI' ■:' JUGOSL.l26l.LEK. V I > Dob« se pri vsakem Čevljarskem mojstru 1 Vprašanje našega premoga Situacija je nekoliko boljša — Končne odločitve še ni Velik rudarski shod v Zagorju Beograd, 22. maja. p. Utemeljeno je upanje, da bodo imele vsaj delni uspeh energične akcije vseh političnih krogov v Sloveniji in zlasti tudi prizadetega delavstva, da se podvrže reviziji za Slovenijo nepravična razdelitev premogovnih dobav za državne železnice. Kakor je znano, je bilo za sedanje proračunsko leto določeno, da bo naročila država mesečno po 6.000 ton premoga več, kakor lani. Kljub temu naj bi ostal delež slovenskih rudnikov enak lanskemu, tako da bi se sorazmerno zopet znižal. Sedaj se zatrjuje, da bo trboveljskim rudnikom, ki so v proračunskem letu 1935/1936 dobavljali železnicam približno 30.000 ton mesečno, dobava povišana za 2.000 do 3.000 ton mesečno. To bi pomenilo, da bo slovenskim rudnikom zagotovljeno 2 dni zaposlitvev eč na mesec. Vrši se še akcija, da bi se rezervirala za slovenske premogovnike vsa predvidena večja potreba državnih železnic na premogu. Vendar odločitev še ni padla. Nova kampanja sarajevskih listov Sarajevo, 22. maja. o. Sarajevski listi zadnje dni zopet obširno pišejo o premogovnih dobavah državnim železnicam. Pri tem trdijo, da so navedbe slovenskih listov v zadevi premoga za državne železnice netočne ali celo namenoma izkrivljene. Zlasti zatrjujejo, da tudi bosanski rudniki niso zaposleni in da nikjer ne delajo preko svojega rednega delovnega časa. V znanem premogovniku Kaknju so rudarji zaposleni baje le po 12 dni na mesec. Listi zaradi tega zahtevajo, da se razdelitev premogovnih dobav za železnice ne sme spremeniti na škodo bosanskih rudnikov. Poročilo zagorskim rudarjem Zagorje, 22. maja. Včeraj dopoldne se je ob polni dvorani kina »Triglava« vršil zbor, ki ga je sklicala podružnica Zveze rudarjev. Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo akcijskega od- bora v Ljubljani, ki je bil izvoljen v torek, da posreduje za pravično razdelitev naročil premoga za državno rabo. Obenem je bil razgovor o minimalnih mezdah in o sanaciji bratovskih skladnic. Ker so bile vse tri točke za rudarje in ostalo prebivalstvo v revirjih važne, je razumljivo, da je bila udeležba na zboru zelo velika. Poročevalec g. Arh je obrazložil potek razgovora v Ljubljani med zastopniki strokovnih organizacij in pridobitnikov h revirjev. Ustanovil se bo širši odbor, ki naj skrbi za to. da Slovenija ne bo zapostavljena. V Beograd je bila poslana brzojavka, naj se ob 12. uri zganejo odločilni činitelji in pravično rešijo vprašanje razdelitve premoga. V soboto ho v Ljubljani širši sestanek pridobitnih in delavskih slojev in se bo na njem vršil razgovor o nadaljnjih ukrepih. Obširno je govornik dalje razpravljal o kolektivnih pogodbah in minimalnih mez-. dah. Izvajal je. da je predloženi osnutek ministrstva za socialno politiko m narodno zdravje pomanjkljiv in zato nesprejemljiv. Zakon je sicer potreben, vendar ga delavstvo v predloženem osnutku odklanja. Minimalne mezde sta imeli že pred vojno Avstrija in Nemčija. Kolektivne pogodbe, pri katerih bi bilo izločeno sodelovanje strokovnih organizacij, so za delavstvo brez pomena. Poskrbljeno mora biti tudi za to, da bi bila vsaka zloraba izključena. Da.-Ije bi morala biti zajamčena delavstvu pravica. da bi se lahko v potrebi poslužilo zadnjega sredstva. — stavke. Tudi kaznL določene za. delodajalce, go mile, nasprotno pa za delavstvo občutne. Tretja točka, ki se je obravnavala- je bila sanacija bratovskih skladnic. Člani bratovskih skladnic in upokojenci žive v stalnem strahu, da bo propadlo vse, ako ne pride kmalu do sanacije. Novi načrt sanacije. ki sta ga erlavna bratovska skladnica in rudarsko glavarstvo odobrila, se bo morda že na prihodnjih sejah ministrskega sveta obravnaval. Bevčeva afera pred vrhovnim sodiščem Zagreb, 22. maja o. Stol sedmorice v Zagrebu, kot najvišje sodišče za Slovenijo in Dalmacijo, je te dni razpravljal o pritožbah, ki sta bili vloženi zoper sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani v znani Bevčevi aferi. Obtoženi Bevc je bil takrat deloma obsojen, deloma oproščen. Proti obsodbi se Je pritožil on sam. proti oprostitvi pa državni tožilec. Obsojen je bil Bevc zaradi trikratnega prestopka zoper javno moralo po par. 275 kaz-zakona. To obsodbo je stol sedmorice potr- 1 dil in Bevčevo pritožbo zavrnil- Oproščen je bil Bevc v Ljubljani obtožbe po par. 288 kaz. zakona da bi bil izdeloval in razširjal slike nemoralne vsebine. Glede te točke. v kateri se je pritožil državni tožilec, je stol sedmorice razpisal ustno razpravo, ki bo v začetku junija v Zagrebu, šele po tej razpravi bo stol sedmorice izrekel svojo sodbo tudi glede višine kazni, ki jo Je prisodilo ljubljansko okrožno sodišče. v Parizu Pariz, 22. maja. o- Danes je prispel v Pariz rumunski zunanji minister Nikola Titulescu. Ze dopoldne je imel daljše razgovore z začasnim zunanjim ministrom Paul Bonoourjem in Leonom Blumom. Pred preosnovo angleške vlade London, 22. maj«, o- V zvezi z državnim proračunom je bila odkrita afera, ki ie že zahtevala prvo žrtev. Danes je namreč angleški poslanik Butt, ki je obenem član upravnega odbora zavarovalne družbe L4oyakciteki odbor za zaščito zavarovancev Feniksa«. P-edsedni odbora je beograjski odvetnik dr. Mladen Horvat, ta odbor bo v teku prihodnjih tednov priredil zborovanje Feniksovlh zavarovancev v vseh večjih krajih. V nedelio bo tako zborovanje v Osijeku. Znamke Nikole Tesle Beograd, 22. maja. AA. 28. t. m. pridejo v promet znamke v proslavo Nikole Tesle. V prometu ostanejo do razprodaje. Znamke bodo po 0.75 in po 1.75 Din. Prve bo zelenkaste barve, druge pa modre. Prodajali jih bodo pri vseh poStnih uradih. Na irnamkah je Uk Nikole Taela. Dva šahovska turnirja Moskva Moskva, 22. maja. a. Včeraj so bile odigrane prekinjene partije iz VI. kola: Rogo-zin je porazil Loewenfischa, partije Flohr-Botvinik, Rjumin Eliskases in Kan - Lilienthal pa so se končale remis. Stanje po VI. kolu: Botvinik in Capa-nblanca 4, Lasker 3 in pol, Rogozin, Loe-venfiseh in Kan 3, Flohr, Lilienthal in Rjumin 2 in pol, Eliskases 2 točki. Moskva, 22. maja. V mednarodnem šahovskem turnirju je bilo danes odigrano VH. kolo. Partiji Lowenfisch-Rjumin in Li-lienthal-FIohr sta se končali remis, partije Botvinik-Capablanca. Lasker-Ragozin in Eliskases-Kan so bile prekinjene. Nauheim Nauheim, 22. maja. i. V 4. kolu je Bogoljubov po 17. potezah porazil Van den Boscha, ki je slabo igral Cambridge-Spring varianto odklonjenega damskega gambita. Stahlberg je premagal Weissbergerja_ Francoska partija Rellstab-Heinicke je bila remis. Ahues je bil v 32. potezi matiran od dr. Aljehina. Keres je igral proti Vidmarju špansko partijo, ki je bila prekinjena. Keres stoji pred zmago. V nadaljevanju v Ul. kolu prekinjene partije se je Bogoljubov zaman trudil, da bi s kmetom več premagal Keresa. Partija je bila po 76. potezah remis. V V. kolu je Weissberger podlegel Rcll-stabu, Van den Bosch pa Stahlbergu. Remi-zirala sta Heinicke - Ahues. Partiji dr. Vidmar - Bogoljubov in dr. Aljehin - Keres sta bili prekinjeni. V VI. kolu je Rellstab porazil Van den Boscha, Ahues pa VVeissbergerja. Remis so bile partije Keres - Heinicke, dr. Vidmar-dr. Aljehin, Bogoljubov - Stahlberg. Stanje po VI. kolu: Aljehin 3Vs (1), Ahues, Rellstab, Stahlberg 3Vj, Bogoljubov 3 (1), Heinicke 3. dr. Vidmar, Keres 2 (2), NVeissberger 2, Van den Bosch 1. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved 2a sobot«: 01 lačno dež, temperatura bo padla. Dunajska vremenska napoved za soboto: Močne padavine, nevarnost hudih neviht Male t Centrala na (Bledu... Danes otvoritev moderne centrale v novem poštnem poslopju Bled, matica naše hotelske industrije in tujskega prometa, bo danes dopoldne doživel slavje, ki pomeni nastop nove dobe ▼ njegovem napredku. Ob navzočnosti ministra pošte in brzojava dr. Kaludjerčiča in drugih odličnih gostov iz Beograda, Ljubljane in od drugod bo dopoldne slovesno otvorjeno novo blejsko poštno poslopje, obenem z njim pa tudi nova avtomatska telefonska centrala, ki predstavlja najmodernejšo napravo te vrste v poštnem prometu pri nas. Bled in z njim vse njegovo letoviško zaledje do radovljiškega, jeseniškega in bohinjskega kota se uvršča s tem dnem, kar se telefonskega obrata tiče, med najnaprednejše letoviške kraje kulturne Evrope. Kako obratuje nova centrala Avtomatska telefonska centrala na Bledu, ki je nameščena v novem državnem poštnem poslopju, bo imela svoje podcen-trale na Lescah, v Radovljici, na Jesenicah in v Bohinjski Bistrici, tako da bodo vsi naročniki na področju teh poštnih uradov neposredno zvezani med seboj. Posebna novost, ki je telefonske naprave po drugih krajih naše države še ne poznajo, bo pri novih blejskih zvezah v tem, da bodo telefonskim aparatom priključeni tudi števci, ki bodo avtomatično registrirali pogovore in jih zaračunavali. V razdalji do 6 km bodo telefonski pogovori brezplačni, kakor je to običaj po drugih krajih z lastnimi centralami. V območju nad 6 km pa bodo podvrženi primerni taksi, ki bo v dnevnem času nekoliko višja, v nočnem, ko so zveze v večji meri odprte, pa nižja. Telefonski naročniki bodo odslej ob vsaki uri lahko govorili med seboj, medtem ko so bili doslej vezani na poštni uradni čas. Naročnik, ki si bo v kateremkoli kraju na tem področju želel medkrajevne zveze, bo moral na enak način kakor v Ljubljani, zavrteti na aparatu najprej ničlo, nakar mu bo centrala na Bledu dala zvezo naprej. Doslej je to zvezo posredovala vsaka pošta za naročnike v svojem kraju. Postopno bo zvezana vsa Gorenjska Medtem ko je nova blejska centrala prvi primer takšne ureditve telefonskega prometa v Jugoslaviji, imajo druge moderne države v Evropi, zlasti one, ki v večji meri žive od tujskega prometa, izveden ta način organizacije telefonskega prometa do največje popolnosti. Tako je na primer Bavarska skoraj v celoti na ta način povezana med seboj, prav tako letoviške pokrajine v Italiji in pa domala cela Švica, kjer zavzemajo krajevne enote še mnogo večji obseg. A tudi pri nas predstavlja nova ureditev prometa s centralo na Bledu šele prvo etapo v razvoju, zakaj v načrtu je, da se omrežje postopno razširi, da bo končno vsa Gorenjska z Ljubljano vred na podoben način povezana med seboj. Za prvo potrebo je poštna uprava v toliko pojačala telefonsko omrežje v teh krajih, da so posamezne edinice prejele večje število novih zvez. Tako imata po novem Bled in Jesenice po štiri, Bohinjska Bistrica pa tri zveze. Za bližnjo bodočnost pa obstoji načrt, da se priključijo blejski centrali tudi vse telefonske številke v Begunjah, na Brezjah, Javorniku, Gorjah in pri Sv. Janezu, kjer imajo telefonski uradi sicer že zdaj neposreden priključek z Ble" dom, a so naročniki ostali že izven avtomatskega prometa in morajo iskati zveze samo preko svojih lokalnih telefonskih uradov. V doglednem času bo dobila svojo podcentralo tudi Kranjska gora, da bo ves ta del Gorenjske, ki v tujskem prometu v resnici tvori neko organsko enoto, dobil tudi enoten telefonski organizem. Tarifa in enote V pasu nad 6 km se bodo pogovori zaračunavali takole: Za pogovor, ki bo zaključen v 10 sekundah, bo veljala taksa 1 Din. Pod to tarifo spadajo pomote, ki se pripete naročniku s tem, da pokliče napačno številko. Za enoto 3 minut se bo zaračunalo 5 Din, a pogovor, ki traja več ko 9 minut, se avtomatsko prekine. Pred potekom vsake enote bo naročnik dobil signal, ki ga bo opozarjal na čas in višino računa, a avtomatska prekinitev po 3 enotah je uvedena zato, da posamezni dolgi razgovori proge preveč ne zasedejo. Samo ob sebi se pač razume, da bo lahko vsak naročnik po prekinitvi klical zaželjeno številko iznova. Za način, kako je nova organizacija prometa izvedena, je zanimivo, da bodo pod-centrale poslovale brez osebja in bo imela svoje specialne delavne moči samo centrala na Bledu, ki bo vršila kontrolo nad celotnim omrežjem. Blejska centrala je opremljena tako, da se po potrebi lahko že iz nje preizkusi vsaka podcentrala, a če bi v kateri izmed njih prišlo do napake, se to avtomatično javlja Bledu, odkoder bodo takoj poslali mehanika, da popravi, kar je treba. Z otvoritvijo nove centrale dobe vsi ti kraji tudi nove telefonske številke in sicer so za Bled rezervirane 200 do 400, za Lesce 5100 do 5120, za Radovljico 5200 do 5220, za Jesenice 600 do 640 in za Bohinjsko Bistrico 700 do 720. Pomen nove centrale Bled, ki je v poletnih mesecih rezidenca našega kraljevega dvora in postaja od časa do časa središče našega domačega političnega življenja, pogostokrat pa tudi važno zunanjepolitično torišče, je z novo telefonsko centralo dobil napravo, ki ga v mnogo večji meri usposablja za vršitev poslanstva, kakršno je odmerjeno najlepšemu in najbolj slovečemu kraju naše zemlje. Z Blejci se nove pridobitve iskreno veseli vsa Slovenija, pa tudi vsa država, saj bo nova ureditev telefonskega prometa v tem okolišu blagodejno odmevala v vsej naši poslovni javnosti. Hkratu izražamo iskreno željo, da bi se kaj kmalu uresničili načrti, ki obetajo blejski način telefonskega prometa razširiti po vsej Gorenjski in do Ljubljane. Vlažno majnisko nebo se otresa neviht Viharno vreme nad južno Evropo še ne obeta lepšega Ljubljana. 22. maja. V drugi polovici maja nebo pridno pobira vlago, zbira jo zdaj tu, zda.j tam v težke oblaike, da jih v nevihtnem 6tanju skoraj vsatk dan kje izprazni. Res ni deževje posebno obilno, toda za vsakdanjim soncem se ne srka zemlja zmerom nove_ moče, tako da jo pred nevarnostjo poplav še pravočasno more pospraviti v notranjost- Vsakdanje nalive zalaga tipično depresij-sko stanje nad velikim delom evropske celine. Območje vedrega, sončnega vremena se drži že dalj časa eevernozapadnega dela Evrope in v južnejše pokrajine plane le presledkoma žarek jasnega neba. Clklonski vrtinci na južnem in zapadnem obrobju Slovenije, ki usmerijo svoje vlažne tolkove preko naše zemlje, povzročajo razmeroma hladne dnevne temperature. ZTačni tlak ob takem cikkmskem pohodu močno pade in med viharno nevihto se skoraj vsak dan kje poženejo ledena zrna izpod neba. Danes se je okrog 15. ure pognala takšna viharno nevihta z južno zapadnega obrobja Barja preko Ljubljane in dalje v zasavske hribe. Že prej se je dolgo mračilo in jak zračni tlak je potisnil barometer no 749 mm- Silen zračni vrtinec, gnan od močnega južnozapadnega viharja, je pod:il temnosive, težke oblake po nebu. Veula se je močna ploha in skoraj pol ure so de- beli curki bičali mlado zelenje. Ceste in kanaili so bili naenkrat preplavljeni z umazano deževnico. Med votlim grmenjem je enkrat nekje v mestu silovito treščilo. Vihar je podrl velik star kostanj pri velesejmu- Drevo ie padlo čez žico tramva'-ske proge, vendar je k sreči nI pretrgal, tako da tramvajski promet ni bil prekinjen. Nov dokaz, kokšna nevarnost preti zaradi trhlih starih kosiianjev, ki se podirajo ob količkaj večjem neurju. Nevihta se je zavlekla na severovzhod, za njo se je na južnem robu Barja pričelo jasni ti. V pozni popoldan je nekaj časa spet posijalo sonce- Hladno, skoraj pozno jesensko vreme pa nam zaenlkrat še ne obeta prijetnejših, sončnih dni, ki si jih vsaj tja do hinkoštnih praznikov vsi v enaki meri želimo. Nad Italijo in Nemčijo sta še zmerom zasidrana ciklona, V planinah je zapadel nov sneg. Spremenljivo majnilko vreme nič kaj prida ne koristi snujočemu rastju. V dnevni menjavi dežja in sonca tiči nevarnost rje, ki bi labko pobrala mnogo plodov bogate letine. Sodno drevje razveseljivo lepo debeli sadove, vsakdanja kratkotrajna moča se pa zdi, da prav prija travam, ki so na gosto že visoko pognale- Žito gre v klasje in mlado cvetje bi bilo prav hvaležno, če bi nekaj lepih, sončnrh dni pospešilo zaiploditev zrnatih nastavkov. Vlak je pregazil družinskega očeta Podrobnosti o ponovni smrtni nesreči v Stični Stična, 22. maja i »Jutro« je prineslo v četrtkovi številki \ kratko vest o nesreči na železniškem prehodu. Potniški vlak št. 921, ki prihaja i2 Novega mesta v Stično ob 19.24, je v sredo na cestnem prelazu pred postajo povozil trgovskega potnika Alfreda Matzeleta. Matzele je bil takoj na mestu mrtev. Podrobnosti o nesreči so naslednje: Potnik Matzele se je peljal v družbi nej kega Meglica na kolesu po banovinski cesti proti Muljavi. Vozila sta vzporedno, Meglič na levi. Matzele na desni strani zelo blatne ceste. Ker je pa na prostoru od Konči-nove gostilne do železniške proge naložen Danes premiera najlepšega filma dunajske filmske produkcije ! Ta mojstrovina je izdelana po noveli Andreja Zoldosa in Lad. Lakatosa MARIJA BAŠKIRČEVA Lili Darvas in Hans Jaray Szoke Szakall, Atila Horbiger GLASBA: PAUL ABRAHAM. DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Film najnežnejših ljubavnih čustev, visoka pesem filmske umetnosti — — KINO UNION, Telef. 22-21 v do tiri metre visokih kupih tesan les tvrdke Artor iz Ljubljane, je pogled na vlak, prihajajoč od Novega mesta, popolnoma zakrit. Nič hudega sluteča sta kolesarja voj žila precej počasi, ker zaradi blata tudi nista mogla hitro, m sta pazila na grdo cesto, nista pa mogla gledati na prihajajoči vlak. Tako se je "zgodilo, da je levo vozeči Meglič naenkrat — kakih pet do šest metrov od tira _ zapazil vlak in svojemu tovarišu zaklical: >Vlak!« Sam je še hitro z obema zavorama ustavil kolo. Matzele pa ni mogel tako hitro ustaviti. Imel je na ba-lanci precej težko torbo z vzorci blaga, poleg tega ima njegovo kolo samo zavoro na zadnjem kolesu. Peljal je naprej In se ustavil tik vozečega vlaka. Pri tem se je z go-renjim delom telesa, potem ko mu je vlak odbil kolo v stran preveč nagnil naprej in ga je vlak potegnil pod kolesa. Padel je na hrbet in čez trebuh so mu šla vagonska kolesa, ki so mu zdrobila hrbtenico- Strojevodja je najbrže videl voziti kolesarja in je takoj zavrl. Toda preko ponesrečenega Matzeleta so vendarle šli trije vagoni. Službujoči prometnik Turelj Je opazil s postaje, da se je vlak ustavil pri uvoznih kretnicah in je takoj stekel k vlaku. Videl je ležati Matzeleta med kolesi. Hitro so po- Zaščitna sestra obiskuje jetične Ko dovršijo zaščitne sestre strokovno šolanje, jih razvrstijo po različnih socijal-no medicinskih ustanovah na službovanje. Takšne ustanove so: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdiavstvene ambulante, ki imajo med drugimi tudi oddelek za pobijanje tuberkuloze, dispanzer. To je oddelek, kjer se zdravi ljudje in bolniki pregledujejo in razvrščujejo, ločijo zdravi od bolnih. Služba zaščitne sestre v dispanzerju je ena najnapornejših, ker ograža vsak čas njeno zdravje. Ne sal-mo, da pride v dotiko z ječnimi bolniki za časa ordinacij v dispanzerju. kjer pomaga zdravniku, več: kot zaščitna sestra mora obiskovati stanovanja nesrečnikov, kjer so najhujša legla zahrbtne morilke. Zanimati se mora za so-cijalno stanje vseh bolnikov, da jim ve pomagati, svetovati, podučevati. Samo sestra, ki pozna gmotno in duševno stanje bolnikovo, ki ve, kako stanujejo, ter ima na dlani njihove družinske razmere, samo taka sestra je dobra svetovalka v vseh mogočih zadevah, s katerimi se obračajo do nje nasveta potrebni. Med sestro in bolnikom mora vladati prijateljska zaupnost. Da spozna sestra bolnika in njegov okoliš in da si pridobi njegovo zaupanje, je potrebno skrbno obiskovanje. Pri takšnih obiskih poučuje bolnike, kako naj se ravnajo v bolezni; naj ležijo ločeno od ostalih zdravih članov, in naj pljuvajo v lastni pljuvalnik. ki ga prejmejo od dispanzerja. Izmeček morajo stalno razkuževati. Ležati morajo pri odprtem oknu. Bolniki sami morajo paziti na svojo okolico, da je ne okužijo. Pri govorenju, pri kašljanju naj stavijo robec ali vsaj roko pred usta. V nevidnih kapljicah sline, ki prši iz ust bolnika, so bacili jetike. Poučiti mora sestra ljudi, ki bolniku strežejo, kako nevarna, zahrbtna je jetika, a kako se je človek, ob upoštevanju vseh higienskih predpisov vendar lahko očuva. V pogovoru z bolnikom na domu si mora sestra pridobiti njegovo in njegove okolice zaupanje, saj le tako izve v prijateljskem razgovoru vse njihove razmere. V svojih odločanjih mora biti skrajno dosledna, nepristranska. Največjo pažnjo posveča okolici bolnika. Povabi vse osebe, predvsem najbližje sorodnike, v dispanzer na pregled. Namen protituberkulozne borbe je. da se bolezen prepreči. To dosežemo le. če izoliramo bolnika, kot izvir bacilov. Na žalost je to v večini primerov neizvedljivo. Ali naj leži bolnik z- odprto jetiko v vlažni kletni sobi s šestimi člani družine? Ne, ne sme: Pa vendar leži, ker drugam ne more. Ni sredstev. Nujno potrebna je zidava azilov. domov za te nesrečne jet.ičnike! Zaščitna sestra pa ob;skuje tudi zdrave družine. V ta namen dobiva dispanzer od pristojnih oblastev mesečni izkaz oseb, umrlih za jetiko. Dolžnost sestre je potem, da obišče družino umrlega in jo pouči o razkuženju bivšega bolnikovega prostora in vseh predmetov, s katerimi je prišel v dotiko. Povabi vse družinske člane na brezplačni kontrolni pregled pljuč. Cestokrat se uero-tovi začetna jetika ravno pri teh ljudeh, ki se niso brigali za lastno obolelost, ali pa sploh niso slutili, da so že okuženi. Naporno, požrtvovalno je delo zaščitne sestre. Tskati mora v podstrešjih, kleteh, dvoriščih vrata bolniških stanovanj, zadrževati se v temnih prostorih, polnih bacilov. Gledati mora venomer revščini in bo- tegnili ponesrečenca izpod vlaka. A je bil že izdihnil. Takoj nato je bil na kraj nesreče poklican banovinski zdravnik, da je ugotovil smrt. Poklican je bil tudi komandir narednik Jordan, ki je zaslišal tovariša pokojnega Matzeleta. Pokojnik je bil i« Dravelj, kjer zapušča vdovo e tremi otroki. Najmlajši je star 4 mesece, najstarejši 4 leta. Matzele je svoj čas imel na Krki trgovino, ker pa ni imel uspeha, se Je preživljal s potniškim zaslužkom pri tvrdki Oset iz Ljubljane. V četrtek je prišel iz Novega mesta njegov oče upokojeni žandarmerijskl narednik-Popoldne pa je prijokala iz Ljubljane nesrečna vdova z otročički. V6a okolica je pod vtisom grozne nesreče, ki je zadela ubogo družinico. Javnost zahteva najenergičnejSe, da se dožene krivda in povzročitelj te nesreče. Lansko leto se je na istem mestu ponesrečil znani veleposestnik Ivan Končina iz Gorenje vasi. Tudi takrat je bil les ob cesti naložen tako. da je zastiral pogled na hajajoči vlak. Strojevodja daje predpisani znak z žvižgom, ali ta se ne Suje dobro. Oblast naj ukrene, da promet ne bo več ogrožen na tem nesrečnem cestnem križi- ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Thfe zobe Z* ugodno boste obvarovali i britje uporabljajte ERASMIK ERASMIK HILOM IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRIUE šču. Dožene naj. zakaj je tesani le« naložen tako visoko' do tira, ko je vendar za skladišča dovolj prostora nižje ob cesti proti Muljavi. Prebivalstvo zahteva, da se umakne les vsaj do Erženove gostilne, da bo pogled na progo proti Novemu mestu, odprt. Vzroki draginje v Ljubljani Ugotovitve gospodinj v spomenici mestnemu svetu Zveza gospodinj je naslovila na župana in mestni svet ljubljanski naslednjo spomenico glede mestnih trošarin na življenjske potrebščine: Gospodinjstva ječe pod težo trošarin, ki 6e še vedno višajo ali na novo uvajajo na najvažnejša hraniva. Zaradi znižanja uradniških plač. mezd, pada davčna moč srednjih pridobitnih krofov, kakor kmetov, obrtnikov, trgovcev. Vsemu svetu jasno in očitno je. da medtem ko narod duševno in telesno pada, neizmerno b~ sadje je previsoka. Ista krivica se godi pri trošarini na ribe. ki jc tudi za vse enaka, a vendar so naše domače ribe različne v ceni in kakovosti in sicer od 6 do 45 Din za kg, tore-i so vrste, ki so siromašnim slojem dosegljive, a ti plačajo isto trošarino 1.— in preglednim) 1.50 Din za kg kokor bogataši. Sladkor — najbolj grenak. • • Druga postavka je dvig me>tne trošarine na sladkor od 1 pare na 20 par za kg. Pri sladkorju plačamo gospodinje že 8.05 državne trošarine in 0.44 par prometnega davka. Preganjajo se tihotapci s saharinom, a kako se naj prehranijo ubogi brezposelni, katerih hrana obstoji iz žitne kave s saharinom oslajene! Na žitno kavo in kavne dodatke je 50 par mestne in 1 Din bano-vinske trošarine, torej spet na hranivo, ki se ga poslužujejo najsiromašnejši sloji. Sladkor je celo nedosegljiv slojem, ki imajo še kolikor toliko stalen zaslužek, kakor kmetom, obrtnikom, ter je padel konsum v naši državi na 4-5 kg na osebo letno in stojimo glede potrošnje sladkorja na enem •izmed zadnjih mest. Po pregledu trošarin smo spoznale, da plačujemo gospodinje na nekatera živila dvojno ali celo trojno trošarino, kakor za kvas, riž, kavo, kavne prid a tke in dT. Primeroma visoko je otroša-rinjeno tudi navadno blago. Luksus in alkohol Na vprašanje, kje naj vzame mesto dohodke za kritje svojih >troškov, naj tu sledi samo par migljajev: luksuz in luksuzno življenje ni obdavčeno, kolikor ne plačujejo bogataši iste trošarine na živež, kakor siromaki. So stanovanja, v katerih yf nakopičena vrednost v opremi, slikah, preprogah itd- Dra/gi zvočniki igrajo brez vseh taks vsak dan še vsem sosedom na ljubo ali neljubo- (Za služkinje plačujemo državni oavek). Pred vojno zidane hiše predstavljajo ogremen in varno naložen denar; njih lastniki niso izgubili prav nič niti na vrednosti niti na denarju. Zaradi širjenja mesta in tramvajskega omrežja so pridobila zemljišča na vrednosti. Trošarina na žganje je prenizka, pijančevanje pa sploh ni niti obdavčeno, niti kaznjivo. V primeru zločina ali nezgode je pijanost celo olajševalna oko!nogi Tihotapstvo z žganjem se je zadnje čase tako zelo razpaslo, da bi pokrile trošarine na vtihotapljeno žganje vse stroške, ki jih morajo pokrivati trošarine na živila in nujne potrebščine. Iz vseh navedenih razlogov si dovoljuje odbor Zveze gospodinj predložiti g. županu in mestnemu svetu naslednje zahteve-' 1. ljubljanski mestni svet naj odpravi trošarino na kmetske izdelke, zniža trošarino na stanovitno sadjie; na sadje, ki se rado kvari, pa sploh odpravi- Odpravi se naj trošarina na cenene ribe. med in kavne pri-daitke, trošarina na sladkor se naj ne vpelje. Odpravi naj se rigonozno trošarinje-nje malenkosti, ter na pridelke, ki jih meščani prinesejo seboj s kmetov- 2.) Trošarina na žganje naj se zviša in pobira kaT najstrožje, tihotapci se naj kaznujejo z občutnimi globami, istotako pijanci in raz-gimjači. (Nikakor ne dela oasti mestu Ljubljani, da kolovraitijo po ulicah pri belem dnevu vinjeni ljudje m to brez vsake kazni in globe). 3.) Mesto naj uvede talke davke in take trošarine, ki bodo zadele premožne sloje, ne pa parvšaino vseh. lezni v obraz. Sočustvovati mora z bolniki, jih tolažiti, biti jim mora res kakor sestra. Ona je še edini topli žarek, ki osvetljuje skromno ležišče zapuščenega jetičnega bolnika. Zato se zatekajo k njej. proseč jo pomoči in nasvetov. In njej je največje zadoščenje. če se ravnajo po njenih navodilih in ji tako izkažejo polno zaupanje. V borbo proti jetiki. v dispanzerje protituberkuloz-nih lig. naj se uvrsti čim več zaščitnih sester le s skupnimi močmi bomo preprečili razširjanje jetike. Osamljena v borni sobi Podstrešje predmestne hiše. Strme, obrabljene, lesene stopnice se končujejo med tramov jem, zaboji m cunjami. Otrok mi kaže pot, ker sicer ne bi našla v poltemi vrat. Bolnica leži na postelji, pokrita je 3 starimi krpami. Nalahko se zravna, me začudeno pogleda, pa zopet leže. Poznava se že iz dispanzerja. Sedem na zaboj pri vratih, pogledam po sobici. Star štedilnik, postelja s krpami in bolnico, miza, trije zaboji... to izpolnjuje prostor med štirimi neenakimi stenami. Skozi malo okno prihaja svetloba, poigravajoča se na bledem upadlem, prosojnem pcu bo'nice Sama, čisto sama je. Obnemogla Živi ob podpori protituberkulozne lige in tej je od srca hvaležna. >Nimate nObeneea svojega človeka so. rodnika?« »Oh, moje življenje je tako nepopisno žalostno«. Spet se zravna, sname nad posteljo visečo malo sliko in mi jo ponudi; »Poglejte, to je moj mož in to moj sin. Davno je že, odkar me je mož zapustil, jetika mu je zlomila moč. Ostala sem sama s sinom in sem z delom v tovarni preživljala oba. Pri trgovala sem si od ust, da bi mu ustvari- la lepšo bodočnost. Izučil se je v rokodelstvu. Imel je 2o let, ko se je prehlada. Sel je v vaš dispanzer na pregled. Tam so ugo. tovili kostno tuberkulozo. Poklali so ga v bolnišnico in se ni več vrnil. Ce bi bila to vedela, še bolj bi ga čuvala!« Pokrila je Obraz z dlanmi in bridko jokala. Nemo sem zrla v bolnico, držeč v roki obledelo sliko dveh neznanih obrazov. V bedi in žalosti sta jo zapustila, s&mo, bolno, kali njune bolezni so se naselile v njenih pljučih. Uboga žena in mati umira tu počasi v vsej svoji zapuščenosti. Tudi njeni dnevi so že šteti. Sest otrok ie izgubila Iz tovarne sta prihajala dva brata v dispanzer po pneumotoraks. Oba sta bila v zdravilišču, kamor ju je bila poslala bolniška blagajna Oba sta imela odprto rano na desni strani pljuč Ozdravili so ju tako, da sta bila dela zmožna. Nekega dne sem ju obiskala na domu, izven mesta. Ob cesti stoji kmečka hiša. Lesena je, majhna in tudi okna so majhna. Mati je sama doma. Vprašam jo, kje spita sina. Pokaže mi dve majceni temni sobici Fanta imata vsak svoj pljuvalnik. Točno -e držita navodil. Saj sta bila v zdravilišču, pravi mati. >Vi ste zdravi?« jo vprašam. »Hvala Bogu. sem. Tudi v moji rodbini so bili veii zdravi in krepki. Pač pa je moj mož umrl pred osmimi leti za jetiko. Vsi bratje mojega moža so umrli za jetiko, tudi nji. hovi otroci bolujejo na njej. Dva sina in dve hčerki so mi umrli v najlepših letih (20). Vsi so kaštjali, imeli so gnila pljuča. Zadnja dva sta tu, ki se zdravita pri vas.« Povabim jo, naj pride na pregled k nam v dispanzer. Suha, koščena je potem trtate pred rentgenom. Zdravnik je ugotovil te zastarela, že poapnela primarna žarišča. Praktično zdrava. Stokrat je bila okužena, saj je stregla možu in otrokom. Toda ba. cili se v njej niso mogli razvijati, ker ima prirojeno odpornost, ali pa ji ne morejo do živega, ker ima dobro hrano. Jeseni se je oglasil sin v dispanzerju z zvišano temperaturo. Legel je in umrl v enem tednu. Brat mu je stregel. Tudi nje mu se je bolezen poslabšala. Oez mesec dni se je pri nas oglasila mati, proseč zdravniške pomoči zadnjemu sinu. Vsa zdravila niso pomagala, tudi njega je jetika zlomila. Sama je ostala mati ob grobovih cele svoje družine. Hišica leglo bacilov jetike, pa čaka novih isrtev. Mladost umira Mlada 251etna bolnica, štiri leta že leži nepremična v postelji. Boluje na odprti jetiki. Koliko je že pretrpela vsa ta leta! Malokdo pride do nje, v temno podstrešno sobico. Po navadi jo najdem samo, sključeno v postelji. Dolgo se razgovarjava. Predvsem jo zanimajo jetični bolniki. Venomer me vprašuje, kater^a sem obiskala, kako je temu, kako ornemu, tretjemu. Kod sem hodila, kam gram ob nedeljah. Kako je v hribih, v planinah, ah ni nevarno? Oh, ko bi mogla tja! Kakšne so ulice, kakšni ljudje? Poizkušam, da bi mogla sirota vsaj malo hoditi po sobi. Zaman. Mati, 561etna starka, upognjena, izžeta od dela skrbi zanjo. To. varna ji pije kri. Ne sme umreti, ona mora streči svoji edinki z vso ljubeznijo nezakonske matere. Kako dolgo bo še trpela mladenka? A kdo ve ,če ne bo prej klonila mati in zapustila hčer samo, čisto samo...! Ana Čebela, zaščitna sestra, zdravstveni dom, Celje. Domače vesti * Božidar Borko, urednik »Juforovega« »Kulturnega pregleda«, je odšal pretekli teden na daljši studijski obisk na Češkoslovaško. Kako velik ugled vživa g. Borko v javnosti bratske republike kot slovenski kulturna delavec in kot odličen borec za čini tesnejše sodelovanje med češkoslovaškim >in jugoartovetnskVn narodom, se je najlepše pokazalo ob njegovem prihodu v Prago. Sprejeto in pozdravili so ga polog članov ČJ-lige predstavniki novinarjev in pisateljev, listi pa so prinesli o njem slike in članke, v kaiterih so na kratko orisali njegovo delo za vzajemnost obeh slovanskih narodov. V sredo je prispel g. Borko iz Prage v Brno, kjer je bil enako fcuplo sprejet. Kakor poročajo »Lidove Novi nv«, sta ga na kolodvoru poleg drugih pred*lavni,kov pozdravila tudi brnski podžupan in jugoslovensiki konzul- V času svojega bivanja v Brnu in na ostalem Moravske m bo g. Borko gost »Kola moravskih pisateljev.« * Glavna skupščina JNU. Jutri bo v Zagrebu letošnja glavna skupščina JNU ki ji bodo prisostvovali delegati vseh sek cij. Ta bo ena najpomembnejših glavnih skupščin naših novinarjev ker bo združena z njo proslava lOOletnice hrvatskega nc vinarstva in 251etnice hrvatskega novinarskega društva. Danes bo seja centralne uprave JNU, v nedeljo ob 11. pa svečana otvoritev glavne skupščine, ki ji bodo prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Dr. Her-geršič bo imel referat o lOOletnici hrvatskega novinarstva, g. Smolčič pa o 351etnici Hrvatskega novinarskega društva. Potem 1 o glavna skupščina prekinjena in zagrebška sekeija JNU priredi gostom svečan obed, popoldne se bo pa skupščina nadaljevala, Zvečer bo v gledališču svečana predstava »Aide«. Po predstavi pa priredi ban savske bainovine g- dr. Ružič novinarjem na east svečan rout. » Drugi jugoslorenski protituberkulozni kongres bo ob binkoštih (od Si. t. m. do 2. junija) v Sarajevu. Priredita ga Jugosloven-sko ftiziološko društvo in JugosloVensika pro-tituberkulozna liga. Pokroviteljstvo je blagovolila prevzeti Nj. Vel. kraljica Marija. V častnem odboru kongresa ki mu predseduje kraljevski namestnik g. dr. Radenko Sfankovič, so predstavnici najvišjih držav nih oblastev, humanih in socialnih ustanov in odlični javni delavci. Glavna snov kongresa; »Zgodnia diagnostika pljučne tuberkuloze (referent primarij dr. Vjekoslav Ku-šan, Sarajevo) in >Kako naj se organizira borba proti jetiki v Jugoslaviji« (dr. Borivo-je Gjorgjevič Beograd). Poleg tega je pri javljenih že nad 20 koreferatov. Otvoritvi kongresa ho najbrže osebno prisostvoval minister za socialno politiko in narodno zdrav je. Posetniki si bodo lahko ogledali sarajevske zanimivosti. Izleti v okolici in morda z avtobusom do Mostara in Dubrovnika. Polovična vozna cena bo veljala od 27- i tn. do vštetega 5. junija t>od običajnimi pogo-ji- * Kongres združenih društev železniških npokojeneev. Dne 25- t. m. bo v Slavonskem Brodu kongres združenih društev železniških upokojencev Subotice. Sarajeva, Zagreba in Ljubljane. Na kongresu se bo razpravljalo o vseh perečih vprašanjih in se t*>do doli>čile smernice o nadaljnjem skupnem delovanju. Po kongresu odpotuje skupna delegacija v Beograd, da ponovno na odločilnih mestih stori vse potrebno za železniške upokojene invalide. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani bosta zastopala na kongresu delegata Šare in Šalamun. s Lep kraj, lepa slika, to se vjema, če v kameri Imaš le film MIMOSA-EXTREMA * Promocija. Na juridični fakulteti beograjske univerze je bil v sredo promoviran za doktorja prava g. Danilo Gregoriž, nečak uglednega ljubljanskega drogerista g-Bena Gregoriča. V svoji disertaciji je obravnaval ekonomsko in socialno politiko nacionalnega socializma in njene doktrinarne osnove. čestitamo! * Iz sodnijske služb«. Od pravosodnega ministra so imenovani za sodne pripravnike pri okrožnem sodišču v Ljubljani diplomirani pravniki; dr. Konrad Blejec in Igor H. Czerny, oba iz Ljubljane, ter Stanko Fortu-na iz Kranja. * Upokojen je g. Oršič Jerko, šef krajevne kontrole pri direkciji pošte in brzojava v Ljubljani. * Iz zagrebške opere. Pod tem naslovom smo v sredo priobčili članek g. Antona La* jovica, v katerem se je pripetila tiskovna pogreška. ki znatno kvari vsebino. Stavek ki Omenja, da je v Zagrebu dijaštva, ki prihaja v poštev za poset opere, najmanj 15 tisoč, kot da bi se to nanašalo samo na visoke šole, se mora pravilno glasiti tako. da je na vseh srednjih in visokih šolah zagrebških vsega skupaj nad 15 tisoč dijakov. * Dijakom — rekrutom v vednost. Dijaki, rekrutirani lani in prej. ki imajo pravico do dijaškega roka, to se pravi: oni, ki so položili višji tečajni izpit na gimnazijah ali realkah ali dovršili popolno srednjo šolo z zaključnim izpitom, ki je enak višjemu tečajnemu izpitu, in žele letos nastopiti vojaško službo, naj vložijo prošnje in prijave pristojnim vojaškim okrožjem tako. da bodo vojna okrožja prejela prijave najpozneje do 15. julija. Vse poznejše prošnje bodo zavrnili. * Or ganizacija knjiga rje v v Ljubljani namerava izdati skupen seznam vseh slovenskih knjig, ki so zdaj še v prometu. Zato se obrača na vse javne in privatne založbe in samozaložbe s prošnjo, da ji sporoče podatke svojih izdaj v svrho katalogizacije: 1) ime avtorja. 2) naslov knjige, 3) Obseg knjige (strani). 4) leto izdaje. 5) cena za broširano in vezano knjigo. 6) ime in naslov založnika. Ker je ta katalog nujno potreben ne le vsakemu ktijigarju. ampak tudi slehernemu kupcu slovenske knjige. 8« bodo tej prošnji gotovo vsi založniki nemudno odzvali, posebno, ker je to v prvi vrsti v osebnem interesu vsakega založnika. Katalogiziranje bo popolnoma brezplačno. Podatki naj se naslovijo na Organizacijo knjigarjev v Ljubljani; sprejema jih pa vsaka knjigarna v Ljubljani. * človek se rodi bosonog. Šele pozneje dobi čevlje ln to takoj s palma gumijastim podpetniki. Naj se sploh ne priuči na poho jene pete. * Posebne poštne znamke za proslavo Stoletnice Nikole Tesle. Minister za poŠto, br-zojav in telefon je z odlokom z dne 3- "aprila letos odobril, da se dasta v promet dve znamki za proslavo SOletnice Nikole Tesle z njegovo sliko v vrednosti za 75 par in 1-75 Din. Prva je zeleno-rjava, druga pa modro-siva. Prodaja teh znamk se bo vršila obenem s prodajo ostalih znamk za fran-kiranje poštnih pošiljk. Teslovi znamki bosta v prometu od 2& t.m do uporabe. Zadnji dan njune rabe se odredi pozneje- * Maturanti idrijske realke vseh letnikov od 1. 1906. do 1926. se bodo sestali v okviru proslav obeh obletnic zavoda v Ljubljani-Morebitne posebne želje posameznih letnikov naj se sporočijo odboru. * Spomladanski planinski izleti: Z uvedbo izletniških vlakov od 15. maja dalje je mogoče izvesti že daljše planinske ture, ker preostane dovolj časa med prihodom in odhodom izletniškega vlaka. Iz Mojstrane posečajo plasanci dolino Vrat; slap Peričnik, obdan s svežim zelenjem ter Aljažev dom v sredini probujajoče se narave tik pod še zasneženo severno steno Triglava sta dve nadvse privlačni točki v gorenjski krajini. Na Golici se vedno bolj proti vrhu širi bela odeja dišečih narcis in ostale bogate planinske flore. Spodnja koča na Golici je pripravna za večdnevno bivanje. Ob Bohinjskem jezeru vlada očarljiva spomladanska tišina; edinstvena je vožnja po jezeru, ki leži med visokimi vršaci še s snežnimi odejami pokritih planin; Zlatorog in Sv. Janez skrbita za prijeten cenen oddih- Dom v Kamniški Bistrici je ena najpriljubljenejših 'z-letnih točk spomladi; nova pešpot na desnem bregu Bistrice je speljana Skozi zelene gozdove ob žuborečem potoku odkoder se prožijo očarljivi pogledi na Kamniške planine. Na Veliki planini cveto nešte-vilni zvončki, encijan se kosa z modrino jasnega neba in z ostalo družino planinskega cvetja. Dom na Krvavcu 9e pripravlja na proslavo desetletnice, ki bo 7- junija 11. Roblekov dom na Begunjščici je oskrbovan ob sobotah in nedeljah, c-d 1. junija dalje pa stalno. Koča na LJubniku nudi enega najobširnejših razgledov po vseh slovenskih planinah. Na zapadnem delu Pohorja vabi Kremžarjeva koča, ki je lahko dostopna iz Slovenjgradca. Vročine še nI ter so planinski izleti v maju mesecu najprijetnejši. Podrobne informacije o planinskih postojankah in izletih dobite v pisarni SPD v Ljubljani nfl Aleksandrovi cesti 4-1. ^KINO SLOGA, teh 27-30. DANES POSLEDNJIČ! Vsi, ki hočejo videti lep film. si morajo brezpogojno ogledati Jean Harlow v nemškem filmu »Die offentliche Meinung« LAHKOMISELNA ŽENA PETJE, BALET, RAZKOŠJE! Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. * Osrednje društro jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino javlja podružnicam in delegatom, da je občni zbor preložen na 7. junija. * L. M. Škerjančev »Kvintet za pihala« to v ponedeljek ob 20. izvajan v zagrebškem radiu. Delo je iz leta 1934- in Je bilo prvič izvajano v radiu Ženevi. Obsega štiri stavke; Preludij, Scherzo, Meditacija ln Ples. V Zagrebu ga izvaja zagrebški pihalni kvintet, ki sestoji iz članov zagrebške Filharmonije in ga vodi g. I. Smirnov. Opozarjamo ljubitelje slovenske glasbe na ta večer. * Dr. Fran Kidrič. Prešeren I. del. Izdala Tikovna zadruga v Ljubljani. Prodaja se samo proti plačilu skupne cene za I. in II. del, ki znaša: v polušnje vezan 300 Din, v platno vezan 280 Din broširan pa 250 Din. II. del Prešerna se bo izdajal le na osnovi potrdila o plačilu cene za oba dela. Pravkar je Tiskovna zadruga izdala tako dolgo pričakovanega »Prešerna«. Za enkrat je izšel I. del. Knjiga prinaša pesnitve in pisma velikega slovenskega pesnika. To bo po vsej priliki ves opus, ki ga je Prešeren zapustil Slovencem. Knjisa je izšla v uredništvu vseuč. prof. dr. Frana Kidriča, ki je tudi s tem delom dokazal, da je naš prvi prešernoslovec. Slovenci so končno dobili iz-danje Prešernovega dela v obliki ki to zadovoljila tudi najbolj razvajene ljubitelje lepe knjige. Prav tako pa dr. Kidričeva izdaja Prešernovih poezij dobrodošla vsem tistim. ki bodo Prešernovo delo tudi v bodoče proučevali z znanstvenih vidikov. Založnica je poskrbela knjigi primerno, razkošno opremo. Opremil jo je inž arh. Domicijan Se-rajnik. Na zaščitnem ovoju se nahaja zelo posrečena reprodukcija Primifeve Julije. Omembe vredna je reprodukcija podobe »Prešeren okoli 1835«, ki jo je ustvaril Božidar Jakac 1. 1935. O tej podobi je »Ljub-janski Zvon« lani priobčil posebno študijo prof. Kidriča. Po dosedanjih dispozicijah je verjetno, da bo izšel II. del Prešerna že letos jeseni, ker bo dotlej najbrže rotkopis Prešernovega življenjepisa gotov. S tem bo založnica poravnala svoj dolg, ki ga je prevzela z izdajo Prešerna nasproti slovenski kulturi in slovenski zgodovini. * Tiskovna zadruga je znižala od 26- maja dalje knjigotržne cene naslednjim knjigam: Šturm: Francoska gramatika od 80 na 50 Din; Sienkiewicz: Z ognjeni in mečem broš-od 80 na 50 Din platno od 104 na 75 Din Potop I. del broš. od lio na 50 platno od 134 na 75, Potop II. del broš. od 100 na 50. platno od 124 na 75 Din. ♦ Velik plen, kratka pokora. Po 12 letih preiskave je bifla te dni v Beli Crkvi zaključena afera štirih blagajnikov ondotne davčne uprave, obtoženih, da so oškodovali državno blagajno za 1,120.000 Din. Glavni krivec Bela Bajerle je bi] obsojen na 4 leta, knjigovodja Josip švacov pa na 3 leta zapora, ostala dva sta bila oproščena. 1 Zvočni kino IDEAL ANA STEN, FREDRIC MARCH v prekrasnem velefilmu „ VSTAJENJE " po romanu slavnega pisatelja L. N. Tolstoja. Predstave ob 4., 7., in 9.15 zvečer. * Konjske dirke v Ljutomeru. Na praznik so bile kasaške dirke na dirkališču Zadruge za rejo žrebet na Mati pri Ljutomeru-Rezultati 90 bili nastopni: 1. Dirka nmro-poljskih kasaže7: 1. Heatska vožnja; I. La-sta g. Novaka Alojzija Banovci, 1600, 1.38; II. Pika g- Slaviča Ludvika. Grabe, 1600, 1.39; III. Peter Pilot g. Slavita Ludvika, Grabe. 1700. 1.35; IV. Nevenka g. Slaviča Alojzija, Banovci, 1620 1-43; V. Friks g. He-rica Franca, Boreči. 1600, 1.47- 2. Dirka Zadruge za rejo žrebet- I- Pelikan g. Slaviča Jožka. Bunčani. 1800. 1.40; H- Krka g. Bežana Antona, Šalinci, 1780, 1.53; III. Plistra g. Domanjka Alojzija, Bučečovci, 1780 1.57; IV. Lord g. VavpotiČa Jakoba. Lukavci. 1780, 1.57; V. Oriksa g. Razlaga Vekoslava, Sitarovci, 1780. 2.00; VI. Dorče g- Duha Blaža Grabe 1800 2.04; VH. Muki g. Kranjca Antona, Babinci, 1760 2.10; VlH- Dir-jan g. Slaviča Franca, Cven 1800 2.17; IX. Lipa g. Misleta Josipa. Babinci. 1780, 2.22; X. Tarzan g- V.ega Riharda, Ljutomer, ni nastopil. 3. Dirka druge heatske vožnje: I. Lasta 1600, 1.38; II. Peter Pilot, 1700. *1.33; in. Pika 1600 1.42; IV. Nevenka, 1620, 1.43; V. Frik«, i600. 1.45. 4. Dirka (trikratna vožnja) se ni vršila. 5. Dirka Selekeij-ske zadruge; 1. Pika 2*260. 1.36; n. Lepa g. Košnika Franja, Pristava. 2120. 1.52; 1H. Donko g. Galundra Franja, Veržej, 2000, 2-01; IV- Fortuna g. Prelosa Ivana. Grlava, 2060 2-02; V. Gora g. Cimermana Franja, Babinci 2080. 2.01; VI. Poka g. Herica Franja, Boreči 2060 2.02; VII. Pero g. Babica Franja, Gornje Krapje 20130, 2.04; Vin. Kadet g- Bundevrla Ivana. Veržej. 2100. 2.02. 6- Dirka sreza ljutomerskega; I. Pika-Peter Piiot, 2400. 1.53: II. Pelikan-Oriksa 2180, 2.05; III. Nevenka-Lepa 2320. 2 04;. To so bile dirke le za častne nagrade, v nedeljo 24. t. m. pa bodo glasne dirke, ki bodo Se zanimivejše in gotovo tudi zelo obiskane- rMATINEJA KINA SLOG] Danes ob 14.15 in jutri (v nedeljo) ob 10.30 dop. OPERETA POLJSKA KRI L ANTONDRA, SVET. PETROVIČ, HANS MOSER Vsi sedeži po Din 4.50. ♦ Župnik in trgovec tožita 110 kmetov. V Krapini je v sredo vrvelo na sodišču, župnik Franjo Benko in trgovec Štefan Do-šen iz Radoboja sta tožila 110 kmetov za_ radi klevete. Kmetje so namreč bili poslali škofijskemu orchnarijatu v Zagrebu pismo, v katerem protestirajo, da bi župnik prodal trgovcu Došonu del nadarbinskega zemljišča. Pa so se v pismu nekoliko zaleteli in grdo žalili župnika kakor trgovca. Prvi dan Je sodnik utegnil komaj zasliSati kmete, da jih spozna po imenu in priimku. + Pri strahovitem neurju v Medjimurju je strela ubila več žrtev. Govorijo, da je bi]o ubitih kakih osem oseb. Posebno hudo je v zadnjih dneh neurje opustošilo tudi ta_ kovski srez, kjer je toča popolnoma uničila letino okrog vasi Beršiči, Ljevaj, Vrru čani in Ljutovnica. ♦ Domačija je zgorela. V 6redo popoldne je nastal ogenj pri pocestnici vdovi Šerbe-lovd Luciji na Bregu n.^d Poljčanami, vzrok ognja je bil lesen dimrfek. ki se je vžgal in zanetil slamnato streho. Gasilci so bili takoj na mestu in so požrtvovalno rešili, kar se je rešiti dalo. Obenem s hišo sta zgoreli tudi šupa in klet. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Lfublfane u— Bolgarski zadrugarji v Ljubljani. V ponedeljek ob 9.10 prispe preko Zagreba v Ljubljano 60 predstavnikov bolgarskega zadružništva. Ljubljanske zadružne ustanove jim prirede na kolodvoru sprejem. Prav gotovo je umestno in zažaleno, da se sprejema udeleži tudi ljubljansko občinstvo, ki se mu ob prihodu tako častnega števila zadrugarjev nudi prilika, da izkaže simpa. tije odličnim bratskim gostom. u_ Recitacijski večer, ki se bo vršil v dramskem gledališču na predvečer desetletnice Kosovelove smrti v torek ob 20-, bo poleg počaščenja Kosovelovega spomina podal tudi zanimiv, točen in kvaliteten prikaz slovenske povojne pesniške tvorbe. Po spominski bessdi in daljši recitaciji pesmi Srečka Kosovela, bodo brali iztor iz svoje lirike avtorji; Miran Jarc, Tone SeliškaT, Anton Vodnik, Edvard Kocbek, Božo Vodu-šek. Mile Klopčič, Vida Tauferjeva in Bogomil Fatur. Tako bo podan kronološko in stilno-zgodovinsko razvoj naše povojne poezije do najnovejšega časa. Opozarjamo vso kulturno javnost na to edinstveno prireditev in nasvetujenio nabavo vstopnic (cene so zelo nizke!) že v predprodaji. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 VELIKA V« PREMIERA! Roman Vleki Banm: prirodna lepota tirolskih| planin in Fraaenseea ŽENSKO JEZERO V glavnih vlogah omiljeni par iz filma »Oči čarne« SIMONE SIMON in P. Aumont. — Pesem lepote, mladosti, ljubezni in prvič prebujene strasti. O TEM FILMU JE GOVORIL VES BEOGRAD, VES ZAGREB... in bo GOVORILA TUDI VSA LJUBLJANA! _I DANES! »Elitni kino Matica" Telefon 2124 u_ Članom zeleznifarskih podpornih društev. V nedeljo 24- t. m. bo ob 9. v dvorani Delavske zbornice zborovanje članov želer niearskih podpornih društev. Na zboru se bodo obravnavali sedanje stanje društev in razni predlogi glede članarine in posmrtnin. Polnostevilno! u— Društvo »SoFa« v Ljubljani vabi člane na 15. redni letni otčni zbor ki bo v salonu »Pri levu« ob pol 21. z običajnim dnevnim redcvpi. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje ln bo sklepčen pri vsakem številu članov. NOVA TRGOVINA Ure . . 36.— Din Ročne ure Din 14 kar. nočne 280«" Din KIFFMAN O T M A R LJUBLJANA, MESTNI TRG 8. Zavod za slepe iz Zagreba priredi na predvečer esperantskega kongresa v Ljutr Ijani v petek 29 t. m. v filharmonlčni dvorani koncert, na katerem nastopijo zavodo-vi gojenci z godalnim orkestrom. otroškim zborom in raznimi solisti. u— Avtomobilski izlet na Grossglockner in po Koroški (30. t. ni. do 1. junija). Informacije in prijave v Okornovi izletni pisarni, Ljubljana, hotel Slon- u_ Ribji trg je bil včeraj slab. Morskih rib je bilo malo na prodaj. Dočim je bilo v sredo na izobilje skuš (skombiov), jih je bilo včeraj le okoli 100 kg po 18 Din, v sredo po 10 Din. Zaradi slabega vremena na Jadranu je bil lov sploh zelo slab. Sladkovodne ribe so bile po stalnih cenah na prodaj, tudi teh je bilo malo- Raki so bili po 3 do 4 Din komad. u— žrtve dela, žrtve noža. Kirurški od-deiek je včeraj sprejel v oskrbo 32-Ietnega Antona Zargija. delavca tovarne pletenim v Jaršah, ki ga je stroj pri delu zagrabil za levo roko in mu jo občutno poškodoval. Iz Matene vasi pri Igu pa je moral v bolnišnico 18-letni posestnikov sin Tone Kumše. •ki ga je bil ede«n izmed sosedovih fantov, s katerim sta že dalje časa kuhala sovraštvo, z nožem sunil v levi bok in mu zadal precej globoko, nevarno rano. u— Odmev šentviških incidentov pred sodiščem. Pred kazenskim sodnikom g. Jo-žetom Rusom na sreskem sodišču se je včeraj ob 10. dopoldne vršila kratka razprava v sobi št. 28, ki je imela za predmet !n-cidente na shodu JRZ 25. marca t. L, kjer sta bila novinarja, poročevalca »Politike« g. Markišič in >Pravde« g. Siniič insultirana in dejansko napadena. Zaradi prestopka po čl. 181 k. z. (poskus lahke telesne poškodbe), so bili obtoženi Frau Gabrovšek, Ivan Kreft, ota iz Ljubljane ter Fran Magister, avlo- fodjetnik, in župan Fran Erjavec, oba iz t. Vida nad Ljubljano. Sodnik je odločil, da se spisi odstopijo ljubljanskemu okrožnemu sodišču, kjer teče druga kazenska zadeva prav o tej zadevi. u— Preiskava proti vlomilski tolpi. Državno tožilstvo je odredilo obširno kazensko preiskavo proti vlomilski tolpi, ki ji je na-čeloval bivši trgovski potnik Ivan Kunetek. Njemu je služil kot adjutant šofer France Breskvar. v preiskovalnih zaporih se nahajajo že vsi člani te tolpe, ki je kradla po Ljubljani in okolici, kakor tudi po Dolenjskem. Izvršili so nad 10 vlomov in nabrali plen raznega blaga za 15.000 Din. V zaporih je 12 članov tolpe, ki so glavarju pomagali pri vlomih ali pa pomagali spraviti nakradeno blago v denar. Kunstekovo geslo je bilo: »Na Dolenjskem je boljše kakor na zelenem Štajerskem!« Iz Maribora Fantovski pretep g krvavim izidom. Včeraj je obravnaval mali kazenski senat v Mariboru fantovski pretep, kj se je zgodil 26. decembra L 1934. v S topne ta pri Makolah. Obtoženih je bilo osem fantov, ki so popivali v neki vjničariji Leopold Cajnko Je ob tej priliki dobil z nožem precejšnje poškodbo po vsem telesu. K razpravi niso prišli vsi obtoženi in je bil obsojen le glavni krivec Cajnkove poškodbe 291etni delavec Simon Mesaric na leto dnj robije. Proti ostalim obtožencem bo razprava pozneje. Iz Celja Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-J OSEFO VA grenčica prijetno, dobro delnjoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker često dobro delujejo že male količine Ogl. reg. S. br. 30474/36. Na II. jubilejni produkciji drž. kon-servatorija nastopijo iz 6olopevskega oddelka; Pavlovčič Štefka. Polajnar Ljudmila, Obervvalder Marta. Žagar Drago, Brišnik Miloš, Lupša Friderik im Orel Anton. Iz klavirskega oddelka; Ogirin Ksenija in Mah-kota Manica. Iz komorne šole: Prevorlek Uroš, Dermelj Albert, Burger Kajetan in Šivic Gustav. Iz operne šole nastopita Pri-stovšek Marinka in Frelich Emil ter baletna šola- Produkcija bo v ponedeljek ob 18.15 v filharmonični dvorani. u— Filozofsko društro v Ljubljani bo imelo danes 23. t. m. ob 18- v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje osmo predavanje. Predaval bo vseučiliški profesor dr. Ehrlich o psihološko-evolucijski iu historični metodi v etnologiji- Vabljeni vsi, ki se zanimajo- Vstop prost! u— Lutkovna predstava v šišfci. v Sokol-skem domu v šiški bo jutri v nedeljo ob 9.80 lutkovna predstava pravljične igre »Začarani gozd«. Gostoval bo lutkovni oder Sokola Ljubljana-Vič. u— Danes in jutri zaključnu dneva dru-e mednarodne razstave umetniSke fotografe v Jakopičevem paviljonu. Pazstava je odprta neprekinjeno od 9. do 19. Pravosjavna parohija v Mariboru obvešča vernike, da bo obhajala vojaška kapela, posvečena sv. Cirilu in Metodu, v nedeljo 24. t. m. cerkveno slavo. Pri bo-gosluženju, ki se začne ob 9.30, bodo sodelovali tudi duhovniki sosednih parohij. Verniki Se pozivajo, da se cerkvene proslave polnoštevitno udeleže. Pri slovesnosti bo sodeloval cerkveni zbor iz Celja. a— Maks Fnrijan zapusti Maribor. S prihodnjo gledališko sezono bo angažiran pri osiješkem gledališču tukajšnji gledališki igTalec g. Maks Furijan. a— Debi Majde Skrbinškove. Ko Zina Sušnikova bo debitirala prihodnji teden v gledališču v Krajnčevi drami »Direktorju čampi« Majda Skrbinškova, hčerka ljubljanskega režiserja Milana Skrbinška. a— Rotovške novice. Na seji mariborskega mestnega sveta 28. t. m. bodo občinski odborniki med drugim razpravljali o odškodnini tvrdki Pinter & Lenart za odstranjeno hišo v Cvetlični ulici 3, nadalje o novem pravilniku mestnih podjetij, o razsvetljavi glavnega mosta, regulaciji Slovenske ulice, regulaciji Betnav-ske ceste med Jezdarsko in Poljsko ulico, regulaciji stika Poljske in Frankopanove ulice, odstranitvi kostanjev v Prešernovi ulici, razpolaganju s proračunsko rezervo in likvidaciji manj pomembnih skladov. a— Vodstvo po slikarski razstavi bo imel v nedeljo 24. t .m. umetnostni zgodovinar dr. šiljanec. a— Poskus samoumora v jetniški celici. 50 letni železničar Ivan Galjot, ki je bil aietiran v zvezi, z znanimi tatvinami v tukajšnjih delavnicah državnih železnic, si je v jetnišniški celici prerezal žile na levici s črepinjo razbite steklenice. V zadnjem trenutku so mu rešili življenje. a— Strah mariborske okolice. 32-letni Alojzij Ba^ič ima na vesti več vlomov, med drugim dva vloma v Presrradovo trgovino na Aleksandrovi cesti. Zae fn b? v zvezi z od-strnnifviio umetno držajih paritet ustvaril nolož^i, ki M lahko doved«d do resne mednarodne obravnave vprašani valutne stabilnosti gov, kar je glede na obmejni položaj trga Gornje Radgone velike važnosti., = Banovinski fond skupnega davka na poslovni promet. Po odloku davčnega oddelka finačnega ministrstva morajo davčne uprave do konca vsakega meseca odra-čunati od skupnega davka, izterjanega od davčnih obvezancev, ki plačajo ta davek po knjigi opravljenega prometa, 18% in izročiti te zneske Državni hipotekami banki kot dohodek za banovinski fond skupnega davka na poslovni promet. To je tako razumeti, da se teh 18% odračuna samo od tistih zneskov skupnega davka, ki so jih plačali davčni obvezanci po povišani osnovni izmeri 2.50% na promet od 1. aprila naprej in ne od tistih zneskov, ki so bili plačani po stari izmeri 2% na promet pred 1. aprilom. = Važno za vinogradnike! Opozarjajo se vinogradniki, da pravočasno poškropijo svoje vinograde zaradi obrambe proti pe-ronospori na vinski trti, in sicer naj bodo brezpogojno poškropljeni vsi nasadi do konca majnika, da se prepreči okuženje trsja po tem nevarnem škodljivcu. Vinogradniki, strnite se v eno vrsto v boju proti zajedavcu in uspeh ne bo izostal. = Nadaljnje naraščanje svetovne produkcije zlata. Newyorška National City Bank navaja v svojem mesečnem poročilu za maj, da bo letos svetovna produkcija zlata dosegla nov rekord. V Južni Afriki, Kanadi in v Ameriki je bila. v prvih dveh /mesecih letošnjega leta produkcija zlata za 100.000 unč večja nego lani v istih dveh mesecih. Tudi glede Rusije, ki je za Južno Afriko v svetovni produkciji na drugem mestu, se pričakuje znatno povečanje pro-izvodnj. V finančnih krogih računajo, da bo v letošnjem letu znašala svetovna produkcija zlata 33 do 35 milijonov unč. dočim je najnižja povojna produkcija v letu 1922. znašala komaj 15.4 milijona unče. = Japonska bombažna industrija je izpodrinila Anglijo na indijskem trgu. Indijska statistika zunanje trgovine za leto 1935/36. (ki se končuje z 31. marcem 1936.) kaže prvikrat, da je japonska bombažna industrija izpodrinila angleško v svojem dominantnem položaju na indijskem trgu. Indijski uvoz angleških bombažnih tkanin je nazadoval od 552 milijonov jardov v letu 1934/85. na. 439 milijonov jardov v letu 1935/36., dočim se je uvoz japonskih bombažnih tkanin dvignil od 373 na 496 milijonov. jardov. tako. da je bil uvoz iz Japonske že večji nego iz Anglije, čeprav uživa Anglija pri uvozu v Indijo preferenčno carinsko ugodno3t. ki je prav znatna. = Večna popravila na strojih zahtevajo mnogo časa in denarja. Pomislite ali bi ne bolje in hitreje producirali vaši obrati če bi si namesto vaših zastarelih strojev nabavili nove. Pomladni velesejem v Ljubljani, od 30. maja do 8. junija, vam nudi ogromno izbiro. = Reklamacije vabil k otvoritvi XyX ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija izvolite na prošnjo velesejmske uprave nasloviti na velesejmsko pisarno. Vabila so že razposlana in le po pomoti morda komu ni bilo dostavljeno. = Dobave; Uprava 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo železne pločevine in medi v šibkah in do 3. .junija za dobavo platnenih in gumastih cevi. Direkcija državnih želpznic v Subotici sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo raznih delov za vodomer do 29. t. m. za dobavo 9-000 plošč iz azbestnega cementa Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprelema do 4. iunija ponudbe glede '50 000 električnih vremenskih užigalnikov. električnega motorja, zidnih školjk za vodovod in kompletne kopalne kadi. Strojni oddelek direkcije drž železnic v Ljubljani sprejema do 30. t m. ponudbe za dobavo ščitnih stekel z žično mrežnato vlogo in šip za vagonska okrni lokomotiv. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. junja ponudbe za dobavo vreten iz litega jekla- Borze 22. maja. Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork znova nekoliko okrepila. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.19 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.19 in v grških bonih po 30.58, dočim so se španske pezete nudile po 6.90, Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.3850, v Beogradu po 13.2916 in v Zagrebu po 13.37 odnosno za konec maja po 13.2350, za 15. junij po 13.25 in za konec junija po 13.2650. Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda 358—360 (v Beogradu promet po 358.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. »♦»v1z* Ljubljana, Amsterdam 2976.71—2991.31, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 744.18— 749.24, Curih 1424.22—1431.29, London 218.48—220.54, Newyork 4370.70-4407.02, Pariz 290.11—291.55, Praga 182.34—183.44. Curih. Beograd 7, Pariz 20.3625, London 15.37, Newvork 309.25, Bruselj 52.30, Milan 24.30, Madrid 42.20, Amsterdam 208.95, Berlin 124.50, Dunaj 56, Praga 12.81, Varšava 58.10, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358—360, 4% agrarne 48.50 den., 6% be-gluške 67—70, 6% dalm. agrarne 63— 64.50, 7% invest. 82—85, 7% Drž. hip. banka 83.75—85, 7% stabiliz. 81.75 den., 7% Blair 7250 den.. 8% Blair 82 den.,; delnice: Narodna banka 6500 bi., PAB 218— 220, Trboveljska 120 den., Sečerana Osi-jek 150 bi. Beograd. Vojna škoda 358.50—359.50 (358.50), 6% begluške 67.75—68 (68), 7% invest. 82—83 (83), 7% stabiliz. — (81.50), 7% Blair 73—73.50. 7% Drž. hip. banka 84—84.50 (84), PAB 219—220 (218— 219.50). Ljubljanski velesejem Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8-junija, fco obiskovalcem nudil mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, kovinskih, papirnatih, kemičnih živilskih, usnjenih izdelkov, blaga i. dr.), podajata naša domača industrija in obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem letu. Zlasti privlačne bodo za posetnike razstava »Sodobna gospodinjam v zvezi z modno revijo, ki bo nazorno pokazala, kako naj se naše gospodinje, dekleta in deca. oblačijo in kretajo v domu, v svetu, v poklicu odn. v šoli- Gostinska razstava bo poučna zlasti za one, ki žive od tujskega prometa ker iim bo prikazala, kako je treba naša gostišča opremiti in kako gostom postreči, da bodo radi vedno znova prihajali v našo sredo. Ker bodo tu razstavljene še mnoge druge zanimivosti iz zgodovine in sedanjega stanja sostišč si bo gostinsko razstavo vsakdo rad ogledal. Razstara pohištva in avtomobilska razstava bosta nudili bogato izbiro najmodernejših. kakovostno dovršenih in poceni naj-raznovrstnejših izdelkov v skladu z novodobnimi praktifinimi izsledki arhitekture in tehnike. Razstava malih živalic (kuncev, perutnine, ptic), bo ljubiteljem in rejcem malih živali pokazala kolikšne uspehe je mogoče doseči z veščo rejo- Da bo pa združeno koristno z zabavnim, bo preskrbljeno na veseličnem prostoru, ki bo odprt tudi ob večerih in bo vsakomur nudil obilo prijetne zabave. Vinski oddelek, plesišča avtodrom. vrtiljaki, tobogan, viva-rij z raznimi, pri nas tujimi živalmi zlasti pa še variete na prostem, kjer se bodo vsak dan vršile predstave. Te predstave bodo po-setniki velesejma lahko zastonj gledali. Vsa zabavišča bodo dajala veseličnemu prosto! u razkošen izgled, obiskovalcem pa mnogo veselja. Zato tudi vi ne pozabite obiskati ljubljanskega velesejma, od 30. maja do 8. junija. Na ieleznir.i. arionih, parobrodih 50®/* P<>-pubst. aZ prihod velja popust od 25. maia do 8- junija, za odhod od 30. maja do 16. junija. Rada se peni, še bol) osvežuje, izdatna pri uporabi. NI VE A PASTA za ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Blagovna *Hcišča BOMBAŽ + Chicago, 22. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 95, za julij 85.50, za sept. 84.75; koruza: za maj 63, za julij 59.75, za sept. 57.50. + \Vinnipeg, 22. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 75.25, za julij 75.50, za sept. 76.875. -t- Novosadska blagovna borza (22. t* m.) Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 126—128. okolica Sombor in ba-natska 126—127, boska ladja Tisa 133— 135; ladja Bege j 132—134; slavonska 129 —131. Oves: baški sremski in slavonski 115—117.50. Ječmen: baški in sremski, bi kg 122 50—125. Koruza: baška. sremska in banatska 102—104. Moka: baška in banart-slka »0g« in »Ogg« 207-50—217.50; »2« 187.50 —197.50. »5« 167.50—177.50; »6« 147.50— 157.50; »7« 120 — 130, »S« 102.50 — 105, Otrobi: baški. sremski in banatski 96^-100. Fižol: bnšk in sremski beli 165-170- + Budimpeštanska terminska borza (22. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: Za maj 15.62—15.63; koniza: za julij 11.56— 11.58, za avg. 11.69. SITO 4- Liverpool, 21. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.21 (prejšnji dan 6.21), za dec. 5.60 (5.60). + Newyork, 21. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.62 (11.62), za dec. 10.38 (10.31). Prevozniki v borbi s šušmarstvom V nedeljo dopoldne ie v salonu >Pri levu« zborovalo Združenje prevoznikov v Ljubljani- PTav dobro obiskano zborovanje je otvoril predsednik g. Taškar ki je toplo pozdravil dr. Koceta kot zastopnika zbornice za TOI in narodnega poslanca Rajka Turka, ki je obenem član organizacije. Obema ie izrekel zahvalo za niun dosedanji trud v prospeh prevozniške organizacije. Pozdrav je veljal tudi posebni deputaciii iz Maribora. Tajnik g. Semenič je povedaL da je bilo delo zadruge zelo živahno in vsestransko, a žal je odbor često naletel na gluha ušesa-Člani odbora so v prevoznišikh zadevah intervenirali pri raznih instancah, a niso vedno našli pravega razumevania za svoje težnje. Organizacija se je zlasti ostro borila proti šušmarstvu, ki grozi uničiti prevozniški stan. Nato je spregovoril g. Guštin kot predsednik odseka za motorna vozila. Podčrta-val je, da razne davčne preobremenitve zatirajo in skoroda onemogočajo prevozništvo. Z žgočo satiro se je obregnil ob upravo državnih železnic ki vrši nekako kontrolo nad avtomobilskimi prevozniki. da postajajo polagoma od nje skorajda poplnoma odvisni-Poudaril je. da je avtomobil moderno prometno in prevozno sredstvo, ki le v gotovih primerih gotovo bolj praktičen nego železnica. in zato nikakor ne gre zavirati razvoja prevozniškega avtomobilizma, da ee lahko vzdržuje železnica. Zborovalci so sklenili, da ie treba sestaviti posebno resolucijo, v kateri bo poudarjena zahteva po ukinitvi naredbe v prid železnici in kontrole nad avtomobilskimi prevozniki. resolucija pa naj vsebuie tudi zahtevo, da oblastva energično nastopilo proti 3u-šmarjem in da že v kali zatro vsak pojav šušmarstva. Sledile so dopolnilne volitve, pri katerih so bili izvoljeni triie novi odborniki. Slednjič je še poslanec dr. Koče obljubil^ da _se^ bo vedno krepko zavzemal Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Iz sodne dvorane Strahovito početje podivjanega pretepača Celje, 22. maja. Pred celjskim malim senatom se je zagovarjal 221etni že predkaznovani delavec Edvard Grmovšek iz Globokega pri Brežicah zaradi uboja in lahke telesne poškodbe. Edvard in njegov brat Avgust sta bila v nedeljo 12. marca v vinskem hramu Ivana Ureka v Veselem vrhu, kjer je bilo več fantov in kamor je slučajno prišel tudi Su-šin Anton, tedanji hlapec Kostanjška Mihaela v Dedji vasi. Fantje so v hramu pili vino. Vinjeni so se odpravili iz hrama oba brata Grmovška in Anton Suš in. Na potu proti Piršenbregu sta Grmovška v nekem gozdu na vsem lepem brez vsakega povoda napadla Sušina, ga vrgla na tla in tepla vsak s svojim zaprtim nožem po glavi. Edvard ga je udaril na zatilnik, mu prebil kožo in izpulil pri tem šop las, ki so se prilepili za vijak, s katerim sta spojeni nožni platnici. Anton Sušin je izpovedal kot priča da ga je Avgust Grmovšek hotel obdelati z odprtim nožem, da pa mu je Edvard svetoval, naj ga tepe z zaprtim nožem, češ: >Njega ni treba rezati, bova že dobila koga drugega, ki ga bova še bolj obdelala!« Po tem dejanju sta Grmovška okrog 17. prišla v hišo šelerjeve Terezije v Piršenbregu, kjer je vinotoč pod vejo. Sedla sta za mizo in naročila liter vina. Za isto mizo na drugem koncu so sedeli Zemljak Anton, Cizelj Marija in domači hčerki Plevnik Ivanka in Marija. Družba je pila vino in jedla redkev s kruhom. Ponudili so tudi obema Grmovškoma, >tji redkov sprejela in jo jedla. Edvard jo je nabadal z nožem, na katerem so še bili nalepljeni Sušinovi lasje. Začel je izzivati navzoče, češ: >Kdor si upa odstraniti z noža te lase, naj le poskusi!« Na vsem lepem se je obrnil proti bratu in mu dejal: »Čeprav «i moj brat, ei še lahko nocoj hladen.< Ker to izzivanje ostali družbi ni kar nič ugajalo, so se dvignili Anton Zemljak, Marija Cizelj in Marija Plevnik izza mize in odšli proti vratom. Ko so že odhajali v vežo, je Grmovšek Avgust izlil za njimi čašo vina, Edvard pa je plani^ izza mize, stekel za njimi in v veži brez besede udaril Zemljaka z zaprtim nožem na vrat pod desno uho. Zemljak in CiZljeva sta nato hitro pobegni]« v nasprotno spodnjo sobo, kjer sta sedela Gašper Kol ar in Petančič Mihael. Ker se Je obdolženec vrnil v prejšnjo gornjo sobo, sta Zemljak in Ciz. ljeva odšla domov. Gašper Kolar in Mihael Petančič sta v spodnji sobi da]je pila liter vina, ld jima ga je dala Selerjeva. Petančič je namreč pred tem pripeljal z dvema kravama Kolarju voz kolja, ki sta ga že odložila, in nato postavila ' prazen voz z vprego na Selerjevo dvorišče pred hišo ter pustila pri vpregi 13-letnega Franca Kol&r-Ja za čuvarja. Po Zemljakovem odhodu Je Petančič etoptl v gornjo sobo, da U pomiril Edvarda. Pogovarjal mu Je povsem mirno, naj pusti Zemljaka, ker je dober fant. Tedaj je odprl sobna vrat Kolar, ki pa nI vstopdi v sobo, marveč je kar iz veže gledal v sobo. Opazil Je, da ima obdolženec obe roJd vtaknjenl v žepu. Istočasno Je slišal Petančiča zaklicati obdolžencu, zakaj Jemlje nož iz žep*. V tem trenutku je Edvard z nožem v roki že planil v vežo, kjer Je mimogrede aunfl Kolar ja ▼ glavo ln mu na temenu prizade. akai sezadovo^ m ' Ijite s drugimi f izdelki Ki so baje, ; ravno tako dorrij [akomožde vendar povsodi dobiti pravi original I1DRII14 MILO jal 3 am dolgo kožno vreznino. Nato je skočil iz veže na dvorišče ter se ustavil kakih pet korakov od vežnih vrat tik pred kravama tako, da je bil obrnjen stran od hiše, da pa je po strani gledal nazaj proti izhodu veže Za njim je prvi prišel iz veže Kolar. ki se je takoj podal k vozu in skušal sneti vozno ročico. Za Ko-larjem je prišel Petančič, ki je že na pragu prejel od Kolarjevega sina bič in takoj nato stopil par korakov proti obdolžencu. Ko se mu je približal in ga skušal udariti z bičevnikom, je obdolženec z bliskovito naglico sunil z nožem nazaj v Petančiča, ki se je v hipu zleknil na tla in obležal v krvi. Po preteku nekaj minut je Petančič za dobljeno poškodbo umrl. Edvard Grmovšek je bil obsojen na 4 in pol leta rotrije, na izgubo častnih pravic za dobo 4 let in v plačilo 405 Din pogrebnine Jožefi Petančičevi, vdovi po pokojnem, ki ji je zapustil tri otročičke. Dal je mora Grmovšek plačati Sušinu 100 Din za bolečine. Petančičeva vdova je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde. Ob srečanju s kolesom nož v srce Maribor, 22. maja. Iz Ormoža nam poročajo o novem uboju, storjenem iz prav malenkostnega vzroka. 0 dogodku je bilo obveščeno tudi mariborsko državno tožilstvo. 24-letni kmečki fant Anton Gomboc iz Dolnjih Slaveč se je na kolesu peljal od Velike Nedelje domov. Z njim je bil neki znanec, ki se je tudi peljal na kolesu. Ko sta prispela do mostu preko potoka Lešnice, jima je privozil s kolesom nasproti 30-letni kmečki fant Matija Gott-wein. Vozil je precej hitro. Ko je prispel mimo Gomhooa. je zaradi rahlega Runka treščil na tla. Ne da bi črhnil je Matija vstal, potegnil iz žepa nož in zamahnil proti Gombocu, ki je dobil najprej bodljaj v lice .nato pa je omahnil in negiben oble-ležal. Z drugim sunkom ga je namreč Gottwein zabodel naravnost v srce. Nekaj trenutkov nato je Gomboc izdihnil. Gott-wein je s kolesom izginil, orožniki pa so ga aretirali in ga prepeljali v Maribor v preiskovalni zapor. Gottwein je zagovarja, da sta ga Gomboc in njegov prijatelj vrgla s kolesa na cesto in ga nato premlatila ter da je ravnal v silobranu. Ne Rauscheva, temveč Rožičeva z vilami v grobu Maribor. 22 .imaja. Skrivnostna zadeva s smrtjo Marije Rauscheve v zvezi z najdenimi gnojnimi vilami v njenem truplu, se je zdaj popolnoma preokrenila. Pokazalo se je namreč. da grob, ki so ga prekopali ln v njem našli gnojne vile. ki so kazale na nenaravno smrt pokojnice, ni bil grob Marije Rauscheve, ampak grob neke druge žene, ki so ga pomotoma prekopali namesto groba Rauscheve. Zadevo je sedaj pojasnil studenski občinski urad z naslednjo službeno objavo: Na studenskem pokopališču je bil prekopan zaradi grobarjeve pomote grob Terezije Rožič, rojene dne 2 .novembra 1845. žene dninarja, umrle dne 4. avgusta 1914, Rožičeva je pred smrtjo stanovala v Studencih, Erjavčeva ul. štev. 6 (preje Kaiserstrasse 6). Pomota pri prekopu groba je nastala zato, ker so se označbe grobov zaradi 221etnega razdobja izgubile. Da ee ne bi po nepotrebnem osumljaU svojci umrle Marije Rauscheve, katere grob je ostal do sedaj nedotaknjen, po. prav]jamo prvotne navedbe. SOKOL Sokolsko društvo Ivančna gorica priredi v zvezi s sokolsikimi društvi Višnja gora, Grosuplje in Št- Vid pri Stični dne 24. maja skupen planinski tabor na Kuclju nad Višnjo goro. Sestanek vseh društev bo ob 14.15 na Kuclju. Skupinski sestanek jeseniškega sokolske-ga okrožja se je vršil nedavno na Jese-rvioah. Zastopam so bila vsa sosedna društva- Sejo je vodil br. Sušniik Matija z Jesenic. Sklenjeno je brilo, de bo skupan-sloi okrožni masftop v začetku avgusta v Mojstrani. Pričakuje se, da bo pri nastopu sodelovalo vojaštvo. Braitske edindce se na ta nastop opozarjajo že zdaj. Zanimiv natečaj je razpisala GOS (zlet-ni odbor) za prireditev X. vsesokolskega zleta v Pragi, ki se bo vršil leta 1938. Natečaj obsega osnutek celotnega vzgojnega in telovadnega razporeda zletniih dni ter je pristopen Sokolom iz vseh slovanskih sokolskih zvez. Vse sprejete načrte bo presojala posebna komisija m bo nagradila najboljša dela s primernimi sokolskdmi darili. Natečaj se zaključi 30. junija. Jugoslovensko sokolsko -društvo j Buenos Airesn živahno deluje- Lansko leto je razvilo prav zadovoljivo delovanie. kar je glavna skupščina vzela z veseiiem v znanje Na čelu društva stoji kot starosta br. dr. Kosta Veljanovič. načelnik je br Cepuder Peter, tajnik br. Veža Mate. To društvo je izmed južnoameriških naših društev največje in najjačje. Z letalom v domovino j Puščava naj postane raj Načrti z zakladnico Afrike - Elektrarna za vso Abesinijo Sin Age Kana se je oženil v Italijanski maršal Badoglio, ki je bil od Italijanske vlade imenovan za podkralja okupirane Abesinije, je z letalom odpotoval na kratek oddih v domovino. V Addis Abebi ga ta čas nadomestuje maršal Graziani, s katerim se je pripeljal v prestolnico tudi bivši italijanski poslanik v Abesiniji grof V i n c i Kakor smo že ponovno poročali, proučujejo italijanski tehniki možnost, da bi Da-nakilsko puščavo, ki leži približno 140 m pod gladino morja, spremenili v ogromno jezero. V ta namen bi bilo treba zgraditi velik prekop, po katerem bi voda iz Rdečega morja pritekla v puščavo. Uresničenje tega velikopoteznega načrta bi imelo za vso severovzhodno Abesinijo velikanski pomen, že iz klimatskih razlogov, kajti na mestu puščavnega podnebja bi tam vladalo odtlej zmerno podnebje., v katerem bi uspevalo na doslej golih ozemljih bujno rastlinstvo. Nadalje bi mogli na ta način ustvariti velik slap, ki bi poganjal mogočno elektrarno in ta bi spet z električnim tokom zalagala vso Vzhodno Afriko. V italijanskem kolonialnem ministrstvu delujejo že mesece s polno paro. Na tisoče prošenj in vprašanj dobivajo tam iz vseh delov države, pred ministrstvom stoje ljudje v dolgih vrstah, da bi dosegli dovoljenje za preselitev v osvojeno Abesinijo. Kolonialno ministrstvo je sestavilo posebno komisijo z nalogo, da bi proučevala vse načrte in predloge, ki bi bili v zvezi s spremembo doslej skoraj nedotaknjenih ozemelj v deželi bodočnosti. »Abesinija bo sprejela najmanj dva milijona italijanskih kolonistov«, je pisal te dni neki veliki rimski list. Seveda bo treba še zelo mnogo dela in velikanskih kapitalij, da bo mogoče abesinske naravne zaklade izkoriščati po evropskem vzorcu. Kajti, da ima ta dežela v resnici velike naravne zaklade, to je gotovo, morda so celo večji, nego so mislili do danes. Kot dobaviteljica sirovin za Italijo utegne Abesinija v bodočnosti imeti vsekako nad vse pomembno vlogo. Prej smo omenili načrt glede spremembe Danakilske puščave v jezero. Tu bi bilo treba povedati, da so tudi tehtni razlogi, ki govore zoper ta načrt. V istem ozemlju ležijo namreč baje izredno bogata nahajališča petroleja, za katerega se je zanimal že pro-slnli Rickett. Velika najdišča petroleja so ugotovili s poskusnimi vrtanji tudi v provinci Ausi v bližini meje Francoske Somalije. Ta ležišča se razširjajo baje daleč na francosko ozemlje in že Rickett oziroma družba Standard Oil. ki stoji za njim. je imela namen, da bi transportirala ta petrolej s cevno napeljavo iz Ause v Džibuti. Možno je sedaj, da bodo vzeli Francozi izkoriščanje teh ležišč sami v svoje roke. Med drugimi zemeljskimi zakladi, ki jih hranijo abesinska tla, je omeniti v prvi vr- Spodotten kopalni kostum čim več debat o tem predmetu, tem manj jasnosti Pred nekoliko dnevi se je vršil v Edin-burghu letni zbor kopalnih strokovnjakov Velike Britanije, ki se ga je udeležilo kakšnih 400 mož in žena iz vseh delov dežele. V središču debate je bilo vprašanje: »Kakšen naj bo kopalni kostum, da bo istočasno spodoben in da bo omogočal prosto gibanje?« Nihče ni vedel pravega odgovora na to vprašanje. Pogumni mož, ki se je tega problema sploh lotil, je bil vodilni inženjer kopalnega oddelka Holborn Borougha, E. H. Whittle Dejal je: »V nobenem kopališču bi ne smeli nositi kopalnega kroja, ki b: ustrezal splošnim zahtevam britske javnosti glede spodobnosti. Milijoni ljudi odklanjajo preohlapno de-koltirane kroje ali takšne, ki dajejo to in ono slutiti, večina pa mora biti za nas odločilna, ne pa manjšina, ki ji takšni kroji ugajajo«. Mister Baker iz Hastingsa je govoril sledeče: »Kje je prav za prav vzrok, da ne vidi noben človek v tem kaj posebnega, če se giblješ v zračnem in sončnem kopališču v kratkih hlačicah, a da se vse zgraža, če se pojaviš v istem kostumu v zaprtem prostoru? Pravilnost čim bolj zračne kopalne obleke so torej ljudje splošno uvideli, ne smemo pa pozabiti, da je v hišah pogosto-ma bolj vroče nego na prostem in da je tam še bolj potrebno oblačiti se lahko nego v kopališču, če bi pa sedaj vstal ves slavni zbor in me vprašal, kakšen naj bo spodobni kopalni kroj, bi moral v svojo sramoto priznati, da ne vem odgovora.« Mister Hollingworth iz Blackpoola je govoril o zelo razširjeni navadi, da prihajajo ljudje v kopel v polnem triko ju. ki ga pa potem spuste do bokov. »Praktično bi ne imelo mnogo vrednosti«, je dejal,« če bi goste pozvali, naj spuste kopalni kostum šele pri vstopu v vodo in da bi ga spet dvignili, čim izstopijo. Kolikor poznam kopalce, vem. da bi se energično uprli takšnemu vplivanju na njih zasebno življenje«. Debata se je končala, kakor vedno, kadar pridejo strokovnjaki skupaj, s tem, da ni rodila nobenega zaključka in da vedo na Angleškem danes manj nego prej, kakšen naj bi bil spodoben kopalni kostum. velikan „Do XX" Osem Bieselovih strojev po tisoč k. s. Na podlagi izkušenj s prvimi t,remi letali velikani razreda »Do X« so zaeale Dor-nierove delavnice v Firiedrichshafnu graditi novo letalo, ki bo imelo označbo »Do XX«. Razsežnosti tega letala bodo še nekaj večje od razsežnosti prejšnjega razreda, velike razlike pa bodo v pogonski napravi in ekonomičnosti. Ob času, ko so gradili letala »Do X«, so bili na razpolago le motorji do kvečjemu 600 k.s. in ker so moTali imeti 12 takšnih^ motorjev, so bila zračna vozila zelo težka in tudi v aerodinamičnem po- gledu nezadovoljiva. Novi velikan bo imel samo osem motorjev, in sicer DieseJovih po 1000 k. s. Vsaka dva motorja bosta poganjala en propeler- tako da bo imel skupno 4 propelerje namesto 12. Navzlic temu bo letel z brzino 250 do 300 km in njegov akcijski radij bo 4000 do 3000 km. Postani in ostani član Vodnikove družbe! sti kameno sol. premog, zlato, železo, žveplo soliter, platina in srebro. Zlata in platine je baje zelo mnogo v bližini sudanske meje, tako da si obetajo od izkoriščanja teh rudnikov velike uspehe. Cela vrsta študijskih komisij bo v naslednjih tednih proučevala vse možnosti za gospodarsko izkoriščanje Abesinije v poljedelskem in rudarskem oziru. Seveda pa bo potem od razpoložljivih denarnih virov odvisno. v kakšnem tempu bodo mogli Italijani vršiti svoje kolonizacijsko delo. Kar se tiče možnosti priseljevanja, je treba pred vsem omeniti, da nudi Abesinija približno vse podnebne stopnje, ki so sploh mogoče v tem pasu. Globoko zarezane doline in gorska pobočja so približno do višine 1500 m pokrita z gostim tropskim goz- dom. V subtropskem podnebju se dado v višinah med 1500 in 2500 m pridelovati vse vrste žite. Dobro bi tudi uspeval tobak, koruza in ricinus. Od 2500 m više, kar bi ustrezalo zmernemu pasu. uspevajo skoraj vse evropske kulturne rastline. Ogromne visoke planjave, ki so porasle s travo, so godne za velikopotezno živinorejo. V resnici imajo domačini tu velikanske črede ovac, koz in goveje živine ter konjev. V tropskih ozemljih dežele je mogoče pridelovati bombaž, gumo. sladkorni trs. duro in dateljnovke. Naravnost neizčrpna je abesinska zakladnica, ki se tiče divjačine. V nekih predelih se da končno dobro gojiti kava. saj je ta rastlina tu doma. Kava lahko postane po racionalnem gospodarjenju eden najdragocenejših eksportnih predmetov Abesinije. četvorčice pri petorčicah Leta tečejo, darovi pa se krčijo . • • Kanadske petorčice so dobile te dni tova-riški obisk. V teksaškem mestu Wacu živijo edine odrasle četvorčice, kar jih je na svetu, gospodične Mary, Mona, Roberta in Leota Keysova. Te so potovale v Callander rojstni kraj petorčic. Prišle so v diplomatski misiji: povabile naj bi male k obisku letošnje slavnosti ob stoletnici države Teksas. Kaj so rekle petorčice k temu povabilu, ni znano, znano pa je, da so četvorčice, ki so jim prinesla modre oblekce in lutke, sprejele z velikim vriščem. Treba je na žalost povedati, da ima Marija Dionnova, ena izmed petorčic, črno oteklino pod očesom. Drugače pa so bile četvorčice navdušene. Pravijo, da znajo male prav tako dobro plesati kakor Shirley Temple. Za slovo so Potovanje k sončnemu mrku Pod vodstvom prof. Slouke Je odpotovala ekspedicija petih članov Češke astronomske družbe na Japonsko kjer bo 19. junija na otoku Hokaidu opazovala popolni 6ončni mrk. Češkoslovaški učenjaki bodo gostje tokijskega vseučilišča. Prepotovali bodo 15.000 km. da bodo lahko za čas 1 minute in 54 sekund fotografirali sončni mrk z vrha gore Šari. Vendar pa upajo, da bodo znanstveni uspehi tega kratkega opazovanja in fotografiranja dragoceni. Gosenice na Holandskem V holandsko - nemškem mejnem ozemlju med NTymwegenom in Herzogenbuschem so se pojavile gosenice v tako ogromne številu, kakor že dolga leta ne. Na razdaljo *J5 km so skoraj vsa drevesa in polja gola. Gosenice vdirajo skozi vrata okna ln dimnike v stanovanja, napadajo ponoči celo stanovalce v postelji in jim povzročajo neznosno srbenje. Mnogo vodnjakov pitne vode je po goseničjih truplih okuženih, tako da preti ljudskemu zdravju velika nevarnost. V ozemlju, kjer vlada ta nadloga, vozijo oseoni vozovi le z zaprtimi okni. Tragičen konec ljubezni Veliko razburjenje vlada v kraju Baloa-čanvali v Indiji. V tamošnji sloviti kapeli je neki deček odkril zaljubljen par, ki se je poljubljal in to takoj sporočil dalje. Ker je poljubljanje v mošeji strogo prepovedano, je velika množica obdala svetišče. Med tem je zaljubljencema uspelo, da sta pobegnila. Hišo moža je fanatična množica zažgala, dekle, ki so jo težko ranili s .kamni, in njeni starši so morali pobegniti v gozd. Mladega moža je množica pozneje odkrila in ga kamenjala do smrti. Pavelič gre v Brazilijo »Pariš Soir« poroča iz Turina, da bo dr. Ante Pavelič, duševni oče marsejskega atentata, v bližnjih dneh ostavil ječo, v kateri je bil zaprt, in se bo preselil Iz Italije v Brazilijo. Po zanesljivih informacijah namerava izdajalec v Bahiji z drugimi »ustaši« osnovati hrvatsko naselbino, ki bo nosila baje ime Novi Zagreb. Njegova lju-bavnica, plavolaska po imenu Tuga, ki je imela posredovalno ulogo pri atentatu, je baje že prispela v Bahijo. Pred odhodom namerava Pavelič spraviti svojo hčer v neki srednjeevropski samostan. Oboroženi in razdejani Jeruzalem Strasti sovraštva še vedno, zaradi med arabskim življem v česar je proglašeno nad Palestini niso ngasnile in se čedalje bolj razpihujejo. Nemiri na nlicah vzplamtevajo mestom obsedno stanje. Na levi: policijski avtomobil s strojnicami —• Na desni: Razdejana hiša židovskih lastnikov v Jaffi jim pa citirale besede Roberta Keva: »Čim starejše boste, tem manj darov boste prejemale«. V Parizu je bila te dni neobičajna poroka. Ali Salomon Kan, sin Age Kana se je v Parizu oženil z Angležinjo Joano Barbaro Yarde B u 11 e r j e v o, hčerjo lorda in Iady Churstonove. Poroka je bila najprej na županstvu XVI. pariškega okraja, cerkveni obredi pa so bili izvršeni v pariški indski mošeji. Na sliki vidimo ženina in nevesto Povratek iz Vzhodne Afrike Te dni sta se vrnila iz Vzhodne Afrike Mussolinijeva sinova in njegov zet. Oča, odnosno tast jih je sprejel na letališču Littoria pri Rimu Vse tišči v Abesinijo Konjunktura z amharščino — Kolonija se polni z Italijani Kakor pišejo iz Rima. je naravnost neverjetno kakšen učinek je izzvala osvojitev Abesinije med italijanskim ljudstvom- Ljudje sanjajo o petrolejekih izvirih, o rudnikih zlata in platine in učitelji abesinščine doživljajo pravo konjunkturo- Vsepovsod se otvarjajo brzj tečaji za abesinščino, kajti ljudje bi radi prišli v to deželo že z nekim besednim zakladom. V kolonialnem ministrstvu so prej-li ogromno množino dopisov ki s svojo vsebino izdajajo, kaj bi ljudje radi našli v Abesiniji. Ta hoče otvoriti kino, ki bi predvajal italijanske prosvetne filme, da bi dobili domačini majhen pojm o italijanskem koloni-zacijskeni delu. Nekje se je stvorll cel orkester brezposelnih godbenikov, ki hoče v Abesinijo. češ da so Abesinci do zdaj poznali samo bobnanje. A%Ttomehaniki, elektrotehniki, inženirji, zidarji urarji hočejo odpreti svoje poslovalnice in delavnice. Zelo mnogo je kandidatov za bencinske postaj«*, kajti v Abesiniji se gradi mnogo cest in v Addis Abebi posluje že pet avtobusnih prog. Zelo mnogo pa je seveda tudi ljudi, ki bi v Afriki radi odprli gostilne, vinarne, prodajalne sladoleda in kuhalnice črne kave. Tudi damski frizerji se javljajo, kozmetiki in kozmetičarke, možje ki bi radi ustanavljali avtomatske bifeje in cirkuška podjetja, mladi zdravniki, posebno zobozdravniki, ker imajo domačini baje zelo slabe zote. Fotografi bi radi odprli svoje ateljeje, neka tovarna dežnikov pa si obeta z^io mnogo dela spričo slovitih abesinskih deževij. (Tu bi bilo dela tudi za Ljubljanske tvornice!) Seveda bi moral v Addis Abebi izhajati tudi list v italijanščini. Časnikarji in stavci so že pripravljeni. Končno se je oglasil tudi neki ž^nitni posredovalec, čaš da to njegovo podjetje med Abesinci gotovo zelo potrebno in bo dobro uspevalo. Volk-gangster ugrabil lepo žensko Svojo žrtev je umoril, zato ga čaka električni stol Newyorški policiji je uspelo prijeti vodjo gangstrov Thomasa Robinsona, ki so g:i iskali že dolgo časa. Zločinec, ki ga v podzemlju imenujejo »trgajoči volk«, je pr:d nekim časom ugrabil eno najlepših žensk v Louisvilleu, Luizo Stollovo. in je zanjo zahteval 100.000 dolarjev odškodnine. Njena družina je bila pripravljena, da mu to vsoto izroči, vendar je razbojnik na dobil, ker je policija ugotovila, da je svojo žrtev umoril. Nadenj je policija potem poslala svoje najboljše detektive. Več mesecev se je lahko skrival, ker je neprestano spreminjal svojo obleko in zunanjost- Večinoma se je pojavljal v ženski obleki. Ko je pred kratkim obedoval v nekem elegantnem newyorškem restora-nu, je natakarica opazila, da ima »dama«, ki se je pojavila v družbi več gospodov, zelo globok glas. Opozorili so policijo, ki je preoblečenega razbojnika vklenila v verige- Spravili so ga z letalom v Louisville, kjer bo končal svoje življenje na električnem stolu. NEKAJ ZA VSE Higienik Pettenkofer in njegov asistent Enimerich sta svoječasno >uživala« bacile kolere, da bi dokazala, da za otolenje ni potreben samo bacil, temveč tudi neko nagnenje do obolenja- Oba raziskovalca m sta obolela za kolero, temveč samo za lahkim črevesnim katarjem. Dokaz za ulogo dispozicije se je jima tako izvrstno posrečil- Obieti novorojencev so v razmerju dvakrat tako težke kakor pri odraslih. Novorojenci so imuni za ošpice in samo novorojenci takšnih mater, ki same nikoli ni90 imele ošpic, utegnejo, kakor vse kaže, oboieti za to boleznijo. V stari Perziji je dal ob smrti kakšnega kralja njegov naslednik pokojnikovega zdravnika ubiti in ga razkožiti. To se je dogajalo baje zato. da bi svoje lastne zdravnike spodbudil k čim večji vnemi in pazljivosti. Doba nosečnosti traja od spočetja 267 do 973 dni. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHH« Poroka v ječi Poljske oblasti so dovolile ukrajinskemu mlademu Lebedu, teroristu, ki so ga obsodili zavoljo atentata na notranjega ministra Pierackega in ga potem pomilostili na dosmrtno ječo, da se sme poročiti s študentko Hnatkiosko, ki je bila zavoljo udeležbe pri istem atentatu obsojena na petnajst let ječe. Poroka bo v kaznilniški kapeli. ANEKDOTA Znani francoski zdravnik Chandrier. specialist za dietna vprašanja, je nekoč dejal: »Prej si je samo dobro situirana ženska lahko dovolila obilno postavo, gladujoče so bile suhe. Danes spoznaš bogatejšo žensko po njeni vitki liniji-« VSAK DAN ENA -•— h^F »Jera, Jera, tecite nemudoma po zdravnika, otrok je pogoltnil kovanec za dvajset dinarjev!« »Ali morda tistega, ki je ležal na mizi?« »Tistega, da tistega«. »Nu, potem ni tako strašno, zakaj tisti kovanec je bil ponarejen«. (»Brennessel«) Kulturni pregled Problematika zakona In spolnosti Naša zdravilišča za bolne na pljučih Zdravilišče Brestovee na Sljeanenu pri Zagrebu je last delavskega zavarovanja. V tem zdravilišču se zdravijo tudi zavarovanci iz Slovenije; povprečno dnevno je v oskrbi zdravilišča 25 slovenskih zavarovancev. Lega zdravilišča je 846 m nad morjem. Zdravilišče je bilo ustanovljeno 1. 1909. Število postelj znaša 150. Do danes se je v tem zdravilišču zdravilo okoli 11.000 oseb. Uspehi zdravljenja so zelo povoljni. Šef-zdravnik zavoda je g. dr. K. Tomašič. (Pri včerajšnji sliki je v tekstu po pomoti izostala navedba kraja in zdravilišča: Klenovnik). Umetniška propaganda je izdala v dveh knjigah slovenski prevod spisa Van de Vel-da »Popolni zakon«. Prevod dr. Kolje Hal-farja (psevdonim, ki združuje več prevajalcev) je prirejen po 45. nemški izdaji. Avtor je bil ravnatelj ženske klinike v liaarlenu in skušal v svojem spisu podati teorijo in prakso fiziologije in psihologije zakonskih odnosov. Pri tem ima namen, da bi storil zakon »popolnejši«. Spričo skrajne zapletenosti zakonskih odnosov, ki segajo tako globoko v svet najožje intimnosti dveh u&odnoštno zvezanih oseb različnega spola, je zlasti glede psihologije zakona sleherna noi mativnost načelno veljavna samo pogojno i a do neke me je. Dušeslovie zakonskih odnosov je reč, ki jo vsak zakonec doživlja vedno znova in po svoje, sai ie vse samo krhka individualna nadstavba gonskih. socialnih, gmotnih in drugih vplivov. V fiziologiji, ki je nedvomno važna in čije spoznanja so splošno veljavna, je Disec »Popolnega zakona« zdravniška avtoriteta, ki s poi-no pravico piše o teh elementarnih in zato tako usodno pomembnih stvareh- V prvi knjigi razglablja pisec značaj idealnega zakona, piše o evoluciji spolnaga nagona, o spolnih občutkih in zunanjih dražljajih, o spolni fiziolosiii odrasle žane in moškega i. t- d. V drugi knjigi se bavi z vsemi vprašanji »prakse« in pozorno zasleduje tudi duševne odmeve telesnega izživljanja, smatrajoč harmoniio med duhom in telesom za pogoj dobreea zakonskega sožitja. Van de Veldov spis je kočljiva knjiga, ki že po svoji naravi sodi le v roke resnih ljudi. Z moralne strani je značilna avtorjeva izjava, da je sam preskrbel tnoralno-t.ao-lo^ki pregled svojega spisa in brez oklevanja ustregel željam teolosov. Nemški prevod Van de Veldovega spisa te je pri nas močno prodajal- s te strani je bolje, da imamo slovensko izdaio. Vprašanje. koliko je sploh potreben takle uvod v fiziologijo zakonskega življenja, (svoje dni ga je spisal celo lajik Balzac pri nas je vzbudila nepotreben h.-un škofova brošura. Literarni in gledališki obiski v Sofiji Sofija, v maju- Fflne Popova Mustafova me je sprejela v svoji odlično dekorirani delavnici. Tu stojita dve omari s knjigami, piano, radio an pisalna miza in na mizi kup rokopisov, med katerimi je tudi korektura drugega dela »Asenovcev« in »Kalojanove hčeri«. Pričela je pisati tretji del svojega velikega romana »Asenovci«. V njem bo obravnavala najburnejšo dobo stare bolgarske zgodovine: agonijo bizantsike kulture, konflikt dveh naziranj: vzhodnega in zapadne-ga. Prikazala bo skrije notranje sile, ki so gibale to dobo. Tretji del »Kalojana« bo imel naslov »Joan As en«; dovršila ga bo šele jeseni. Proučevati še mora življenje sv- Elizabete, k je bila sestra soproge Joana A sena. Skusila bo podati kar moči točno sliko osebnosti in diobe Asena II., ki ga I- Ilinski imenuje »največji južnoslovansiki kralj«. Popova se je vsa posvetila stari bolgarski zgodovini. Proučuje jo s takim navdušenjem, kakor menda noben bolgarski književnik. Zdi se. da bo Bol s arom to, kar Sigrid Undsetova Norvežanom- Naj mimogrede še omenim, da je spisala tudi libreto za opero »Car Kalojan«, ki so jo v Sofiji igrali z velikim uspehom. & Presrčno in bratski mi je stisnil roko tajnik zveze bolgarskih pisateljev Dimitrij Pantailejev. Dal mi je za »Jutro« tole izja- ; vo: I — Nekako šest let ni že izšla pesniška zbirka, ki bi imela orig-inalnejšo noto. V tem obdobju preživlja bolgarska poezija dokaj splošno krizo, ki pa ni značilna samo za našo deželo: je to evropski pojav. Verujem pa. da jo bo literarno življenje kmalu premagalo. — Mlada povojna poezija se tudi pri nas tnočno razločuje od pesništva starejše generacije. V novejšem času so se pri nas pojavili z očitnim uspehom: BagTjana, Fu-radžijev, Razcvetnikov, Dalčev, Grubešli-ev, Sten če v, Luč, SI. Krasinski in Gundov. In vendar: ne poznam večjega našega pesnika. kakor je Hristo Smirenski- PRI OSEBAH, KI JIM NI MOGOČE MNOGO KRETATI, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi večtedena-ca kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ - JOSEFOVE vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat. Znani književnik Vlajkov je takoj v začetku tožil o obupnem materialnem stanju bolgarskih pisateljev. Napisal ie več knjiig. med njimi zaznamuje »Preždveno« prav poseben uspeh. — Razen »Preživeno« in »Zavoj« sem bil moral vse ostale knjige som založita. Placement je zelo slab. Najprej gre knjiga dokaj dobro v kup, potem se pa vsitavi :n le kdaj pa kdtj se proda kakšen izvod. In vendar — pristavlja tiho g. Vlajkov — če ne teče. pa vsaj kaplja- Toda od honorarja ne more pisatelj živeti niti mesec dni — Ali pišete tudi brez honorarja? — Večidel- Ce bi ne imel tisto malo pokojnine .. nr -' pa se bomo nekako pretolkli ... A Obiskal sem tudi predsednika Zveze bolgarskih igralcev, enega največjih dramskih igralcev St- Kirova. — Samo ime Narodno gledališče že vsebuje program: gledališče mora biti zares narodno, zvezano z vsemii bolesitmi. radostmi in stremljenji svojega naroda. Re-pertcarna politika se mora kriti s temi stremljenji in razpoloženji. Samo take i0 nerodovitnih dneh žene in Smuldarsovi metodi« (sestavil dr. Kolja Halfar). ki tolmači zna>io Ogino-Knausovo teorijo kakor jo je metodično izpopolnil holandski zdravnik dr. J. N- J. Smulders (z razpredelnicami). Kaxo se širi zanimanje za to teorijo odnosno metodo, ki so jo blagovoljno sprejeli tudi katoliški moralisti, pričuje spis »Knaus-Ogmo-va metoda«, ki ga je sestavila Milica Stu-pan in izdala založba »Žena in svet s. Sodbo o obeh. spisih, ki izhaiata iz spo/an-nja o »spolni stiski« ljudstva, prepuščamo zdravnikom; slednji bodo morali zlasti razmisliti, ali je prav da razpravljajo o lakih rečeh lajiki. V ostalem pa posnemamo iz strokovne literature, da ie teorija Og:na in Knauseja še vedno predvsem teorija in da tudi po Smuldersovi praktični izpojiol-nitvi ne prinaša absolutno zanesljivega izhoda iz »spolne stiske« Pojavi teh knjig in brošur imajo svojo kulturno značilnost: kažejo nam. da se duševno zanimanje sodobnosti mnogo 6uče ne le okrog gospodarsko - socialnih problemov, marveč tudi okoli bioloških vprašanj. Vlada dveh osnovnih instinktov človeške narave: nagona ohranitve posameznika in razmno-žitve vrste je zlasti v današnii dobi absolutna. Odtod tolikšno zanimanje za problematiko zakona in spolnosti. —O. Drugo vprašanje je, koliko časa je treba za reailiziranje dobre gledališke politike. Nekateri intendaniti potrebujejo peit ali šest let, drugi še več- Sam mislim, da lahko vsak sposoben mož na svojem mestu vtisne v petih letih gledališču določeno fi-ziognomijo. Bolgarija bi, menim, nujno potrebovala gledališki zakon, ki bi naše te-atersko življenje vsaj malo spravil v red. Razen sofijskega Nar. gledališča imamo še deset gledališč v provinci. Država prispeva deset milijonov na leto: pri tem pa bi ne smela pozabiti tudi province. — V ostalem pa sem za živo, res sodobno gledališče, ki ima uspeh samo tedaj, če ie izraz javnih pobud in borb. T. M- S P Hermes: Ljubljana Zelezničarski športni klub Hermes stoji pred zelo važno tekmo, ki jo bo moral ab-solvirati v nedeljo v Ljubljani s SK Ljubljano na svojem prostoru. Zadnji uspehi ljubljanskih Železničarjev s Čakovcem 5:0, z Železničarjem iz Maribora 4:2 kažejo, da so Hermežani vzeli zadevo prvenstvenega tekmovanja zelo energično in resno v roke in trdno upajo doseči, kar bi jim pred pol leta nihče ne prisodil. Hermes je bil pred leti nekaka »tovarna« za nogometaše ljubljanskih klubov, sedaj so se pričeli vračati v klub nekdanji dobri športniki in vse kaže, da bo Hermes igral v bodoče eno glavnih vlog v našem nogometu. Z ozirom na dobro formo moštva je pričakovati v nedeljo zelo zanimive in ostre borbe. Prav gotovo bo naša športna publika v velikim številu posetila ta domači derby. O tekmi Ljubljana: Celovec Z ozirom na dejstvo, da je vest o visokem porazu reprezentance Ljubljane neugodno odjeknila v slovenski javnosti, smatram za svoje dolžnost, da podam verno sliko dogodkov, ki so se odigravali na igrišču Celovcu. Reprezentančno moštvo Ljubljane po svoji igri sicer ne bi zaslužilo zmage, vendar je pa za tako visok poraz doprinesel glavni delež g. sodnik, ki je bil neverjetno pristranski za domače. Tako je v prvem polčasu v dveh čistih situacijah piskal Zeimljiču ofside, ki absolutno ni bil in je tudi v pogledu presojanja faulov močno favoriziral domače. Posebno poglavje zase pa tvori drugi polčas. Po lepo otvorjeni in fair ign prvih 15 minut, ko je bil rezultat 1:1, se je začelo »druka-nje« od strani sodnika: tako je v teku 10. minut prisodil Ljubljani 2 enajstmetrovki. Zakaj ju je diktiral, bo ostala tajnost sodnika. Samo to vem, da se je dvignil napram njemu val ogorčenja to publika, sicer mirna, je dajala izraza svojim čustvom in objektivnosti s tem, da je neprenehoma vzklikala proti sodniku in zahtevala, da zapusti teren. Naši fantje, demoralizirani po takem početju, sploh niso več igrali in domači so po mili volji zabijali gole; končno se je tudi njim zdelo preneirrrmo in so začeli brcati žogo v out. Na igrišču je nastala mučna situacija, kakršne še nisem doživel, namreč, da so bili igralci na igrišču, pa nihče ni brcnil žoge. Sodnik je ves bled odžvižgal konec. Na poti v garderobo ga je celovška publika neusmiljeno obrcala opljuvala in pretepala z dežniki itd. Vse priznanje pa gre celovški publiki in gg funkcionarjem, ki so enodušno ob6odi]i nesportno gesto sodnika in nas prosili oproščenja. C. T. podsavezni kapetan. Zapiski »Življenje in svet«, ilustrirana tedenska revija, ki izhaja kot priloga ponedeijske izdaje Jutra, bo vsebovala v prihodnjem zvezku nasledki jc prispevke: Progresivna paraliza in njeno zdravljenje (primarij dr. Fran Gosti), nadaljevanje potopisa Na Dur-mitor (Josip Lapajne), Pesnik in ona (Srečko Kosovel — ob desetletnici pesnikove smrti priobčeno iz njegove zapuščine), nadaljevanje romana Trije mušketirji (Al. Dumas st- z Norretrander&ovimi ilustracijami), Bivše afriško carstvo, Slovanske besede v nemški knjigi (Iv. Koštial), Iz literarnega sveta (Dr. Lojze Res — Vicente Palacio — Referat o Ingoličevem romanu Lukarji iz peresa dr- A. Debeljaka — Urednikova poročila o nova h revijah). Pesnitev obratnica o Napoleonu (A. D.), Praktične novote. Sah, Za bistre glave, Uganke (Crassus). Vmes »o zanimive drobne notice in številne slike- »Življenje m svet« stane mesečno samo din 4. po pošti ali na dom dostavljen din 5. Naročniki ponedeijske izdaje Jutra prejemajo revijo za-sto#. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafijeva ul. 3. »Piramida« neodvisna revija za politična, socialna, kulturna vprašanja in leposlovje-Izšla je prva številka te mariborske revije, katere urednik je pisatelj Radivoj Rehar. Vsebina prve številke obsega; Uredništvo: Beseda na pot. Vladimir Rupnik: Marksistično mahničevstvo. Boris Simič: Kriza in odgovornost individualistično degenerirane inteligence. Pavel Pirin:V mrtvo jutro. Radivoj Rehar; Enakovrednost in enakopravnost narodov. Essad Bey: Katastrofa na Hodinskem polju. R. L Petelinova; Materino pismo. R. Peterlin—Petruška; Jaz sem jo videl. Dr. A. B. Razmerie drža/nih uslužbencev do vladnih režimov. Radivoj Rehar: Demokracija ali diktatura? Anton Oven: Stoletnica Prešernovega Krsta pri Savi ci- Radivoj Rehar: Polom Zveze narodov in kolektivne varnosti. Sledi še Obzornik in razne ocene ter politični zapiski. Tisk Mariborske tiskarne »Češki aktivisti«. V Pragi ie bila ustanovljena nova literarno-umetniška skupina, ki 6i je nadela ime »aktivisti«. V programu poudarja boj zoper poetistične in sur-realistične nazore o umetnosti takisto kot boj zoper politične tendence. Umetnik na i pokaže samostojnost in stremi po resnici, s svojim delom bodi v službi človeka. Člani nove združbe so češkoslovaški pisatelji, glasbeniki in likovni umetniki. Nameravajo izdajati poseben Almanah, prirejati razstave in koncerte in pod. Med člani so dr. B. Slavik, Jaroslav Nečas. Zdenek Bar, Raj-mund Hfina, O. Zemek. 0. F. Babler i. dr. Louis-Ferdinand Celine. Disec romana »Voyage au but de la nuit«, ki ie bil pred nekaj leti velika senzacija in evropska književna moda, je pravkar izdal Dri Denoelu in Steeleju v Parizu dolgo DriČakovani drugi roman »Mort a Credit« Obsesa 700 strani _ je torej zopet »roman fleuve«. kakor označujejo Francozi tako obsežno prozo. Kolektivno razstavo Ilje Rjepina pripravljajo v Moskvi. Obsegala bo 370 velikih in manjših platen in nad 500 risb in skic. 1 K T Službene objave LNP Navzoči; Stanko. Vrhovnik. Fajn, Poko-vec. Žigon, Jančar. Opravičeni: Breskvar, Ju van. Zapisnik zadnje seje se odobri. Spored prvenstvenih tekem dne 24. maja; V Ljubljani. Igrišče Hermesa. Heimes-Ljub-ljaua ob 17. z dvema predtekmama, službujoči Štrekelj. Vsak klub po 5 rediteljev. Igrišče Jadrana ob 16.30 Jadran-Reka, službujoči Salomon, vsak klub po 5 rediteljev. Igrišče Slovana. Ob 9. Gratika-Korotan ob 10-45. Mare-švoboda, službujoči Stojan- Vsak klub po 3 reditelje. Igrišče Reke ob 9 30 Slavija-R«ka jun., ob 10.30, Korota-Jadian jun. Službujoči Drašler. Vsak klub po 3 reditelje. Igrišče Primorja ob 9. Mars-Mladika jun. ob 10.15 SvoLoda-Ljubljana jun., služb. Buljovič- Vsak klub po 3 reditelje- V Mari" boru igrišče Železničarja, ob 17- Železničar CSK. službujoči Franki. Rediteljstvo Železničar. V Trbovljah, igrišče Trbovelj ob 16. Trbovlje-Hrastniik, službujoči Puntar. V Zagorju« igrišče Svobode ob 16., Svoboda-Ama-ter služb. Zupan. V Ptuju, igrišče Drave ob 16. Drava-Gradjanski, službujoči Vug.i. Rediteljstvo Drava. Verifikacije igralcev; S pravico nastopa z dnem objave (ker so bili že čitanl): za Korotan; Žgajnar Vinko; za Kovinar: Koren Pavel; za Lendavo; Torok Ladislav. Feher Franc, Cian Rudolf, Gyofi Stjepan, Schon Dragutin, Horvat Ludvik, Kiraly Aleksander. S pravico nastopa 24. maja t. L: 2a Olimp; IVnovšek Ivan. Kladnik Franjo, Marinko Anton, Žohar Franc, Skale Rafael, Žohar Oskar, Božič Stanko, Leben Anton, Muhovec Konrad, Koželj Drago. Planinšek Jožef, Božič Pavle, Krainer Anton,, Pete.i-nek Rudolf. S pravico nastopa dne 30. maja; za Ljubljano: Hortner Viljem, Eiselt Rudolf; za Rapid; Sinkovič Franc, Kirasnik Ivan; za Qelj«: Peter Emil; za Železničar: Stalekar Gjuro; za Muro: Boškovič Andrej. S pravico nastopa 1. 7. in 1. 10. Ll.;zaGra-djanski; Polak Mijo. S pravico nastopa -0• 8. in 20. 11. t 1- za Bratstvo; Trilunovič Božidar, Ivaniševič Sreten. Čitajo se, s tem da bo sledila verifikacija po nakazilu taks, odnosno po spopolnitvi podatkov i. t d. za Olimp; Žlender Franc, šošter Avgust; za Celje : Paušer Ladislav; za Radeč«; Kurtaga Mladen, Simončič Mirko. V roku treh dni morajo dostaviti savez-ne izkaznice z odjavami; Ilirija za Hort-nerja Viljema. Eiselta Rudolfa. Jugoslavija za Petka Emila, Svoboda-Maribor za oin-kovca Franca. Na podlagi sodniških poročil ae predajo k. o. Poljšak Marjan, Slovan, Žnldaršič Stane Svoboda. Gaberšek Milan, Beranek Jože," Korotan-Lj.. Stupica Milan. Grafika, Ur-bančič Zinke, Reka, Vister Leopold, Kovinar. Grosmajer Slavko Bratstvo, Butara Dušan, Svoboda. Legat Tone. Reka, Rihar Ivan, Slovan; s taJcojšnjim suspenzom Verbič Do-re. Brod. Anulira se v«rifikacija Peterllna Franca za SK Brod. ker je pod suspenzom, in se pozivlje. da poravna obveznosti napram Hermesu. Suspendira se Gomizelj Mirko. Hermes, do poravnave obveznosti prejšnjemu klubu-U. 0. se preda SK Ptuj, ker ni izpolnil pravilno postave moštva (ime in priimek) pri tekmi Ptuj-Drava. Prvenstvena tekma Gorenjec-Kovinar se preloži na 14. 6. Ll. Gorenjec se poziva, da javi igrišče, na katerem želi odigrati tekmo. ker nima še verificiranega igrišča- Dovoli se nastop Zavrlu Rudolfu. Ljubljana. na turnirju Mladike dne 21. t.m. Suspendira se Uršič. Jadran, do poravnave obveznosti prejšnjemu klubu. 26. seja k. o. dne 19- V. 1936 Kaznujejo se; Langus Anton. Gorenjec, po par. 18 k. p. z 2tedensko zabrano igranja. _ Grosmajer Anton. Bratstvo, po par- 18 k. p. s Stedensko zabrano igranja. — Batič Viktor, Slovan, in Stupica Milan. Grafika, po par. 31. k. p. z 2-tedensko zabrano igranja. — Vse kazni tečejo od dneva objave. Zabeležita se izključitvi igralcev Primožiča Antona, Olimp na tefkmi Olimp: Jugoslavija dne 3. V. 1936 in Gobca Janka. O-lje. na tekmi Ljubljana II: Reprez. Celja dne 3- V. 1936. — Ustavi se kazensko postopanje zoper igralca Pfeiferja Mirka in Zupanca Franca, oba Celje. — Zadeva zoper Šenico Josipa, Korotan-Kr., se da a a.. ker je prijavitelj Drašler Ivan svojo prijavo umaknil. _ Zadeva zoper igralce Kosa Josipa, Kosa Mirka in Dobnika Simona, vsi DASK, se odstopi s. o-, da se izjavi sodnik Jordan o prijavi službujočega odbornika.— Zadeva zoper igralca Čoha Josipa in Pre-singerja Frica oba Celje, se odstopi m. o. v Celju, da zasliši odbornike m. o., na katere se imenovana igralca v svojih zaslišanjih sklicujeta. — Zadeva zoper igralca Kosa Franca, DASK. se odstopi p. o-, da ugotovi, če je imenovani igralec Imel pravico nastopa za DASK in če mu je bil s strani L.N-P. res telefonski dovoljen nastop za istega na prvenstveni tekmi Amater; DASK dne 29. III. 1936. — Suspendirajo se po par. 55 k. p.; Turner Franc. Slavija. Nov-ljan Slavko, Mladika, in Boben Franc, Zalog. Službeno iz S. 0. pri L. N. P. Delegirajo se k tekmam 24. t.m.; Hermes: Ljubljana Macoratti (sporazum) stranska sod. Škerlj, Joksič; 1- predtekma Hobacher; 2. predtek-ma Jordan; Jadran; Reka ing. Jesih; Grafika; Korotan Vrhovnik (sporazum); Mars Svoboda Ramovž; Slavija; Reka jun. Erlicb; Korotan; Jadran jun. Kušar; Mars: Mladika jun. Martelanc; Svoboda; Ljubljana jun-Kos; Železničar: CSK Lukežič; Trbovlje; Hrastnik Deržaj (sporazum); Svoboda-Ania-ter Božič (sporazum); Kovinar; Rot-Weis Štraus. — Kraj in začetek tekem Je razviden iz objav poslovnega odbora Službene objave Ljubi jankega hazena podsaveza. (S seje u- o. dne 16. V.) Opozarjajo se ponovno klubi z lahkoatlet&kimi sekcijami, da morajo javiti letošnje lahko-atletske prireditve do 23. t. m. SK Ptuju se na njegovo prošnjo za oprostitev vseh taks in za generalno odobrenje igranja javnih tekem z nesaveznimi klubi odgovori s posebnim dopisom. Opozarjajo se vsi klubi, da se vrši 7. VI- po vsej državi olimpijski dan. Točna navodila prejmejo klubi pravočasno- Klubi z lahkoatletškimi sekcijami 6« pozivajo, da javijo najkasneje do 27. t. m. predloge za termine lahkoatletskih drž. prvenstev za družine in poedinke. dalje tudi kraj za drž- prvenstvo poedink. Ponovno se opozarjajo vsi klubi, dla nemudoma poravnajo letošnjo članarino! Čitajo se s pravico nastopa dne 34. V. za SK Jadran hazenašice Dejak Martina. Ha-Jik 'Adela, Zaman Marija in Pavlič. Razpored tekem za drž. prvenstvo je v grupi A: 14. VI- Ljubljana I : Ljubljana II, 21. VI. Zagreb : Ljubljana II, 28. VI. Zagreb : Ljubljana I, 5. VII. Ljubljana II : Ljubljana I. 12. VII Ljubljana II : Zagreb, 19. VII. Ljubljana I. : Zagreb, 26. VII. prvak grupe B : prvak grupe A, 2. VIII- prvak grupe A : prvak grupe B. Prihodnja seja u. o. bo v soboto 23. t. m. ob 20. v Evropi. Kolesarke dirke. V nedeljo je kol. društvo »Ljubljanica« pri Dobrunjah priredilo otvoritveno medklubsko kol- di rko za A in B skuipino kot krožno na progi Dohrunje— Besnica—Dobrunje. Za dirko je bilo veliko zanimanje saj se je prijavilo komisiji 20 vozačev. Pri B skupini (km 31), stairtailo je 11 vozačev. Potek dirke je oviralo slabo vreme. Kot prvi je prišel na cili Bricelj Franc (Ljubljanica) 1-08.5, 2. Jesenovec (Sava) 1:13. 3. Kotar (Sava) 1:16-12. Premk in Gregorič, ki sta bila poleg Rriolja favorita za prvo mesto, sta zašla radi nepopolne organizacije od strani društva, prejela sta pa vseeno darilo kot priznanje- A skupina, katera bi morala voziti 6 krogov, je sporazumno z žirijo vozila samo 2 rundi — oba klanca Besnice km 36. 1. Gart-nor Fr. (Ljubljanica) 1:20.2, 2. Oblak Janko (Vrhnika) 1:23.9. 3. Stirn Karol (Vrhnika) 1:26.45, 4. Kačič Julij (Hermes) 1:29.20-Dirka je biila združena z športno zabavo pri kateri so prejeli vozači skromna darila. Podtzveza Ljubljana. Redna seja v ponedeljek 25. t- m. ob 20. v prostorih gostilne Amerikanec. Radi važnosti vsi in točno! Sprejem kolesarske pod zveze v pod-zvezo Lj. Verificirajo se za Zalog: Bručan Franc. Kodrič Franc in Lipovšek Slavko. Obveščajo se klubi, da priredi sekcija SK Zalog v nedeljo otvoritvene kolesarke klubske dirke in se naprošajo za čkrovečje udeležbo. SK Zalog (kol. sekcija)- Sekcij« razpisuje za nedeljo otvoritvene kolesarske dirke za A in B skupino na progi Zalog— Kamnik in obratno. ASK Prim«rje. Vsi oni lahkoafleti, ki so določeni za miting v Litiji v nedeljo, imajo odpcllovati iz Ljubljane takole: Za štafeto skozi Litijo (5 atletov) odhod iz Ljubljane ob 7.20. Zbirališče ob 7. na kolodvoru. Za popoldanski miting (vsi ostali) odhod iz Ljubljane ob 13.30: zbirališče na kolodvoru ob 13. SK Reka. Vsi igralci, ki imajo opremo doma, naj jo takoj oddajo gospodarju. Postava moštva za garnituro in juniorje je v klubski garderobi. V nedeljo ob 16. prvenstvena tekma z Jadranom na Jadranu. Juniorji pa igrajo ob 9.30 na našem igrišču s Slavijo. Pred 60 letnico novomeške gasilske čete V dneh 4. in 5- julija bo novomeška gasilska četa praznovala šestdesetletnico. Priprave za ta praznik vrši j>oseben odi or, ki mu načeluje g. Josip Windischer ml- Na zadevno prošnjo je nedavno prejel pripravljalni odbor z dvora obvestilo, da Nj. VLv kraljevič Tomislav prevzame pokroviteljstvo nad proslavo in obenem daruje četi tudi novi prapor, ki bo 5. julija blagoslovljen ,h razvit. Spominsko knjižico, ki se izda ob 60-let-nici in ki bo obsegala preko 100 strani besedila s številnimi slikami, je napisal g. Jarc. Poleg zgodovine novomeškega organiziranega gasilstva bo tudi pregled zaninn?e zgodovine Novega mesta. Izdajo knjige f-o omogočili zlasti novomeški trgovci ln ot.>-niki s tem, da so v inseratiii del. ki bo obsegal 48 strani, prispevali večino oglasov. Knjižica bo v kratkem dotiskana in na razpolago vsem, ki sta jim Novo mesto in Dolenjska pri srcu. Na oba slavnostna dn«va, 4- in 5. julija bo v Novem mestu obvezni zlet gasilske za-jednice dravske banovine. Zato se naprošajo ostala društva, naj na ta dva dneva ne določajo večjih prireditev. V nedeljo 5. julija dopoldne bosta svečana služba božja na Trgu kralja Petra II. in blagoslovitev z razvitjem novega prapora, nato svečan obhod, popoldne pa na Loki ob Krki velika ljudska zabava s pestrim sporedom. Kar bo pa še posebej privlačilo občinstvo bo velika obrtno-gospodarska razstava kakršne v takem obsegu Novo mesto še ni videlo: nameščena bo v vseh prostorih nove ljudske in meščanske šole. Njej bo priključena tudi posebna zgodovinska umetnostna razstava cerkvenega slikarstva v Novem mestu z listinami, rokopisi in starimi tiski iz novomeških arhivov in knjižnic. Obenem bodo razstavljali tudi moderni novomeški ali v Novem mestu živeči slikairjL Nase gledališče DRAMA Sobota, 23.: Mladi gospod šef. Premiera Red B. Nedelja, 24.: Pesem s ceste. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Poslednja novost v naši drami. Drevi bo v drami premiera Lichtenbergove komedije »Mladi gospod šef«. Avtor, ki nam je znan že s komedijo »Kariera kanclista Vinciga«, slika na izredno ljubek način povratek. mladega podjetnika. V vsej okolici njegovega podjetja nastanejo nepričakovani nadvse zabavni zapletljaji in komične situacije. V komediji nastopajo gg. Kralj, Sancin, Lipah, Stupica, Potokar, Jerman, Daneš ter dame Mira Danilo in Severjeva. Ker je to poslednja noviteta v tej sezoni, opozarjamo še prav posebno nanjo. Premiera bo za red B. OPERA Sobota 23.: Carmen. Red A. Nedelja 24.; Trubadur. Gostuje Josip Ri_ javec. Izven. Ponedeljek 25.: Zaprto. »Carmen« z Bernot-Golobovo v naslovni vlogi se poje poslednjič v letošnji sezoni danes za red A. Ostala zasedba je naslednja: Don Joseja poje g. Marčec, Micaelo ga. Ribičeva, Escamila g. Primožič. Opero dirigira kapelnik dr. švara. Josip Rijavec gost naše opere. Uprava je pridobila za enkratno gostovanje naj-odličnejšega slovenskega tenorista g. Josipa Rijavca, ki ima danes evropski sloves. Stalno gostuje po vseh velikih operah in je pravkar dovršil celo vrsto gostovanj od Nizze do Hamburga in Budimpešte. Povsod je zmagovit v petju kakor v igri. Njegove lirične partije so v resnici tako dovršeno in umetniško podane, kakor jih more podati maJokateri od Boga nadarjeni umetnik. Poudarjamo, da Rijavec v vlogi Manrica v Verdijevi operi »Trubadur« še ni nastopil na našem odru. Gostovanje bo v nedeljo zvečer. Veljajo običajne operne cene. Mariborsko gledališče Sobota 23.: Zaprto. Nedelja 24; Zaprto O LIANA SANDEN: 20 vse'zate! Georg se s strani oz>ne nanjo. Njen obraz je izgubil krotki severnjaški značaj, zrak in prostost sta ga storila rjavega in divjega, malone drznega. Nadih njene polti ga mahoma spomini Renate. A vendar je to raeikan drugega, nekaj čisto drugačnega. Ali bi mogel z Renato kdaj tako romati, od jutra do večera, po soncu in snežnem metežu? Ob4 napeta do skrajnosti, ne meneč se za to, kakšna sta na pogled? Oh ne, Renata je ljubljena ženska. Ni pa ženska, da bi jo imel tu zunaj "pri sebi, tova= rišica ni. Ali bi sploh znala biti tovariši ca. Njena pisma so zadnji čas rosikam razdražena. Oči vidno ji ne gre v glavo, da ni porabil teh kratkih dn' oddiha v to, da bi bil prišel k njej. Ona kvečemu razume, da se mož zabubi v svoje delo. Da hi se pa mogel zabubit; tudi v oddih, ji je nerazumljivo. Zadnji telefonski razgovor se je končal z nejevoljo. Georg ji je hotel prav za prav povedati, da bo tudi tukaj delal in da je vzel celo tajnico s se bo,. A v hipni negotovosti se je premislili in ni odprl ust zastran tega. Lora stopa vštric njega navkreber. Ozko telo se ji v enakomerni prožnosti upira navzgor; v svojem tomnovišnjevem norveškem jopiču, ki si ga je na Georgovo odločno prigovarjanje kupila pred odhodom, je podobna zdravemu in drznemu dečku. Renata — mu pride mahoma na misel — Renata bi bila gotovo dosti vaibljivejša in zapeljj-vejša na pogled, več pisanega in svetlega in igra- vega bi bilo na njej. Ali-- Lora ga začudeno pogleda, svoje zadnje besede je zdavnaj pozabila. In to, kair Georg pravi, se ji zdi čudno brez zveze: »Nie, Lora, zanimivi niste; vendar, ad!i mora biti zmerom vse zanimivo? Na svetu so važnejše reči ikaKor to, da je človek zanimiv«. Nato reče še nekaj, a Lora ga ne razume. Nieikakšen preplah gori v njej, nekakšna vroča radost. Krepko zasadi svojo palico v tla in se z nenadnim zaletom požene nizdol. Ob sklepu borze sreča dr. Kramer. pravni za* stopnik Gra-gertove tvrdke .bančnega ravnatelja Solmsa. »Cujte, Kramer, nekaj bi se moral pomeniti z vami. Ali hočete, da greva skupaj zactrkovat?« Dr Kramer pokima. »Da. če ne bo to predolgo trajalo.« Solmsove zajtrke vsi poznajo. In Kramer mora biti ob treh v centrali Odkar je Gragert na dopustu, se dokaj več ukvarja s svojimi posli kakor drugače. »Nu prav«, meni Solms. »Delj ko pol ure ni treba. da bi bilo«. Sicer je pa baš Gragert tisti, o katerem hoče govoriti s Krarnerjem. Le zakaj je šel fant prav zdai na potovanje, vipraša že v avtomobilu. Kramer ga začudeno pogleda. Zakaj ne bi šel? Časih mora vsak človek izpreči. »Nu da, nu da«, de Solms malce čudno. »iNe vem, Solms, tako nekam posebni se mi zdi* te danes. Takšna Pytihia v sakoju. Govorite že. Zaradi mojih lepih očj me gotovo niste povabili na zajtrk.« »Pozneje«. Solms kaže z glavo na šoferja. In oba molčita, dokler ne sedita v tihem restorantu za mizo. »Torej čujte. Kramer, nerad bi vam pokvaril tek, tem bolje, ko mi ni neposredno mar. Sag nismo zvezani z Gragertovim podjetjem«. »Nu. govorite že.« Da je o Gragertu marsikaj slišati. Tisto veliko ameriško naročilo baje še nikakor ni zagotovljeno. Stvair še m sklenjena, o ne. Kaj to pomeni? Sklenjena? Živa duša ni trdila tega, mu plane Kramer v besedo; sum. rumenkasti obraz mu postane od razburjenja ves .isast. Graigeroova tvrdka ima nalog, da izvrši začasni načrt. Nu, in ta začasni načrt bo tak. da ne bodo oddali dela nilkomur drugemu kakor ueorgu Gragertu; toliko lahko reče in za to je porok, on, ki pozna Gragieirtovo zanesljivost in njegovo delo. »Cujte, Kramer, s poroštvom bi bil jaz na vašem mestu previdnejši, človek si tako lahko opeče prste. Čudne govorice se širijo . . . Izrečno po-udaijam,« se slovesno zavairuoe Solms, »da ne trdim ničesar. Samo to povem, kaT pripovedujejo na borza«. Kramer odloži vilice, telečji zrezek ga prav nič več ne zanima; razen tega ima slab želodec, in razburjenje pri jedi mu zmerom pokvari tek. Niti shiti ne, kaj Solms prav za prav misli. A KrSroer je vendar razburjen. Georg Gragert mu je ljub kot človek, eden tistih redkih, ki jim ni v nobenem oziru nič očitati. In to kar zdaj sliši, ie vendarle od sile. Gragert, Georg Gragert da bi bil vzel provizijo? Na tisoče mark provizije, za to, da je z nedovoljenimi namigi poma-gal zemljiškim oderuhom? Gragert da bi bil svojemu naročniku Mt. Black* we'.lu za mnogo sto odstotkov podražil ceno stav« bišč? To je prismojeno! Prismojeno! Kramer udari z roko po mizi. Solms preplašen umakne svojo juho. — Odkod izvirajo te podle govorice? — Soims skrči glavo med ramena, kakor želva v nevarnosti. Odkop. Da, njemu je povedal Hart-berg. ta je zvedel od Bormanna, in ta — nu, Kramer sam ve. kako nastajajo take čenče. »Kako: kuga!« besno zavpije Kramer. Stalni gostje sii začudeno ozirajo, spravljivi, oprezni Kramer je kakor iz uma. In zda;ci plane pokonci. »Z vami bom še kdaj zatftrkoval, Sooms«, zabrusi ravnatelju *Nu, veste kaj, Kramer«, se zdarj tudi Solms razburi, »to je smešno. Z menoj vpriza.rjate polom! Ko veste, da sem vam povedal k zato, da bi posvarili svojega prijatelja Gragerta. Govorice so segle dosti dalje, nego mislite. Zdaj že govore, da je Gragertov položaj omajan. Da Gragertovo podjetji; stoji in pade z ameriškim naročilom. Zadnje notacije njegovih def.nic nikakor niso bile take, da bi človek od radosti poskakoval.« »Nu, ali so vaše .morebiti boljše?« robato vpraša Kramer. Nekako se mora olajšati. Beseda 1 Din. iavek S Dm. »a šifro ali lajanje naslova || Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Trgovski pomočnik mešane stroke. vojaščine i>rost, manufnktnrist. samostojen prodajalec, etra cesta 29. 9631-6 Beseda l £>in. Iavek 3 Di.q. za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši zntselt 17 Din Šivalni stroj nemški fabrikat. [»ogrezljiv, z okroglim čolničkom, kateri tudi štika, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36. i.2236-29 OGLAS Sobo oddmMStanovanje beseda 1 Din. iavek 3 Din. ia šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Košnjo sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod Dolenjskim kolodvo-tom in nad »Zelenim hribom«. oddamo. Pogoji 90 na vpogled pri hišniku 0. D. D. v Wolfovi ulici štev. 12 in na Dolenjski cesti štev. 23. 12291-33 Kolesa Be=ed-ni« (Bič preteklosti) MARKOVCI PRI PTUJU. Službo občinskega delovodje občine Markov ci je nostopil tukajšnji domačin abituri jen* g Ciglar Martin, ki je od treh prosilcev bil občinskim očetom najbolj pri »rcu. ^ srednješolsko izobraženim delovodjo bo najbrž markovska občina postala zgledno ure- MILIJONI LJUDI DOBREGA OKUSA TRDIJO, DA JIM JE1 Najmilejši in najsvežejgi temelj toalete Eau de Cologne de Coty. Eau de Cologne Coty Cordon Rouge (rdeč trakec) se lahko smatra za pravi izum v parfumerijski iznajdljivosti Iz njega struji najfinejši vonj cvetja in sadja. Njegov opojni duh Vam omogoča tudi uporabo vašega najdražjega psrfema. Ako pa želite kolonjsko vodo, ki je po svoji vsebini alkohola in parfema nad povprečnostjo, izberite Eau de Coty Cordon Vert (zeleni trakec) ki vam nudi vse prednosti intenzivnega in trajnega parfema. .>::;:■• g. m v f-> -4. jena, kar bo vsem občanom v korist. Ker bodo po prerokovanju gospocbov ministrov v bližnji bodočnosti občinske voBtve bo nastala v markovski občini še ena velika pomemibna sprememba: namreč v os**bi občinskega predsednika. Dosedanjemu predsedniku bodo leta (65) preprečila ponovno kandidaturo. Torej vse bo novo!— V nedeljo 26. aprila smo obhajali i Markov-čami »žegnanje«. Sicer nič posebnega: slovesna maša, nekaj sejmarjev z leototn, živahnejše življenje v gostilni — to je bi'k> vse »žegnamje«. Povdariti pa je, da se letos ni slišalo zilofflasnih »aufbiksov« in de nikjer ni prišlo do pozdravijanja z nožu. Pravijo, dta je to posledica krize, ki je samo prehodnega značaja- RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes 23. t. m. ob pol 21. in utri ob pol 16. in pol 21. zvočni film »Povratek k sreči«. Kot dodatek domač kulturni film in nov Paramountov zvočni tednik. VELENJE. V nedeljo je imelo Združenj« rudarskih nameščencev redni občni zbor. Udeležba je bila prav lepa. Predsednik g. Kavčič je izčrpno orisal sedanji položaj rudarskih nameščencev in dosedanje delo organizacije. Posebno je poudarjal, da se organizacija zlasti trudi za izboljšanje položaja nižjega osebja- Nameščenci so hudo prizadeti z odlokom, s katerim se zahteva plačevanje električnega toka v njihovih domovih. Soglasno je bil sprejet sklep, da ukrene organizacija vse potrebno, da se ta odlok čim prej prekliče- Sdično je z depu-tatnim premogom Neglašalo se je tudi, naj se prepusti kulturno delovanje drugim, za to poklicanim društvom, organizacija sama pa naj se čim bolj posveča sitrokovnomi udejstvovanju. Ker dosedanji agHmi predsednik zaradi prezaposlenosti ni ponovno sprejel tega mesta, je bil izvoljen odboc z g. inž. Burnikom na čelu. VRANSKO- Pevsko društvo »Vranska vila« je priredilo 16. in 17 t m. pomladni koncert. Nastopil je orkester, ženski zbor, moški in mešani zbor. Pevci, po v«čini novinci, so odpeli vse pesmi zadovoljivo, z lepim prednašanjem. še posebno se je odlikoval ženski zbor. Enako pohvalo zasluži orkester, sestavljen iz 16 članov. K lepemu uspehu je mnogo pripomogel tudi g. A. Fonda ki je na harmoniki mojstrski odigral nekaj točk. Pevovodji g- Skoku za ves trud hvala, za kompozicijo in izvedbo koncerta vse priznanje. Enako tudi društvu, ki v teh razrvanih prilikah skrbi za poplemOnitenje čustev. V bližnjih dneh ponovi društvo koncert v Braslovčah in v Žalcu, obakrat s sodelovanjem pevskega zbora »Savinja« iz Pe-trovč. SEVNICA. Zvočni kino bo predvajal da* nes in jutri ruski film >Petrograjske bel* noči« po noveli Dostojevskega- RADIO Nedelja. 24. maja Ljubljana 8; Telovadba (prof- Marjan Do» bovšek). — 8.30: C as poročila, spored. —• 8.45; Vesel jutranji koncert Radio orkestra. _ 9-40; Verski govor (p. dr. Roman Tor minec). — 10: Prenos cerkvene glasbe S Rakovnika. _ 11.30: Mladinska ura: Nastop otrok (vodi gdč Slavi ca Vencajzova). — 12-. Cas, spored, obvestila. — 12.45; I. klavirski koncert g. prof. Ivana Noča. — 13.15: Plošče po željah. — 16; Kmetijski nasveti. — 16.20; Harmonika solo, igra 14. letni Vilibald Janko- — 17; Gospodinjska ura; Samoizobrazta kmečkega in delavskega dekleta (ga. prof. Dora Vodnikova. —r 17.17: Nastop gojencev kmet- nadaljevalna šole na Barju; Zgodovina Barja. — 19; Čas, vreme, poročila, spored obvestila--19.3Ck; Nac. ura: Avtomobilizem pri nas in drugod (dr. Velizar Jankovič iz Beograda). — 19-50; Prenos šmarnic iz Cerkve sv. Cirila in Metoda. - 20-30: Koncert narodnih pesmi s sodelovanjem radio orkestra. — 21.15; Operetna glasba (radio orkester). — 22; Oas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vaičkor ▼a ura (plošče). — 22.40; Med izseljenci (g. Joža Premrov). Beograd 16; Narodna glasba. _ 18 30: Violinski koncert. — 19.50: Jugoslovenski večer. _ 22-. Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20; Pevski kvart^- — 20.45; Klavirski koncert _ 21.15: Orkester mandolin. — 22.15; Ples. — Praga 19-10; Pester program — 20.25; Spevoigra. _ 21.15: Orkestralen in pevski koncert — 22.35; Ciganska godba _ Varšava 20; Pevski in klavirski koncert. — 21; Pester program. — 22: Orkestralna glasba. _ 23.05; Ple3. — Dunaj 11.45; Orkestralen koncert. — 12-56: Lahka godba. — 15.45; Brahmsove komorne skladbe. — 17.40; Orkester in jazz. — 19.10; Nadaljevanje koncerta. _ 20: Dramski več^r. — 22.20; Dunajske melodije- _ 23.30: Ples. — Berlin 19; Violina in klavir. — 20; Orkestralen koncert. — 2230: Iz Munchena- _ 24; Plošče. — Mi«n-chen 19; Prenos opere >Carmen«. _ 22 30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 20: Odlomki iz nemških oper. _ 22.30; Iz Miin-chena. — 24; Nočni koncert. — Rim 17: Lahka glaska- — 20.40; Operni večer. Urejuje Davorin Ravljen« — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Rfhnlkar, — Za Narodno tiskamo d. d. kot ttakaroarja Franc del Ji — »Š S UntoBam