Ptuj, torek, 19. junija 2007
letnik LX • št. 47 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
okviru pete poletne muzejske Vabila so številna javna še ter gala opernivečer
Pokrajinskega muzeja Ptuj so si dogodkipodajali kljuke,
Šport
Nogomet •
Za Dravo zaenkrat podpisali Kmetec, Grižonič in Štrukelj, čakajo še Grbca
Stran 11
lahko zadovoljni zobiskom koncerta, muzeju vztrajalidalje;dvigali,
noči po zb
ki je postavil piko na iletošnji n nc ki
toliko jih je bilo.
pa so organizatorji Kljub temu bodo v
Športno plezanje •
Fantastičen dosežek Markovičeve
Stran 11
onU
J MAMTOtf
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ruju 8. september 2007
SE
81
DNI
www.polimaraton.si
Foto: Črtomir Goznik
Kultura
Ptuj • Razstava ob 80-letnici Albina Lugariča
Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • Ptujčani se v soboto niso izkazali
Stran 3 Po mestni občini Ptuj • V ptujski bolnišnici poslej tudi ortopedija
Stran 5
Tednikov pogovor
A. Bajuk • Vzdušje v političnem prostoru je treba umiriti
Stran 4
Po naših občinah Ormož • Tresla se je gora, lastnina se je razdelila
Stran 6 Po naših občinah
Vurberk • Najboljši Ta pravi falotje in ansambel Golte
Stran 22
Kronika
Ptuj • Sodišče zavrnilo večino novih dokaznih predlogov
Stran 24
Slovenija • Dva kandidata, odločitev konec meseca
LDS podprl kandidaturi Kresalove in Švagana
Svet LDS je na seji konec minulega tedna s tajnim glasovanjem potrdil kandidaturi odvetnice Katarine Kresal in zagorskega župana ter poslanca LDS Matjaža Švagana za predsednika liberalne demokracije. Izmed 73 navzočih članov sveta je Švagana podprlo 37 članov, medtem ko je Kresalova dobila podporo 68. O četrtem predsedniku ali četrti predsednici LDS bo odločal kongres stranke, ki bo 30. junija. LDS pa je danes tudi začel postopek evidentiranja kandidata za predsednika republike na jesenskih volitvah.
34

Foto: internet
Foto: internet
Kandidat za predsednika LDS je tudi zagorski župan Matjaž Sva- Odvetnica Katarina Kresal je na tajnem glasovanju v LDS dobila gan.	večino glasov.
Kresalova se sicer današnje seje ni udeležila, ker ni članica sveta LDS. Z današnjo potrditvijo njegove kandidature pa je Švagan "izredno zadovoljen, saj to potrjuje demokracija v lDs še doma". "Kocka je padla in sedaj grem da zmagam na kongresu," je za STA povedal Švagan. Ob tem je ocenil, da je v primerjavi z Kresalovo v "zelo depriviligiranem položaju", saj je Kresalova že obiskala strankine območne odbore.
Kresalova ima popolno podporo vodje poslanske skupine, predsednika stranke in generalnega sekretarja, vendar bi se moral šele danes "začeti boj za glasove v pokrajinskih odborih", je dejal Švagan. Zato bo Švagan pokrajinskim odborom, ki jih je obiskala Kre-salova poslal dopis, v katerem bo izrazil pripravljenost, da jih obišče.
Vršilec dolžnosti predsednika stranke Jelko Kacin je povedal, da je na svetu stranke dobil mandat, da iščejo kandidata za naslednjega predsednika izven stranke, zato izvrš-
ni odbor stranke po njegovih besedah stoji za Kresalovo.
V skladu s statutom stranke je sicer mogoče kandidate predlagati tudi na kongresu. Kandidata za predsednika je mogoče uvrstiti na kandidatno listo na predlog delegata kongresa, če ta predlog z javnim glasovanjem podpre vsaj tretjina navzočih delegatov na
kongresu.
Kot že omenjeno, se je na na predlog Kacina danes začel postopek evidentiranja kandidata za predsednika republike na jesenskih volitvah, ki bo potekal do kongresa. Med morebitnimi kandidati se po Kacinovih besedah v stranki sicer najpogosteje omenjata nekdanja pravosodna ministri-
ca in podpredsednica stranke Zdenka Cerar in nekdanji guverner Banke Slovenija Mitja Gaspari. Odločitev o kandidaturi je stvar njegove presoje oz. odločitve, je še dodal Kacin. "Lahko podpremo koga drugega, lahko imamo svojega kandidata ali kandidatko," je še povedal.
LDS želi posebno pozor-
nost nameniti okoljskim težavam, zato so v stranki oblikovali nov odbor za gozdove. Na Kacinov predlog bo ta odbor vodil Nika Rajnarja, ki je pomočnik direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. Odbor za informacijsko družbo pa bo vodil nekdanji direktor Adrie Airways Peter Grašek.
Na svetu stranke pa so se
danes dotaknili tudi pisma nekdanje državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu Andrijane Kosem Starine, v katerem vladi očita vmešavanje v medije. Pismo je izziv za vlado in opozicijo, je pa to priložnost, da se poišče še dodatne odgovore na njeni strani in na strani vlade, je dejal Kacin. "Ni ji potrebno vse verjeti, kakor tudi ne kaže verjeti vladi," je še dodal. "Ob tem so se svojega medsebojnega odnosa lotili na tako svojstven način, da je mogoče razbrati, da imajo drug o drugemu, o načinu dela, o prioritetah, o politični praksi o pohlepu po medijih povedati še veliko," je še povedal.
Kacin, ki je z mesta predsednika stranke odstopil 24. maja, je bil kot tretji predsednik lDs izvoljen 15. oktobra 2005, v obdobju, ko so stranko, ki se je po volilnem porazu na zadnjih državnozborskih volitvah oktobra 2004 prvič znašla v opoziciji, pretresala številna notranja trenja.
STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
O varčevanju
Kljub temu, da je 31. oktober dan varčevanja, lahko v teh zadnjih šolskih dneh govorimo o varčevanju, saj otroci v teh dneh iz šolskih hranilnic dvigujejo svoje prihranke, ki so jih privarčevali preko šolskega leta. Skratka, čez celotno leto lahko govorimo o varčevanju, saj se z njim srečujemo skoraj povsod.
Poznamo različne vrste varčevanja. Varčujemo lahko pri družinskem proračunu, poznamo varčevalne ukrepe v podjetjih, varčevanje vlade na nekaterih področjih itd. Če govorimo o vrtcih in šolstvu je zagotovo spomladi napovedano varčevanje ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera pri vrtcih dvignilo precej prahu. Vzgojiteljice pri napovedanih spremembah ministru očitajo, da želi javne vrtce poceniti z drastičnim zmanjšanjem njihove kakovosti.
Vzgojiteljice so tudi priznale, da jih skrbijo tudi delovna mesta in plače. Če bi se predlagane spremembe uveljavile, bi brez dela ostalo sedem do deset odstotkov vzgojiteljic. Zaradi nižjih izobrazbenih zahtev bi se pojavili pritiski na plače, kar bi ustvarilo notranje napetosti in to bi slabo vplivalo na njihovo delo.
Verjetno nam je vsem jasno, da v kolikor se bo nadaljevalo upadanje rojstev bo vedno več težav z zagotavljanjem delovnih mest v vrtcih in šolah. Da je pri zaposlovanju v posameznih šolah in vrtcih marsikaj narobe nam dokazujejo številni zapisniki delovne inšpekcije, ki te nepravilnosti ugotavlja.
Sliši se, da je delovna inšpekcija pred kratkim obiskala nekatere hiše učenosti na ptujskem in ugotovila kar zajeten kup nepravilnosti pri zaposlovanju. Govori se, da je vodstvom šol naložila plačilo kazni, predvsem zaradi zaposlovanja mladih brez ustrezne izobrazbe.
Verjetno se sprašujete, zakaj sem v uvodu pisal o varčevanju. Zato, ker kot zanimivost lahko napišem, da tudi učitelji varčujejo in ob koncu šolskega leta dvigujejo svoje prihranke. In če sem malce zloben, mogoče tudi za plačilo kakšne kazni zaradi napak drugih pri njihovi zaposlitvi.
Zmago Šalamun
Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice
Svet SLS podprl
Peterletovo
kandidaturo
Foto: internet
Svet SLS je na današnji seji na predlog izvršilnega odbora stranke soglasno podprl kandidaturo Alojza Peterleta za predsednika države na jesenskih volitvah. Glavni razlog za podporo je v osebnosti Peterleta in njegova vpetost v slovensko politiko, je med sejo sveta novinarjem povedal predsednik SLS Janez Podobnik. Peterle, ki namerava kandidirati s podporo skupine volivcev, ima tako že podporo vseh treh pomladnih strank SDS, NSi in SLS.
Peterle je izrazil zadovoljstvo nad soglasno podporo članov sveta. S Slovensko ljudsko stranko si, kot je povedal, deli enake temeljne vrednote, kot je na primer človekovo dostojanstvo. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da slovenska pomlad še vedno deli skupne vrednote, s katerimi se je začela pot slovenske demokratizacije. Ob tem je napovedal, da bi ga znala, čeprav bo kandidiral s podporo vo-
livcev, podpreti tudi kakšna druga parlamentarna stranka, vendar o imenih ni želel govoriti. (sta)
Skupina Lesnina širi poslovno mrežo v Srbiji
Foto: internet
Skupina Lesnina širi svojo poslovno mrežo v Srbiji. V ta namen so ustanovili družbo Aleksandro Sombor z osnovnim kapitalom štiri milijone evrov, ki je v 51-odstotni lasti družbe Lesnine, 49-odstotni lastniški delež pa pripada družbi Traduga Sombor. Nova družba je ustanovljena z namenom pokrivanja področja Srbije izven Beograda, Novega Sada in Niša, kjer je predvidena gradnja velikih centrov, so po seji nadzornega sveta prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz uprave družbe Lesnina.
Družba Aleksandro bo poslovala v 18 maloprodajnih salonih, ki bodo organizirani v pet poslovnih enot. Na daljši rok Lesnina predvideva širitev prodaje v sosednje države, razen Hrvaške, so še sporočili. (sta)
Finančne težave primorske univerze
Foto: internet
Rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok je ministru za visoko šolstvo Juretu Zupanu predstavila finančne težave te univerze oziroma nekaterih njenih članic pri izvajanju študijske dejavnosti. Minister Zupan pa je vodstvo univerze seznanil, da bo v petek izšel javni razpis za dodelitev sredstev za razvojne naloge v visokem šolstvu v letu 2007, so sporočili z ministrstva. Ministrstvo je vodstvo univerze seznanilo, da ji MVZT da soglasje za najetje kredita za naložbo v prostore Turistice ter za Armerijo in Foresterijo do višine, ki je bila odobrena s strani ministrstva. Minister Zupan in rektorica Čokova pa sta se danes dogovorila, da se bosta ponovno sestala 26. junija, ko se bosta pogovarjala o možnih rešitvah za poplačilo preostalega dolga, ki je brez soglasja in vednosti ministrstva nastal na objektu Armerija in Foresterija. Prav tako se bosta takrat pogovarjala o pravni rešitvi zapleta, povezanega z vpisom etažne lastnine, ki jo v bolnišnici Izola uporablja Vika šola za zdravstvo. (sta)
Spremembe šolske zakonodaje
Foto: Črtomir Goznik
Vlada je na seji sredi minulega tedna za obravnavo v DZ po rednem postopku pripravila noveli zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ter o osnovni šoli (ZOŠ). Spremembe ZOFVI med drugim predvidevajo poenotenje financiranja zasebnega in javnega šolstva na 100 odstotkov ter povezovanje vrtcev in osnovnih šol v vzgojno-izobra-ževalne centre. Spremembe ZOŠ pa vpeljujejo drug tuj jezik v zadnji triadi, je na novinarski konferenci po seji dejal minister za šolstvo Milan Zver.
S predlogom novele ZOŠ naj bi med drugim zagotovili učenje slovenščine za otroke tujce. Uskladili naj bi tudi veljavni predmetnik osnovne šole, sprejet na pristojnem strokovnem svetu, dodali pa naj bi poučevanje še enega tujega jezika kot obveznega predmeta. Predlog omogoča učencem, da izberejo izbirne predmete brez omejitve izbire na družboslovno-huma-nistični in naravoslovno-tehnični sklop ter da so učenci v primeru, da obiskujejo glasbeno šolo, oproščeni sodelovanja pri izbirnih predmetih, če tako želijo. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Razstava ob 80-letnici Albina Lugariča
Umetnik svetovnega slovesa
V počastitev 80-letnice akademskega slikarja Albina Lugariča so v Pokrajinskem muzeju Ptuj pripravili pregledno razstavo avtorjevih del. To je v četrtek, 14. junija, ob 19. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju slavnostno odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Leto jubilejev pomembnih ptujskih in slovenskih likovnih umetnikov, kot so v Pokrajinskem muzeju Ptuj poimenovali letošnjo razstavno galerijsko sezono, se je s to razstavo nadaljevalo. V Miheličevi galeriji so tako gostili tretjega po vrsti med prepoznavnimi likovnimi ustvarjalci ptujskega, slovenskega in mednarodnega likovnega prostora.
Razstavo del Albina Luga-riča je pred desetimi leti, ob njegovi 70-letnici, pripravila dr. Marjeta Ciglenečki s sodelavci. Šlo je za veliko pregledno razstavo Lugaričevih del, ki so bila razstavljena v petih prostorih v drugem nadstropju ptujskega gradu. Takrat je izšel bogat katalog,
ki ga ponujajo tudi tokrat in v katerem je dr. Milček Komel, eden najvidnejših poznavalcev sodobne slovenske likovne umetnosti pri nas, zapisal: »Slikarski opus Albina Lu-gariča temelji v pokrajinah, največkrat v širokih haloških panoramah, zato slikar velja že dolgo za slikarja ptujskega ambienta, otožno-vesele zelene barvite dežele, razgrnjene ob robu panonske ravnine in obkrožene z griči, ki jih s svetlobo zaliva nadnje po-veznjeno nebo. Kljub očitni navezanosti na to okolje pa v najizraziteje lugaričevskih podobah ni čutiti le ljubeče pripadnosti, marveč prav toliko ali še bolj tudi nekakšno usojeno ujetost, žgočo, trpko likovno obsedenost z deže-
lo, v katero umetnik očitno vnaša predvsem svoj notranji nemir in krčevitost, v sončno drhtenje zajeto živahnost ter žgočo nelagodnost, ki jo je zastrto čutiti v vsem njegovem dosedanjem delu, kot bi se umetnik z njeno notranjo močjo s čopičem bojeval, da bi vanjo vtisnil svoj obraz,« je ob Lugaričevi 70-letnici zapisal dr. Komelj.
Lugarič, ki je samo v zadnjih dveh letih narisal preko 2000 del, ima v svoji zbirku bogat opus del. Na pregledni razstavi, ki so jo odprli v Mi-heličevi galeriji, so izbrana dela, ki so nastala v obdobju zadnjih 50 let njegovega življenja in ki jih je umetnik tudi sam izbral iz svojega domačega ateljeja. Nekatera dela so
tako tokrat sploh prvič predstavljena javnosti. Ravno zato je bilo po besedah Stanke Gačnik, galeristke, ki je pripravila razstavo v Miheličevi galeriji, tako težko izbrati le kopico del za razstavo. »Sama sem umetniku predlagala, da razstavimo tudi del njegovih risb, ki nastajajo sedaj, v najnovejšem slikarjevem obdobju in ki govorijo o Lugariču kot občutenem in neumornem risarju. Moja naloga je bila, da izbrane umetnine, omejena s prostorom Mihe-ličeve galerije, izberem in razvrstim v privlačno likovno zgodbo, ki bo govorila o bogati in dragoceni umetnosti Albina Lugariča. Naloga je bila težka in priznati moram,
da sem se je lotila resno in z vsem spoštovanjem do umetnika in njegovega obsežnega opusa. Ko sem prejšnji in v začetku tega tedna bila sama z umetninami v galeriji in razmišljala o načinu postavitve oziroma predstavitve del, se mi je v mojem dosedanjem galerijskem delu prvič zgodila prav nenavadna izkušnja, ki govori o tem, da so umetnine živa energijska polja, ki nas nagovarjajo, pomirjajo, razveseljujejo ..., pa tudi opominjajo, opozarjajo in karajo. Začela sem torej izbirati slike in sestavljati likovno zgodbo, ki je pred nami in ki se je sestavila pravzaprav sama. Slike so se namreč med seboj izbirale kar same in klicale
ena drugo. Jaz sem jim samo prisluhnila, sledila njihovi pripovedi in na koncu sem bila prijetno presenečena in vznemirjena hkrati. Ali je to sploh mogoče!? Zaupala sem najprej sebi in potem njim. In tudi umetnik Lugarič je v ponedeljek, ko je prišel v galerijo in ko sem v pričakovanju čakala, kaj bo rekel, le pokimal z glavo in me objel,« je dejala Gačnikova.
Umetniku v čast je na odprtju razstave zaigral svetovno znani in edinstveni bratski godalni kvartet Feguš. Sicer pa bo razstava akademskega slikarja Albina Lugariča v Miheličevi galeriji na ogled do 22. julija.
Dženana Bečirovic
Foto: Dženana Bečirovic
V čast umetniku je zaigral godalni kvartet Feguš.
Ptuj • Poletna muzejska noč
Ptujčani se v soboto niso izkazali
Letošnja poletna muzejska noč je bila v Sloveniji že peta. Gre za akcijo slovenskih muzejev in galerij v sodelovanju s Skupnostjo muzejev v Sloveniji. Lani je sodelovalo 51 muzejev in galerij iz 13 mest, ki so organizirali okrog 130 dogodkov, obiskalo pa jih je 15 tisoč obiskovalcev.
Tudi poletna muzejska noč Pokrajinskega muzeja Ptuj je bila nadvse bogata. Omogočili so brezplačna javna vodstva po grajskih zbirkah, v starih zaporih, nekdanjem dominikanskem samostanu, prvem mitreju na Spodnji Hajdini in rimske opekarske peči. Odprli so prenovljeni del stalne razstave empir in bidermajer, predstavili publikacijo Turkerije, orien-talci in krepostni junaki ter restavrirano kolo iz poznega 19. stoletja.
Vrhunec letošnje poletne
muzejske noči, ki so jo začeli ob 11. in končali ob 22. uri, pa je bil gala operni koncert solistov, zbora in orkestra Opere in baleta SNG Maribor. Dirigiral je Lorenzo Castriota Skanderbeg, zbor je vodil Robert Mraček. Na sporedu so bila dela Richarda Wagnerja, Giuseppeja Verdija, Giacoma Puccinija, Jacquesa Offen-bacha in Georgesa Bizeta. Kot solisti so nastopili Francesco Medda (tenor), Jaki Jurgec (bariton), Irena Petkova (mezzosopran), Valentin Pivovarov (bas), Dragana
Radakovic (sopran) in Rebe-ka Lokar (sopran). Koncert je imel tudi humanitarno noto, zbirali so denar za nakup dveh dvigal, da bi muzejske zbirke približali tudi invalidom, že zato bi pričakovali, da bodo vrhunskemu koncertu Ptujčani prisluhnili v večjem številu, tako pa jih je bila v soboto na grajskem dvorišču le slaba dvestotnija. V PM se bodo še morali na-mučiti, preden bodo zbrali potrebnih 25 tisoč evrov za obe dvigali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Gala operni večer solistov, zbora in orkestra Opere in baleta SNG Maribor je v soboto na gradu navdušil slabo dvestotnijo obiskovalcev.
Ptuj • Dr. Andrej Bajuk obiskal Ptuj in Radio Ptuj
»Vzdušje v slovenskem političnem prostoru je potrebno umiriti ...«
Finančni minister RS dr. Andrej Bajuk, tudi predsednik N.Si, je v soboto obiskal Radio Ptuj. Ob tej priložnosti so ga spremljali mag. Bernard Memom, regijski koordinator N.Si, Janez Rožmarin, predsednik MO N.Si Ptuj, Dejan Rožmarin, predsednik podmladka N.Si regije Ptuj-Ormož, in Zdravko Luketič, svetnik N.Si v svetu MO Maribor.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Andrej Bajuk, finančni minister RS in predsednik N.Si: »Zdajšnje stanje v državi spominja na vroče poletje 2000, ko se tudi ni več vedelo, do kod sega normalen politični dialog, kaj pa je že nekontrolirana predvolilna borba.«
Z dr. Bajukom je bila tudi žena Katarina, ki ga spremlja na skoraj vseh službenih in strankarskih obveznostih. V tem pogledu kot eden najvidnejših slovenskih političnih parov izstopata, v tujini pa je to, da nekega politika spremlja žena, praksa. Naši politiki se bodo tega morali šele priučiti.
Predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk se je v soboto v Mariboru sestal s podravskimi župani, svetniki in svetnicami Nove Slovenije s tega območja. Šlo je za redno srečanje z regijskimi in občinskimi odbori. V ospredju so bila aktualna družbenopolitična vprašanja, priprave na volitve, ki so se očitno že pričele, čeprav se formalno kampanja sicer še ni. Zdajšnje stanje dr. Bajuka spominja na vroče poletje 2000, ko se tudi ni več vedelo, do kod sega normalen politični dialog, kaj pa je že nekontrolirala predvolilna borba, ki je brez meja in v kateri si lahko vsak dovoli tisto, kar praktično želi.
Obisk Ptuja je sodil v okvir rednih tedenskih obiskov po vseh koncih Slovenije, kar je dolžnost predsednika stranke, da obdrži in oživlja pogovor z vsemi. V sodobnem svetu je nemogoče voditi neko širšo omrežje ljudi, ne da bi jim znal prisluhniti in ob tem soočiti najrazličnejša mnenja ter podati lastno videnje aktualnih vprašanj. Nova Slovenija sodi med stranke, ki nimajo veliko denarja, odvisni so predvsem od neposrednega stika s člani, kar je za stranko kot celoto izrednega pomena.
Do pokrajin brez dodatnega obremenjevanja
»V dveh letih in pol je slovenska država naredila velike napore za zmanjšanje javne porabe, da je bila dosežena določena razbremenitev davkov. To želimo nadaljevati. Po načrtu, ki ga sporočamo tudi Evropski centralni banki in Evropski komisiji, naj bi se obdobju od 2005 do konca leta 2009 davčne obremenitve znižale za tri odstotne točke BDP, sočasno pa se bo javna poraba znižala za 4,6 odstotka. Zdaj bi bilo zelo nesmiselno, da bi s komolci zbrisali tisto, kar smo z rokami ustvarili,
to zelo rad rečem, saj namen pokrajin ni večati birokracije, temveč dejansko doseči neko decentralizacijo. V Novi Sloveniji smo zavzeli stališče, to je danes tudi uradno stališče vlade RS, da mora biti ustanovitev pokrajin decentralizacija države brez dodatnega obremenjevanja slovenskega gospodarstva in slovenskih davkoplačevalcev. Da bomo to dosegli, bo potrebno opraviti natančno identifikacijo vseh nalog, ki jih trenutno izvaja država, vseh sredstev, ki so za to namenjena, in kadrov, ki te naloge dejansko izvajajo. Če tega ni mogoče opraviti v taki meri, potem nima smisla, da bi se lotili ustanavljanja pokrajin,« je v zvezi s pokrajinsko zakonodajo povedal dr. Andrej Bajuk.
S spremembami zakona o financiranju občin so občine prejeli 10 odstotkov več denarja iz državnega proračuna. Od leta 2005 so se sredstva občinam dejansko povečala za več kot 25 odstotkov v povprečju, ene so dobile več, druge manj, samo štiri občine pa prejemajo sedaj iz državnega proračuna manj kot v preteklosti. Niso pa se povečala samo sredstva, s spremembami zakona so bile uvedene tudi sistemske spremembe, ki zagotavljajo, da občine vnaprej vedo, s kakšnimi sredstvi lahko računajo. V bistvu gre za podvojitev dosedanjih sredstev občin, namenjenih za investicije.
»Če bodo občine s temi sredstvi pametno gospodarile, da ne bodo povečevale birokracije, temveč jih bodo porabile za investicije, bo njihov učinek kmalu viden,« je o dodatnih sredstvih, ki so jih občine sprejele po sprejemu zakona o financiranju občin, povedal dr. Andrej Bajuk. Občine pa so po novem deležne še nekaterih ugodnosti pri zadolževanju.
Slovenski gospodarski kazalci so v tem trenutku izredno ugodni: nizka inflacija, visoka gospodarska rast (7,2 odstotka), ena najvišjih trenutno v Evropi, relativno nizka brezposelnost. K temu so predvsem prispevale stabilne razmere gospodarstvu naklonjenega okolja, v katerem ni več neznank, kjer podjetniki vedo, kaj jih čaka, tudi vstop v evroobmočje je prispeval k odpravi negotovosti, ki je naj-
hujša ovira razvoja. Slovenija beleži velike investicije, potem ko so že bile odpravljene olajšave, ki niso nikoli odločilni dejavnik pri investicijah, odločilni dejavnik je predvsem odprava negotovosti in ustvarjanja gospodarstvu naklonjenega okolja.
Ob velikem povečanju investicij Slovenija beleži tudi povečanje izvoza, ki je odgovor na večje povpraševanje v tujini. Pomembno pa je tudi, da v gospodarskem pogledu Slovenija ni odvisna od majhnega števila velikih podjetij, 70 odstotkov tega, kar smo lani ustvarili na področju storitev, oziroma tistega, kar znamo delati, smo izvozili, ob tem smo tudi uvažali. Samo četrtina izvoza odpade na velika podjetja (Revoz, Lek in Krka, Prevent, Gorenje itd.), drugo četrtino so ustvarila srednja podjetja, tretjo mala, četrto pa mikro podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi. To, da nismo odvisni od enega podjetja ali panoge, je za gospodarski razvoj in uspešnost slovenskega gospodarstva zelo pomembno, poudarja dr. Andrej Bajuk, to vliva optimizem za bodočnost. Ustarjalnost in pridnost sta že od nekdaj odliki slovenskega človeka.
Davek na izplačane plače se bo v bodoče še zniževal. Davek, ki je slovenska posebnost, naj bi bil odpravljen v celoti do konca leta 2009. Lani se je že znižal za eno petino, za
toliko se bo znižal tudi letos, za prihodnje leto je predvideno 30-odstotno znižanje, v letu 2009 pa še za preostanek do 100-odstotkov oziroma do ukinitve. Z zniževanjem davka na izplačane plače se znižuje tudi neposredna obdavčitev posameznika.
Lojze Peterle -pravi človek za predsednika države
V okviru aktualnih političnih tem se je dr. Andrej Bajuk dotaknil tudi predsedniških in posredno parlamentarnih volitev. Kot je znano, Nova Slovenija podpira kandidaturo Lojzeta Peterleta za predsednika države.
»Lojze Peterle je posebnost v slovenskem političnem prostoru. Mislim, da ni Slovenca, ki ne bi vedel, kdo je Lojze Peterle. Vodil je prvo slovensko vlado, bil je zunanji in finančni minister, zdaj je evropski poslanec. Znan in spoštovan ni samo doma, temveč tudi v tujini. V nekem smislu je podoba in slika Slovenije. Mislim, da je Lojze Peterle prava oseba za ta naš čas, človek, ki je dokazal, da lahko nagovarja vse Slovence, človek zaupanja in človek, ki je pripravljen prisluhniti. Mislim, da bodo to pokazale tudi jesenske predsedniške volitve.
Če smem reči malo po domače, v našem ustavnem redu je predsednik države neke vr-
ste stari ata v tem smislu, da se več ne vtika v konkretne stvari, ne glede na to pa je le neka oseba, ki daje neko usmeritev, ustvarja neko vzdušje v družini sami. To vlogo naš Lojze Peterle lahko uspešno izpelje, njegova modrost je vsem znana, predstavlja vrednote slovenskega človeka.
Vzdušje v slovenskem političnem prostoru je potrebno nekoliko umiriti, v zadnjem času je preveč nervoze, prihaja do zelo čudnih pretiravanj, politične strasti je nujno potrebno umiriti. Za plodovit in trezen politični dialog moramo znati poslušati, odločno povedati svoje mnenje, vendar z nekim spoštovanjem, ki pa ga težko opazim v zadnjih mesecih. Mislim, da je Lojze Peterle človek, ki bi znal te strasti pomiriti. Če bo v tem uspel, bo to pozitivno vplivalo tudi na politične odločitve v letu 2008,« je o kandidaturi Lojzeta Peterleta za predsednika države povedal dr. Bajuk.
Uvedba evra potekala zelo normalno
»Opozicija v vsakem sistemu že po službeni dolžnosti mora kritizirati, zato tudi je opozicija. Prav je, da jo imamo, da opozarja na morebitne napake in pomanjkljivosti tistih, ki imamo začasno odgovornost v okviru vlade. Temu se prav nič ne čudim, a so
zadeve v zadnjem času prišle v takšen nivo diskusij in osebnega napadanja, da presegajo mejo normalnega. To lahko rečem tudi za pismo (Andri-jane Starine Kosem, op. p.), ki je krožilo okoli, še preden ga je dobil prejemnik. To je bolj elektronska oblika pogovora za šankom, po mojem, kot pa resen politični dialog. To so preresne stvari, da bi se jih na tak način lotevali. Če ima ta gospa kaj povedati, naj pove, če obstaja sum kakšnega kaznivega dejanja, je dolžnost, da pride s podatki na dan. Vlada in vsi organi morajo v tem primeru ustrezno ukrepati. Mislim pa, da nimamo časa, da bi v takšnih igricah izgubljali čas,« je o najnovejših škandalih v Sloveniji, neke vrste politični nervozi v državi, najbolj v povezavi s famoznim pismom zdaj že bivše državne sekretarke v ministrstvu za gospodarstvo, povedal dr. Andrej Bajuk.
Uvedba evra, Slovenija ga je uvedla kot prva novinka v okviru širitvenega vala leta 2004, je potekala zelo normalno. Krizni štabi, ki smo jih imeli, niso imeli nobenega dela, ustanovili smo jih, ker ni bilo mogoče predvideti, kjer bo nastal kakšen problem, kaj se bo zgodilo, je povedal slovenski finančni minister dr. Andrej Bajuk, ki se ponaša z nazivom »najboljši evropski finančni minister« in z nazivom »Evropejec leta v kategoriji dosežek leta«. »Rezultati potrjujejo, da smo se uvedbe evropske valute lotili zelo odgovorno. Ne morem reči, da smo na tolar pozabili, ampak nekako se dozdeva, da smo evro že skoraj vedno imeli,« pravi minister Bajuk. »Tudi do inflacije ni prišlo. Pa saj nismo odkrili nobene tople vode, sledili smo izkušnjam drugih držav, ki so nas pravočasno opozorile, kaj naj naredimo. Dvojno označevanje cen smo uvedli deset mesecev pred tem, ker ni enostavno vsake cene deliti z 239,64, da dobiš ceno v evrih. Tudi trgovci so vedeli, da če bodo cene navili, bodo kupci šli drugam. Inflacija v januarju 2007 je bila negativna, cene so v povprečju padle, v februarju tudi. Pri uvedbi evra smo uspeli tudi, ker je v bistvu sodelovala celotna družba,« je še povedal finančni minister dr. Andrej Bajuk.
Kidričevo • Pomembne pridobitev za čistejše okolje
Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov
V občini Kidričevo so v petek, 15. junija, svečano odprli nov zbirni center z reciklažnim dvoriščem za ločeno zbiranje odpadkov, ki so ga zgradili na območju opuščene in sanirane gramoznice v križišču cest iz Njiverc, Apač in s Hajdine.
Foto: M. Ozmec
Takšen je nov zbirni center z reciklažnim dvoriščem za ločeno zbiranje odpadkov občine Kidričevo, ki so ga zgradili na sanirani gramoznici.
Po besedah komunalnega nadzornika občine Kidričevo Igorja Premužiča so
gradnjo omenjenega objekta, ki so ga zgradili na območju zapuščene in sanirane gramoznice, pričeli septembra 2006. Gradbena dela so zaupali Vodnogospodarskemu podjetju Drava iz Ptuja, vsa asfalterska dela pa je opravilo Cestno podjetje Ptuj. Celotna vrednost investicije, vključno z izdelavo projektne dokumentacije in nadzorom, je 389.333 evrov, od tega je delež iz proračuna občine Kidričevo 193972 evrov ali dobrih 49 % vrednosti investicije, 26,6 % sredstev ali 103.459 evrov so pridobili iz sredstev za sofinanciranje regionalnih razvojnih programov za leto 2006, preostanek - 23,5 % sredstev ali 91.902 evrov - pa so dodatna sredstva za sofinanciranje investicij.
Velikost urejenega in v celoti ograjenega kompleksa novega centra je 4100 m2. V njegovem sprednjem delu je osrednji pokrit objekt z boksi, kjer so nameščeni kovinski zabojniki za ločeno zbiranje
frakcij. Namestilo jih je podjetje Čisto mesto iz Ptuja, ki je tudi izvajalec javne službe za zbiranje in odvoz odpadkov v občini Kidričevo. Ob osrednjem objektu je zgrajena večja asfaltirana ploščad za odlaganje zelenega odreza in posod za nevarne odpadke.
Glavni namen nove pridobitve, za katero imajo največ zaslug člani odbora za varstvo okolja občine Kidričevo in občinskega sveta, ki so investicijo v celoti podprli, je zagotoviti občanom občine
Kidričevo možnost sodobnega in ekološko usmerjenega zbiranja ločenih frakcij ter tudi nevarnih frakcij, s čimer želijo preprečiti odlaganje na številna divja odlagališča.
Kot so pojasnili na občini Kidričevo, je za sedaj obratovalni čas novega zbirnega centra previden trikrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih od 10. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure. Nov zbirni center je pripravljen in opremljen za ločeno zbiranje naslednjih odpadkov: papir
in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
lesa, vključno z odpadno embalažo iz lesa, poleg tega pa še oblačil, tekstila, jedilnega olja in maščob, barv, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi. Pomembno je, da bo v novem zbirnem centru možno odložiti tudi
vse vrste baterij in akumulatorjev, ki niso razvrščeni v skupine na klasifikacijskem seznamu odpadkov, električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi, ter tudi kosovne odpadke.
M. Ozmec
Ptuj • V ptujski bolnišnici poslej tudi ortopedija Žetale • GZ Videm z župani podpisala pogodbe
Država dala zeleno luč Za gasilce spet leto investicij
Vlada Republike Slovenije je na seji, ki je bila 8. maja letos, sprejela sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki jih je svet JZ sprejel 23. februarja letos. S tem ji je dala zeleno luč za ureditev ortopedije, nove dejavnosti v tej ptujski zdravstveni ustanovi.
Direktor bolnišnice Robert Čeh je ob tej priložnosti dejal, da je do soglasja prišlo relativno hitro, v manj kot letu dni, potem ko so začeli prve aktivnosti, saj je na začetku kazalo, da jim bodo formalnosti vzele najmanj dve leti. Ambulanto za ortopedijo, zdravljenje obolenj sklepov in endoprotetiko naj bi odprli že julija letos, s čimer naj bi tudi prispevali k skrajševanju čakalnih dob na tem področju, saj je v tem trenutku ena najdaljših v Sloveniji. V začetku bo delala ob ponedeljkih in četrtkih popol-
dan, po potrebi tudi večkrat. V njej bodo delali mariborski ortopedi: predstojnik Slavko Kramberger, dr. med., spec., in Tomaž Tomažič, dr. med., spec., ki predstavljata vrh mariborske ortopedije. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi že kmalu pričeli opravljati prve operacije v okviru kirurškega oddelka ptujske bolnišnice, zato si tudi želijo čim prej odpreti čakalno listo. Po optimističnih načrtih naj bi se to zgodilo še letos, v začetku naj bi opravili tri operacije tedensko. Na letni ravni naj bi v začetnem obdobju
Občina Žetale je pripravila letošnji slovesen podpis pogodbe o lokalni gasilski javni službi GZ Videm, vodstvo zveze, predsedniki in poveljniki šestih gasilskih društev in župani treh haloških občin pa so se sestali v Dobrini pri Skoku.
opravili do 150 operacij.
V Sloveniji trenutno čez osem tisoč ljudi čaka na operacije kolena in kolkov. Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh napoveduje tudi gradnjo novega operacijskega bloka v bližnjem gozdičku, ta naj bi zrasel v dveh do štirih letih, z dvema operacijskima dvoranama in 40 do 50 posteljami. V tem trenutku intenzivno iščejo možnosti za financiranje gradnje. Rehabilitacijo po operacijah načrtujejo skupaj s Termami Ptuj.
MG
Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril predsednik GZ mag. Janez Merc in omenil vse večje stroške v prostovoljnem gasilstvu, za primerjavo pa dejal, da lahko izobraževanje enega gasilca po eni specialnosti znese tudi do 400 evrov. Sicer pa po tej pogodbi občine zagotavljajo gasilcem materialne pogoje za delo, gasilci pa prevzemajo obveznosti pri opravljanju gasilske javne službe, je med drugim
povedal Merc. Zraven rednih stroškov, ki zajemajo vse materialne stroške, stroške zavarovanj, izobraževanj, opremljanj in druge strokovne naloge, je pomembno omeniti tudi nekatere investicije.
»Tako bo PGD Žetale zaključilo investicijo v nadgradnjo gasilskega vozila GVC 24/50, PGD Podlehnik začenja nabavo manjšega gasilskega vozila z vodo, PGD Leskovec pa začenja investicijo v gasilsko
vozilo GVC 24/50. V občini Videm je tudi dogovorjen vrstni red nabave gasilskih vozil in opredeljena dinamika nabave. PGD Leskovec naj bi prodalo gasilsko cisterno PGD Videm, kar pomeni začasno rešitev do izpeljave investicije v tem društvu. Občina Videm je v proračunu zagotovila tudi sredstva za postopno menjavo salonitnih streh na gasilskih domovih,« je še dejal Merc.
TM
Zupani občin Videm, Podlehnik in Zetale Friderik Bračič, Marko Maučič in Anton Butolen, vodstvo GZ Videm ter predsedniki in poveljniki šestih PGD po podpisu pogodb.
Ormož • Sedma redna seja občinskega sveta Ormož
ITesla se je gora, lastnina se je razdelila
Petkova seja ormoškega občinskega sveta je bila pomembna, saj so poleg proračuna in zaključnega računa sprejeli tudi odločitve z dolgoročnejšimi posledicami - svetniki so z 11 glasovi za (Kolenko, Kolmanič, Vaupotič, Burgar, Šumenjak, Cajnko, Trstenjak, Antolič, Zemljič, Hebar in Ozmec) in 6 proti (Luci, Pignar, Fafulic, Pevec, Podgorelec, Kosi) ter ob treh vzdržanih (Hergula, Vrbnjak, Tramšek) sprejeli delitveno bilanco oziroma dogovor o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med občinami Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž ter delitev premoženja bivše Občine Ormož na dan 31. 12. 2006.
Zloglasna delitvena bilanca na štirih listih opredeljuje, da je splošni delitveni ključ število prebivalcev. Po njem ima Ormož 74,3-odstoni, Središče ob Dravi 13, Sveti Tomaž pa 12,7-odstotni delež. Nepremično premoženje se bo med občinami razdelilo glede na to, kje leži. Izjeme so objekti za pridobivanje pitne vode ter črpališče Mihovci, transportna cevovoda in rezervoar Hajndl, ki postanejo solastnina vseh občin v deležih, ki se določi po kriteriju števila priklopov. Po istem kriteriju postanejo solastnina občin, ki jih uporabljajo, tudi vsi drugi skupni vodovodni objekti in vodi. Prav to so-lastništvo je bilo tudi povod za na trenutke precej živčno razpravo.
Župan Sok je povedal, da je za model služila pogodba med občinama Ormož in Ljutomer, iz katere je razvidno, da je občina Ormož zgradila objekte skupnega pomena. Vendar mu je Vekoslav Kosi oporekal, češ da termin »objekti skupnega pomena« ni enak »objektom skupne lastnine«. Opozoril je, da se delitvena bilanca dela enkrat in da za njo ne bo popravnega izpita. Opozoril je tudi na koncesijo za plin in pogodbo, po kateri Ormožani pri ceni kubičnega metra plina plačujejo 5 tolarjev za solidarnostno izgradnjo omrežja v Središču ob Dravi. Ko pa bo omrežje izgrajeno in odplačano, pa bo postalo last občine Središče ob Dravi. Zlatan Fafulic je bil mnenja, da z delitveno bilanco svetniki niso bili primerno seznanjeni, čeprav je to večkrat zahteval, zato se je predsedstvo SD v Ormožu odločilo, da takšne delitvene bilance ne podpre.
Zanimiva je bila tudi odločitev svetnikov, izvoljenih na listi SLS, ki jima je stranka naložila, da glasujeta proti delitveni bilanci, sama pa sta se odločila, da bosta glasovala po svoji vesti, torej v nasprotju z navodili stranke.
Vse občine bodo postale tudi soustanoviteljice občinskih javnih zavodov in javne agencije. Do konca leta bodo sklenile nove soustanovi-teljske akte. Kapitalski delež v družbi Center za starejše občane se deli po splošnem delitvenem ključu, enako tudi delež v družbi Termal. Tudi letni bazen v Ormožu postane solastnina vseh treh občin.
Za najete kredite skupnega pomena je delitveni ključ prav tako število prebivalcev. Gre za kredite, najete za sanacijo deponije, vrtino, investicijsko vzdrževanje vodovoda in umetno bogatenje podtalnice. Vse ostale kredite prevzame Občina Ormož.
Kakšnega posebnega nav-
dušenja nad delitveno bilanco pri svetnikih ni bilo čutiti, Alojz Sok pa je opozoril, da je delitvena bilanca dogovor in ne diktat in da se lahko sprejme le, če so na koncu vsi zadovoljni.
Proračun sprejet
Svetniki so z 18 glasovi za in enim proti podprli tudi proračun za letošnje leto, ki velja v prenovljeni verziji skupaj s prenosom sredstev iz leta 2006 13.859.463 ev-rov, kar je za 3,7 % več v primerjavi s predlogom. Največje spremembe v primerjavi s predlogom proračuna na pri-hodkovni strani se nanašajo na zmanjšanje predvidenega
prenosa sredstev presežka prihodkov nad odhodki iz Lekarne, in sicer s predlaganih 1.012.830 na 498.311 evrov, spremembe pri sredstvih iz naslova neposrednih regionalnih spodbud ter zadolževanje občine. Občina se bo letos zadolžila za 443.572 evrov za projekte s področja oskrbe z vodo. Pri odhodkih se zagotovi 75.000 evrov za nakup grajske pristave, 166.021 evrov za novogradnje in rekonstrukcije in več manjših postavk. Glede na to, da proračun vsebuje kar nekaj postavk, ki se nanašajo na ureditev razmer za naše najmlajše - ureditev dokumentacije za izgradnjo vrtca, nakup pristave za potrebe
glasbene šole, prizidek šole na Kogu -, je bil mag. Bojan Burgar mnenja, da tudi s tem proračun izraža svojo razvojno naravnanost.
Dopisni nadzorni odbor?
Na podlagi revizijskega poročila, ki je prikazal nekatere nepravilnosti pri delovanju občine v lanskem letu, je nadzorni odbor pripravil zaključni račun. Pri tem pa je prišlo na dan, da njegovo delovanje ni ravno zgledno in usklajeno. Predsednik Marko Antolič in članica Marija Glavinič sta poročilo o zaključnem računu potrdila, mag. Boštjan Štefančič pa je podal ločeno mnenje.
»Moje ločeno mnenje izhaja iz samega poslovnika NO, ki je neodvisni organ, vendar le, če deluje v skladu s poslovnikom. Seja, na kateri naj bi razpravljali o zaključnem računu Občine Ormož za leto 2006, sploh ni bila sklicana, bila je korespondenčna seja, na kateri sta dva člana glasovala za poročilo, ki ga je podal predsednik NO Marko Antolič. Jaz o tem nisem mogel glasovati, ker sem bi 14. junija službeno odsoten. V poslovniku lepo piše, da člani nadzornega odbora lahko komuniciramo po elektronski pošti, odločitve pa so lahko sprejete le, če se vsi trije s predlaganim poročilom strinjamo. V našem primeru ni bilo tako. Ne vem, zakaj je predsednik predstavil poročilo finančnemu odboru in kasneje občinskemu svetu, ne da bi pri tem podal tudi moje ločeno mnenje v skladu z 11. členom poslovnika. Tako sem bil prisiljen na sami seji sveta svoje mnenje predstaviti sam. Ne morem se podpisati pod nekaj, česar nisem imel priložnosti preveriti. 18. člen poslovnika NO namreč govori tudi o času, ki ga imamo na voljo za pre-
učitev posameznih zadev - za lažje primere 8, za zahtevnejše pa do 30 dni. Od seje, na kateri smo si razdelili materiale, pa do sprejema poročila je preteklo nekje 8 dni. Jaz v tako kratkem času nisem mogel pregledati pogodb, kjer je treba pregledati razpise, potrjene gradbene knjige, situacije, ker je potrebno iti ne le na občinsko upravo, ampak tudi do samega izvajalca. Zato se pod tako poročilo nisem pripravljen podpisati.«
Marko Antolič načina dela NO in navedb mag. Štefanči-ča ni hotel komentirati. Slišati pa je bilo, da naj bi čudnemu vzdušju v NO občine Ormož botrovala osebna nesimpatija obeh akterjev.
Kaj je ali česa ni ponujal podžupan Šumenjak?
Še vsaj ena vroča tema je zaznamovala 7. sejo občinskega sveta Ormož. Povsem na začetku so svetniki obravnavali mnenje o kandidatki za ravnateljico Gimnazije Ormož Tanji Tomšič iz Maribora. Kandidatka se je na razpis prijavila že prvič, ko ni bila izbrana nobena izmed kandidatk, ker so tisti, ki izbirajo, prepričani, da je dovolj sposobnih domačih kandidatov za to mesto. Tokrat se je že znotraj Kviaza zakuhalo, saj so bili trije člani proti kandidatki, dva (Kosi in Podgorelec) pa sta bila za to, da se ji da pozitivno mnenje. Kandidatka je prišla na sejo v spremstvu Bogomira Lucija, ker sta, kot je povedal, znanca iz mladosti. Luci je svetnike pozval naj ne podprejo mnenja Kviaza, ker je diskriminatoren do ženske, matere in do vseh tistih, ki ne živijo v Ormožu. Izrazil je svoj strah, da bo v Ormožu kmalu prišlo tako daleč, da bodo ljudi ločevali na tiste, ki imajo rjave oči kot župan in
podžupan, in na tiste, ki jih nimajo. »Kje so vaši sposobni kandidati iz Ormoža? Kandidat bi najprej moral biti sposoben prebrati razpis, nato se nanj prijaviti in potem bi lahko rekli, da imate v Ormožu sposobnega kandidata!«
Martin Hebar je povedal, da ga ni prepričal program kandidatke, Kolmanič pa je bil mnenja, da gre za politiziranje in da bi pozitivna odločitev bila pritrjevanje osebnim poznanstvom, bil je tudi mnenja, da gre za politizacijo delovnega mesta. Kosi je bil v preteklosti član sveta gimnazije, zato se je dotaknil problematike Gimnazije Ormož: »Aktualna politika in kolektiv gimnazije bi se morali vprašati, zakaj se dosedanja ravnateljica ne želi več prijaviti na razpis.«
Tomšičeva je povedala, da se ji očitki v stilu, da se bo 45 minut vozila na delo, zdijo smešni, saj se veliko ljudi vozi na delo iz Ormoža v Maribor in obratno. Da pa se ne bi vozila, naj bi ji podžupan Šumenjak v telefonskem pogovoru ponudil stanovanje v Ormožu, je prišlo na dan med sejo. Šumenjak je to zanikal, Tomšičeva pa je v pogovoru povedala, da naj bi ji Šumenjak predstavil možnost, da se lahko preseli v Ormož in se ji »organizira stanovanje«. Kako je potekal pogovor in kdo je komu kaj ponujal, vesta le onadva, Tomšičeva pa je še povedala, da vidi vodenje gimnazije kot izziv. Na vprašanje, ali se bo ob negativnem odgovoru na prošnjo pritožila, je povedal, da se bo o tem posvetovala z odvetnikom.
Župan kandidatki Tanji Tomšič ni dal priložnosti, da pove kaj v svojo korist, saj je menil, da bodo potem vsi kandidati, o katerih odloča svet, lahko zahtevali podobno. Svet kandidatki ni dal pozitivnega mnenja. Viki Klemenčič Ivanuša
Tanja Tomšič, kandidatka za ravnateljico Gimnazije Ormož, od občinskega sveta Ormož tudi v drugo ni dobila pozitivnega mnenja.
Mag. Boštjan Štefančič, član nadzornega odbora, je o zaključnem računu podal ločeno mnenje.
Marko Antolič je bil nekooperativen v vseh pogledih: ni želel odgovoriti na Štefančičeve očitke pa tudi ne povedati, kakšna osebna nesoglasja so med njima.
Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora in TIC Šmarje pri Jelšah
vabita
na pohod Od gorce do gorce na Sladki Gori, ki bo v soboto, 23. Junija, od Jutra do večera, z začetkom ob 9h s kulturnim programom.
Po uspeli lanski prireditvi prireditelji letos odkrivajo še eno od skrivnosti Sladke Gore in tamkajšnjih ljudi, in sicer cerkev sv. Mihaela, od koder bo možen pogled z zvonika. Za obiskovalce bo organiziran voden ogled gotskega zvona. Med potjo si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi prikaz košnje, prikaz izdelave kolja, lončenih izdelkov, slikarsko razstavo in kozji park.
VABLJENI!
»Od gorce do gorce« je krajša pohodniška pot, prehodna tudi v slabšem vremenu, ki vodi od sladkogorske cerkve do šestih gore in slikarske razstave. V gorcah bodo na voljo številne dobrote kmečkih gospodinj, domače žganje in več vrst vin. Preden se pohodniki odpravijo na pot, se prijavijo na stojnici pri župnijski kleti, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. Pot ni težka, primerna je tako za mlade družine kot upokojence. Informacije o prireditvi so na voljo v TIC-u Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 24, tel.: 03/810 12 64,031 575 056, e-pošta: tic@smarje-pri-jelsah.si.
-oto. Vki
Foto: vki
Foto: vki
Lenart • Dan slovenskih kmetijskih svetovalcev
Obisk ministra Iztoka Jarca
V petek, 8. junija, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc obiskal Lenart. Najprej ga je skupaj s predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice sprejel župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. V prostorih občine so se pogovarjali o aktualnih temah slovenskega kmetijstva.
Po pogovorili so se vsi trije skupaj odpravili v športno-rekreacijski center Polena pri Lenartu, kjer je potekal dan slovenskih kmetijskih svetovalcev, ki delujejo pod okriljem Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Zbrane je najprej pozdravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. Minister za kmetijstvu Iztok Jarc je na srečanju spomnil na dolgoletno tradicijo dela kmetijskih svetovalcev in poudaril njihovo pomembno vlogo pri izvajanju kmetijske politike v Sloveniji. "Vaše znanje je most med tistim, kar potrebuje kmetijstvo in kar ponuja stroka," je zbranim dejal minister. Tradicionalnega srečanja se je udeležilo več kot 150 kmetijskih svetovalcev, ki so se pogovarjali pred- -
vsem o prihodnosti in vlogi nega dela je spregovoril tudi in ocenil, da je kmetijska sve- primerljiva s podobno službo kmetijskega svetovanja. O predsednik Kmetij sko-goz- tovalna služba v Sloveniji po katerekoli evropske_države. pomenu minulega opravlje- darske zbornice Peter Vrisk strokovnosti in učinkovitosti	Zmago Šalamun
Pogovori v prostorih občine Lenart
Kidričevo • Deseto občinsko praznovanje
Osrednja slovesnost v nedeljo
V občini Kidričevo so 9. junija pričeli številne kulturne, športne in zabavne prireditve v počastitev 10. občinskega praznika. Zaokrožili jih bodo v nedeljo, 24. junija, z osrednjo prireditvijo v dvorani v Cirkovcah, ki jo bodo združili s praznovanjem dneva slovenske državnosti, na njej pa podelili letošnja najvišja občinska priznanja.
V okviru osrednjih prireditev ob 10. občinskem praznovanju so v petek, 15. junija, ob 11. uri v Kidričevem svečano odprli nov zbirni center za ravnanje z odpadki. V ponedeljek, 18. junija, ob 11. uri so v okviru otvoritve komasacijskega sistema Dravsko polje Il najprej celoten sistem predstavili v prostorih občine Kidričevo, nato opravili še letalski polet nad območjem, da so si lahko površine ogledali tudi iz zraka, popoldne pa so pripravili še prijateljsko srečanje na šolskem
posestvu na Grajenščaku.
Nadaljevali bodo ta petek, 22. junija, ob 11. uri, ko bodo v prenovljeni vojaški kapeli na starem avstro-ogrskem vojaškem pokopališču svečano odprli zgodovinsko razstavo pod naslovom „Oj, fant, kaj pa zdaj", ki jo je pripravil Pokrajinski muzej iz Ptuja.
Osrednja slovesnost ob 10. občinskem prazniku pa bodo združili s proslavo dneva državnosti v nedeljo, 24. junija, ob 15. uri v dvorani v Cirkov-cah, kjer bodo po slavnostnem
nagovoru župana Jožeta Murka podelili letošnja najvišja občinska priznanja.
Poleg osrednjih pa v počastitev letošnjega občinskega praznika že od 9. junija potekajo številne spremljajoče kulturne, športne in zabavne prireditve. V soboto, 9. junija, so v Pongrcah pripravili kmečke igre, v petek, 16. junija, so v Kidričevem pripravili otroške ekološke delavnice z zbiranjem odpadnega papirja, popoldne so v Apačah izvedli šahovski turnir, zvečer pa v Lovrencu
še tradicionalni nočni turnir v malem nogometu.
V	soboto, 16. junija, so dopoldne v organizaciji gasilskih društev in GZ Kidričevo v Spodnjih Jablanah izvedli občinsko tekmovanje gasilcev ter rekreativno kolesarjenje društva invalidov Kidričevo. Popoldne so v Kungoti pripravili srečanje ljudskih pevcev pod naslovom Pesem naj doni. V nedeljo, 17. junija, ob 15. uri so v Pleterjah proslavili 60-letnico PGD Pleterje. Prireditve bodo nadaljevali v torek, 19. junija, ob 11. uri, ko bodo v športni dvorani v Cirkovcah izvedli turnir v malem nogometu, v sredo, 20. junija, ob 18. uri bodo v restavraciji Pan v Kidričevem odprli razstavo likovnih del svojih občanov, v petek, 22. junija, ob 9. uri bo Društvo upokojencev v Lovrencu pripravilo turnir v vrtnem kegljanju, na teniškem igrišču v Kidričevem pa bodo v petek in soboto izvedli turnir v tenisu.
V	soboto, 23. junija, ob 9. uri bodo v dvorani restavracije Pan odprli razstavo ročnih del svojih sokrajank in sokrajanov, ob 10. uri bodo v Kidričevem organizirali tradicionalni kolesarski maraton, v dvorani restavracije Pan promenadni koncert pihalnega orkestra Ta-lum Kidričevo, ob 14. uri pa se bo v Cirkovcah pričela še slovesnost ob praznovanju 120-letnice PGD Jablane.
-OM
Foto: M. Ozmec
V prenovljeni kapeli na starem vojaškem pokopališču Strnišče v Kidričevem bodo v petek odprli zgodovinsko razstavo „Oj, fant, kam pa zdaj?!
Od tod in tam
Sv. Trojica • Sprejeli letošnji proračun
V	četrtek, 7. junija, so se svetniki občine Sv. Trojica sestali na sedmi redni seji. Na njej so najprej sprejeli letošnji proračun občine. Prihodki znašajo 1.830.260 evrov, odhodki pa 2.000.260 evrov. V proračunu je predvidenih 173.000 evrov dodatnih sredstev iz državnega proračuna, od tega 125.000 evrov za dograditev in adaptacijo šolske stavbe. V investicijska sredstva, ki znašajo 62 odstotkov proračuna ali nekaj več kot 1,2 milijona evrov, je všteta tudi predobreme-nitev proračuna v višini 110.000 evrov. Omenjena sredstva bodo porabljena za plačilo modernizacije treh odsekov cest, ki bi sicer morala biti izvedena že v letu 2006. Ob naštetih investicijah bodo letos v občini Sv. Trojica modernizirali še dva odseka cest in uredili nekaj krajših odsekov. Pomemben del sredstev letos namenjajo tudi za odkupe stavbnih zemljišč, pa tudi za izdelavo različne investicijske in projektne dokumentacije in za druge številne projekte, ki se bodo izvajali v prihodnjih letih. Po besedah župana Darka Frasa bo kljub tako investicijsko naravnanem proračunu zagotovljeno financiranje vseh družbenih dejavnosti. »V nobenem primeru si ne moremo dovoliti, da bi bile družbene dejavnosti zapostavljene na račun infrastrukture in drugih pomembnih investicij,« je na seji menil župan Darko Fras.
V	nadaljevanju seje so svetniki še potrdili dokument investicijskega projekta modernizacije ceste JP 703-811 Gočova-Gočovski Vrh (Rebro). Predmet investicije je cesta v dolžini 950 metrov. Vrednost investicije je ocenjena na 102.500 ev-rov, pričakujejo pa tudi sofinanciranje s strani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko v višini 48.388 evrov.
Zmago Šalamun
Nedelišce • Podjetniki iz Podravja navezujejo stike s sosedi
Na 9. mednarodnem medžimurskem sejmu podjetništva Mesap (15.-17. junij) v Nedelišcu na Hrvaškem se je v največji gospodarski manifestaciji regije predstavilo 337 razstavljavcev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki so svoje proizvode in storitve ponujali na 4400 m2 notranjih in 14000 m2 zunanjih površin. Od slovenskih predstavnikov so se s kakovostno predstavitvijo izkazali obrtniki in podjetniki na stojnici Območne obrtne zbornice Ormož (na posnetku), ponudba občine Središče ob Dravi pa se je izkazovala zlasti v pristnih kulinaričnih izdelkih. V sklopu sejma so na delovnem srečanju županov Čakov-ca ter Ormoža, Središča ob Dravi in Sv. Tomaža iskali skupne poti na področju povezovalnih nalog, zlasti v izgradnji infrastrukture na obeh bregovih Drave ter drugih projektov, pomembnih za nadaljnji razvoj sosednjih občin. Značilnost letošnjega sejma je, da so udeleženci še zadnjič razstavljali pod šotori. Do prihodnjega, jubilejnega, 10. sejma bo nared sodobna pokrita dvorana z zmogljivostjo 2100 m2 razstavno-prodajnih površin.
NŠ
Cirkulane • Odličnjakinje pri županu
Cirkulanska OŠ se letos lahko pohvali s šestimi odličnimi učenkami, ki so ta uspeh dosegale vsa leta izobraževanja. Čeprav jim je Janez Jurgec kot njihov sorazrednik že čestital v šoli, jih je skupaj z razredničarko Suzano Petek in ravnateljico Diano Sabath - Bohak nato pozdravil še posebej kot župan nove občine ter jim ob tej priložnosti zaželel veliko, veliko uspeha tudi v nadaljnjem izobraževanju z dodatno željo, da najponeso ime občine med imena uspešnih dijakov in dijakinj. Dekleta so v kratkem pogovoru na sprejemu povedale, da - razen dveh - odhajajo na srednje šole v Maribor; največ na srednjo zdravstveno šolo, pa tudi na ekonomsko gimnazijo, sicer pa sta se dve med njima že odločili tudi za zanimiv poklicpatologinje, ki ga želita doseči. Odlič-njakinje Simona Pajnkiher, Doroteja Arbajter, Katja Letonja, Tanija Petrovič, Polonca Kelc in Kaja Uršec so od župana v spomin na odličen uspeh dobile v dar knjižne nagrade.
EU • poročilo Freedom House:
Stanje demokracije v Sloveniji slabše
V Sloveniji se je stanje demokracije poslabšalo, sodišča in vlada se vmešavajo v svobodo medijev, zaščita manjšin se ni izboljšala, izhaja iz danes objavljenega poročila organizacije Freedom House.
Poročilo z naslovom Države v prehodu 2007 navaja, da se je stanje demokracije med novimi članicami EU v minulem letu poslabšalo v petih državah, Slovenija pa kljub kritikam v skupni oceni spoštovanja demokratičnih standardov ostaja na prvem mestu med državami v prehodu. Glede zaščite manjšin v Sloveniji poročilo, ki so ga danes predstavili v Budimpešti, navaja, da je napad na družino Strojan v vasi Ambrus pokazal na nezadosten odziv vlade in civilne družbe. V zvezi s sodišči pa je zapisano, da je trend odločitev sodišč proti novinarjem v nasprotju z načeli svobode govora in medijev. Ob tem so vladajoče stranke pokazale svoj vpliv nad glavnimi mediji v državi, piše v poročilu. Slovenijo sicer slednje navaja tudi kot prvo od novih članic EU, ki je v začetku leta 2007 prevzela evro. Poročilo ameriškega think-tanka Freedom House zajema oceno demokracije za 29 držav Srednje Evrope in Evrazije. Med novimi članicami EU - poročilo ne vključuje Malte in Cipra - izboljšanje stanje demokracije beležita le Bolgarija in Romunija, njun napredek pa poročilo pripisuje prizadevanjem za izpolnitev pogojev za članstvo v EU. Na Češkem, v Estoniji in Latviji pa je stanje demokracije glede na leto 2006 ostalo nespremenjeno. "Gospodarski napredek v državah Srednje Evrope je vse bolj v senci političnih razprtij," je ob predstavitvi poročila povedal direktor Freedom House Europe Roland Kovats. "V preveč državah se pojavlja problem, ko se vladajoče elite osredotočajo le na kopičenje moči," je dodal in pojasnil, da naraščajoče strankarstvo odvrača pozornost od izvajanja potrebnih reform in vzpostavljanja zdravih institucij. (sta)
Srbija • S srečanja srbskih in slovenskih podjetnikov
Slovenska podjetja v Srbijo vložila 900 milijonov evrov
Slovenska podjetja so doslej v Srbijo vložila 900 milijonov evrov, pri čemer gre tu predvsem za "green field" naložbe, je na srečanju slovenskih in srbskih podjetnikov v Beogradu povedal slovenski veleposlanik v Srbiji Miroslav Luci. Ob tem je dodal, da je za slovenske investitorje zelo pomemben srbski pristop k srednjeevropskem prostotrgovinskem sporazumu Cefta in sprejem nacionalnega investicijskega načrta Srbije, ki ponuja precej priložnosti za tuje investitorje. Srbija je zdaj finančno stabilna država z nizko inflacijo, cene so pod kontrolo, razvija pa se tudi konkurenca, je dejal Luci in dodal, da je Srbija po imenovanju vlade tudi politično stabilna. Ob tem je pozdravil nadaljevanje pogajanj z EU. Veleposlanik Luci je tudi dejal, da Sloveniji manjkajo srbski investitorji in dodal, da je Slovenija vedno odprta za podjetnike iz Srbije. Pozval je tudi k turističnemu sodelovanju, pri čemer je izrazil upanje, da bo v Slovenijo prišlo več srbskih turistov. (sta)
Zagreb • Mejni zapleti med BiH in Hrvaško
Pred gradnjo mostu na Pelješac rešitev meje na morju
Foto: Majda Goznik
Potem ko je hrvaško podjetje Hrvaške ceste v torek objavilo javni razpis za izgradnjo mostu na polotok Pelješac, je vlada v Sarajevu sporočila, da s hrvaško vlado še ni podpisala protokola o izgradnji mostu, nekateri ministri BiH pa vztrajajo, da državi v paketu s protokolom uredita tudi vprašanje meje na morju .Hrvaška stran meni, da za njeno odločitev o izgradnji mostu zadostuje že beležka z lanskega meddržavnega sestanka, na katerem so se pogovarjali o tem hrvaškem infrastruktur-nem projektu. Poudarja tudi, da so pristali na vse zahteve Sarajeva glede višine mostu, ki sedaj več ne moti dostopa BiH na odprto morje. Večernji list pa je ta teden celo poročal, da Hrvaška ne bo več iskala dovoljenja BiH za začetek izgradnje mostu, ki je napovedana za jesen, trajala pa naj bi štiri leta. Nekateri ministri BiH so medtem izpostavili zahtevo, da državi v paketu s protokolom uredita tudi vprašanje meje na morju. Minister za človekove pravice Safet Halilo-vič, ki je zaradi vprašanja meje nasprotoval podpisu protokola, je tako menil, da namerava Hrvaška zasesti otočka Veliki in Mali Školj ter vrh polotoka Klek, s čemer bi postavila pod vprašaj izhod BiH na odprto morje. Prepričan je tudi, da brez urejanja meje v Malostonskem zalivu, ne bo soglasja BiH za izgradnjo mostu. Hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšič pa je že pred časom izjavil, da ne izključuje mednarodne arbitraže, če bo Hrvaška še naprej vztrajala pri gradnji mostu na Pelješac in ovirala izhod BiH na odprto morje. Minister BiH za promet in komunikacije Božo Ljubič je ob tem opozoril, da znotraj ministrskega sveta BiH nimajo soglasja o tem, ali je treba s protokolom urejati tudi vprašanje meddržavne meje. Ocenil je še, da bi soglasje o protokolu lahko dosegli v dveh mesecih in pol, kolikor bo trajal razpis za izgradnjo mostu. Hrvaška in BiH sta bili najbližje dokončni ureditvi meje s sarajevskim sporazumom, ki sta ga leta 1999 sklenila sedaj že
pokojna predsednika Hrvaške in BiH, Franjo Tudjman in Alija Izetbegovič. Vendar je namesto ratifikacije hrvaški premier Ivo Sanader zahteval preverjanje novih dejstev, ki jih je hrvaška stran dokumentirala glede meje v spornem morju pri Neumu. Gre ravno za vprašanje mejne črte na skrajnem koncu polotoka Klek in jurisdikcije nad dvema tamkajšnjima otočkoma Veliki in Mali Školj, ki ležita na vhodu v Malostonski zaliv oziroma med celino in polotokom Pelješac. Sanader meni, da sporazum Tudjman-Izetbegovič ni pravičen, ker določa, da sta sporni ozemlji v BiH ter da je razmejitev na morju sredinska črta v Malostonskem zalivu. Medtem so na Hrvaškem razdeljena menja o gospodarski upravičenosti izgradnje mostu. Prometni strokovnjak Joško Dadič je ocenil, da ne gre za prometno prioriteto, ampak za megalomanski projekt, ki bo po prvih izračunih stal 260 milijonov evrov. Namesto mostu je predlagal izgradnjo dveh trajektnih pristanišč, ki bi stali deset odstotkov cene napovedanega mostu. Sanader pa poudarja, da se bo Hrvaška z mostom od celine pri mestu Ko-marna do polotoka Pelješac izognila cestni povezavi osrednje in južne Dalmacije čez ozemlje BiH pri Neumu, ter okrepila gospodarstvo skrajnega juga Hrvaške. (sta)
EU • Sklep Evropske komisije
Bruselj Bolgariji zaradi korupcije ne bo odvzel sredstev EU
Evropska komisija Bolgarije zaradi korupcije ne bo kaznovala z odvzemom sredstev, ki jih črpa iz evropskega proračuna, so danes zatrdili v Bruslju. Poročilo o izpolnjevanju evropskih standardov na področju pravosodja in notranjih zadev v Bolgariji, ki ga bo 27. junija predstavila Evropska komisija, ni povezano s sredstvi, ki jih
država črpa iz evropskega proračuna na področju kmetijstva, je povedal tiskovni predstavnik komisije Mark Gray. "To sta dva popolnoma različna procesa," je dejal Gray. Če ju primerjamo, "mešamo jabolka in hruške", je dodal. Komisija bo v poročilu ocenila napredek Bolgarije v pravosodnem sistemu ter v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ne pa možnosti o odvzemu sredstev EU, je pojasnil. Tri varnostne klavzule, opredeljene v pristopni pogodbi, ki jih lahko uporabi komisija v primeru neizpolnjevanja obveznosti v Bolgariji, se nanašajo na ekonomske zadeve, notranji trg ter pravosodje in notranje zadeve. V pristopni pogodbi Bolgarije je sicer opredeljen tudi mehanizem preverjanja dodeljevanja neposredne pomoči bolgarskim kmetom. Komisija bo letos sicer preverila tudi delovanje tega mehanizma revizijami in s pregledom stanja na terenu, je razložil tiskovni predstavnik. Romunija in Bolgarija sta morali do 31. marca letos komisiji predložiti poročili o napredku na področjih, ki jih je komisija opredelila kot najmanj urejena v zadnjem poročilu jeseni, v katerem je tudi priporočila njun vstop v unijo 1. januarja letos, čeprav bi ga lahko preložila za eno leto. Na podlagi poročil obeh držav ter preverjanj Bruslja na terenu bo komisija pripravila poročilo o napredku. Najtrši oreh za Sofijo in Bukarešto je boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Druga ključna področja so nadzor nad strukturnimi skladi ter zagotavljanje uresničevanja upravnih reform, socialna politika, javno zdravstvo, zavarovalništvo, sistem obveščanja o boleznih živali in finančno upravljanje. Omenjena poročila in preverjanja komisije sodijo v sklop mehanizma spremljanja in nadzorovanja članstva obeh držav v EU, ki je najstrožji doslej. Komisija lahko namreč v primeru pomanjkljivega izpolnjevanja meril proti državama uvede določene sankcije, ki jih lahko uporabi do tri leta po njunem vstopu. (sta)
Foto: internet
EU • Novosti na mejah EU
Odslej obvezna prijava zneskov nad 10.000 evrov ob vstopu in izstopu v EU
Danes bo v članicah Evropske unije, tudi Sloveniji, stopila v veljavo uredba EU, ki določa, da morajo posamezniki, ki vstopajo na ozemlje povezave oz. z njega izstopajo in imajo v svoji posesti več kot 10.000 evrov gotovine ali lahko zamenljivih vrednostnih papirjev, kot so obveznice, delnice ali potovalni čeki, to prijaviti carinskim organom.
Slovenija je to področje v preteklosti že imela urejeno z nacionalno zakonodajo, katere namen je preprečevanje pranja denarja, terorizma in kriminalitete. Uredba EU bo sicer znižala mejni znesek prijave z današnjih 12.519 evrov oz. 3 milijonov tolarjev na 10.000 evrov. Potnik, ki želi takšno vsoto prinesti v EU oz. jo iz nje odnesti, bo moral to prijaviti carinskim organom, prijavo pa lahko na enotnem obrazcu poda tudi pisno. Pri tem bo moral potnik navesti tudi podatke o nameravanem prejemniku gotovine, njenem izvoru in načinu prevoza. Če potnik gotovine ne bo prijavil, lahko carinski organi denar zadržijo ali zasežejo, proti potniku pa se bo uvedel postopek o prekršku. Evropski komisar za obdavčenje in carinsko unijo Laszlo Kovacs je ob tem dejal, da bodo nova pravila teroristom otežila teroristom vnos oz. iznos gotovine za financiranje njihovih nezakonitih dejavnosti, obenem pa ne bodo predstavljala prevelikega administrativnega bremena za večino navadnih potnikov in podjetnikov. Enotna pravila za celotno unijo bodo tudi bolj pravična za osebe, ki na ozemlje unije vstopajo v več različnih državah. (sta)
FRANKFURT - Nemški Inštitut za svetovno gospodarstvo (IfW) je zvišal svoje napovedi za letošnjo rast nemškega gospodarstva na 3,2 odstotka, za leto 2008 pa sedaj pričakuje rast po 2,7-odstotni stopnji. "Skoraj vsi kazalci kažejo na zelo pozitivno stanje trenutne gospodarske situacije," je zapisal IfW, kije sicer v sodelovanju s štirimi drugimi inštituti aprila predvidel 2,4-odstotno rast nemškega bruto domačega proizvoda (BDP). IfW je med razlogi za izboljšanje svoje napovedi navedel povečano domačo potrošnjo ter zmerno rast plač. Okrevanje nemškega gospodarstva se med drugim kaže v zmanjševanju števila brezposelnih, saj je stopnja brezposelnosti konec maja znašala 9,1 odstotka. Inštitut je predvidel tudi, da bo nemška vlada letos uspela uravnotežiti proračun ter naslednje leto zabeležiti rahel presežek. FRANKFURT - Evropska centralna banka (ECB) je v objavljenem mesečnem poročilu napovedala, da bo pozorno spremljala vsa denarna in gospodarska gibanja ter tako na srednji in dolgi rok zagotovila stabilnost cen v območju evra, so sporočili v Frankfurtu. Glede na pretekle izkušnje z uporabo takšne formulacije, je nadaljnje zvišanje ključne obrestne mere za območje evra zelo verjetno, a ga ni pričakovati pred septembrom. Odločno in pravočasno ukrepanje za zagotovitev stabilnosti cen je po mnenju ECB temeljni pogoj, da denarna politika lahko še naprej spodbuja vzdržno gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v območju s skupno evropsko valuto. Po navedbah ECB v srednjeročnem obdobju ostajajo obeti za gospodarsko rast v območju z evrom ugodni. Za letos tako ECB napoveduje gospodarsko rast v višini med 2,3 in 2,9 odstotka, za leto 2008pa v višini med 1,8 in 2,8 odstotka. Projekcije za leto 2007 so v zgornjem delu razpona prejšnjih napovedi, tiste za leto 2008 pa so bile popravljene nekoliko navzdol. LONDON - Britanski organizator potovanj First Choice, ki potovalno dejavnost trenutno združuje z nemškim TUI, je v prvem polletju tekočega poslovnega leta, do aprila, ustvaril 147,2 milijona dolarjev čiste izgube, medtem ko je izguba lani v enakem obdobju znašala 113,6 milijona dolarjev. Prihodki družbe so se v primerjalnem obdobju povečali za 5,9 odstotka na 2,01 milijarde dolarjev. Izguba v prvih šestih mesecih poslovnega leta je nastala predvsem kot posledica višjih stroškov in stroškov prevzemov, so pojasnili v družbi. Za prevzeme je First Choice v tem obdobju namreč namenil 287,6 milijona dolarjev. Marca sta TUI in First Choice napovedala, da bosta združila svoji potovalni dejavnosti. S poslom naj bi nastala nova družba TUI Travel s sedežem v Veliki Britaniji, katere prihodki naj bi znašali okoli 24 milijard dolarjev letno.
FRANKFURT - Med vodstvom Deutsche Telekoma in sindikati se je v sredo začel šesti krog pogajanj. Zaposleni v nemškem telekomunikacijskem operaterju namreč z manjšimi prekinitvami stavkajo že skoraj dva meseca in na ta način izražajo nestrinjanje z napovedanim prestrukturiranjem družbe. Stavka se nadaljuje tudi v času pogajanj, sindikat pa je sklenil, da bo od petka namesto sedanjih 15.000 stavkalo 10.000 delavcev. Kot je znano, načrt prestrukturiranja predvideva prenos 50.000 delovnih mest v ločeno enoto T-Service, delu zaposlenih pa bi s tem znižali plače, spremenili pa bi se tudi njihovi delovni pogoji. Sindikat ne pristaja na zniževanje plač, od vodstva družbe pa želijo zagotovilo, da delavcev do leta 2013 ne bo odpuščala. V Deutsche Telekomu sicer pravijo, da bi z omenjenim prestrukturiranjem stroške podjetja letno znižali za 500 do 900 milijonov evrov. SINGApUR - Cene nafte so se po sredinem poskoku, kije sledil neugodnemu tedenskemu poročilu o zalogah nafte in destilatov v ZDA, v četrtek gibale mešano. Potem ko se je zahodnoteksaška lahka nafta v sredo podražila za 91 centov, je bilo za sod (159 litrov) te nafte treba odšteti 66,20 dolarja ali šest centov manj. Severnomorska nafta brent se je v sredo podražila za več kot dolar, v četrtek pa se je njena cena dvignila še za 12 centov na 70,06 dolarja. V sredo se je nekoliko podražila tudi nafta Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Za sod nafte kartela je bilo tako v sredo treba odšteti 65,56 dolarja, kar je 17 centov več kot ob zaključku trgovanja v torek, so podatke sekretariata zapisali na spletnih straneh organizacije.
RIM - Italijanski preiskovalni sodnik Cesare Tacconi je v sredo proti štirim mednarodnim bankam - Citigroup, UBS, Deutsche Bank in Morgan Stanley - sprožil sodni proces, ker niso sprejele ustreznih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečile kazniva dejanja, ki so vodila v stečaj italijanskega živilskega koncerna Parmalat. Proces se bo začel 22. januarja 2008. Banke in 13 njihovih zaposlenih je obtoženih, da so družbi odobravale posojila, čeprav bi morale biti najbolje seznanjene s slabim finančnim položajem družbe. Po razkritju globoke vrzeli v bilanci družbe je decembra 2003 izbruhnil finančni škandal, ki je nato vodil v največji stečaj katere od evropskih družb doslej. Proces bo eden od mnogih, ki so jih sodišča sprožila v povezavi z odgovornostjo posameznikov v tej zgodbi. Sodišče v Milanu je nekaj ljudi, povezanih s finančnim škandalom, že obtožilo.
Ptuj • Praznik bolnišničnih krvodajalcev
Zahvala za plemenita dejanja
Ob 14. juniju, mednarodnem dnevu krvodajalcev, je bilo v ptujski bolnišnici nadvse svečano. Pripravili so priložnostno slovesnost, na kateri so podelili priznanja bolnišničnim krvodajalcem. Prejelo jih je več deset krvodajalcev za 5, 10, 15, 20, 25, 30, 40, 67 in 70 krat darovano kri. Samo za petkrat darovano kri so podelili več kot 40 priznanj.
14. junij, mednarodni dan krvodajalcev, so svečano obeležili tudi bolnišnični krvodajalci. Bolnišnični rekorder je s 70 odvzemi Andjelo Maračič, dr. med, spec. Med okrog 400 zaposlenimi v ptujski bolnišnici jih kri redno daruje tretjina, med njimi blizu deset zdravnikov. Na fotografiji (od leve) Marija Šeruga Doliška, predstojnica transfuziološkega oddelka ptujske bolnišnice, Robert Čeh, direktor, in Magda Gol, medicinska sestra, ki je skoraj trideset let vodila organizirane akcije odvzema krvi v ptujski bolnišnici.
Rekorder je s 70 odvzemi Andjelo Maračič, zaposlen na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice. S 67 odvzemi mu sledi Janko Kodrič, 40 krat pa je kri doslej darovala Gera Čeh. Na slovesnosti so se v četrtek poslovili tudi od dolgoletne organizatorice krvodajalcev Magde Gol, ki je tudi sama krvodajalka. Doslej je kri darovala 23 krat, prvič 9. decembra 1980. Njej gre tudi zasluga, da so se krvodajalci v ptujski bolnišnici povezali. Akcije odvzema krvi so potekale v tej ptujski zdravstveni ustanovi tudi že prej, vendar neorganizirano. Te dni se Magda Gol poslavlja od aktivnega dela medicinske sestre na internem oddelku. Še vedno pa se bo kot krvodajalka vračala v svoje nekdanje delovno okolje, saj je pomembna vsaka kapljica krvi, pravi. Ob tej priložnosti je tudi predstavila svojo naslednico pri koordinaciji krvodajalstva Ireno Kodele Lunežnik. Vse, ki so se že doslej redno udeleževali organiziranih krvodajalskih akcij spomladi in jeseni, je pozvala, naj to humano dejavnost nadaljujejo in v krvodajalstvo pritegnejo tudi druge. Magda Gol je pri svojem delu vsak trenutek posvetila sočloveku, prepričana je, da je potrebno živeti drug z drugim, ne pa drug mimo drugega, ostaja vzor vsem mlajšim generacijam.
Svečani zbor krvodajalcev je v imenu bolnišnice, kjer je bila že leta 1956 ustanovljena
postaja za transfuzijo krvi, pozdravil direktor Robert Čeh. Tudi v bolnišnici so zaposleni ljudje, ki so pripravljeni darovati kri za soljudi, plemenito dejanje, ki ga težko opišeš drugače, kot da je nekaj lepega. Krvodajalcem se je zahvalil za doslej darovano kri, zahvalil pa se je tudi tistim, ki bodo kri šele darovali. V ptujski bolnišnici je dovolj krvi za njene potrebe, doslej se še ni zgodilo, da bi je zmanjkalo. V lanskem letu je kri na transfu-ziološkem oddelku darovalo 3113 krvodajalcev.
V imenu transfuziološkega oddelka je na praznični dan krvodajalce nagovorila predstojnica Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transf. Mednarodni dan krvodajalcev tudi letos poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodne federacije krvodajalskih organizacij in Mednarodne federacije za transfuzijsko medicino. Namenjen je vzpodbujanju prostovoljnega, rednega in neplačanega krvodajalstva. V Sloveniji je praznični dan tudi 4. junij, na ta dan so bile leta 1945 odvzete prve enote krvi. Letošnja praznična tema je zagotavljanje varne krvi za varno materinstvo. Veliko žensk v svetu namreč umre, ker ni na voljo dovolj krvi, ki bi bila tudi varna. Prve krvodajalce so v ptujski bolnišnici pridobili pred več kot petdesetimi
leti prav iz vrst zaposlenih. Prav je, da praznujemo prav tu, kjer je tudi največja poraba naše krvi, je poudarila Marija Šeruga Doliška. S praznično slovesnostjo so se v ptujski bolnišnici zahvalili krvodajalcem za njihovo humano dejavnost, obenem pa zahvalili za vso dosedanje humano in nesebično delo Magdi Gol, ki je od leta 1980 skrbela za organizirane krvodajalske akcije v ptujski bolnišnici, nenazadnje pa so jo organizirali tudi zato, da bi se vsi skupaj spomnili, da kri ne raste na drevesu, da jo darujejo krvodajalci iz humanega razloga. »Danes ni čas za skromnost, o krvodajalstvu moramo govoriti na glas in s ponosom ter mu dati tisti družbeni pomen in veljavo, ki mu pripada. Varnejši smo na cesti, varnejši smo kot bolniki, kot nosečnice, kot porodnice, zaradi tega, ker imamo na voljo zalogo krvi, pripravljeno, da jo izkušeni strokovnjaki porabijo,« je med drugim povedala predstojnica in se vsem krvodajalcem še posebej zahvalila za njihovo humanost, za vse opravljeno delo pa se je zahvalila obema bivšima predstojnicama oddelka, Jožici Vrečko in Ireni Maračič, vsem organizatorjem krvodajalstva in Rdečemu križu.
Od leta 1990 je na trans-fuziološkem oddelku kri darovalo 10.775 krvodajalcev, skupaj 25.733 litrov krvi pri 57.550 odvzemih. Več kot polovico krvodajalcev je pri-
peljal Rdeči križ. Z več kot tri tisoč letnimi odvzemi pokrivajo bolnišnične potrebe po krvi. Z delom transfuziolo-škega oddelka so zadovoljni tudi krvodajalci, to so z 90 odstotki izrazili tudi v nedavni anketi. 150 bolnišničnih krvodajalcev je v tem času kri darovalo blizu 1200 krat. S tem, da je med zaposlenimi vsak tretji krvodajalec, se lahko pohvali le malo kolektivov.
V imenu Območnega združenja RK Ptuj, glavnega organizatorja krvodajalskih akcij tudi na Ptujskem, je govorila sekretarka Marjana Cafuta. »Krvodajalci ste izjemni ljudje. Pravzaprav delujete tudi skladno z dvema od sedmih temeljnih načel, po katerih delujemo v Rdečem križu, to sta humanost in prostovoljnost. Za svoja dejanja ne pričakujete materialne oziroma finančne koristi. Biti človek je lepo, biti zdrav človek je imeti največje bogastvo, biti krvodajalec pa je biti najple-menitejši človek. Hvala vsem, ki ste s svojo krvjo nekomu pomagali ozdraveti, da ste pomagali nekomu rešiti življenja. Želim, da poskušate ostati najplemenitejši ljudje in da poskušate še naprej vračati zdravje in reševati življenje.«
Za glasbene utrinke sta na slovesnosti poskrbeli maturantki ptujske gimnazije Eva in Vita.
MG
Pa brez zamere
Plaža naprodaj
Vstopnina za plažo
Če slučajno komu še ni jasno, smo navkljub padavinam, ki so nas doletele zadnjih par tednov, že krepko zakoračili v poletje. Da, prišel je čas, ko bo potreba po klimatiziranih prostorih začela strmo rasti. Pa ko bo treba stanovanje prezračiti zjutraj in zvečer, ne pa sredi dneva, saj bi to pomenilo nasilen in nevljuden vdor vročine v naše bivalne prostore. In ker je poletje tukaj, se spodobi, da se, kot je v naših krajih v navadi, počasi odpravimo na poletni dopust, kar še vedno pomeni, da svoje bivanje za teden ali dva naselimo v kak obmorski kraj, najpogosteje ob obalo nam nekoč dragih južnih bratov. Sicer je v zadnjih časih zaznati tudi povečane migracijske tokove v instant turistična središča v severni Afriki, a vseeno so nam bližje destinacije še vedno v ospredju. Pač, navada je železna srajca in na tem področju se to dejstvo še posebej manifestira. Zagotovo poznate koga, ki že desetletja počit-nikuje v enem in istem kraju. Morda ste med njimi tudi vi. S čimer seveda ni nič narobe - če se nekdo na določenem kraju počuti v redu, potem je popolnoma razumljivo, da se tja leto za letom vrača.
A namen tokratnega pisanja ni psihološka analiza "povratnikov", ampak nekaj drugega. Poletno obmorsko dopustovanje namreč ponavadi vključuje tudi namakanje svojega telesca v morju. Obstaja sicer nekaj posebne-žev, ki tega ne počnejo, ampak raje ves ljubi dan preležijo na plaži in se nastavljajo soncu. A nič ne de, tudi za te velja nadaljnje izvajanje, kajti temeljna vsebina le-tega ni morje, temveč obala, natančneje, plaža. Se pravi, tiste zaplate zemlje, ki ležijo v neposredni bližini morja oziroma se stikajo z njim.
Vse več plaž je namreč plačljivih. Se pravi, da moraš, če se hočeš sončiti ali kopati, plačati vstopnino. Tudi za plaže, ki ne spadajo h kakšnim hotelom in podobnim institucijam, ampak so tako imenovane mestne plaže. Do neke mere sicer razumem lastnike (v primeru mestnih plaž torej občine), da se želijo okoristiti, a vstopnine, ki za recimo štiričlansko družino niso ne vem kako poceni, se mi zdijo odveč. Zemlje si sicer po severnoameriških Indijancih naj ne bi mogli lastiti, a vsi vemo, da naš svet funkcionira po principih lastnine, in zemlja tukaj ni nobena izjema. In v današnjem času, ko vsak hoče povsod zaslužiti čim več, se zdi, da je zaračunavanje plaže povsem normalno. A vseeno, zaračunavanje vstopa na plažo se mi zdi rahlo nehigiensko. Razumem recimo, da lastnik plaže zaračuna uporabo tušev, pa da te med sončenjem nadleguje s ponudbo sadja in pijač, a zaračunavati sam vstop na plažo je pa malo preveč. Konec koncev morje ni nek bazen ali termalno kopališče, ampak naravna danost, in četudi na primer občina uredi plaže ob njem, za to še ne bi smela zaračunavati vstopnine, kajti njena naloga je, da plaže uredi v dobrobit vseh obiskovalcev. Pa četudi potem računa uporabo tušev in recimo sanitarij. A sama plaža bi morala biti zastonj. In seveda za vse.
Utopična trditev, porečete. Vem. A zato vseeno ni nič manj pravilna.
Gregor Alič
Cirkulane • Dan šole
Na OŠ Cirkulane-Zavrč so si letošnji dan šole zamislili nekoliko drugače, kot je sicer v navadi.
Namreč posvetili so ga nastopom otroških in mladinskih pevskih zborov različnih haloških občin, koncert pa seje pod naslovom Pri nas v Halozah prelepih odvijal v polni večnamenski dvorani v Cirkulanah. Poslušalcem so se uvodoma predstavili mladi folklorni plesalci KUD Maksa Furjana iz Zavrča, nato pa so se na odru zvrstili otroški pevski zbor OŠ Cirkulane-Zavrč, otroški pevski zbor iz OŠ Majšperk ter otroški pevski zbor iz OŠ Leskovec, sledila pa sta še nastopa mladinskega pevskega zbora iz Vidma in iz OŠ Cirkulane-Zavrč.
Zbrane sta na prireditvi pozdravila tudi ravnateljica Diana Bohak Sabath ter župan Janez Jurgec, ki je požel velik aplavz občinstva z novico, da je novonastala občina šoli ob njenem dnevu podarila za 2000 evrov nove računalniške opreme.
SM
Grajena • Pogovor z Justino Vujnovič
Vloga, pisana na kožo
Justina Vujnovič je že vrsto let igralka na ljubiteljskih odrih. Preizkusila se je v mnogih vlogah, njeno delo pa lahko spremljamo v ljubiteljski gledališki skupini KD Grajena, kjer je nazadnje zaigrala naslovno vlogo v Nušičevi komediji Gospa ministrica. Zanjo je na medobčinskem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin prejela tudi nagrado za najboljšo žensko vlogo.
Vaše gledališke vloge so bile zelo različne. Katere med njimi bi posebej izpostavili?
Poseben vtis so name naredile tri do sedaj odigrane vloge. Dekla Jula v drami Krefli je bila moja krstna predstava. Prepričana sem, da sem z njo naredila dober vtis. Nepozabno doživetje na tej premieri je bila prisotnost avtorja Ivana Potrča in njegove soproge, pisateljice Branke Jurce. Druga vloga je bila Kulakova žena Mimika v komediji Moj ata, socialistični kulak; tretja pa ministrica Marica Popovič v komediji Gospa ministrica.
Kje se sploh začne vaša gledališka pot? Kaj ji je botrovalo?
Pisalo se je leto 1983. Režiserka je iskala osebo za vlogo dekle Jule v Kreflih. Ob priložnostnem pogovoru, kjer je beseda tekla tudi o tem, da sem v osnovni šoli nastopala skoraj na vseh prireditvah, me je povabila k sodelovanju. Odločila sem se, ker se mi je vse skupaj zdel velik izziv.
V vseh teh letih igrate v gledališki skupini KD Grajena, ki šteje veliko igralcev. Ali delo v taki skupini zahteva veliko odrekanj in prilagajanj?
Vse od leta 1983 sem se v dramski skupini srečevala s številnimi ljubiteljskimi igralci. Nekateri so igrali le eno sezono, drugi so iz različnih razlogov prenehali po nekaj sezonah, z nekaterimi pa sem začela svojo ljubiteljsko pot in igramo skupaj še sedaj, po triindvajsetih letih. Tudi jaz sem imela dve krajši prekinitvi iz osebnih razlogov, a me je želja po nastopanju vedno
Justina Vujnovič v vlogi gospe ministrice.
pripeljala nazaj. Delo v veliki skupini, kjer ima vsak še svoje obveznosti in želje, ni enostavno. Če so ljudje uvidevni drug z drugim, pa tudi to uspeva.
Koliko ste kot oseba podobni liku Marice iz komedije, za katero ste dobili nagrado?
Podobna!? No ja, kar nekaj prijateljev, ki so me videli v tej vlogi, so si bili enotni - to je vloga, pisana na mojo kožo! Drugi so komentirali, da se
mi nekaterih situacij ni bilo potrebno učiti. Res je, da sem bolj energična oseba. Vendar pa, če bi igralec igral samo tiste vloge, ki so mu pisane na kožo, bi jih hitro zmanjkalo. Igrati mora tudi takšne, ki niso v njegovem karakterju.
Ste pričakovali nagrado za najboljšo žensko vlogo?
Vem, da sem v to vlogo vložila veliko energije in svojega prostega časa. Nisem razmišljala, da bom nagraje-
na za najboljšo žensko vlogo na medobčinskem srečanju dramskih skupin, saj je veliko ljubiteljskih igralcev, ki svoje vloge dobro odigrajo. Ta nagrada ni samo moja zasluga in priznanje. Ob sebi imam čudovito ekipo z režiserko na čelu, s katero je lepo ustvarjati vloge, ki so v zadovoljstvo publiki in kritiki. Na nagrado pa sem seveda ponosna!
Predstava je doživela veliko uspehov. Zakaj je po vaše še vedno aktualna?
Uspehov, ki jih je doživela predstava, smo veseli prav vsi v naši skupini. Z njo smo bili nagrajeni tudi z nazivom Naj-komedijant v Pekrah na Festivalu komedije. Situacijsko in predvsem vsebinsko je predstava aktualna vedno, tudi danes, saj se ob vsakih volitvah in tudi vmes menjavajo ministri. Ministrski stolček pa je tako zelo mamljiv. In do njega je potrebno včasih priti za vsako ceno ...
Zdaj je skupina že pošteno v pripravah nove gledališke igre, ki naj bi bila pravi spektakel. Kakšna je vaša tokratna vloga?
V tej sezoni se intenzivno pripravljamo na resnični spektakel, na tragedijo v petih dejanjih, ki temelji na resnični zgodbi iz davnih časov. Priča smo močni ljubezni, ki je ni moč izbrisati - to je Spomenik pri Hrastovcu. Priznati moram, da nastopam v najtežji vlogi, kar sem jih igrala do sedaj. Upodabljam Margareto Herberstein, lastnico gradu Hrastovec, ki je neizprosna do lepe Agate s Štraleka, in s tem tudi do svojega edinega sina Friderika.
Kje in kdaj bo novo predstavo moč videti?
Predstavo si bo mogoče ogledati v čudovitem ambi-entu gradu Vurberk konec junija (premiera bo 29. junija ob 20.30) in v začetku julija letos ter zadnji dan avgusta in prve dni septembra v večernem času. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno. Cenjeno publiko pa že sedaj vabim na ogled te resnične zgodbe, ki se je zgodila prav tu, v naših krajih, pred več kot štiristo leti.
David Bedrač
Na knjižni polici
Podlehnik • Župan sprejel odličnjake
Udlicni uspehi - najboljše izhodišče
Tudi podlehniška OŠ Martina Koresa se lahko pohvali z odličnjaki, ki so letos uspešno zaključili osnovnošolsko izobraževanje.
Najboljše med učenci je sprejel tudi domači župan Marko Maučič ter jim skupaj s podžupanom Ivom Banom iskreno čestital za doseženo ter jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnjem šolskem obdobju: „Želim, da se tudi v prihodnje še srečamo kot uspešni dijaki in študentje. Z zagnanostjo in marljivim delom, ki ste ga dokazali že doslej, boste gotovo dosegali uspehe tudi vnaprej, do zastavljenega cilja. Danes ni lahko najti dobre zaposlitve, odlični uspehi pri nadaljnjem izobraževanju pa vam bodo brez dvoma najboljše izhodišče za pridobitev
zaposlitve v poklicu, ki ga želite opravljati." Župan Maučič je odličnjake v imenu občine nagradil s praktičnimi knjižnimi nagradami in diplomami, učenci, ki so dosegali odličen uspeh skozi vsa leta izobraževanja, pa so: Tamara Strmšek, Jure Jerenec, Doris Cafuta, Amanda Zajšek, Aljaž Jelen in Uroš Godec. Nagrade sta prejeli tudi dve učenki, ki sta dosegli odličen uspeh v zadnjem razredu, in sicer Polona Ber ter Alenka Mlakar, ob njih pa so na sliki še ravnatelj Dejan Kopold ter razredničarka Majda Erlač.
SM
Pierre Merot Sesalci
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007 (Zbirka Roman)
Pierre Merot je bil v svojem dosedanjem življenju novinar, založniški delavec, profesor, nekaj časa pa tudi brezposeln. Sesalci vsebujejo biografske poteze in so njegov prvenec, ki je bil s strani kritike dobro sprejet, še večjo pozornost so mu namenili bralci. Štiri-desetletnik prikazuje v romanu prerez svojega življenja, kije menjavanje služb, žensk, vse pa je povezano z enormno količino popitega alkohola. Pretiraval bi, če bi dejal, da je roman tudi kritičen pregled francoske družbe. To tudi ni pisateljev namen. Zastavljen je bolj ležerno ali pa želi dati takšen vtis z vrinjenimi domisleki in modrostmi, manjka močnejša označitev oseb in različnih grotesknih situacij, kot jih lahko najdemo pri vrsti sodobnih čeških ali drugih evropskih piscev, ki se prav tako spopadajo spodobno tematiko, usodo posameznika v sodobni družbi in njegovim kritičnim odnosom do duhovne podstati, kulturne, intelektualne ali marginalne. Merot je v pisanju jedek in ironičen predvsem, ko opisuje razmere na področjih kulture in izobraževanja.
Tretjeosebni pripovedovalec opisuje osrednjo osebo - strica, ki je»naložba na dolgi rok«, hkrati tudi umira na obroke, vendar sigurno. V tako zastavljeni pripovedi si želimo bolj neposreden nagovor in dialog, v katerih se osebe oblikujejo in postanejo prepoznavne. Roman je bolj opis, skupek razmišljanj, modrih ugotovitev in posameznih duhovitosti, brez neke močne zgodbe, s pridihi modernizma. Sledimo zgodbi strica, opisu razmer in odklanjanju ustaljenih vzorcev, predpisov, kako živi alter ego, ki ga zaznamujeta odtujenost v betonskih škatlah in pohod novih tehnologij, kar posledično vodi v apatijo, dušenje. Vsaka vzorna družina mora imeti črno vrano, nek svoj zavožen primer. Včasih so bile vojne, danes pa je klasična družina mehanizem selekcije. Vsi imamo pravico soditi druge, toda naše sodbe so običajno negativne. Stric je oboževal ponižane, poražence. Bilje večkrat poročen ali pa je živel na koruzi. Tudi pije oziroma v prenesenem pomenu, sesa. Ne zato, ker bi bil osamljen, ampak ker hoče, da je sam. Ve, kako krhka je meja med trpljenjem in užitkom. Ljudje se ločijo in ponovno snidejo. Stric ne zna vztrajati, zato tudi ničesar ne dokonča. Tudi ljubljenja se je loteval tako, kot da bi šlo za sodni proces. V bar zahajamo, ker nam gre slabo, in tam srečamo tiste, ki jim gre še slabše. V baru si zastavimo vprašanje, ali je pomembna pijača ali žalost. V alkoholu ostanemo sami s svojo neizpolnjeno ljubeznijo. Ni boljšega kot na pol prazni bari in prazni večeri! Šan-ki spominjajo na izgubljene gomile, tja jih pot tudi vodi. Izvedenec psihiatrične stroke postanemo že z obiskovanjem čakalnic. Klasičen napad tesnobe traja približno dve uri, alkohol pa je odlično sredstvo proti tesnobi. Vsi mislimo, da sesalcem lahko pomagamo in jih dvignemo na raven svojega pravilnega razumevanja sveta. Noči pivcev se odvijajo v drugih razsežnostih. Nočni padci so jim naslednji dan nerazumljivi. Pri štiridesetletniku ni več presenečenj. Po petnajstih letih v šoli večina učiteljic sanjari, da bi zamenjale poklic in naši Ofeliji se zdi stric vznemirljiv. Čustvenega trpljenja je vse več, spoznavni klubi so polni, vsepovsod pa vlada odsotnost ljubezni. Ljubezen je osrednje vprašanje, pri tem pa se bojujemo s partnerji, ki so nam preveč podobni in so enako nesrečni. Življenjski sopotnik je oblika razvedrila kot na primer televizor. Stričeve trpke izkušnje so štirileten zakon s Poljakinjo, in prav tolikšno obdobje z neko ločenko. Stric sodi, da je poroka veselo, vzneseno dejanje, tudi v besedah prisege. Ločitev, ki nujno sledi, je precej manj vzvišena. Ženske, ki nosijo tangice, je bog ustvaril med soboto in nedeljo, pri čemer je moral nekaj spiti. Stric je resno razmišljal, da bi se nastanil na Poljskem, »v deželi soglasnikov«, kot jo imenuje. Zamikalo ga je celo, da bi se po njihovem vzoru podal v trgovino barvastih priponk ali kaj podobnega. Sicer pa razmišlja, da v Franciji vrvi črncev, v Varšavi boste srečali samo enega. Alkohola ne bo zmanjkalo, prej bo zmanjkalo denarja in besed. Dokazovanje z delom je samo neznanska frustracija, dolgočasje pa je ena od pomembnejših svoboščin. Ob karieri si ne bomo pridobili prijateljev. V sodobni demokraciji ljudje volijo nekoga, ki v letu dni zasluži več kot njegovi volivci vse življenje.
Dva razloga sta, ki delata človeštvo nesrečno. Prvi je denar, drugi pa ljubezen. Konec življenja spominja na konec zabave.
Foto: arhiv
Rokomet
Novi trener ŽRK Ptuj je Nikola Bistrovič
Stran 12
Rokomet
V Ormožu odslej tudi Matjaž Pisar
Stran 12
Kolesarstvo
Mahorič kraljeval, a žal le do Vršiča
Stran 13
Judo
Ervin 12., Slovencem osem medalj
Stran 13
Nogomet
Zaključek tekmovanja MNZ Ptuj v Podvincih Stran 14
Veslanje
Tilen Vidovič slavil v domačih vodah
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Mladen Dabanovič, NK Drava
Še najmanj eno sezono med vratnicami!
Vratar Drave Mladen Dabanovič je bil do poškodbe, ki jo je staknil na tekmi v Ljubljani proti Interblocku, zelo pomemben člen v ekipi ptujskega prvoligaša. Branil je zelo dobro in ni malo ljubiteljev nogometa, ki so mnenja, da je branil v reprezentančni formi. Tako pa je zaradi poškodbe stegenske mišice praktično predčasno zaključil sezono 2006-07.
»Tista tekma v Ljubljani je bila zares splet nesrečnih slučajev. Takrat sem jaz moral iz igrišča, še prej Rok Kronaveter, izključen je bil Poljak Adam So-ska in srečanje smo izgubili. Škoda, saj smo bili v pravem zmagovalnem pohodu. Mnenja sem, da je Tomaž Murko, ki me je zamenjal v vratih, zelo dobro opravil svoje delo in kar se vratarjev pri Dravi tiče, niso bili krivi za izgubo točk. Sicer pa je poškodba pač poškodba in tukaj ne moreš narediti ničesar. Ob koncu sezone sem se vrnil v ekipo, vendar samo na rezervno klop za vsaki slučaj. Predvsem pa mi je bilo primarno sanirati poškodbo.«
Popularni ptujski vratar je v prejšnjem prvenstvu branil na 23 tekmah, minulo sezono je ocenil takole: »Igralci smo dali vse od sebe, saj smo si želeli kar najvišje uvrstitve. Sami ste videli, da smo vse do zadnjega kroga bili kandidati ne samo
Na prvem zboru 22 nogometašev
V ponedeljek dopolden so s pripravami na novo sezono v 1. SNL pričeli nogometaši Drave. Na prvem zboru je bilo prisotnih 22 nogometašev. V popoldanskih urah se bodo ekipi pridružili upravičeno odsotni Poljak Soska in trije nigerijski nogometaši: Ogu John, Johna-tan in Obi.
Novinci v Dravi so zaenkrat Marko Kmetec, Marko Grižo-nič in Jan Štrukelj (letnik 1988, prišel iz Železničarja), 1. julija pa pričakujejo še slovenskega Argentinca Javierja Grbca. Z ekipo bodo vsaj pol sezone trenirali tudi štirje mladinci iz NŠ Poli Drava (Nežmah, Druzo-vič, Novak in Zagoršek), ki so končali mladinsko kariero. Razen Ziliča zaenkrat ni še nič odločenega glede odhodov.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič bo še najmanj eno leto član NK Drava.
za tretje, ampak celo za drugo mesto. Na koncu smo pristali na četrtem, kar je tudi veliki uspeh.«
Mladen je zelo izkušen nogometaš, ki dobro ve, da se je potrebno dokazovati iz tekme v tekmo, iz sezone v sezono in da je nogomet šport, ki ne dovoli spanja na lovorikah. O prihodnji sezoni pa je Mladen Dabanovič rekel: »Zopet bomo imeli ekipo za visoke domete, mogoče za stopničko višje na prvenstveni razpredelnici, kar bi pomenilo nastop v evropskih pokalih. Ostala je večina igralcev, ki so tvorili ekipo v preteklem prvenstvu, kjer smo dokazali, da se lahko enakovredno kosamo z vsakim tekmecem. Seveda bomo nogometaši naredili svoje, tu bo svoje dodalo še strokovno vodstvo in uprava ter seveda naši navijači. Jaz osebno bom branil še najmanj eno sezono, tudi zaradi tega, ker se s Tomažem Mur-kom dobro razumeva. Pri Dravi z vratarji ne bodo imeli težav!«
Iz tega kratkega pogovora z Mladenom Dabanovičem smo lahko zaznali, da Mladen še ni rekel zadnje besede. Pri ptujskem prvoligašu imajo tako še naprej najmočnejši vratarski par v Sloveniji, kar je za stabilnost ekipe vsekakor zelo dobro.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Na prvem trenigu so bili prisotni tudi Emil Šterbal, Marko Grižonič in Marko Kmetec.
Športno plezanje • SP
Fantastičen
dosežek
Markovičeve
Športno plezanje je v Sloveniji zelo dobro razvito. Na vrhu slovenskega in svetovnega plezanja pa je že nekaj časa tudi Mina Markovič. Mlada Ptujčanka napreduje iz sezone v sezono in tudi iz tekmovanja v tekmovanje.
Ta konec tedna je bila na zelo dobro organizirani tekmi za svetovni pokal v Zurichu in je z zelo konstantnim ter fantastičnim plezanjem skozi kvalifikacije, polfinale in finale osvojila končno 2. mesto. Zmagala je najboljša plezalka zadnjega obdobja Avstrijka Angela Eiter.
O svojem uspehu je Marko-vičeva dejala: »Moram reči, da sem zares zelo vesela, da sem se na tej tekmi sploh uvrstila v finale, saj je bila konkurenca zelo huda. Včasih je sicer na tekmah več tekmovalk, ampak tokrat so bile v Zurichu zbrane vse najboljše športne plezalke sveta in zato sem s svojim rezultatom še toliko bolj zadovoljna. Na tekmi je nastopilo vsaj petnajst tekmovalk, ki bi lahko zmagale, zato moj rezultat šteje še toliko več. Že s samim prebojem v finale sem bila vesela, ob koncu pa sem z drugim mestom več kot zadovoljna, saj je to moja prva medalja, ko nisem samo jaz plezala dobro, ampak so skoraj vse tekmovalke v finalu pokazale vse znanje. Ravno zato mi to drugo mesto pome-
ni skoraj največ v moji dosedanji karieri.«
Na tekmovanju je bila tokrat zares zbrana vsa plezalna elita. Med devetintridesetimi plezalkami je imela Slovenija štiri plezalke, ki so na koncu uvrstila na naslednja mesta: 2. Mina Markovič, 6. Natalija Gros, 16. Lučka Franko in 21. Maja Vidmar. Tudi to je dokaz, da se je Markovičeva na to sezono zelo dobro pripravila: »Na začetku leta, tam nekje januarja ali februarja, sem mogoče trenirala malo več kot prejšnja leta. Poskušala sem tudi zvišati število treningov, vendar sem hitro ugotovila, da to ne bo dobro, sledila je manjša pavza, da sem se odpočila. Od meseca aprila pa redno treniram v Škofji Loki pri trenerju Romanu Krajniku, ki mi zares veliko pomaga.«
Markovičeva je ob plezanju zelo uspešna tudi v študiju, v mesecu juliju pa jo čakajo nove tekme za svetovni pokal in prvi vrhunec sezone: grand prix tekma v Chamonixu. Drugi vrhunec sezone bo svetovno prvenstvo v Avilesu, kjer bo Markovičeva poskušala izboljšati lansko deseto mesto. Drugo mesto v Zurichu je glede na konkurenco zares eden izmed največjih uspehov Mine Markovič v karieri, v kateri je njena pot še zmeraj strmo usmerjena proti vrhu.
David Breznik
Mina Markovič je odlično nastopila na tekmi svetovnega pokala v Zurichu.
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Novi trener je Nikola Bistrovič
Zadnji tedni so bili v ŽRK Mercator Tenzor Ptuj zelo burni, saj se je klub razšel z uspešnim celjskim strategom Mišom Toplakom, ki je s to ekipo v minuli tekmovalni sezoni dosegel dve drugi mesti, in sicer v ligaškem in pokalnem tekmovanju.
Po novici o prekinitvi sodelovanja s sedaj že bivšim trenerjem, je v javnosti takoj začela krožiti vrsta imen, ki bi naj bila med kandidati za naslednika Miša Toplaka. Bilo je kar nekaj znanih rokometnih imen, v klubu pa so se nekoliko nepričakovano odločili za mladega rokometnega strokovnjaka Nikolo Bistroviča, ki nam je v petek pred zadnjim treningom ptujskih rokometašic v tej sezoni dejal: »Po pogovoru z vodstvom, kjer smo razpravljali predvsem o prihodnosti kluba, smo prišli do skupnih zaključkov, kar je bil zadosten razlog da sprejmem ponujeno vlogo trenerja. S preteklimi uspehi kluba in z mojo mladostjo se osebno ne obremenjujem. Prav nasprotno, mislim da je to prednost. Glede na strokovno
Nikola Bistrovič, novi trener ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Nogomet • Mladinska šola NK Aluminij
V mladinski soli presegli štiriletne načrte
Mladinska šola NK Aluminij je znana po tem, da so iz nje prišli že mnogi dobri nogometaši, ki so uspešno nastopali v vseh rangih tekmovanja, tudi v članski reprezentanci Slovenije. O delu v preteklem obdobju smo se pogovarjali z vodjem mladinskega pogona pri NK Aluminij Simonom Vidovi-čem.
»V preteklem štiriletnem obdobju smo presegli zadane cilje. Tako na strokovnem, tekmovalnem kot infrastruk-turnem področju. Prvi cilj preteklega štiriletnega obdobja je bila uvrstitev v 1. SML in SKL. To nam je že v prvi sezoni tudi uspelo, tako da že tretjo leto zapored uspešno nastopamo v najvišjem možnem rangu
tekmovanja. Tukaj lahko fantje dosežejo želen napredek, saj v sezoni odigrajo veliko število kvalitetnih tekem,« je za uvod dejal Simon Vidovič.
Iz NŠ Aluminija prihaja tudi precej reprezentantov v mlajših starostnih kategorijah. »Eden izmed pomembnejših ciljev, na uresničitev katerega smo najbolj ponosni, je ustvarjanje v vsaki starostni kategoriji kakšnega reprezen-tanta. V zadnjih dveh letih nam je to uspelo preseči, saj imamo v starostni kategoriji U-16 tri, v kategoriji U-15 pa dva standardna reprezentanta, poleg njih pa še kakšnega, ki je občasno prisoten v kateri izmed ostalih selekcij. To je prav gotovo posledica dviga kvalitete dela na
višji nivo, za kar si prizadeva celoten strokovni tim v mladinski šoli. Strokovni program dela se iz leta v leto nadgrajuje, cilji pa so že vidni.
Smo specifičen klub v Sloveniji, saj v majhnem kraju ustvarjamo reprezentante. Lahko smo ponosni tudi na podatek, da se k nam obračajo tudi reprezentantje iz okolice Celja, Maribora, Trbovelj, ...,« je o tem povedal Simon Vidovič.
V Kidričevem imate na voljo odlične pogoje dela.
S. Vidovič: »Glede infra-strukturnih pogojev ne rabimo izgubljati besed, saj smo po vsej Sloveniji znani kot klub, ki največ vlaga v izboljšanje infrastrukture, zaradi česar je v Kidričevem tudi nastal naj-
Foto: Črtomir Goznik
V Kidričevem mladim nogometašem nudijo odlične pogoje za delo.
usposobljenost, ki sem jo pridobil na fakulteti za Šport na področju fitnesa v povezavi z rokometom, bom uvedel nekatere nove prijeme v trenaž-nem procesu, zlasti v fizični pripravi, kjer je pri igralkah še veliko rezerve. Trenerske izkušnje sem si nabiral najprej z mlajšimi selekcijami RK Jeruzalem Ormož, ŽRK Ptuj in nazadnje kot pomočnik trenerja Vlada Hebarja v RK Jeruzalem Ormož v 1. moški rokometni ligi. V prihajajoči sezoni bo cilj prikazati moderno (hitro), atraktivno in učinkovito igro, ki bo v športno dvorano Center pripeljala številno publiko, povečala pozornost medijev ter posledično pripeljala več mladih punc v rokomet. Pozicija na prvenstveni lestvici bo odvisna predvsem od igralskega kadra, o katerem trenutno ne morem govoriti, ker ekipa še ni kompletirana. Kakšni bodo rezultati in ali nam bodo zvezde naklonjene, pa je odvisno še od številnih drugih faktorjev.«
Danilo Klajnšek
boljši trening center v Sloveniji. Uprava kluba je poskrbela za izvrstne pogoje dela: imamo veliko igrišče z umetno travo, ki je bistveno izboljšala pogoje dela v zimskih mesecih in pa tri velika travnata igrišča, ob tem pa še dodatne travnate površine, ki omogočajo kvalitetno delo z mladimi na naravni travi. Razen zimskih mesecev v večini vse selekcije trenirajo na naravni travi.«
Kakšni so tekmovalni cilji vaših selekcij?
S. Vidovič: »Rezultati so pri nas nekoliko drugotnega pomena, saj nam veliko več pomeni dobro delo in znanje nogometašev. Vrhunski rezultati niso nujno odraz dobrega dela predvsem pri mlajših kategorijah. Nič koliko nogometnih šol nas že vrsto let rezultatsko prekaša na turnirjih mlajših kategorij, ki pa se kasneje pri kategoriji starejših dečkov, kadetov in mladincev nekje izgubijo. Kljub temu smo seveda ponosni na nekatere rezultate, ki so odraz dobrega dela: uspešno nastopanje v 1. SML in SKL, lansko leto smo postali mladinski pokalni prvaki Slovenije, selekcija U-14 se je uvrstila na evropsko prvenstvo NIKE Premier cup-a v Pragi ...«
Kakšne načrte pa imate za prihodnost?
S. Vidovič: »Kar se infrastrukture tiče, je že v izgradnji malo igrišče z umetno travo, ki bo še izboljšala delo v zimskih mesecih. Cilji za naslednje štiriletno obdobje, ki so vezani na stroko, pa so predvsem dvigniti strokovno delo še na višji nivo in omogočiti našim nadebudnim nogometašem še kvalitetnejšo strokovno vadbo. Izboljšanje strokovnega dela je proces, ki ni nikdar dovolj dober. S trenerji, ki že kar nekaj let tvorimo okostje mladinske šole, se trudimo, da ob izboljšanju strokovnega dela in nekaterih nujnih kadrovskih spremembah omogočimo kar najboljši možni napredek našim mladim nogometašem.«
Rokomet • Jeruzalem Ormož
V Ormožu odslej tudi Matjaž Pisar
Z Ormožani je skupni jezik našel tudi 32-letni Matjaž Pisar. Krožni napadalec, ki je svojo rokometno pot začel na Ptuju skupaj z Renatom Vugrincem in Alešem Belšakom, je zadnjo sezono zastopal najprej barve Velike Nedelje in nato še 1. B-ligaša iz Gorišnice. Gre za odličnega obrambnega igralca,
ki bo skupaj s Korparom in Grizoltom zamenjal Ivanušo, ki je odšel v Hrpelje. Ormo-žani bodo prvi trening za novo sezono začeli 23. julija v legendarni Mestni grabi pod vodstvom trenerja Saše Pra-potnika, ki se vrača na ormoško klop.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Pisar bo odslej nosil dres Jeruzalema Ormož.
Žreb 1. A MIK lige: Ormož na začetku z ljubljanskim Slovanom
V Logarski dolini, kjer je čez vikend potekal strateški posvet Združenja rokometnih prvoligašev Slovenije, so na zadnji seji skupščine Združenja opravili tudi žreb za novo sezono. V sezoni 2007-08 bo 1. A MIK ligo sestavljalo dvanajst ekip: Trimo Trebnje, Slovan Ljubljana, Termo Škofja Loka, Gold Club Hrpelje, Prevent Slovenj Gradec, Intra Gorica Leasing Nova Gorica, SVIŠ Ivančna Gorica, Rudar Trbovlje, Gorenje Velenje, Cimos Koper, Jeruzalem Ormož, Celje Pivovarna Laško.
Ormožani bodo tako v 1. krogu, ki bo na sporedu 8. septembra, najprej gostovali v Ljubljani pri Slovanu, na svojem prvem domačem srečanju sezone 2007-08 pa bodo gostili novega starega 1. A-ligaša Termo iz Škofje Loke.
UK
Pari 1. kroga 1. A MIK lige (8. september 2007):
Trimo - Celje Pivovarna Laško, Slovan - Jeruzalem Ormož, Termo - Cimos Koper, Gold Club - Gorenje, Prevent - Rudar Trbovlje, Nova Gorica - Sviš.
Razpored tekem Jeruzalem Ormoža:
1.	krog: Slovan Ljubljana - Jeruzalem Ormož
2.	krog: Jeruzalem Ormož - Termo Škofja Loka
3.	krog: Gold Club Hrpelje - Jeruzalem Ormož
4.	krog: Jeruzalem Ormož - Prevent Slovenj Gradec
5.	krog: Gorica Leasing - Jeruzalem Ormož
6.	krog: Jeruzalem Ormož - SVIŠ Ivančna Gorica
7.	krog: Rudar Trbovlje Jeruzalem Ormož
8.	krog: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje
9.	krog: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož
10.	krog: Celje Piv. Laško - Jeruzalem Ormož
11.	krog: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje
Foto: DK
Kolesarstvo • Dirka po Sloveniji
Mahorič kraljeval, a žal le do Vršiča
Zmagovalec štirinajste dirke po Sloveniji je drugič zapored postal dolenjski kolesar Tomaž Nose. S tem je izenačil rekord Mitje Mahoriča, ki bil najboljši v letih 2003 in 2004. 31-letni Ptujčan je tudi tokrat dve etapi vrtel pedala v rumeni majici, v petkovi etapi s ciljem na Vršiču pa je Nose spet dokazal svojo premoč. Na najvišjem slovenskem prelazu je bil sicer prvi Italijan Vincenzo Nibali (Liquigas), do skupnega prvega mesta pa ga je oddaljil zaostanek, ki si ga je nabral že v prvem delu dirke. Tretje mesto je osvojil še en kolesar iz Italije, Nibalijev moštveni kolega Andrea Noe. Najboljši perut-ninar v skupnem seštevku je bil Matija Kvasina na šestem mestu, Mitja Mahorič je bil deveti, med najboljšimi dvajsetimi sta bila še Matej Stare (12. mesto) in Gregor Gazvoda (18. mesto).
Če so v generalni razvrstitvi prevladovali Slovenci, je bila v posameznih etapah prevlada Italijanov popolna. Zvezdniki iz Gira so osvojili štiri etapne zmage (Nibali dve, Stefano Garzelli in Danilo Napolitano po eno), zadnji dan je slavil še en kolesar iz sosednje države, Enrico Rossi (OTC Doors - Lauretana). Najboljše etapne uvrstitve perutninarjev je s četrtim mestom na končnem cilju v Novem mestu in šestim na ljubljanskem gradu dosegel Gazvoda. Sedmi je bil Kvasina na Vršiču, deseti Rogina v Beljaku. Mahorič je na letošnji izvedbi slovenske pentlje lastnik
Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj, levo) je v zadnji etapi dirke Po Sloveniji etapi dosegel 4. mesto.
prvi etapi je sam v ospredju prevozil skoraj 140 kilometrov, a je bil na žalost 20 kilometrov pred ciljem v Zagrebu ujet.
Kvasina »nadomestni« hribolazec
Dirko je tudi letos po pričakovanjih odločil vzpon na Vršič. V 160 kilometrov dolgi dirki so pred tem tekmovalci morali opraviti še dva vzpona, prvega v Italiji na Nevejsko sedlo in drugega na Predel. Na ciljnem vzponu sta bila Nibali in Nose precej močnejša od
drugi pa oblekel rumeno majico. Prevzel jo je od Mahoriča, dan kasneje pa le še potrdil skupno zmago. Ptujčan je na cilju zaostal dobre tri minute in osvojil 12. mesto. Dve mesti pred njim je bil na Vršiču Jure Golčer (Tenax), lanski drugo-uvrščeni, najboljši perutninar pa je bil tokrat Matija Kvasina, ki je na vršič pripeljal kot sedmi, v skupnem seštevku pa se je zasidral na šestem mestu. Rado Rogina, od katerega so v ptujskem taboru največ pričakovali, si je zaradi težav z želodcem privozil velik zaostanek. »Njegove težave so prišle na
rekorda za najdaljši pobeg, v ostalih, prvi je zmagal etapo, plano pri prvemu vzponu in so
Dirka po Sloveniji, 12. - 16. junij, 2.1 UCI
Četrtek, 3. etapa: Medvode - Beljak, 168 km
1.	Vincenzo Nibali (Ita, Liquigas) 4.21.36 (38.5 km/h)
2.	Enrico Gasparotto (Ita, Liquigas) +0.14
3.	Daniele Pietropolli (Ita, Tenax Salmilano)
9.	Borut Božič (Slo, Team L. P. R.)
10.	Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 12. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj)
20. Mitja Mahorič (Slo) Perutnina Ptuj, vsi enaki čas
Petek, 4. etapa:
Kranjska Gora-Trbiž-Vršič, 160 km
1.	Vincenzo Nibali (Ita, Liquigas) +4.14.45 (37.7 km/h)
2.	Tomaž Nose (Slo, Adria Mobil) +0.02
3.	Simon Špilak (Slo, Adria Mobil) +0.59
7. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) +1.45 10. Jure Golčer (Slo, Tenax Salmilano) +2.55 12. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) +3.23 14. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) +3.37 20. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) +4.07
23. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +4.57
Sobota, 5. etapa:
Grosuplje - Novo mesto, 162 km
1.	Enrico Rossi (Ita, OTC Doors - Lauretana) 3.59.04
2.	Borut Božič (Slo, Team L. P. R.)
3.	Samuele Marzoli (Ita, Team L. P. R.)
4.	Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj)
5.	Vid Ogris (Slo, Radenska Powerbar)
6.	Jože Senekovič (Slo, Adria Mobil)
7.	Jure Kocjan (Slo, Radenska Powerbar)
18. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas
Generalna razvrstitev:
1.	Tomaž Nose (Slo, Adria Mobil) 21.02.10
2.	Vincenzo Nibali (Ita, Liquigas) +0.39
3.	Andrea Noe (Ita, Liquigas) +1.13
4.	Simon Špilak (Slo, Adria Mobil) +1.24
6. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) +1.46
8.	Jure Golčer (Slo, Tenax Salmilano) +2.59
9.	Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) +3.12 12. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) +3.40
15. Gorazd Štangelj (Slo, Lampre - Fondital) +3.57 18. Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj +4.11
Golf m Alps Tour
Gojčič tokrat pod rezom
25-letni profesionalni igralec golfa Matjaž Gojčič je v sklopu profesionalnih turnirjev Alps Toura igral na memorialu Oli-verja Barrasa v Zurichu, kjer je nastopilo 130 igralcev.
Med njimi sta bila tudi dva Slovenca, poleg Matjaža še Andrej Kraljič, ki pa nista naredila reza oziroma se nista prebila med najboljših sedemdeset igralcev, ki so nadaljevali turnir po prvih dveh dneh. Prvi si je delil 80. mesto, medtem
ko je bil drugi uvrščen še nekaj mest nižje. Turnir je dobil Italijan Alessandro Napoleoni. Ptujčanu se je očitno še poznala utrujenost od prejšnjega tedna, ko je zelo uspešno igral na turnirju evropske serije na Dunaju, ko je s 65. mestom med svetovno elito postavil najboljši rezultat svoje kariere.
V Švici je Matjaž turnir po dveh dneh končal s sedmimi udarci nad parom igrišča (79 udarcev), medtem ko je drugi
dan igral veliko bolje in je odigral 72 udarcev. Skupno je to pomenilo 151 udarcev, kar je bilo preveč, da bi se uvrstil med prvih sedemdeset igralcev na turnirju. Pred tem turnirjem je bil Matjaž Gojčič na lestvici Alps Toura uvrščen na 36. mesto, njegov cilj v tej sezoni pa je uvrstitev med prvih dvajset.
David Breznik
se le še stopnjevale. Dejstvo pa je, da se proti zdravju ne moreš boriti. S svojo vožnjo sem zadovoljen, saj sem odpeljal etapo po najboljših močeh. Žal to ni bilo dovolj, da bi ubranil rumeno majico,« je dejal Mahorič.
Glivar ostaja »mojster sekund«
Z odlično taktiko, Srečko Glivar se je ponovno izkazal
kot »mojster sekund«, je Ma-horič dva dneva kraljeval v rumenem. V Ljubljani je za dve sekundi za njim zaostajal Stefano Garzelli, V Beljaku pa le za sekundo še en zvezdnik, Enrico Gasparotto. S sprinti na letečih ciljih so perutninarji nabirali dragocene sekunde, ki so šle Italijanom v roke ob koncu etap. Za zmago na letečem cilju je namreč tekmovalec dobil odbitek treh sekund, za etapno prvo mesto pa desetih. V Beljaku se je sicer z rumeno majico že spogledoval Gaspa-rotto, ki je ciljno črto prečkal kot drugi. »Na zadnjem spustu pred ciljem mi je pri hitrosti 90 km/ h počila zračnica. Imel sem srečo, da sem ostal na kolesu. Izgubil sem precej časa, vendar sem z vratolomnim spustom le ujel glavnino. To je bila res vožnja povsem na meji, a se je tveganje na koncu izplačalo,« je zadovoljen povedal Mahorič. Najboljši je bil v Beljaku od Ptujčanov Rogina, ki je zaokrožil deseterico, o prevladi Italijanov v posameznih etapah precej pove dejstvo, da je bil med najboljšimi od Slovencev le še Borut Božič, ki je bil mesto pred Rogino.
Gazvoda - lovec na etapne uvrstitve
V posameznih etapah Slovenci niso uspešno konkurirali tujcem. Tudi Borut Božič, lani
zmagovalec dveh etap in skupno štirih na slovenski pentlji, je segel le do enega drugega mesta. Od Ptujčanov je največ iztržil Gregor Gazvoda. 25-letni Makolčan je bil v Ljubljani šesti, v Novem mestu pa na četrtem mestu. Zadnji ovinek na dirki je bil usoden za najboljše sprinterje, na mokrem in spolzkem cestišču se je na tleh znašel Napolitano (zmagovalec prve etape), od Slovencev pa Mahorič in Bole. »Četrto mesto gre bolj na račun tega, da je bila po padcu velika zmeda in gneča, v sprintu sam zagotovo ne sodim tako visoko. Druga zgodba je Ljubljana, ta rezultat mi veliko pomeni. Takšni cilji so mi pisani na kožo. V zadnje kilometre sem prišel že precej utrujen, ker sem ostalim našim pomagal, da se prebijejo v ospredje. Vendar sem se dobro počutil, iz zadnjega ovinka napadel, a sem se sto metrov pred ciljem dobesedno ustavil. Morda bi bil lahko še boljši, a zdaj je vsak lahko pameten,« je povedal Gazvoda.
»Mislim, da smo z dirko lahko zadovoljni. Končni rezultat morda tega ne pokaže, a dva dni smo nosili rumeno majico, nanizali nekaj lepih pobegov, bili vseskozi v zelo dobrem položaju. O skupnem zmagovalcu je odločil Vršič, kjer so bili drugi boljši, mi smo imeli tudi malo smole. Aktivno smo dirkali ves teden, nimamo si česa očitati. Tudi konkurenca je bila precej močnejša kot v preteklih letih. Najboljša moštva so prišla z izvrstnimi in kar je zelo pomembno motiviranimi posamezniki,« je o dirki sklenil Gazvoda.
UG
Judo • Svetovni B-pokal Dax Cup
Ervin 12., Slovencem 8 medalj
Celje, 16. in 17. junij 2007.
Na Dax Cupu 2007 v Celju je v soboto in nedeljo nastopilo 239 tekmovalcev in 124 tekmovalk iz 27 držav. Slovenski judo-isti so osvojili kar 8 medalj (3 zlate, 1 srebrno in 4 bronaste) in dve uvrstitvi na 5. mesto, tri na 7. mesto in štiri na 9. mesto.
Že v soboto sta Urška Žolnir (JK Sankaku) v kategoriji do 63 kg in Lucija Polavder (JK San-kaku) v kategoriji nad 78 kg osvojili 1. mesti in zlati medalji. Vesna Dukič (JK Sankaku) pa je v kategoriji do 57 kg osvojila bron.
V nedeljo pa so slovenski tekmovalci osvojili še pet medalj. Tretjo zlato je z zmago v slovenskem finalu kategorije do 66 kg osvojil Rok Drakšič (JK Sankaku). Premagal je Igorja Trbovca (JK Sankaku), ki se je tako moral zadovoljiti s srebrnim odličjem. Bronaste medalje pa so osvojile še Petra Nareks (JK Sankaku) v kategoriji do 52 kg, Raša Sraka (JK Bežigrad) v kategoriji do 70kg in
Regina Jernejc (JK Sankaku) v kategoriji do 78 kg.
Na turnirju so nastopili za našo reprezentanco tudi štirje tekmovalci JK Drava in dosegli manj od pričakovanega. Edino zmago je dosegel Ervin Vinko v kategoriji do 90 kg, s tem ko je ugnal Avstrijca Ackerla. Er-
vin je nato naslednja dva dvoboja izgubil proti Nemcu in Madžaru ter osvojil 12. mesto. Urška Urek, Lea Murko in Klemen Ferjan so izgubili v prvem krogu in tokrat ostali brez uvrstitev.
Sebi Kolednik
Klemen Ferjan tokrat ni upravičil pričakovanj pred turnirjem.
Rezultati: Člani:
-60 kg: 1. Marek Krecielewski - POL, -66 kg (29 tekmovalcev): 1. Rok Drakšič - Sankaku, 2. Igor Trbovc - Sankaku, -73 kg: 1. Nicholas Tritton - KAN, -81 kg: 1. Tomislav Marijanovic - HRV, 9. Aljaž Sedej
-	Bežigrad,
-90 kg: 1. Manuel Viehweg - NEM, 9. Grega Greif
-	Impol,
-100 kg: 1. Henk Grol - NIZ,
+100 kg: 1.Sebastian Baehr - NEM, 5. Mitja Jenuš
-	Železničar.
Članice:
-48 kg: 1. Isabel Latulippe - KAN,
-52 kg: 1. Georgina Singleton - VB, 3. Petra Nareks
-	Sankaku, 7. Anja Pečnak - Sankaku,
-57 kg: 1. Irina Zabludina - RUS, 3. Vesna Dukič
-	Sankaku, 5. Tina Trstenjak - Sankaku, 9. Ana Tata-lovič - Bežigrad,
-63 kg: 1. Urška Žolnir - Sankaku, 7. Maja Uršič
-	Sankaku, 9. Ana Velenšak - Sankaku,
-70 kg: 1. Sally Conway - VB, 3. Raša Sraka - Bežigrad,
-78 kg: 1. Amy Cotton - KAN, 3. Regina Jerneje
-	Sankaku,
+78 kg: 1. Lueija Polavder - Sankaku.
Nogomet • MNZ Ptuj
Zaključek tekmovanja MNZ Ptuj v Podvincih
Medobčinska nogometna zveza Ptuj vsako leto po končanem tekmovanju priredi zaključek in podelitev priznanj najboljšim ekipam in posameznikom, ki so si ta priznanja tudi pošteno prislužili. Tudi kraj podelitve je bil pravi, in sicer v Podvincih, kjer so po letošnji sezoni dobili prvaka 1. lige MNZ Ptuj, ob tem pa so se v tem delovnem nogometnem kolektivu odločili, da bodo nastopili v Štajerski ligi. Tudi zaradi tega je bilo na sami prireditvi zelo svečano.
Nagrade v 2. SML in 2. SKL - vzhod sta podeljevala predsednik MNZ Ptuj in vodja tekmovanja mag. Stanislav Glažar in komisar za delegiranje sodnikov Boris Grabar. Za najboljše v ligah MNZ Ptuj pa so to opravili predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar, disciplinski sodnik Franc Lah in podpredsednika MNZ Ptuj Silvo Fošnarič in Janez Janžekovič.
Selekcija MNZ Ptuj - vzhod s trenerjem Darkom Lahom
Dokaj številčni ljubitelji nogometa so lahko videli dve zanimivi nogometni predstavi, kjer so trenerji s težavo ugnali sodnike, v dvoboju vzhoda in zahoda pa sta se ekipi razšli z neodločenim
izidom. S tema dvema revialnima tekmama in podelitvijo priznanj je torej padel zastor
na uspešno minulo nogometno sezono.
Danilo Klajnšek
Ekipa Podvincev je priznanje dobila za osvojeno 1. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj.
Ekipa Središča je priznanje dobila za osvojeno 1. mesto v 2. ligi MNZ Ptuj.
Prejemniki priznanj MNZ Ptuj (Ger. vas, Drava, Zavrč in Aluminij)
Društvo nogometnih trenerjev MNZ Ptuj - Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov 2:1
Strelci: 1:0 Klajderič, 2:0 Huz-jak, 2:1 Vesenjak
Društvo nogometnih trenerjev: Klinger, Grbavac, Šalamun, Emeršič, Bauman, Petrovič, Bromše, Plohl, Polanec in Huzjak. Igrali so še: Matjašič. Trener: Dušan Hvalec.
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov: Kostanjevec, Klinc, Vesenjak, Žitnik, Rajh, Kodrič, Jambriško, B. Bezjak, Kornik, Vizjak in Grabar. Igrali so
še: J. Bezjak, Burjan in R. Krajnc. Trener: Robert Krajnc.
MNZ Ptuj - vzhod - MNZ Ptuj - zahod 1:1
Strelca: 0:1 Predikaka, 1:1 Petrovič.
MNZ vzhod: Ferčec, Laznik, Meznarič, Majer, Serdinšek, Bratec, Šebela, Petrovič, Rajh, Toplak, Lapornik. Igrali so še: Mazera, Lesjak in Belšak. Trener: Darko Lah.
MNZ zahod: Ber, Cuk, Ficko, Črnko, Bauman, Bezjak, Šipek, Žuran, Pečnik, Predikaka in Pinter. Igrali so še: Lendero, Jelov-šek. Trener: Sandi Mertelj.
Dobitniki priznanj 2. SML in 2. SKL - vzhod
Za osvojeno 1. mesto so priznanja dobili mladinci In kadeti Mure 05 Iz Murske Sobote; Fair play: 2. SML vzhod: NK Mura 05, NK Nafta in Get Power Šampion; 2. SKL vzhod: Get Power Šampion, Nafta, Mura 05. Najboljši strelci: 2. SML vzhod: Staš Boroš (Nafta) in Nenad Radikovič (Ljutomer) oba 23. zadetkov; 2. SKL vzhod: Vedran Vinko (Nafta) - 26 doseženih zadetkov.
Dobitniki priznanj MNZ Ptuj
1. liga MNZ ptuj: NK Podvinci; 2. liga MNZ Ptuj: NK Središče ob Dravi; mladina: NK Gorišnica; kadeti: NK Ormož, starejši dečki: NK Ormož; mlajši dečki A: NK Aluminij; mlajši dečki B: NŠ Poli Drava; cicibani
-	U-10: NŠ Poli Drava; cicibani - U-8: NŠ Poli Drava.
Fair play: 1. liga MNZ Ptuj: 1. Hajdina, 2. Bukovci, 3. Markovci; 2. liga MNZ Ptuj: l.Središče, 2. Spodnja Polskava, 3. Leskovec; mladina
-	vzhod: 1. Ormož, 2. Gorišnica, 3. Zavrč in Podlehnik; Mladina - zahod:
1.	Aluminij, 2. Boč, 3. Pragersko-Polskava; kadeti - vzhod: 1. Podvinci,
2.	Ormož, 3.Rogoznica; kadeti zahod: 1. Leskovec-Podlehnik, 2. Boč, 3. Spodnja Polskava - Pragersko.
Najboljši strelci: 1. liga MNZ Ptuj: Robert Pečnik (Videm) 15 zadetkov; 2. liga MNZ Ptuj: Božo Klajnčar (Središče) 16; mladina - vzhod: Nino Koletnik (Stojnci) 21, mladina - zahod: Aljaž Vidrih (Spodnja Pol-skava-Pragersko) 25; kadeti - vzhod: Renato Kolar (Videm) 18; kadeti
-	zahod: Mitja Hren (Leskovec) 31; starejši dečki - vzhod: Rok Zorko (Bukovci) 19; starejši dečki - zahod: Andraž Žurraj (Boč) 23.
Nogomet • NK Hajdina in TV 1868 Burghausen
Mednarodno veteransko prijateljsko srečanje
Združena veteranska ekipa Skor-be in Hajdine je v petek, 9. junija, gostila nemško veteransko ekipo TV 1868 Burghausen, katere člani so bili z družinami na večdnevnem izletu na Ptuju in v okolici. Prijateljstvo med ekipama se je zaključilo pozno v noč ob kuharskih mojstrovinah Edi-ja Markeža, ki je s svojimi dobrotami iz »ciganskega« kotla obnorel zelo zahtevne nemške okuse.
Športno druženje je znak vedno boljšega športnega sodelovanja med Ptujem in Burghausnom. Domačini so bili boljši nasprotnik in so tekmo zasluženo zmagali. Bavarci in njihov vodja Richard Noll so jim že obljubili prijateljsko povratno srečanje z ogledom Burghausna in seveda odličnih klobas ob obveznih vrčkih bavarskega piva.
Matija Brodnjak
Skupna fotografija veteranske ekipe Skorba-Hajdina in gostov iz Burghausna.
Foto: Brodnjak
Športni napovednik
Košarka
Ekshibicijski turnir v Majšperku
Košarkaška šola KK Haloze vabi v torek, 19. 6., ob 16.45 na košarkaški ekshibicijski turnir, ki se bo odvijal v Športni dvorani OŠ Maj-šperk.
Sodelujejo: ekipa trenerjev in vodstvo kluba z gosti, ekipa igralcev KŠH ter ekipa donatorjev kluba z gosti.
Upravni odbor KK-KŠ Haloze
Žoga je naša »droga«.
Tečaj košarke v Cirkovcah ...
V	letnih počitnicah organizira Košarkarski klub - košarkarska šola Haloze šestdnevni tečaj košarke za fante, ki bo trajal od 25. do 30. junija. Tečaj se bo na igrišču v Cirkovcah vsak dan pričel ob 18.15. Vabljeni so letniki 2000, 1999, 1989, 1997, 1996. S sabo imejte žogo in športno opremo.
V	ponedeljek, 25. junija, se ob 18.15 tečaj prične v vsakem vremenu. Tečaj je brezplačen.
Informacije: Branko (031 683 357), Leon (031 887 708).
... in Podložah
V	letnih počitnicah organizira košarkarska sekcija Športnega društva Podlože šestdnevni tečaj košarke za fante, ki bo trajal od 25. do 30. junija. Tečaj se bo na igrišču v Podložah vsak dan pričel ob 16.30. Vabljeni so letniki 2000, 1999, 1998 in 1997. S sabo imejte žogo in športno opremo.
V	ponedeljek, 25. junija, se ob 16.30 tečaj prične v vsakem vremenu. Tečaj je brezplačen.
Informacije: Simon (040 470 978).
Nogomet
Poletna šola nogometa - Gorišnica 2007
NK Gorišnica vabi dečke, stare od 6 do 10 let, v poletno šolo nogometa, ki bo potekala po sledečem razporedu: 25. 6. do 1. 7.: U-8: letniki 1999 do 2001 - 16.00 do 17.15 U-10: letniki 1997 do 1998 - 18.00 do 19.15 2. 7. do 8. 7.: U-12: letniki 1995 do 1996 - 16.00 do 17.30 U-14: letniki 1993 do 1994 - 18.00 do 19.30 Informacije in prijave: Borut Kopše (041 598 090), Marko Bezjak (041 316 387), Gregor Bezjak (031 693 072).
Uradne ure NK Gorišnica: ponedeljek: 18. - 19. ure, sreda: 18. - 19. ure. Prijavnina znaša 30 evrov in se plača ob prijavi.
Strelstvo
Svetovni pokal v streljanju s puško šibrenico
V Strelskem centru Gaj na Pragerskem bo med 26. junijem in 7. julijem 2007 potekal Svetovni pokal v streljanju s puško šibrenico. Na tekmovanju bodo nastopili predstavniki 72 držav s celega sveta.
Športno druženje se bo pričelo 26. junija, ko bodo v Slovenijo prišle strelske delegacije. Finalna tekmovanja s podelitvijo medalj se bodo zvrstila v sledečih terminih:
četrtek, 28.junij: trap ženske ob 15.30,
nedelja, 1.julij: trap moški ob 14.45,
torek, 3. julij: dvojni trap moški ob 15. uri in skeet ženske ob 16.30,
petek, 6.julij: skeet moški ob 15:30.
Športno dogajanje si boste lahko v neposrednih prenosih ogledali na programu RTV Slovenija.
JM
Mali nogomet
Društvo malega nogometa Lenart
A-liga
Rezultati 20. kroga: KMN Legija - Orfej 9:3 (5:1), ŠD Torpedo 05 - DMNR Sandberg Sinekat 0:3 b. b., KMN Remos - KMN Benedikt 6:4 (4:2), ZGD Slik. B. Goričan - ŠD Vito-marci 3:0 b b., KMN Amicus Gostilna 29 - ŠD Trnovska vas 7:5 (5:3), KMN Zavrh bar Maist. klet - ŠD Zavrh 6:6 (4:0).
1.	KMN ZAVRH 20 17
2.	KMN REMOS 20 13
3.	BENEDIKT 20 12
4.	TORPEDO 05(-1) 20 11
5.	SLIK. GORIČAN 20 10 0 10
ml. - M-trgovlna Lormanje 3:3 (1:2), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Žerjavcl 2:4 (0:3).
18 15 0 18 15 0 18 12 1 18 7 4 18 6 6
1.	VOLICINA
2.	CERKV. ml. II
3.	KMN MITMAU
4.	ŠD ŽERJAVCI
5.	ŠD LOTOS ml.
6.	SV. ANA ml.(-1) 18
7.	LORMANJE 18 8 .OLD BOYS ST. 18
9.	SV. TROJICA ml. 18
10.	PERNICA I(-1) 18
3	153:53
3	110:48
5	101:70
7	59:67
6	95:96
8	71:87 5 1 12	60:84 5 1 12	53:123 5 0 13	63:95 5 1 12	57:99
6 4
6.	VITOMARCI(-1)	20
7.	ŠD ZAVRH	20
8.	KMN LEGIJA	20
9.	TRNOVSKA VAS 20
10.	KMN AMICUS	20
11.	ORFEJ	20
12.	SANDBERG	20
1	2	106:61	52
2	5	102:86	41
3	5	108:73	39
1	8	92:63	33
0	10	69:85	30
1	10	85:86	27
2	10	70:72	26
2	11	76:92	23
3	11	85:76	21
2	12	73:99	20
1 13		75:107	19
0	14	76:117	18
To je bil zadnji krog v tej sezoni. Prvak B-lige je ekipa Pizzeria Vinska trta Voličina.
C-Liga
Rezultati 19. kroga: Old boys mlajši - KMN Benedikt ml. 9:4 (3:1), ŠD Selce - ŠD Pernica II 6:3 (4:1), ŠD Zavrh ml. - ŠD Destrnik Virtuozi 4:6 (2:2). Prosta ekipa ŠRD Urban.
1. ŠD SELCE 17 9 2 6 97:92 29
B-Liga
Rezultati 20. kroga: Pizz. Vin. trta Voličina - KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II 2:1 (1:0), KMN Sv. Trojica ml. - Old boys starejši 8:4 (3:1), ŠD Pernica I - KMN Mitmau 10:3 (4:1), ŠD Lotos
2.	ZAVRH ml.(-1)	18
3.	ŠD DESTRNIK	17
4.	ŠRD URBAN	17
5.	OLD BOYS - ML.	18
6.	ŠD PERNICA II	17
7.	BENEDIKT ml.	17
9 3 9 1 8 2 8 1 6 2
87:59 96:87 65:65 86:86 89:92
2 3 12 60:116
Zmago Šalamun
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
9
6
6
Kajak, kanu • BD Ranca
Tilen Vidovič slavil v domačih vodah
Fit na kolesu
Gremo na kolesa!
Brodarsko društvo Ranca Ptuj je bilo v soboto organizator tretje dirke za Slovenski pokal 2007 v vožnji s kajaki in kanuji na mirnih vodah. Skupno je na ptujskem jezeru nastopilo 62 tekmovalcev iz petih slovenskih klubov. Lepo vreme je privabilo tudi precejšnje število gledalcev, kar je nedvomno dokaz, da je Ptuj postal tisto mesto, ki je stalnica na slovenskem zemljevidu vod-
nih športov; najprej z jadralci, sedaj še s kajakaši in kanuisti.
V domačem klubu BD Ran-ca so imeli dovolj razlogov za zadovoljstvo, saj je najprej pri mlajših deklicah (kanu, 2000 m) Maja Vršič osvojila tretje mesto, nato pa je Tilen Vidovič med dečki (kanu, 2000 m) celo zmagal. Vse skupaj so dopolnili še s četrtimi mesti Aleš Vršič (mladinci k-1, 1000 m), Lucija Ivančič (mlajše deklice k-1,
2000 m), Žan Emeršič (mlajši dečki k-1, 2000 m) in Aleš Vršič (mladinci k-1, 500 m).
Edini zmagovalec iz vrst BD Ranca Ptuj Tilen Vidovič je po prihodu v cilj dejal: »Seveda sem zadovoljen z zmago. Ves čas sem kontroliral potek tekme in na koncu se mi je tudi izšlo.«
Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič nam je na sobotnem tekmovanju dejal nasled-
Foto: DK
Tilen Vidovič
nje: »S številom nastopajočih in uspehom naših tekmovalcev smo zadovoljni. To je v bistvu generalka pred državnim prvenstvom, ki ga bomo 15. in 16. septembra organizirali na Ptuju. Ambient je bil dober in smo z njim zadovoljni. Že drugi teden pa pričnemo s postavljanjem veslaške proge. Sicer pa je bilo letos nekoliko več tekmovalcev in tekmovalk kot lani, saj sta se ustanovila dva nova kluba in sicer v Bohinju in na Soči.«
Ptujčani imajo zraven jadralcev še sedaj veslače in predsednik BD Ranca je o tem povedal: »To je za klub velik zalogaj in obveznosti so samo še večje. Uspehi pa so tisti, ki samo potrjujejo dobro delo, ob njih pa se marsikaj pozabi.«
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Maja Vršič
Privošči si čudovito izkušnjo, nepozaben dan, zabavo z rekreacijo!
Poletje je tu! Uradno se sicer še ni začelo, vendar pa moramo priznati, da smo že zdavnaj potegnili iz omar kratke majice in kratke hlače ter se že ohlajamo s sladoledom, osvežilnimi napitki in ledenimi kavicami. Večina je s športnim udejstvovanjem tudi že pognala v tek svoje telo ali pa o tem vsaj razmišlja. Če ste slučajno med tistimi, ki se ne morejo odločiti, kakšna rekreacija bi jim ustrezala, vam predlagamo ... kaj drugega kot kolesarjenje! Kaj je še lahko bolj čudovito, kot sproščanje energije na kolesu, veter v laseh in zabavna rekreacija? Smeh prijateljev in naših najbližjih, veselje, nepozabne norčije, sreča in občutek brezmejnosti. Vse to preprosto s kolesom!
Uporaba na tisoč in en način
Kolo je pravzaprav zelo praktična stvar. Je hiter način prevoza v službo, čarobno potovalno sredstvo za babice in vnučke, sprostitveno orodje po napornem izpitu, dober način za zabavno preživljanje časa s svojo družino in nenazadnje, z njim lahko peljemo na sprehod tudi svojega pasjega kosmatinca.
Tudi vam se lahko zgodi nekaj čarobnega
Kolesarjenje je tudi dober način za vsesplošno izboljšanje počutja, saj poženemo v tek celotno telo, okrepimo mišice in ohranjamo zmogljivosti srca, ožilja in dihal. Ponovno se napolnimo z energijo, z vsakim novim doseženim kolesarskim ciljem se poglablja naše samozaupanje, prav tako pa nam poganjanje koles prebudi občutek sreče. Poskusite kdaj - ko boste besni na ves svet in sposobni samo še nergati, se usedite na kolo ter se za dobre pol ure odpeljite nekam v naravo. Stavim, da se ne boste vrnili besni. Na kolesu se zgodi nekaj čarobnega - veselju se kar naenkrat ni mogoče več upreti!
Kolesarimo skupaj z znanimi obrazi
Na teh straneh se bomo to poletje
Foto: Martin Ozmec
vsak teden skupaj z vami navdušeno podali v svet kolesarstva ter odkrivali neznano in manj znano. Za aktivno in zabavno kolesarsko poletje pa bomo skupaj z zanimivimi sogovorniki za vas tudi preizkušali kolesarske poti in vam tako dali idejo za vaš naslednji nedeljski izlet na kolesu. Prosili jih bomo, da nam zaupajo svoj najljubši kolesarski izlet, malce bomo poizve-deli, koliko in kje kolesarijo, ter pobrskali še za kakšno zanimivostjo.
Kolesarski podvig, ki ga ne gre zamuditi ...
Naše skupno poletno kolesarjenje bo tudi dobra priprava na jesenski kolesarski maraton, ki ga nikakor ne smete zamuditi. Poli maraton, največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji, letos že 5. po vrsti, seveda! Tako kot vsako leto se bomo tudi letos kolesarski navdušenci zbrali v Moškanjcih pri Ptuju, in sicer 9. septembra 2007. Zakaj se ne bi skupaj pripravljali na ta jesenski kolesarski podvig in se ob tem tudi zabavali in izvedeli kaj zanimivega o kolesarjenju? Živimo samo enkrat - zato moramo izkoristiti vsak dan posebej, poskrbeti za dobro počutje in se zabavati. Naredimo nekaj zase in bodimo fit s kolesi!
Janja Šuler, Di@log Company
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekmovanja kajakov in kanujev na Ptujskem jezeru.
Plavanje
Odličen rezultat Šerbca v Kranju
Mednarodno prvenstvo Kranja
Trenutno najboljši plavalec Plavalnega kluba Terme Ptuj Gregor Šerbec od začetka leta zelo zavzeto trenira pod strokovnim vodstvom Mija Zorka. Rezultati njegovega dela so že vidni v razvoju mladega plavalca. Šerbec je pretekli vikend uspešno nastopil na Mednarodnem prvenstvu Kranja 2007. Skupno je v Kranju nastopilo 280 plavalcev in plavalk iz 36 klubov oziroma iz 9 držav. Mladi ptujski plavalec je plaval v disciplinah 50 metrov prsno in 200 prosto. V prsnem slogu je bil njegov rezultat 34,73 sekunde, s čimer je iz-
Kasaštvo
enačil svoj osebni rekord, ki ga je postavil v maju na mednarodnem plavalnem mitingu na Ptuju. Še boljši rezultat je dosegel na 200 prosto, in sicer 2:05,91 minute, kar ga je v njegovi kategoriji postavilo na 8. mesto, medtem ko je bil med slovenskimi mladinci celo na odličnem tretjem mestu.
Gregor Šerbec je predvsem v disciplini 200 prosto naredil zelo velik napredek, o čemer priča tudi dejstvo, da je njegov lanski najboljši rezultat na 200 metrov prosto znašal 2:14,87 minute. Rezultatsko gre za zelo velik napredek, hkrati pa gre za enega izmed najboljših rezultatov Plavalnega kluba Terme Ptuj v zadnjih petnajstih letih.
Prvenstvo OŠ
V Plavalnem klubu Terme Ptuj so bili v prejšnjem tednu zelo aktivni, saj so v Termah Ptuj organizirali 11. medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju.
Osnovnošolci so v petek, 11. junija, skočili v bazen na 11. medobčinskem prvenstvu v plavanju. Skupno je na tekmovanju tekmovalo 62 učencev in učenk z desetih osnovnih šol. Zanimivo je bilo predvsem to, da so tekmovanje razdelili na dva dela. V prvem delu je bila ekipna tekma v disciplini 150
metrov mešano (prsno, hrbtno in kravl). Najbolje so se odrezali člani ekipe OŠ Markovci, medtem ko je bila druga OŠ Kidričevo in tretja OŠ Ljudski vrt iz Ptuja. Drugi del pa je bil posamezni del, v katerem so učenci in učenke do četrtega razreda plavali na 50 metrov prosto, medtem ko so učenci in učenke višje stopnje oziroma od petega do devetega razreda plavali dve disciplini - 50 metrov prsno in prosto. V Plavalnem klubu so na tekmovanju osnovnošolcev opazili napredek pri mlajših plavalcih. Svoj delež k tekmovanju je prispeval tudi Športni zavod Ptuj, ki je za najboljše ekipe in posameznike priskrbel medalje.
David Breznik
Ljubljanska milja Jasonu GL
Na ljubljanskem hipodromu Stožice so minulo sredo potekale kasaške dirke, na katerih so izvrstne rezultate dosegli tudi člani ljutomerskega in le-narškega kluba. Osrednjo dirko tekmovalnega dne, Ljubljansko miljo, je dobil Jason GL z Dušanom Zorkom iz ljutomerskega kluba s časom 1:15,4, za Ljutomer pa je zmago zabeležil v
dirki za kasače z zaslužkom do 7.000 evrov tudi Apofis z Darjo Jureš s kilometrskim časom 1:17,6. Za lenarški klub Slovenske Gorice je v dirki za kasače z zaslužkom do 2.000 evrov prvo mesto osvojil Leonidas OZ z Zvonkom Ostercem s časom 1:18,6.
NŠ
Najuspešnejši osnovnošolci iz medobčinskega prvenstva OS.
Če hočeš biti fit
Če si želiš zabaven dan
Če ti je kolo užitek
»KOLESARSKI IZLET TEDNA«
Predlagaj kolesarski izlet in super kolesarska nagrada bo
morda prav tvoja! Veste za čudovito kolesarsko pot, ki ste jo tudi sami preizkusili, oziroma za prijeten kolesarski izlet, na katerem ste uživali sami ali v družbi? Povejte še nam! Gremo kolesarit!
Opis naj izleta, ki ga predlagate drugim Poli nadebudnežem, naj vsebuje:
- Ime izleta (poimenujte ga sami) - Regija
- Težavnostna stopnja po vaši oceni (ocena -'za začetnike', 'za občasne kolesarje', za 'profije'), - Približna dolžina poti - Kratek opis poti (izhodiščno točko, poti in ključni zavoji).
Vaše predloge nam pošljite na e-mail naslov info@polimaraton.si. Seveda pa ne pozabite zapisati tudi vaših podatkov (ime in priimek, naslov, davčna številka, telefon), saj bomo vsak teden objavili enega izmed predlogov ter ga kolesarsko nagradili. Sodelujte in ne bo vam žal! P. S. - Objavljene predloge kolesarskih Izletov pa boste lahko našli tudi na www.polimaraton.si
www.polimaraton.si
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!
Upravna enota Ormož
DELAVEC BREZ POKLICA Delavec v trg. z gradb. materiali, naklad, razklad blaga, delo z viličarjem - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, enoizmensko delo, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. INVEST TRGOVINA D.O.O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ.
ŽIVILSKI DELAVEC V PEKARSTVU PEK
Pek-priprava in peka kruha in pekovskega peciva - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, ročne spretnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PODOR D.O.O. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA, KERENČIČEV TRG 9, 2270 ORMOŽ.
KMETOVALKA GOSPODINJA
Gospodinja - M/Ž, določen čas 2 mes., dvo ali več izmensko delo, poskusno delo, komunikativnost / delo z ljudmi. HLEBEC MILAN, KOG 108, 2276 KOG. NATAKAR
Strežba pijač - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 1 leto, deljen delovni čas, poskusno delo 3 mes, možnost stalne zaposlitve; izobrazba ni obvezna, delovne izkušnje. CAMILI BARI S.P. - " KAVA - BAR", HARDEK 1, 2270 ORMOŽ. Natakar/-ica, prodajalec/-ka- strežba pijače, prodaja pekovskih in slaščičarskih izdelkov ter po potrebi pomoč v slaščičarni - M/Ž, prodajalec, DČ 2 leti, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, izobrazba-gostinska ali trgovska, vloge pošljite neposredno delodajalcu. FIGARRO D.O.O. FIGAR-RO ORMOŽ, KERENČIČEV TRG 9, 2270 ORMOŽ. BOLNIČAR-NEGOVALEC Bolničar negovalec- sodelovanje v procesu zdravstvene nege pri oskrbi in hranjenju
-	M/Ž, določen čas 3 mes., dvo ali več izmensko delo, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, slovenski jezik - dobro. CSO ORMOŽ D.O.O., ULICA DR. HROVATA 10 A, 2270 ORMOŽ.
Bolničar negovalec- sodelovanje v procesu zdravstvene nege pri oskrbi in hranjenju
-	M/Ž, določen čas 6 mes, dvo ali več izmensko delo, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, slovenski jezik - dobro. CSO ORMOŽ D.O.O., ULICA DR. HROVATA 10 A, 2270 ORMOŽ.
VRTNARSKI TEHNIK Prodajalec kmetijskih kemikalij - M/Ž, kmetijski tehnik, DČ 4 mes., enoizmensko delo, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, hrvaški jezik - zelo dobro, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, izpit za viličarja, preizkus znanja za delo s fitofarmacevtskih
sredstev. AGROTRG ORMOŽ D.O.O., HARDEK 44 C, 2270 ORMOŽ.
Upravna enota Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA Čiščenje delovnih prostorov v Perutnini Ptuj - M/Ž, določen čas 3 mes., dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. DIW SERVICE, D.O.O., PUHOVA ULICA 15, 2000 MARIBOR.
Voznik tovornjaka v mednarodnem prometu - M/Ž, NDČ, gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 4 mes, delovne izkušnje 6 mes., voz. izpit kat. B,C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, nemški jezik - dobro. DUŠAN EMER-ŠIČ S.P., FORMIN 15 A, 2272 GORIŠNICA.
Voznik tovornega vozila
-	Pragersko, z vozniškim izpitom B, C;strojnik težke gradbene mehanizacije - lahko brez poklica, možnost priučit-ve na delovnem mestu, delo v Pragerskem - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B,C, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti. PGM KOS D.O.O., ČERMOŽI-ŠE 90, 2287 ŽETALE. Gradbenik, opravljanje gradbenih del, ometavanje hiš, fasade, strojni ometi - M/ Ž, NDČ, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč. STANKO BEZJAK S.P., GAJEV-CI 26, 2272 GORIŠNICA. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Delavec začetnik II. st str.
-	DE izparilniki (Talum) - M/Ž, določen čas 6 mes., dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 580,00 EUR neto, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. ZVIR D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ.
Delavec začetnik II. st .str.
-	DE anode (Talum) - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 530,00 EUR neto, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ.
Enostavna antikorozijska dela - M/Ž, določen čas 6 mes., gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 450,00 EUR neto, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, sposobnost za delo na višini; kandidati so lahko iz celotne Slovenije. PLESKAR D.D., ULICA HEROJA LACKA 5, 2250 PTUJ. Monter - opravljanje montažnih del v Sloveniji in tujini -M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 550,00 EUR neto, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, kandidati so lahko tudi Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera in Maribora. SAŠO ŽULA S.P., PRISTAVA 12 D, 2282 CIRKULANE.
OBDELOVALEC KOVIN Delavec začetnik -III.stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo ) - M/Ž, prido-bivalec in predelovalec kovin določen čas 6 mes, dvo ali
več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes., zahtevana usmeritev in poklic: IKV - obdelovalec kovin, IKV - mehaniki in strojniki IKV program. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. KROVEC
Krovec ali pomočnik krovca - M/Ž, delavec brez poklica, tesar, DČ 6 mes., enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti, delo na višini, delo na terenu- prevoz na teren organizira delodajalec, fizična moč, lahko delavec brez izobrazbe - v tem primeru 12 mesecev delovnih izkušenj. PURG MARJAN S.P., PREŠA 27 B, 2322 MAJŠPERK. VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
Voznik- v domačem in mednarodnem prometu - M/Ž, DČ 6 mes., gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, nemški jezik - osnovno. RADOLIČ ALEKSAN S.P. - AV-TOPREVOZNIŠTVO IN POSREDNIŠTVO, KUNGOTA PRI PTUJU 10, 2325 KIDRIČEVO. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) Komisionar/skladiščnik -M/Ž, nižja poklicna izobrazba (do 3 let), DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes,, delovne izkušnje 6 mes,, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske , sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, od kandidatov pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo, znanje računalniških osnov, izpit B kategorije, sposobnost dvigovanja, prekladanja, natančnost in odgovornost pri delu. MANPOWER D.O.O. MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
MESAR - SEKAČ Mesar - M/Ž, NDČ, enoizmen-sko delo, fizična moč, kandidati so lahko iz Slovenske Bistrice, Maribora in Ptuja. EWI MESARSKI TEAM D.O.O., NA POSTAJO 31, 2250 PTUJ. Mesar - prodajalec - M/Ž, prodajalec, kuhar, živilski tehnik, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 2 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja + fotokopijo osebne slike . možnost nadaljnje zaposlitve. JAGROS, D.O.O., LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.
TALILEC-LIVAR Delavec začetnik IV. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, strojni mehanik, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, zahtevana usmeritev in poklic: KV-metalurgI, KV-mehaniki in strojniki, -obdelovalci kovin, KV-elektrikar-ji, KV-kemiki, KV-administra-torji in sorodni, - in podobno. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. OBLIKOVALEC KOVIN Obdelava kovin s struženjem in rezkanjem - M/Ž, strugar, avtomehanik, avtoli-
čar, določen čas 2 leti, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - dobro, prilagoditev za priučitev za cnc programerja
-	omogočimo šolanje, kandidati so lahko tudi iz Slovenske Bistrice. KMETEC VLADIMIR S.P. - STRUGARSTVO VIDIA, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
AVTOMEHANIK Avtomehanik vzdrževanje OS. in dostavnih vozil do 3,5T
-	M/Ž, DČ 3 mes., enoizmen-sko delo, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti, pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. AVTO ŠVARC D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ. Avtomehanik - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. AVTOCENTER PRSTEC D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
AVTOELEKTRIKAR Avtoklepar - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. PETO-VIA AVTO PTUJ D.D., ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ. SLIKOPLESKAR Pomožna dela in slikople-skarska dela - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, možnost priučitve. ROBERT HAMERŠAK S.P., PO-BREŽJE 3, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik avtomehanik - M/Ž,
DČ 6 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje z prevozi z tovornimi vozili. PAAM LOG D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Voznik avtomehanik - M/Ž,
DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. PAAM LOG D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. PRODAJALEC
Prodaja avto delov - M/Ž,
DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, poskusno delo 1 mes., oster vid, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. DAVORIN PETER-ŠIČ S.P., DORNAVA 76 A, 2252 DORNAVA.
Prodajalec tehničnega blaga - M/Ž, elektrikar energetik, NDČ, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, nemški jezik - dobro, ureje-
valniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. IBLO D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ.
PRODAJALEC AVTOM. REZ. DEL., KMET. MEHAN. Prodajalec rezervnih delov za gospodarska vozila
(tovorna vozila, avtobusi, delovni stroji in vozila). - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, poznavanje rezervnih delov in izkušnje na tem področju, znanje strojništva. GOMIK D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. NATAKAR
Natakarica - M/Ž, DČ 3 mes, gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, nemški jezik - zadovoljivo. GOSTILNA PRI JOŽICI, DUŠAN BRATUŠEK S.P., OBRTNIŠKA ULICA 7, 2250 PTUJ. Natakar/-ica - strežba hrane v piceriji - M/Ž, DČ 6 mes., gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, možnost podaljšanja delovnega razmerja. LOVREN-ČIČ IRENA S.P. LOVRENČIČ IRENA S.P. OKREPČEVALNI-CA,PIZZERIA EVROPA, MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ. Strežba pijač - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. MARIJANA JURENEC S.P., OB ŽELEZNICI 11, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Parketar - M/Ž, DČ 3 mes., voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, kandidati so lahko tudi iz Slovenske Bistrice. AVGUŠTIN MARJAN S.P.ZAKLJUČ-NA DELA V GRADBENIŠTVU MAJŠPERK, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK. Monter v tujini - opravljanje monterskih del v tujini- stimulativno plačilo, možnost zaposlitve za NDČ - M/Ž, določen čas 6 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. LEHMER D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO.
Pek pizz, kuhar - M/Ž, DČ 1 leto, 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče. MOJCA CEGLAR s.p. OKREPČEVALNICA PICE-RIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ.
Pomoč v strežbi - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, komunikativnost / delo z ljudmi. PAL DRAGICA S.P. - OKREPČEVALNICA "PRI TREH LIPAH", VIDEM PRI PTUJU 48, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
STROJNI TEHNIK
Vodja proizvodnje - vodenje proizvodnje, programiranje CNC stružnic, nadzor dela ter priprava dela, vodenje manjše skupine - M/Ž, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 mes., organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin. CLIO D.O.O., GAJEVCI 17, 2272 GORIŠNICA.
Posluževalec na CNC stružnici - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, ročne spretnosti, natančnost. CLIO D.O.O., GAJEVCI 17, 2272 GORIŠNICA.
EKONOMSKI TEHNIK Administrator - M/Ž, ekonomist za analize in planiranje, DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik
-	dobro, nemški jezik - tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno, vestnost. BEKEM D.O.O. OKREPČEVALNICA SALSA, PSC MLEKARNA, ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ. KOMERCIALIST Skladiščnik - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, obvezne so delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, dobre higienske navade, delo z računalnikom. ANTON ŽERAK s.p., PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK. INŽENIR STROJNIŠTVA Vodja projekta (pripravnik) - M/Ž, NDČ, enoizmen-sko delo, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - tekoče, nemški jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno, lastno prevozno sredstvo. CASTER DVIGALA D.O.O., PREŽIHOVA ULICA 13, 2250 PTUJ.
DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS) Zaposlimo programerja za razvoj VB, MS ACCESS in WWW aplikacij za potrebe podjetja. - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, angleški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, zaželeno je znanje projektiranja računalniških programov, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PANAP D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ.
Piše: Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (11)
Ali se je vesoljni potop zgodil?
Biblijska zgodba o vesoljnem potopu in Noetovi barki je samo ena od številnih zgodb, ki so se z ustnim izročilom prenašale iz roda v rod na mnogih koncih sveta v različnih oblikah. Ali se je vesoljni potop, kot trdi Sveto pismo, res zgodil v tako obsežni katastrofalni obliki, ali pa je šlo za več lokalnih poplav? Znanstveniki iz NASE so l. 2006 objavili rezultate svojih raziskav, obstajajo pa tudi dognanja angleškega arheologa Wol-leya iz l. 1922-29.
Biblijski potop in njegov izvor
V prvi Mojzesovi knjigi lahko preberemo, kako se je Bog (Jahve) razjezil nad človekom in sklenil, da ga uniči z velikim vesoljnim potopom. Prizanesel je samo Noetu, ki mu je naročil, naj zgradi veliko barko in z njo reši, zraven svoje družine, še po dve živali iz vsake vrste. Biblija je začela nastajati v 7. stoletju pred našim štetjem. Njeno poročilo o vesoljnem potopu ni izvoren zapis, temveč je zgolj ponavljanje starih babilonskih in asirskih zgodb. Babilonski Ep o Gilgamešu, nastal okrog l. 1700 pr. n. š., pripoveduje o Utnapištimu, ki je prav tako kot Noe, pred vesoljnim potopom z barko rešil »življenje na zemlji«. Tudi asirski mit priča o potopu, v katerem je vlogo Notea in Utna-pištima odigral Hasis-Adra ali Xisuthros. Vendar je v tem primeru šlo zgolj za lokalni potop, v katerem je bilo uničeno mesto Šurupak. Z določeno verjetnostjo lahko sklepamo, da je Ep o Gilgamešu prešel od Sumercev preko Babiloncev in Asircev v Egipt. Mojzes, ki je odrasel na egiptovskem dvoru, je kot učen mož zagotovo imel dostop do knjižnice, v kateri so hranili stare zapise o velikem potopu.
Wolley in lokalni potop
Med leti 1922-1929 so trajala izkopavanja pri mestu Uru, ki jih je vodil angleški areholog Wolley. Našli so dva in pol metra visok sloj gline, ki je dokazoval, da je tod dalj časa stala
voda visoka najmanj osem metrov. To pomeni, da je bilo poplavljeno področje od iraške puščave do hribov pri Elaamu in od starega Babilona do Perzijskega zaliva, torej površina, ki je bila dolga 630 in široka 160 kilometrov. Poplavo naj bi povzročili reki Eufrat in Tigris, ki sta prestopili svoje bregove in prekrili vsa mesta in vasi tega predela. Prebivalcem je to področje predstavljalo celi svet, zato so po Wolleyevi hipotezi lokalno poplavo razglasili za »vesoljni potop.«
Ameriški miti
Biblijsko poročilo o vesoljnem potopu je splošna lastnina Babiloncev, Asircev, Perzij-cev (njihov Noe je bil Yima), Egipčanov, mestnih državic v Mali Aziji, Grčiji (Zevsov potop sta preživela samo Dev-kalion in njegova žena Pira, ki sta imela sina Helena, začetnika rodu Helenov oz. Grkov) in Italiji ter drugih ljudstev na obalah Sredozemskega morja, Kaspijskega morja ter Perzijskega zaliva in celo Indije (Noe iz epa Mahabha-rata se je imenoval Baisbato) ter Kitajske.
Z Wolleyevo hipotezo o lokalni poplavi pa nikakor ne moremo razložiti dejstva, da imajo pričevanja o potopu tudi Indijanci iz Severne in Južne Amerike. Pri Aztekih je veliki bog Tezxatlipoca hotel z vodo uničiti grešne ljudi. Coxcox, ki se je imenoval tudi Tezpi ali Teocipactli, se je z ženo rešil z veliko ladjo, v kateri je imel hrano in živali. Slikovne prikaze Coxcoxsovega vesoljnega potopa so našli še pri Zapotekih, Tlaxcaltekih,
Mixtekih in drugih plemenih. Majevska sveta knjiga Popol Vuh prav tako pripoveduje o velikem potopu. Tudi Inki so verjeli, da je zemljo nekoč do-letel potop, v katerem so našli smrt vsi ljudje razen nekaterih, ki jih je stvarnik rešil, da bi njihovi potomci spet naselili svet. Pri Indijancih Guaranih na vzhodni obali Južne Amerike je bil Noe Tamander. Indijanci Chiba v Kolumbiji imajo legendo, po kateri je vesoljni potop povzročil bog Chibchacun. To izročilo je zelo podobno grški legendi. Najvišji bog Bochica je potem kaznoval Chibchacuna, da je moral poslej nositi na ramenih celo zemljo (v grški mitologiji to počne bog Atlas). Da bi odtekle vode, je Bochica naredil pri kraju Tequendama luknjo v zemljo; v grški legendi pa je velika voda potopa izginila skozi žrelo Bambycea. Prvi raziskovalci Severne Amerike
so naleteli na zgodbo o potopu pri indijanskih ljudstvih, ki so živela okoli velikih jezer. Izročilo Irokezov poroča, da je voda nekoč opustošila ves
svet in da se je rešila samo ena družina in po dve živali vsake vrste. Hopijski mit prav tako govori o cvetočih krajih, ki so jih zalili valovi, višji od gora.
Raziskave NASE
Znanstveniki iz vesoljskega centra NASA (vodil Gavin A. Schmid) in raziskovalna skupina newyorkške univerze Columbia (vodila Allegra Le Grande) so 28. februarja 2006 v reviji Science Daily objavili rezultate računalniške simulacije, ki je potrdila, da je ob koncu zadnje ledene dobe pred 8000 leti prišlo do velike poplave, ki bi lahko ustrezala biblijskemu vesoljnemu potopu (seveda ni bila vsa zemlja naenkrat pod vodo). Zaradi povišanja temperatur so se talili ledeniki in ledene površine, vode so izredno narasle. Tedaj se je zaključilo tudi oblikovanje klimatskih pasov. Končal se je pleistocen in se začel holocen, v katerem živimo še danes.
Prihodnjič: Ali imamo nadnaravne sposobnosti
Iskrice
Večje gričev kot gora.
-k-k-k
Po velikem kamnu se z majhnim tolče.
•k-k-k
Na volitvah v republiki rastlin bi koprive premagale vrtnice in lilije.
-k-k-k
Kdor veliko bere, veliko pozabi.
-k-k-k
Od vseh hrupov je najdražja glasba.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna juha, češnjevo-skutni zavitek

RECEPTI

SREDA
testenine carbonara, solata ČETRTEK
brokolijev narastek*, solata PETEK
piščančja solata s hrenom** SOBOTA
telečja obara z žličniki NEDELJA
goveja juha z ribano kašico, perutničke na žaru, pečen mladi krompir, zelena solata PONEDELJEK
kuhana govedina, kumarična omaka s krompirjem
*Brokolijev narastek
500 g brokolija, 1 majhna cvetača, 2 dl kisle smetane, sol, muškatni orešček, 2 jajci, 5 dag parmezana, 5 dag masla.
Brokoli operemo in očistimo. Cvetačo operemo in oboje razdelimo na cvetke. Na hitro pokuhamo v vreli slani vodi. Model za torto namažemo z maslom. Vanj naložimo brokoli in cvetačo. Prelijemo z mešanico iz kisle smetane in jajc, ki smo jim dodali muškatni orešček in sol. Potresemo še s kosmi masla in naribanim parmezanom. Pečemo v pečici 30 minut pri 180 stopinjah.
**Piščančja solata s hrenom
1 glava zelene solate, 3 paradižniki, 1 velika rdeča paprika, sol, olivno olje, kis (po okusu), 1 kos piščančjih prsi, bazilika, desertni hren, 1 mala kisla smetana, strok česna.
Zelenjavo operemo in narežemo ter začinimo. Piščanč-je prsi narežemo na trakove, začinimo z baziliko in pope-čemo. Zmešamo omako: dve žlici desertnega hrena, kisla smetana, česen, sol. Na solato naložimo popečene trakove piščanca in vse to prelijemo s hrenovim prelivom.
Alenka Šmigoc
Foto: AS
Na valovih časa
Torek, 19. junij
Danes goduje Julijana.
551 p. n. št. naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij.
1623 se je rodil francoski matematik in filozof Blaise Pascal (pa-
skal
1790 je narodna skupščina v Parizu sprejela zakon o civilni kon-stituciji klera.
1826 se je začel zadnji v nizu uporov janičarjev v Carigradu. 1834 se je rodil veliki francoski slikar Edgar Degas. 1896 se je rodila Wallis Warfield Simpson vojvodinja Windsorska, ameriška ločenka, zaradi katere se je britanski princ Edward odpovedal prestolu.
1906 se je rodil rusko-britanski fiziolog in biokemik Ernst Boris Chain.
1965 so v Alžiriji odstavili predsednika Ben Belo. Sreda, 20. junij Danes goduje Silverij.
1597 je verjetno zaradi skorbuta umrl raziskovalec in iskalec severozahodnega prehoda Wilem Barents.
1675 so indijanska plemena v Ameriki ustanovila zvezo za obrambo pred prišleki.
1818	je na Irsko priplula lesena ladja Savannah kot prva ladja, ki je tudi s pomočjo parnega stroja preplula Atlantik.
1819	se je rodil francoski skladatelj Jacques Offenbach.
1837 je angleška kraljica Viktorija zasedla prestol, na katerem je bila 64 let.
1909	se je rodil ameriški filmski igralec Erol Flynn.
1933 je umrla nemška političarka Klara Zetkin, ki jo smatrajo tudi kot voditeljico ženskega mednarodnega gibanja. 1960 je ameriški boksar Floyd Pattersson kot prvi povrnil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji.
1992	so v Češkoslovaški sprejeli dogovor, da se s 1. januarjem
1993	država razdruži v dve samostojni državi Češko in Slovaško. Četrtek, 21. junij
Danes goduje Alojz.
1788 je začela veljati ameriška ustava.
1868 je bila v Münchnu premiera Wagnerjeve opere Mojstri pevci Nrnnberški.
1905 se je rodil francoski filozof, pisatelj in dramatik Jean-Paul Sartre.
1908 je umrl ruski skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov.
1945 so japonske čete dokončno kapitulirale na otoku Okinawa.
1952 je vlada SFRJ sprejela odlok o prenehanju vojnega stanja z
Nemčijo.
1971 je Mednarodno sodišče v Hagu sprejelo sklep, s katerim je razglasilo južnoafriško upravo nad jugozahodno Afriko (Namibi-jo) za nezakonito. Petek, 22. junij
Danes goduje Ahac.
168 p. n. š. se je končala tretja makedonska vojna. 1527 je umrl italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli. 1767 se je rodil nemški jezikoslovec, filozof, diplomat in reformator izobraževanja Wilhelm von Humboldt. 1805 se je rodil italijanski revolucionar in politik Giuseppe Maz-zini.
1898 se je rodil nemški pisatelj Erich Maria Remarque (remark 1941 so nemške čete brez vojne napovedi napadle Sovjetsko zvezo.
1856 se je rodil angleški pisatelj Rider Haggart. 1973 so med obiskom sovjetskega partijskega voditelja Brežnjeva v ZDA podpisali dogovor o preprečevanju atomske vojne z medsebojnim dogovarjanjem. Sobota, 23. junij Danes goduje Kresnica. Danes je kresni večer in olimpijski dan. 1668 se je rodil italijanski filozof Giovanni Battista Vico. 1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo. 1894 se je rodil ameriški biolog Alfred Kinsey, ki je znan predvsem po raziskavah seksualnosti. 1894 so ustanovili v Parizu Mednarodni olimpijski komite.
1910	se je rodil francoski dramatik Jean Anouilh.
1940 so se Italijani v največji tajnosti dogovorili s Francozi o zasedbi manjšega dela francoskega ozemlju na začetku druge svetovne vojne.
1960 je KP Kitajske uradno ugovarjala tezi o mirnem sožitju med komunizmom in kapitalizmom, ki jo je zastopal sovjetski voditelj partije in vlade Nikita Hruščov. Nedelja, 24. junij Danes goduje Janez.
1717 so ustanovili v Londonu prvo veliko prostozidarsko ložo. 1811 je južnoameriški narodni junak Simon Bolivar porazil Špance in izbojeval neodvisnost Venezueli.
1850 se je rodil britanski vojskovodja Horatio Herbert Kitchener.
1901 so odprli v Parizu prvo razstavo Pabla Picassa. 1930 se je rodil francoski filmski režiser Claude Chabrol. 1948 je SZ zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. Ponedeljek, 25. junij Danes goduje Hinko.
Danes je slovenski državni praznik - dan slovenske državnosti 1876 so Indijanci iz plemena Sujev v krvavem spopadu porazili oddelek ameriških vojakov pod vodstvom generala Custerja. 1926 se je rodila v Celovcu avstrijska pisateljica Ingeborg Bachmann.
1950 se je z napadom Severne Koreje na Južno Korejo začela korejska vojna.
1975 je postal Mozambik neodvisna država. 1991 je Hrvaška zvečer razglasila samostojnost.
AvtottSOM
Škoda fabia drugič
Prva generacija fabie je za Škodo pomenila pomembno prelomnico, saj so tako dokončno pometli z zgodovino in prešli pod okrilje koncerna Volkswagen. Sedem let in po 1,6 milijona izdelanih vozilih pozneje prodajno uspešna fabia dobiva svojo naslednico, ki naj bi po vzoru roomsterja privabljala tiste kupce, za katere igra oblika vozila pomembno vlogo in ki hkrati zahtevajo prostorno notranjost ter velik prtljažnik. Danes je Škodin položaj znotraj koncerna Volkswagen natančno opredeljen, vendar je najpomembnejši adut novega modela še zmeraj ugodna cena.
Prvič smo fabio videli tik pred iztekom prejšnjega tisočletja - sedem let kasneje (kar je tudi povprečna „življenjska" doba za nek model) pa predstavljajo popolnoma nov model, ki oblikovno in tehnično vendarle ni taka novost, kot je bila to predhodnica. Cilja predvsem na tiste kupce, ki Škodine avtomobile že poznajo in jih cenijo zaradi uporabnosti in vrednosti glede na odšteti denar.
Oblika ni tako "sveža" tudi zato, ker je nenavadno oblikovan roomster na nek način napovedal novo generacijo fabie, s katero si delita obliko prednjega dela s poudarjeno masko hladilnika in v boka segajoča žarometa. Najprej padejo v oči dimenzije: v primerjavi s predhodnico je sicer le za dobra dva cm daljša, a je hrati tudi za pet cm višja, kljub temu da je narejena na platformi fabie I in ima enako medosno razdaljo. Glede na trenutne avtomobilske trende, smo že vajeni, da je praktično vsak novi model večji od svojega predhodnika in sili v razred višje, vendar se pri fabii omenjeno ni zgodilo. Verjetno si kupci tega niti niso želeli, saj bi bil avto dražji in
Zdravstveni nasveti
preblizu večji octavii. Škodini inženirji so to dejstvo zakrili z višino vozila in nekaterimi oblikovnimi podrobnostmi: streha in zgornja robova bočnih oken so na pogled ravni, kar pomeni boljšo vidljivost iz vozila in daje občutek zračnosti. Zadek s širokimi prtljažnimi vrati je oblikovan praktično, rob prtljažnika pa je nižji kot prej, zato z nakladanjem večjih in težjih predmetov ne bo težav. Prtljažnik je s 300 litri prostornine med največjimi v svojem razredu, s prevračanjem asimetrično deljive zadnje klopi ga lahko še dodatno povečamo na zavidljivih 1163 litrov. Njegova posebnost je pomična polica, ki jo lahko namestimo v nižji ali višji položaj.
Nekaj je tudi novih materialov, zato kupec izbira barvno zasnovo notranjosti, med opremo, ki je na voljo proti doplačilu pa najdemo radijski sprejemnik, ki zna predvajati mp3 datoteke, priključek za i-Pod in USB, kar bodo cenili tisti, ki želijo uživati v dosežkih zabavne elektronike. Kot zanimivost naj omenim možnost doplačila za belo streho, ki ob ustrezni barvni kombinaciji ustvari izvirno zunanjost.
Že pri vstopni opremi classic najdemo štiri zračne varnostne blazine, zavorni sistem ABS ter posebno polnilo med odbijačem in motorjem za večjo zaščito pešcev, vendar osnovno opremljenih fabij na naših cestah verjetno ne bo prav veliko, saj smo Slovenci petični kupci, ki v svojem vozilu želimo imeti osrednje zaklepanje, klimatsko napravo in vso „elektriko", ki opravi nekaj dela namesto voznika in potnikov. Za našteto je potrebno izbrati (vsaj) paket ambiente, če želite spisek opreme še dopolniti, pa sta na voljo še oprema elegance, ki doda samodejno klimatsko napravo, aluminijasta platišča, prednja žarometa z dvojno optiko, tempomat, parkirne senzorje, gretje prednjih sedežev in sistem proti zdr-
savanju pogonskih koles ASR ter bolj dinamična fabia sport s športnima sedežema, zatemnjenimi stekli in v usnje oblečenim trikrakim volanskim obročem.
Na tehničnem področju je novega manj: podvozje in vzmetenje s prednjima MacP-hersonovima vzmetnima nogama in zadnjo poltogo premo poznamo že od prej, pri motorjih je izbira pestrejša; nekaj je novih ali vsaj posodobljenih. Skupno naštejemo štiri bencinske in tri turbodizelske agregate, njihov razpon moči pa pokriva široke zahteve kupcev v tem segmentu vozil. Bencinske barve zastopa 1,2-litrski štirivaljnik s 60 ali 70 konji, 1,4-litrski s 85 KM in 1,6-litrski s 105 KM. Tisti, ki zahtevajo višji motorni navor in nizko porabo goriva, bodo navdušeni nad 1,4-litrskim dizlom z 70 oziroma 80 konjskimi močmi ali 1,9-litrskim s 105 KM. Po besedah generalnega uvoznika za vozila Škoda, naj bi bencinske različice predstavljale kar 85 odstotkov prodaje, ker je v preteklosti večina kupcev izbrala 1,4-litrski agregat, tokrat pa naj bi se odločili za prostorninsko skromnejši 1,2-litrski motor v močnejši različici, ki v povprečju porabi nekaj manj kot 6 litrov bencina na 100 prevoženih kilometrov. Ne preseneča podatek, da je najmočnejši bencinski motor možno kombinirati s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom tiptronic, kajti Škoda sodi v veliki „nemški" koncern, kjer najdemo tudi znamko Audi, ki svojo tehniko posoja drugim proizvajalcem.
Škoda ima v Sloveniji z novo fabio precej obetavne načrte, saj naj bi jih še letos prodali nekaj čez 400 in prihodnje leto dvakrat toliko. Fabia druge generacije se vozi na avtomobilski trg, kjer je tehtanje med racionalnostjo in čustvi kar izrazito. Na eni strani je sodobna avtomobilska tehnika, ki si jo želimo, na drugi je tisto, kar lahko kupimo. Tako za ene, kot za druge je možno izbrati ustrezno različico, kajti do konca leta se bosta prodajali tako nova fabia kot tudi fabia combi prejšnje generacije.
Danilo Majcen
Krene žile
Krčne (varikozne) žile so razširjene površinske vene na nogah. Vene so tiste žile, po katerih se kri iz vseh telesnih organov vrača v srce. V nogah imamo površinske vene in globoke vene med mišicami.
Motnje v delovanju ožilja v nogah so zelo pogosta bolezen, ki se pogosteje pojavi pri ženskah kot pri moških. Okvare v ožilju se kažejo v obliki krčnih žil, vnetja žil, poškodb žilnih zaklopk in tromboze. Poznamo več dejavnikov tveganja, ki pospešujejo razvoj krčnih žil: starost, dednost, vpliv hormonov (med nosečnostjo), čezmerna telesna teža.
Simptomi so težke, utrujene, vroče noge, občutek napetosti, krči, skeleče bolečine v mečih in otekli gležnji. Vsak, ki prepozna enega od simptomov, bi se moral posvetovati z zdravnikom. Samo zdravnik specialist (dermatonevrolog, flebolog, angiolog, kardio-vaskularni kirurgi) lahko po pregledu in opravljenih
preiskavah pravilno izbere zdravljenje.
Krčnih žil ni mogoče popolnoma ozdraviti. Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje simptomov ter preprečevanje zapletov. Poznamo več metod zdravljenja: kompresijska terapija, skleroterapija (vbrizgavanje sklerozant-nega sredstva v vene), laserska terapija (laserski žarek povzroča koagulaci-jo žilja), kirurška terapija, zdravljenje z nekaterimi zdravili. Pojem kompre-sijska terapija vključuje nošnjo kompresijskih nogavic.
Medicinske nogavice so izdelane na poseben način. Kompresija (razporeditev moči oprijema) je takšna, da pride do najtesnejšega oprijema v območju gležnjev, kjer se najpogosteje pojavijo otekline ali razjede. Kom-presija popušča v smeri proti kolenu in stegnu. Glede na stopnjo kompre-sije delimo nogavice na preventivne in nogavice
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
kompresijskega razreda I do IV. O stopnji kompresije odloči zdravnik, ki določi tudi višino kompresijskih nogavic, tako imenovane dokolenke ali nogavice do dimelj. Nogavice so za vsakega pacienta izdelane po meri, kar zagotavlja optimalen učinek zdravljenja. Žile se ožijo zaradi pospešenega krčenja mišic, pretok krvi je večji in žilne zaklopke lahko opravljajo svoje delo. Tako je preprečen nastanek oteklin in manjša nevarnost tromboze. Kot vse oblike zdravljenja ima tudi kom-presijska terapija kontra-
indikacije kot so različna septična vnetja na nogah, dekompenzirano popuščanje srca, preobčutljivost na material, iz katerega so izdelane nogavice.
Tudi v naši lekarni se ukvarjamo z medicinskimi kompresijskimi nogavicami.
Pred prvo uporabo se posvetujte z zdravnikom, da vam določi ustrezno kompresijo. V lekarni vam bomo posebej usposobljeni strokovni delavci opravili meritve nog, vam svetovali najbolj primerno nogavico in vas tudi naučili, kako jo oblečete, ker je način oblačenja zelo pomemben. Le tako bo nogavica učinkovito lajšala težave in preprečevala zaplete. Kasneje si lahko nogavice kupite sami, saj v lekarni vodimo dokumentacijo za vsakega pacienta posebej. Najboljše je, da se meritev noge opravi zjutraj, ko noge še niso otečene, ker velikost izberemo glede na obseg in dolžino noge. Medicinske nogavice ob pravilnem vzdrževanju obdržijo moč kompresije 6 mesecev.
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Moje cvetje
Nevihte in nestalno vreme naj bi prešlo v poletno vročino
Za nami je še en teden nestabilnega vremena, ki je nekaterim prineslo tudi nekaj toče. Tako vreme seveda povzroča veliko težav, tako na zelenjadnicah kot okrasnih rastlinah. Upam lahko samo, da je vaš paradižnik še zdrav, da kumarice že lepo rodijo in ne povzročajo prevelikih težav. Zelo pomembno je, da ostanejo rastline zdrave, zato jim pomagamo s pripravki na osnovi alg, z naravnimi pripravki, kot sta razredčeno mleko ali čaj iz kamilic, rmana ali žajblja pa škropi mo rastline vsakih tri do pet dni. Če se bo pričelo obljubljeno suho obdobje, pa lahko povečamo razmik tudi na deset dni.
Okrasne rastline
Med okrasnimi rastlinami pa delajo največ težav škodljivci. Prav vse najdemo, od uši, ki jih vidimo s prostim očesom, do pršic prelk in resarjev ali tripsov, kjer lahko na pe-largonijah opazimo le njihove poškodbe. Prepoznamo jih po rumenih trikotnih lisah, ki se pričnejo na robu listov. Najpogosteje jih najdemo na pokončnih pelargonijah. Če obrnemo list, na spodnji strani najdemo drobne pikice, lise ali bradavičke, poškodbe sesanja teh majhnih očem nevidnih žuželk. Na bršljankah, kot radi pravimo povešajočim pelargonijam, se sesanje teh škodljivcev še bolj grdo pozna, na spodnji strani listov najdemo plutaste, vglobljene lise, običajno so sprav podolgovate. Kasneje se združijo v večje lise različnih oblik. Pogosto jih spremljajo majčkene in očem komaj vidne bradavičke, posledice vbodov pršic.
Foto: Miša Pušenjak
Teh škodljivcev se je letos resnično težko znebiti, saj ne pomagajo niti že preizkušena fitofarmacevtska sredstva, kot sta Demitan ali Vertimec. Poskusite jima dodati še pripravek Prima. Škropljenje pa ponoviti v treh do petih dneh razmika vsaj trikrat. Pri tem je potrebno poskusiti doseči predvsem spodnje strani listov.
Spomladanske čebulice so seveda že zdavnaj odcvete-le. Vsako leto se pojavlja veliko težav, ko jih kopljemo ali sadimo nazaj, saj rade gnijejo. Zaradi letošnjih pogostih padavin in nenormalno toplega vremena pričakujem teh težav še več. Zato svetujem zalivanje gred, kjer se nahajajo, s pripravkom Previcur 607SL ali Proplant. Ker pa je za čebulnice zelo nevarna predvsem siva plesen svetujem, da pripravku dodamo še enega izmed naslednjih dveh pripravkov Switch 62,5 WG ali Teldor SC 500. S to mešanico zalijemo grede, kjer so sedaj že skrite. Ker pa se s podobnimi težavami zelo pogosto srečujemo tudi pri poleti cvetočih čebulnicah, predvsem občutljive so lilije, pa tudi fritila-rije, le nekoliko manj pa gladiole in dalije, svetujem, da tudi te zalijemo z omenjeno kombinacijo. Seveda vsi ne želite uporabljati teh sintetičnih pripravkov, čeprav govorimo o okrasnem vrtu. Zalivanje s žajbljevim čajem bo seveda delno zmanjšalo okužbe. Proti sivi plesni pomagajo pripravki iz bezga, kamilice ali hrena.
Bezeg
Iz listov naredimo prevrelko, uporabimo en kg listov na deset litrov vode. Nerazredčeno vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo z našega vrta.
Fungicid, ki prežene mnoge glivične bolezni, naredimo tako, da zmešamo 250 g listov in 500 ml vode, dobro zmešamo, nato pa maso stisnemo in precedimo. Razredčimo s 500 ml tople vode, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta za posodo. Škropimo nerazredčeno, ko se pojavi nevarnost za nastanek bolezni.
Hren
Uporabimo ga lahko kot čaj ali kot brozgo.
Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 g listov in en liter vode. Redno mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedi-mo in shranimo: sedaj že vemo, v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru. Razredčena tekočina v razmerju 1:1 do 1:5 je odlična v boju proti zeleni plesni in moniliji. Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 g rastlinskih delov: listov in cvetov za 10 litrov vode. Ko se tekočina preneha peniti precedimo. Uporabimo podobno kot čaj, ni pa potrebno redčiti.
Naravni pripravki so učinkoviti, vendar ne pričakujte od njih čudežev. So samo dodatna pomoč, da rastline ostanejo zdrave, oziroma v začetku napada bolezni ali škodljivcev. Pravzaprav so bolj namenjeni obrambi rastlin, preden se jih težave v resnici lotijo.
Miša Pušenjak
torek • 19. junija 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
Učenci OŠ Ljudski vrt gostovali na Švedskem
Potovanje na Švedsko še bolj utrdilo večletno mednarodno sodelovanje
Teden od 6. do 12. maja so nekateri sedmošolci in osmošolci v spremstvu svojih staršev ter učiteljic preživeli na potovanju in bivanju pri švedskih vrstnikih.
Po koncu lanskega obiska švedskih učencev, staršev in učiteljev na Ptuju smo rekli, da je še sreča, da nas naslednje leto v maju čaka ponovno srečanje - takrat v mestu Saffle na Švedskem. In da veselje in navdušenje v napetem pričakovanju ponovnega snidenja ni bilo zaman, lahko danes pove vseh 23 sedmošolcev in osmošolcev OŠ Ljudski vrt, ki so začetek meseca, ki se izteka, preživeli v Skandinaviji. V tednu od 6. do 12. maja so namreč s svojimi starši ter nekaj učiteljicami vrnili obisk svojim vrstnikom na Švedskem. Mednarodno sodelovanje s šolo Tingvallaskolan iz mesta Saffle, ki sicer teče že sedmo leto, se je v vsem tem času globoko zasidralo v šolsko življenje.
Tako dolga pot gotovo natrese veliko vtisov. In da ti prerastejo v spomine, mora preteči nekaj časa. Potrudili smo se in za nizanje dogodkov v smiselno celoto porabili »le« nekaj tednov.
Potovanje z avtobusom za toliko kilometrov res ni sanjska izbira. A če si nekoliko sposodimo stari rek, bi lahko zatrdili, da je pomemben cilj in ne pot. Res, misel na 28 ur dolgo pot je pri marsikomu zbudila vsaj malo dvoma. A še nobena gora se ni premaknila, če se ni premaknil tisti, ki je hotel do nje.
Iz Ptuja smo krenili v nedeljo, 6. maja, malo po poldnevu. Vožnjo smo nadaljevali preko Avstrije, Nemčije ter Danske. Dansko-švedsko mejo smo prečkali v ponedeljek dopoldan, v Saffle pa prispeli v poznih popoldanskih urah. Prvi večer, ki smo ga preživeli v tem mestu, je bil namenjen predvsem obujanju lanskih skupnih spominov z našimi gostitelji.
Ves teden so nas Švedi razva-
Foto: arhiv šole
jali s prikazovanjem svojega načina življenja, s svojo vikinško zgodovino ter z vnetim iskanjem (in poizkušanjem) plašnega losa. Učili smo se švedske spokojnosti in mirnosti, ki bi ju mi v nekaterih trenutkih poimenovali kar brezbrižnost. Vendar smo se vsaj za en teden predali »nehitenju«.
Ob jezeru Vanern, tretjem največjem na Švedskem, smo se v torek popoldan sprehodili po poti, posejani z vprašanji, povezanimi predvsem s švedsko zgodovino, nato pa mirno čakali v dolgi vrsti na »piknik večerjo«.
Da je bilo življenje Vikingov včasih prav težaško, smo se lahko prepričali v kraju Nysater, kjer ob tamkajšnji reki nastaja pravo vikinško naselje. Metali smo sekire, veslali s težkimi vesli, obiskali grob prvega Vikinga ter si ob ognju sami spekli slastne kruhke, navite na palico. Takšni z maslom odlično teknejo.
Predzadnji dan našega obiska smo preživeli v Goteborgu. Ob
neposrednem središču mesta smo obiskali Universeum, nekakšen muzej naravnih in tehničnih čudes. Iz oči v oči smo se srečali z belim morskim psom, božali električne skate, videli nešteto rib, plazilcev, rakov in kar je še takih živali. Sprehodili smo se skozi hišo tehničnih, vesoljskih ter športnih eksperimentov. Sledil je ogled tovarne avtomobilov Volvo, ki se nahaja le nekaj minut vožnje iz mesta. Morda si bo kdo kdaj omislil tudi takšen spominek s Švedske ...
Naši učenci so prvi in zadnji dan obiska preživeli v šoli s svojimi vrstniki. Začudili so se nad marsikatero razliko med slovensko in švedsko šolo. Nekatere stvari, kot je na primer ta, da v šoli do osmega razreda ni ocen, so jih zelo fascinirale in te bi prenesli tudi k nam. Našlo bi se seveda še kaj, kar bi v slovenski šoli gotovo sprejeli z navdušenjem. Morda tudi to, da učenci že v prvih letih in nato kontinuirano vse do konca
osnovnošolskega izobraževanja pridobijo veliko praktičnih, življenjskih znanj in spretnosti. Nad tem bi se Slovenci gotovo lahko zamislili.
Pred odhodom smo petkov popoldan popestrili s kulturno izmenjavo, na kateri smo Ptuj-čani prisotne skozi slovensko pripovedko o Jančku ježku po-vedli po zgodovini nekaterih slovenskih običajev ob snubitvi in poroki.
Ob slovesu je bilo - tako kot lani - potočenih nekaj solzic, ki so se na dolgi poti proti Sloveniji pomešale z zgodnjim obujanjem dogodkov minulih dni. Opolnoči naslednjega dne smo se vsi veselili srečanja z domačimi na Ptuju.
Naslednje leto bodo naši učenci spet potovali na Švedsko. Takrat drugi, ki bodo domov gotovo spet prinesli goro lepih spominov. Za vse, ki smo potovali letos, pa je bil to sicer kratek, a nepozaben švedsko-slovenski teden.
PV
OŠ dr. Ljudevita Pivka
Naše druženje s stanovalci Doma upokojencev Ptuj
Učenci in delavci OŠ dr. Lju-devita Pivka Ptuj že drugo leto izvajamo projekt Ekošole. V letnem programu projekta smo
načrtovali tudi sodelovanje z Domom upokojencev Ptuj. Z njihovimi stanovalci smo sodelovali učenci 5. razreda in učenci
OKMO z razredničarkama. Cilj tega druženja je bilo medsebojno spoznavanje, sodelovanje in sprostitev. Učenci so nalogo od-
lično sprejeli. Sem najstarejša delavka v šoli in priznam, da nisem bila navdušena. Ob koncu leta se je moje mnenje spremenilo. Sodelovanje je odlično uspelo. Meseca decembra smo povabili stanovalce Doma upokojencev na obisk v šolo. Pripravili smo jim kratek kulturni program in pecivo, ki so ga spekli učenci. Skupaj smo izdelovali ptičje pogače. Nato pa so prisostvovali še na šolski proslavi. Srečanja se je udeležilo pet prijaznih upokojencev. Čas druženja je prehitro minil. Konec maja so nas povabili v Dom upokojencev, ki smo ga z veseljem obiskali. Najprej smo spoznali njihovo psič-ko Piko. Ogledali smo si Dom upokojencev, ki je lep in čist. Nato smo šli na teraso, kjer smo spoznali mnogo zdravilnih zelišč. Zdravilna zelišča smo tudi presadili in posejali. Ogledali smo si tudi zbirko posušenih zelišč. Tako smo spoznali drug drugega, se naučili kaj novega, se sprostili in zabavali.
Stanovalci doma, hvala ! Bilo je zanimivo in prijetno.
Jožica Kolar
Dve leti zapora za točenje alkohola na sinovem rojstnem dnevu
Washington (STA/AFP) - Starša iz Charlottesvilla v ameriški zvezni državi Virginia, ki sta sinu za njegov 16. rojstni dan kupila za 350 dolarjev piva in drugega alkohola, sta v ponedeljek začela prestajati dveletno zaporno kazen. Čeprav je pitje alkohola v ZDA dovoljeno pri 21 letih, sta se Elisa Kelly (42) in George Robinson
(52)	odločila, da bosta za svojega sina kupila alkohol za rojstnodnevno zabavo 16. avgusta 2002, ki naj bi se je udeležilo okrog 30 mladoletnikov med 12. in 18. letom. Po treh klicih o domnevnem pijančevanju najstnikov je policija vdrla v hišo in aretirala zakonca Kelly-Robinson.
Dennis Quaid in soproga pričakujeta dvojčka
New York (STA/dpa) - Ameriški igralcev Dennis Quaid
(53)	in njegova soproga Kimberly pričakujeta dvojčka - deklico in dečka. Zakonca sta že obvestila javnost, da pričakujeta dvojčka, ki ju bo rodila nadomestna mati, vendar nista vedela, kakšnega spola bosta otroka, piše časopis People. Quaid že ima sina, petnajstletnega Jacka Henryja, iz prejšnjega zakona z igralko Meg Ryan.
Poljska za strožje ukrepe zoper droge
Varšava (STA/AP) - Poljska vladna stranka se je zavzela za strožje ukrepe v boju proti drogam, kar pomeni tudi prepoved majic z listom marihuane. Cilj skrajno konservativne vladne stranke Liga poljskih družin (LPR) je boj proti "kulturi drog med 15- in 16-letniki," je dejal pobudnik zakonskega predloga Przemyslaw Andrejuk. Stranka se zavzema za prepoved "promocije marihuane, posebej majic", prepoved prodaje semen marihuane in za pravico delodajalcev, da lahko zaposlenega, za katerega sumijo, da jemlje mamila, pošljejo na test za mamila.
Dve leti suspenza zdravniku, ki je snemal ženske
Singapur (STA/dpa) - Zdravnika, kije z mobilnim telefonom posnel intimne dele dveh žensk, so suspendirali za dve leti, so poročali tamkajšnji mediji. 42-letni Wong Siew Kune je storil kazniva dejanja septembra leta 2005, ko je delal kot radiolog v osrednji bolnišnici v Singapurju in je bil zaradi tega zaprt dva meseca v letu 2006. Wong je bil obsojen zaradi "kaznivih dejanj, ki nakazujejo na motnjo značaja, ki je nezdružljiva z zdravniškim poklicem," je v sporočilu navedel singapurski zdravniški svet. Svet je 10. maja letos uvedel disciplinski postopek proti Wongu, ki je z mobilnim telefonom snemal pod krilo 20-letnice v supermarketu in 25-letne zdravstvene delavke na radiološkem oddelku bolnišnice, v kateri je delal. Wong bo moral prestati tudi obvezno psihiatrično zdravljenje, ko se mu izteče suspenz, pa bosta morala dva psihiatra potrditi, da je ponovno sposoben za delo v zdravstvu.
Prvi gejevski par posvojil otroka
Sydney (STA/dpa) - Dva moška iz avstralskeg Pertha sta postala prvi homoseksualni par v Avstraliji, ki bo legalno posvojil otroka, so poročali tamkajšnji mediji. Posvojitev, ki jo je pripravila vlada Zahodne Avstralije, je razjezila premiera Johna Howarda, čigar konservativna vlada je lani sprejela zvezni zakon o prepovedi homseksualnih porok. Howard je prejšnji teden dejal, da je proti posvojitvi otrok s stranigejev in da mora imeti otrok oba starša oziroma mater in očeta.
V času razstave psov v Zagrebu umrlo najmanj šest psov
Zagreb (STA) - V času mednarodne razstave psov v Zagrebu, Euro Dog Show, konec minulega tedna, je po uradnih podatkih poginilo šest psov, za štiri pa še ni uradne potrditve. Število poginulih psov bi bilo še višje, če organizatorji ne bi uvedli posebnih skupin redarjev, ki so bili pooblaščeni, da brez dovoljenja lastnikov na avtomobilih razbijejo stekla in spravijo na hladno nezavestne pse. Tako so rešili najmanj deset psov, ki so jih brezvestni gospodarji pustili v vozilih kljub vročini 30 stopinj Celzija, je v sredo poročal zagrebški Jutarnji list. Psi, ki so poginili, so bili veliki psi, kot so neapeljski mastif, kavkaški ovčar in srednjeazijski ovčar, psi, težki tudi 90 kilogramov, ki potrebujejo mnogo tekočine. Bili pa so last ukrajinskih in ruskih lastnikov, s katerimi imajo organizatorji največ težav, saj so znani kot najbolj okrutni. Sicer pa Jutarnji list namenja kritiko tudi organizatorjem razstave, na kateri je bilo prek 10.000 psov z vsega sveta. Boksi s psi raznih pasem so bili natlačeni v zadušljivih prostorih, potrebo so opravljali kar med kletkami, sredi ozkih hodnikov, obiskovalci so dobesedno hodili po njih in njihovih iztrebkih, v neprezračeni dvorani pa se je širil neznosen smrad. Skratka, pravi triler, je zapisal Jutarnji list.
Juhi nagrajuje
Otroci, najbrž ste že spoznali Juhija, ki v zadnjem času nastopa v Štajerskem tedniku. Tokrat ga objavljamo brez barv in vas vabimo, da ga pobarvate vi. Vaše pobarvanke pričakujemo v našem uredništvu do petka (22. junija) in najlepšo bomo nagradili.
Pa veselo na delo!
Lujzek • Dober den vsoki den
Po stori navodi in modi je drogč nedela, ko se po-čivle in nič žmetnega ne dela. Pod brajdami sedim in v grabo gledim. Nič pametnega mi ne roji po nori glovi in zaj razmišlam, če sem še sploh pri pameti provi. Mica je k meši odišla in bo skoro nazaj domu prišla, dr-goč bodopiskri ružli, jaz pa že gledam na vuro, kdaj boma jela pečeno kuro. Mogoče bo tudi kokot, ki ma ga rad na taleri vsoki tovariš in gospod pa tudi gospa, ki ga rajši notri kak pa poleg ima. Pa saj jaz ne mislim tistega, ki si vi mislite in se poleg kislite, se delate pobožne in podložne, drgačik pa pokvarjeni in ne preveč nadarjeni. Vete, jaz sem ugotova, ko sem po živleji rova, da ne smeš biti preveč nor in tudi ne preveč pameten ali pa žameten. Saj ste že čuli za tisti pregovor, ki provi, da je pamet najboljši žamet, poleg je potrebne še malo nore soli, da se ti v glovi ne prismodi...
Vidite, tak je to na totem puklastem sveti, ko je dobro, če maš puno tunko in za-
dosti vina v kleti. Seveda je najboj važno zdrovje in razumevaje v družini, saj neje vse pri puni tunki in vini. Tisti, ki ste že boj v letih kak jaz, smo meli boj malo klobas in dobrega kruha brez vejkega trebuha. V mlodih letih smo jeli meso običajno samo vsoko nedelo, pili pa jabolčnico, ki smo ji tudi fukešnicapravli in se z njo zdravli in boj malo dnara v gostilnah zapravili. Ali ste že čuli tisto zgodbico: Fajhten ded je priša v gostilno in takoj naskoča žensko pri šanki, ki mu je kak šus primozala nekaj trdega okoli vuh. Moški se ji je opravi-ča in ji reka, da je misla da je jegova žena, saj ji je čista podobna. Una pa nazaj: »Pi-jandura, živina, trotl, grobljanposconi in pijan...!« Ded pa nazaj: »Saj to je neverjetno, tudi moja žena tak provi, ko je pri pameti provi...!«In tak sta se spoznala in obadva fajhtna domu odkresala.
Evo ti ga na, hopsasa, nega več papira pa tudi Mica mi ne da mira. Picek je pečeni, mlodi krompirček slečeni, poleg pa še mloda šelota z našega vrta, kije vujšla od zobovja črnega krta .
Smeh ni greh
Klavir
Delavca neseta po stopnišču visoke stolpnice velik in zelo težak klavir. V četrtem nadstropju spustita tovor na tla. Ves preznojen nosač pravi drugemu: "Veš kaj, kljub vsemu mi je ljubša flavta."
kolikor morete"
"Zakaj vendar, saj me nič ne boli."
"Vem, da vas nič ne boli. Vendar je čakalnica polna, meni pa se zelo mudi na kosilo."
Težava
Kaj je največja težava pri bigamiji? Dve tašči!
Glasno vpitje
Zobozdravnik reče sedečemu na stolu: "Prosim vas, zdaj pa začnite vpiti glasno,
Obiranje sliv
Črnogorec pride k Bosancu na strokovno izpopolnjevanje v obiranju sliv. Nekaj dni gleda, kako poteka delo, nato povzame svoje izkušnje: "Tudi pri na obiramo slive podobno kot pri vas. Tudi pri nas položimo odeje, da slive padajo nanje; samo da pri nas ne tresemo dreves,
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
Štajerski TEDNIK
MARIBORSKO KOPALIŠČE
NASELJE PRI CIRKULANAH
ZAPORNIK, JETNIK
TEŽNJA, NAGNJENJE
NORVEŠKI PARLAMENT
KOVINSKI STROJNI ELEMENT
POLOŽAJ V JOGI, UGODEN ZA
MEDITACIJO
UPORNO ZAHTEVANJE RENTE
ZGODBA, POVEST (STARINSKO)
ALFI NIPIČ
NASELJE NA PTUJ. POLJU
BURM. POLITIK
(U)
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
AMERIŠKI SPRINTER CONWRIGHT
ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
MESTO V BOSNI
MODEL FORDA
REČ, PREDMET
PORTUGALSKO MESTO
IZ BESED STAN+TER
KRAJ PRI NO' GORICI
MANJŠA POŠKODBA, ODRGNINA
LJUDSTVO NA JAMAJKI
UGLED, VELJAVA
TOVARNA ŠPORTNE OPREME V BEGUNJAH
NAS POPEVKAR (LADO)
RUSKI SAHIST KASPAROV
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER
ŽILE DOVODNICE
MALAJSKA BLAZNOST
OCET
VNETLJIV IN STRUPEN PLIN
FRANCOSKI ARHITEKT
SORTA GLAV. SOLATE
SORTA KVALITETNEGA SRBSKEGA VINA
BRENKALNO GLASBILO
NIZOZEMSKA PISATELJICA (FRANCINE)
NAS GLASBENI TERCET
DRAGO KOS
Štajerski TEDNIK
PODELITEV IMENA
NEIZPREDEN BOMBAŽ
EVA N
RIBIŠKA MREŽA
ZASUK, OBRNITEV
JAPONSKA TELOVADKA
(MIHO)
ampak čakamo, da potegne veter in da slive same padejo na odeje."
"Kaj pa, če ne potegne veter?" vpraša Bosanec.
Črnogorec skomigne z rameni in reče: "E, potem je pa slaba letina."
Grožnja
Mama reče Anji: "Ali ti je res tisti fant, ki te je prej poljubil, pred tem grozil?"
"Da, mama. Rekel mi je, da tega nikoli več ne bo storil, če se bom upirala!"
Kloniranje
Zakaj so Črnogorci kloni-rali žabe s krompirjem?
Da bi krompir sam skakal v košaro.
Darilo
"Štefan, prosim, upoštevaj. Ne želim si, da bi letos za osmi marec dobila enako darilo kot lani!"
"Tončka, pa saj lani ti sploh nisem ničesar poklonil!"
"No, vidiš!"
Rešitev prejšnje križanke:
vodoravno: Šport, Netor, Jai-la, jurček, korm, Ran, pristop, as, revmatik, razdelilnik, čol-nina, Ida, Doca, prikritost, Moka, vaza, umetnik, ON, sir, avena, UČ, Ems, rjavka, nidor, mestic, Kinert, jod, elektor, Ačala, ANA, trn, Ant. Ugankarski slovarček: ANAGO = ljudsko v Braziliji in na Jamajki; DRENAK = sorta kvalitetnega srbskega vina; KAARON = ameriški šprinter Conwright; LASK = avstrijski filozof (Emil, 1875 - 1915); NAREGAMIN = alkaloid v koreninah indijskega grma nare-gamija; OOMEN = nizozemska pisateljica (Francine, 1960 -); STORTING = norveški parlament; TAKENAKA = japonska telovadka (Miho, 1984 - ).
SENENI
TRAČNICE
3
RIMSKA 2
OČKA
Govori se...
... da so bili udeleženci letošnjega vurberškega festivala kljub preselitvi v dvorano v Staršah vseeno do kože premočeni. Tokrat res ne od dežja, ampak od neznosne vročine; baje je bilo tako vroče, da so bili mokri tudi nastopajoči.
... da je bilo sicer občinstvo na letošnjem vurberškem festivalu zelo športno razpoloženo, saj so v dvorani vihteli kakih 10 transparentov in navdušeno vzklikali imena svojih ansamblov; celo med izvajanjem drugih ansamblov. Kot na kaki pravi tekmi.
... da je za vrlimi ptujskimi omladinci spet en zelo aktiven konec tedna. Z velikimi napori jim je v najstarejšem mestu uspelo izpuliti 132 rož, prevrniti 18 korit za rože, razmetati 9 košev za smeti in morda še kakšen podvig. Potem ni čudno, da so nekateri zelo utrujeni obležali kar v parku.
... da so (ne)srečnežu, ki je
bil udeležen v prvi prometni nesreči na novem Puhovem mostu, malce pogledali skozi prste. Še čudno, da ga ob tej priložnosti, ki je prav tako zelo pomembna za mesto, ni sprejel ptujski župan, ki ima sicer čas za vsako mično gospodično.
... da je ptujski župan v boj proti vandalom ves obupan, potem ko je ugotovil, da so varuhi reda in miru nemočni, pozval še gasilce. Najbrž bi ti lahko na vseh "nevarnih" mestih
pripravili vsak petek in soboto zvečer kakšno mokro nočno vajo in ohladili preveč razgrete mlade glave.
Vidi se ...
... da je boks postal v Ptuju nalezljiv. Sicer so obrazi treh vidnih ptujskih športnih navdušencev na fotografiji videti zelo prijazni, ampak pesti pa govorijo drugače: "Tem tak na gobec, daš pozabo, kak se pišeš
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 22. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.
Nagrajenka iz prejšnje številke: Maja Milošič, Spuhlja 38, 2250 Ptuj. Nagrado vam bomo poslali po pošti.
Pa veliko zabave!
Foto: Sebi Kolednik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tjan pomaga pri ženskih opravilih, je tole fotografijo komentiral avtor Sebi Kolednik.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
8		1	7				5	
4	2	9	6		8			
	5	3					6	
		4		7		2		
			9	8	4			6
9			3	2		4	8	1
	4	8	2	1			9	
2				6		1		
			5		7	3	2	8
Anekdote slavnih
Prijatelji so nagovarjali francoskega razsvetljenskega filozofa Etienne-Bonnota de Condillaca, naj prijavi svojo kandidaturo za Francosko akademijo. Filozof je to odklanjal z besedami: »Niti na misel mi ne pride. Raje slišim ljudi, ki ugibajo, zakaj me še niso sprejeli na akademijo, če pa bi bil član, bi ugibali, zakaj so me sprejeli.«
Nekega večera je moral francoski pisatelj Alphonse Karr poslušati pri gostiteljih nadebudnega sina, ki ni in ni nehal igrati na klavir. Ko je končno le končal, so ga vprašali, kaj meni. "V začetku mi je bil veliko bolj všeč," je suho pripomnil Karr. "Kako to?"
"Zato, ker je bil še precej mlajši.«
Ko je ruski car Pavel I. Petrovič nepričakovano prišel v neko vojaško šolo, je odkril velik nered. Ukazal je, da naj takoj zaprejo komandanta šole.
"Veličanstvo," je začel v zadregi pojasnjevati pribočnik, "pozabil sem vam povedati, da je komandant ponoči umrl." "Prav!" je odgovoril car. "Imenujte njegovega namestnika in ga takoj potem zaprite!"
Igralec, ki je trpel zaradi nesrečne ljubezni, se je potožil italijanski igralki Eleonori Duse: "Tudi Tolstoj je vedel, da prihaja vse slabo iz žensk."
Eleonora mu je odgovorila: "Seveda. Tudi moški prihajate iz žensk."
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©©©	€	000
Bik	vv	©©©	€€	00
Dvojčka	vv	©©	€€€	OOO
Rak	v	©©	€€	0
Lev	vvv	©©©	€€€	00
Devica	vv	©	€€€	00
Tehtnica	v	©©	€€	000
Škorpijon	vvv	©©	€€€	0
Strelec	vvv	©©©	€€€	00
Kozorog	vv	©	€€	000
Vodnar	vv	©©	€	0
Ribi	v	©©	€€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 19. junij do 25. junij: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Vurberk • Na 16. festivalu 28 novih melodij
Najboljši Ta pravi falotje in ansambel Golte
Letošnji 16. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko in večglasnim petjem Vurberk 2007 so zaradi slabe vremenske napovedi preselili v športno dvorano v Starše, kjer je 14 ansamblov predstavilo 28 novih melodij.
Organizatorji tradicionalnega Vurberškega festivala, Turistično društvo Vurberk, ki so v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton ter RTV Slovenija - regionalnim centrom Maribor prireditev tudi tokrat speljali brezhibno, so lahko vsekakor zadovoljni, čeprav je minil večer brez zagroženih padavin, kajti dvorana v Staršah je bila v soboto, 16. junija, polna do zadnjega, tako da je bilo vsem skupaj kar precej vroče; 14 na-
stopajočih ansamblov iz vse Slovenije, ki so se predstavili s po dvema novima skladbama, pa je dokazalo, da je njihova kvalitetna raven iz leta v leto višja.
Vurberškemu občinstvu so se tokrat predstavili ansambli: Primoža Kelenca iz Gorišnice, Prosen iz Žažarja pri Horjulu, Vi-gred iz Laškega, Vihar iz Slovenj Gradca, Frančič iz Šentjerneja, Zapeljivke iz Rečice ob Savinji, Novi spomini iz Novega mesta, Bum z Graške Gore, Golte iz
Mozirja, Orion iz Raka, Ceglar iz Velikega Gabra, Malibu iz Ilirske Bistrice ter Ta pravi falotje iz Šoštanja.
Strokovna komisija organizatorjev, v kateri so bili letos Slavko Avsenik mlajši, Tomaž Tozon, Urška Čop Šmajgert, Ivanka Mulec Ploj ter domačin Alojz Toplak, je izvedbo festivalskih skladb skrbno spremljala in ocenjevala ter prvo nagrado in zlato plaketo prisodila ansamblu Golte iz
Foto:M. Ozmec
Trije brhki Mozirjani ansambla Golte so prepričali strokovno komisijo in prejeli tudi drugo nagrado občinstva.
Ormož • V soboto se je začela kopalna sezona
Poleg kopanja tudi odbojka
Pravzaprav smo s tem člankom želeli bralce povabiti na otvoritev poletnega kopališča v Ormožu, vendar smo na podatke od upravljavca - Komunalnega podjetja Ormož - čakali kar šest (6) dni, tako da vas, dragi bralci, lahko le obvestimo, da je Letno kopališče Ormož odprlo svoja vrata za kopalce minulo soboto. Priče-tek kopalne sezone je bil odvisen od vremenskih razmer ter odobritve odprtja in potrditve cen vstopnic s strani občinskega sveta.
V petek je občinski svet potrdil cene kopalnih kart, ki so enake kot minulo leto. Ob vikendih je na voljo tudi nočno kopanje. Kopalcem sta na voljo otroški bazen s toboganom in športni bazen s 430 m2 vodnih površin. V letošnji sezoni bodo upravljavci kopalcem ponudili možnost igranja odbojke na travi in badmintona.
Za kopališče skrbi Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., ki ima z občino Ormož sklenjeno pogodbo o upravljanju in vzdrževanju. Na vprašanje, ali so pred odprtjem opravili kakšna popravila, so iz komunale odgovorili, da je zaradi zagotavljanja določil iz zakonodaje za področje kopališč potrebno poleg rednih vzdrževalnih del obno-
Čeprav je bilo vreme v soboto na trenutke bolj kislo, to mladih kopalcev ni motilo.
viti sistem za pripravo kopalne vode, kontinuirano merjenje temperature, prostega klora, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode, keramične ploščice na higienskih bazen-čkih ter ograjo okrog kopališča.
V minuli sezoni je letno kopališče obratovalo 56 dni, 20 dni pa zaradi slabega vremena ni obratovalo. V celotni kopalni sezoni so zabeležili 10.478 kopalcev, starejših od 6 let, ter 886 kopalcev, mlajših od 6 let, skupno torej 11.364 kopalcev. Prihodki od prodaje vstopnic so v letu 2006 znašali 3.870.562 tolarjev (brez DDV). Stroški so presegli prihodke za 5.713.228,15 tolarja (brez DDV). Prav ti stroški, ki se pri poletnem bazenu nobeno leto ne pokrijejo, so razlog za to, da svetniki razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto, ko poteče pogodba s KPO, zadevo rešili drugače. V bazenskem kompleksu namreč uspešno deluje tudi gostinska ponudba in župani treh občin očitno vidijo možnost združitve obeh dejavnosti pri enem podjetju. Viki Klemenčič Ivanuša
Mozirja; drugo nagrado in srebrno plaketo je prejel ansambel Orion iz Rake, ki je prejel tudi plaketo Jožeta Šifrarja za najboljšo večglasno vokalno izvedbo; tretjo nagrado pa je strokovna komisija prisodila ansamblu Vihar iz Slovenj Gradca.
Tudi letos je besedila festivalskih pesmi ocenjevala tričlanska komisija v sestavi Jože Skubic, Asja Matjaž in Milena Toplak, ki je za najboljšo izbrala besedilo pesmi Jokala bom avtorice Darinke Kovač v izvedbi ansambla Prosen iz Žažarja pri Horjulu; drugo nagrado za najboljše besedilo je prejela Fanika Požek za besedilo skladbe Izgubljena ljubezen v izvedbi ansambla Vigred, tretjo pa Matej Kocjančič, ki je napisal besedilo skladbe Časa vladar v izvedbi ansambla Malibu. Komisija glasbenih urednikov in predstavnikov sodelujočih radijskih postaj, ki jo je vodila Simona Špindler, je za najboljšo izbrala skladbo Izgubljena ljubezen, za katero je glasbo napisal Zvone Lipov-šek, tekst Fanika Požek, izvajal pa jo je ansambel Vigred.
Občinstvo pa je tudi letos imelo nekoliko drugačen okus, saj je z glasovanjem prek glasovnic prvo nagrado in zlatega zmaja prisodilo ansamblu Ta pravi falotje iz Šoštanja, drugo je prejel ansambel Golte iz Mozirja, bronastega zmaja pa ansambel Iskrice iz Laškega.
Festival sta tudi tokrat povezovala stara znanca Vurberka Ida Baš in Janez Toplak, ki sta v povedih tokrat predstavljala zgodovino harmonike na Slovenskem, premor med štetjem glasov in razglasitvijo rezultatov pa so zapolnili člani ansambla Modrijani, ki jim je bil vurberški festival ena od odskočnih desk v njihovo uspešno kariero. Festival sta neposredno prenašala Televizija Maribor in Radio Maribor, njegov posnetek pa bo predvidoma v dveh delih, 6. in 13. julija, predvajala tudi na prvem programu Televizije Slovenija. Morda le še to: na dan festivala je pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija tudi letos izšla festivalska zgoščenka s 14 najbolj všečnimi skladbami po izboru organizatorja, turistično društvo Vurberk je 16. festivalu v čast izdalo posebno poštno
znamko z motivom Vurberka ter napolnilo 300 steklenic izbranega vina z Vurberka in iz okolice, steklenice pa okrasilo z zanimivo festivalsko etiketo, na kateri je Rutarjeva harmonika. Kot zanimivost velja omeniti tudi dejstvo, da toliko navduše-
nih in navijaško razpoloženih oboževalcev in predstavnikov „fun klubov" z vihtečimi transparenti in napisi svojega ansambla, kot jih je bilo na letošnjem vurberškem festivalu, organizatorji še ne pomnijo.
M. Ozmec
Foto:M. Ozmec
Prvo nagrado vurberškega občinstva in zlatega zmaja so letos prejeli Ta pravi falotje iz Šoštanja.
Foto:M. Ozmec
Anambel Orion iz Rake si je pripel Šifrerjevo plaketo za najboljše dvo- ali večglasno petje.
Foto:M. Ozmec
Komisija radijskih postaj je za najboljšega izbrala ansambel Vi-gred iz Laškega.
VSAK CÉTKTHK Ob 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	BOŠTJAN KONECNIK S PRIJATELJI - Petki, sobote in nedelje
2.	MLADI DOLENJCI - Le ti si edina
3.	VITEZI CELJSKI - Kraljica jodlanja
4.	JOŽE ŠKOBERNE - Naivna Nežika
5.	SLOVENJEGORIŠKI FANTJE - Venček Slovenjegoriških fantov
6.	TONI VERDERBER - Tam za velikim morjem
7.	HINKO KRČEK - Pozdravi iz Slovenije
1.	TURBO ANGELS - Na Bahame
2.	NATALIJA VERBOTEN - Obriši sline
3.	DOMEN KUMER - Po dežju
4.	KRILA - Skačejo Slovenci
5.	ROGOŠKI SLAVČKI - Kaj mi bodo rožice
6.	NINO - Moja mala
7.	SABINA - Ljubezen na prvi pogled
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Helena Vogrin Strjanci 39 2273 Podgorci
Glasujem za
Naslov
Foto: vkl
Prireditvenik
Torek, 19. junij
18.00 Ormož, jedilnica gimnazije, predstavitev raziskovalnih in projektnih
nalog, s katerimi so sodelovali na srečanju mladi raziskovalce pri pouku informatike
20.00 Ptuj, amfiteater Gimnazije, predstava Igra za dve osebi
Četrtek, 21. junij
17.00 Ptuj, prostori Mestne četrti Ljudski vrt Ptuj, informativno predavanje na
temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga 19.00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp, razstava lutk ob 10. obletnici delovanja KD Koruzno zrno
19.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, 10. jubilejni koncert ženske pevske
skupine Spominčice 21.00 Ptuj, atrij hotela Mitra, Hamlet
-	Slovenska Bistrica, prostori LG Koruzno zrno, Kornfest - 5. tradicionalni
lutkovni festival
Kolosej Maribor
19. junij, ob 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 19.40 in 21.40 Moj Hitler. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Šola za barabe. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 16.00, 16.00, 18.00, 18.10 in 20.20 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 21.00 Zadnji poljub. Ob 19.10 Avtošto-par. Ob 21.10 Zodiak. Ob 16.10, 18.00, 20.00, 20.00 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 15.50 in 18.30 Favnov labirint. Ob 17.30 Drkajva skupaj. Ob 16.20 Spider-Man 3. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.00 in 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran.
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in starega očeta
Janeza Polanca
IZ SP. VELOVLEKA 25
roj. 1926
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sveče in za svete maše ter izraze sožalja.
Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Ptuj, ki ste mu v bolezni lajšali bolečine, Gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, gospe Veri in pevcem društva upokojencev Rogoznica.
Vsem, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani, še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Dve leti sta že minili, kar zapustil si ta svet. Spomin na tebe bo večno živel, nikdar ti od nas zares ne boš odšel, v naših srcih vedno boš živel.
V SPOMIN
18. junija 2007 minevata 2 leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast, stari ata in brat
Ivan Goričan
KICAR 140 A
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižgete sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji: žena Terezija, hčerki Zinka in Danica, sinovi Branko, Milan in Ivan z družinami ter sestri Milka in
Micka z družinama
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)
* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
051 804 324
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d. o. o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Mali oglasi
STORITVE
PODJETJE GAMA, Gradnje, s. p., Severova ul. 1, za vas uredi okolico, opravi hišna dela ter čiščenje. Tel. 041 532 018.


23. OB. - 14. 07. ^ C'
0RM0SK0 POLETJE200?
NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU

datum ob uri
PRIREDITEV
vstopnina
23. 06.
19.00
Hum pri Ormožu: MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE
17.00
24. 06.
19.00 21.00
25.06. 21.00 26.06. 21.00 27.06. 21.00
28.06. 21.00
29.	(
30. 01. 03. (
. 06. . 06.
21.00 19.00
04.
07. 21.00 07. 21.00 07. 21.00
OTVORITEV RAZSTAVE UMETNOSTNA DEDIŠČINA NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ Z OKOLICO OD 12. DO IZTEKA 19. STOLETJA
SVETI TOMAŽ POTUJE V EGIPT
RAZSTAVA SKUPINSKIH SLIK 16. LIKOVNE KOLONIJE SVETI TOMAŽ
PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OTVORITEV ORMOŠKEGA POLETJA KONCERT ROČK SKUPINE DAN D
PRAZNIČNI KONCERT
orkestra slovenske vojske s solisti
LETNI KONCERT
dekliškega pevskega zbora gimnazije Ormož z gosti
Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja: NAŠI TRIJE ANGELI, režija Bojan Maroševič
Folkart Lent 07:
FOLKLORNA SKUPINA ORCE NIKOLOV SKOPJE - MAKEDONIJA
KONCERT LJUDSKE GLASBE V SODOBNIH PRIREDBAH: Melita Osojnik z godci
Llutkovno gledališče Pika - Lenart: ZALJUBLJENI ŽABEC, lutkovna predstava, primerna za otroke od 4 do 9 let
Plesni forum Celje: HOROSKOP - sodobna humorna plesna predstava
Letni kino: BABILON,
ameriška drama, režija: Alejandro Gonzales Inarritu
Letni kino: PARFUM,
francosko - špansko - nemški triler, režija: Tom Tykwer
5 EUR
5 EUR 5 EUR
5 EUR 5 EUR 5 EUR
. 07,
. 07.
21.00	Letni kino: APOKALIPTO, ameriški zgodovinsko pustolovski spektakel; režija: Mel Gibson	5 EUR
21.00	KONCERT PEVSKEGA ZBORA PERPETUUM JAZZILE Vokalni izbor jazza, popa in glasbenih instrumentov	5 EUR
21.00	Petra Kolmanič in Nino Flisar: NE DOTIKAJ SE ME, literarna multimedijska predstava	5 EUR
21.00	SVETLOBE IN SENCE DIGITALNE FOTOGRAFIJE avtorja: Klavdija Kozel, Ciril Ambrož	5 EUR
19.00	Gledališče Moment: LUTKOVNA PREDSTAVA PRESTOPI, namenjena vsem otrokom od 9 do 99 let	—
21.00	Dajmo stisnt teater: NEKEGA LEPEGA POPOLDNEVA, parodija na razvedrilno oddajo, režija: Sašo Rajakovič in Miha Brajnik	5 EUR
.07. 21.00
.07. 21.00
Poletni ples z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA,	5 EUR
koncert legendarnega mojstra z veliko ljudsko veselico
FLAMENCO SPEKTAKEL IN VEČNO ZELENE SLOVENSKE POPEVKE:	5 EUR
Elda Viler, Ana Dežman, Kio De Bonaldi, Nejc Panič
Prodaja vstopnic: Občina Ormož v pritličju na recepciji (vsak dan od 7. do 13. ure), tel.: 02 741 53 11 in enota Turistično informacijskega centra v gradu Ormož (vsak dan razen srede od 14. do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure), tel.: 02 741 53 56 ter 1 uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. Če bo deževalo, bodo vse prireditve v Domu kulture Ormož.
www.slovenia.info/ormoz
KMETIJSTVO

PO KONKUREČNIH cenah odkupujemo večjo količino ječmena in pšenice ob žetvi. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 667 325.
PRODAM bukova drva metrska, ka-lana., možnost dostave. Tel. 02 740 80 17 ali 041 312 621.
PRODAM traktor Štajer 18, old-tajmer v izpravnem stanju, možnost registracije. Tel. 031 229 160.
PRODAJAMO kakovostne višnje, Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, tel. 041 206 444.
PRODAM 20- in 40-kg pujske. Tel. 031 713 160.
PRODAM bukova drva, kalana, z dostavo. Tel. 040 174 043.
Že leto dni v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš,
ni ure, dneva, ne noči,
povsod si v srcu z nami ti.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Danes mineva leto žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek, tast in stric
Franc Sluga
IZ STOGOVCEV 17
Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
PRODAM traktor MF ferguson, 115 konjev. letnik 96, s 4700 delovnih ur. Tel. 041 767 760.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
V LOČKEM VRHU pri Destrniku prodam starejšo hišo, primerno za vikend ali nadomestno gradnjo, z vinogradom. Tel. 031 691 488.
MIKROGRAT, d. o. o, iz Dornave 83 c zaposli več fizični delavk, -cev. Izobrazba ni pomembna. Infor. na tel. 041 338 429.
VOZNIKA C- in E-kategorije, špedicija zahodna Evropa zaposlimo. Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel 040 971 899.
PTUJSKIPOSTPESIMISTI
L>glasl
glasbeni poleti
.. orkestra
slovenske gešrge pehuvanian
SABINA CVILAK - sopran
solistka
SABINA CVILAK - sopran
23. junij 2007, 20.00
minoritski samostan ptuj
/ ^
L2
B. smetana-	Prodana nevesta, Uveftura
Ch. gounod	Faust, arija Margajetfe 3. dejanja ^^^^^^^^^^
Ch. gounod	Faust, Les Troyens- baletn^^g&jha, ^^
g. puccini	La Boheme, arija Mimiiz 1. dejftw
B. SMETANA	Vltava
M. MIHEVC	Baba Jaga, V srcu nemir - arija iz 4. dejanja
A. dvorak	Slovanski plesi, Št. 8 in 10
g. puccini	Gianni Schicchi, arija Laurette
a. hačaturjan	Masquerade, Valse
G. GERSHWIN	Porgy and Bess, Summertime - arija Clare iz 1. dejanja


SVETOVANJE na
informacije in rezervacije vstopnic helena.mesko@gmail.com predprodaja vstopnic Hotel Mitra Ptuj, TIC Ptuj,
ic 16 EUR (predprodaja) 7 EUR (predprodaja študenti in dijaki - omejeno število vstopnic)
V primeru slabega vremena bo koncert v minoritski cerkvi SV. PETRA IN PAVLA na Ptuju.
Ptuj • Proces po eksploziji hiše na Mariborski cesti
Sodišče zavrnilo večino novih dokaznih predlogov obrambe
Pred senatom Okrožnega sodišča na Ptuju so v nadaljevanju glavne obravnave zoper Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji hiše na Mariborski cesti 15. februarja 2000 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, v četrtek, 14. junija, zaslišali še nekaj prič, ki niso povedale nič presenetljivega, sodišče pa je zavrnilo večino novih dokaznih predlogov obrambe.
Na zahtevo zagovornika obtoženega, odvetnika Stanislava Klemenčiča, je predsednica tričlanskega senata Katja Kolarič Bojnec povabila k pričanju zdravnika ptujske bolnišnice Marka Briclja, dr. med., ki je kmalu po eksploziji hiše na Mariborski cesti obtoženega Boruta Erhatiča kot dežurni zdravnik prvi sprejel. Ta je pojasnil, da se po sedmih letih tega dogodka težko spomni, zato je prebral poškodbeni karton, ki temelji na opisu poškodb takoj po prvem pregledu obtoženega, ter dodal, da kakšnega bistvenega posega tedaj niso opravili, saj so poškodo-vančeve rane le nujno oskrbeli, mu dali sredstvo proti bolečinam, zaradi precejšnih opeklin pa so ga nato prepeljali v mariborsko bolnišnico. Na zagovornikovo vprašanje, ali so na Erhatičevih poškodbah morda opazili sledove umazanije, je odgovoril, da se po zapisanem v kartonu tega ne da zatrditi. Na vprašanje okrožne državne tožilke Sonje Erlač, kaj bi iz zdravstvenega vidika pomenilo, če bi bili na telesu poškodovanega našli sledove odrgnin, je Bricelj odgovoril, da bi bilo to zagotovo zapisano v ambulantnem kartonu. Tudi na vprašanje obtoženega Boruta Erhatiča, ali iz dokumentacije lahko sklepa, ali je bilo ob pregledu njegovo telo poškodovano, kot da bi se kotalilo po neki neravni površini, je odgovoril negativno.
Pred senat so nato povabili zastopnika za igralne aparate M. Kovačiča, da bi ugotovili, ali vztraja pri odškodninskem zahtevku zaradi uničenega aparata za igranje pikada, ki je bil ob eksploziji v lokalu Zlata rokavica. Ta je svojo zahtevo potrdil, hkrati pa prijavil še odškodninski zahtevek za uničen fotoplay igralni aparat. Zaradi preverjanja odškodninskega zahtevka so pred senat povabili tudi R. Podhostnika, sina oškodovanega, sedaj že
pokojnega Alojza Podhostni-ka, ki je v preiskavi navedel, da je njegova firma Podal, d. o. o., ob eksploziji hiše zaradi uničene pisarniške opreme utrpela za okoli 1,5 milijona tolarjev škode. Podhostnikov sin je pojasnil, da je očetova firma šla v stečaj in zato nima odškodninskih zahtevkov. Sestra obtoženega Barbara Erhatič, ki jo je sodnica vprašala, ali bo na podlagi deloma opravljenega dedovanja po pokojnih starših uveljavljala svoj delež, pa je pojasnila, da na to vprašanje ni bila pripravljena, ter zaprosila sodišče, ali lahko nanj odgovori naknadno. Najemnik lokala Zlata rokavica B. Horvat pa je potrdil, da zaradi uničenega inventarja ob eksploziji priglaša premoženjsko-pra-vni zahtevek v višini 20.000 evrov. Njegovo prisotnost je izkoristil zagovornik obtoženega Stanislav Klemenčič ter ga vprašal, ali lahko v albumu fotografij pokaže notranja vrata lokala. Ta je to storil in potrdil, da je bil spodnji del notranjih vrat v celoti lesen. Na podvprašanje, ali je v katerem od njegovih lokalov kdaj prišlo do požara, pa je Horvat pojasnil, da ne, saj lokal Zlata rokavica v Bukovcih, v katerem je gorelo, ni bil njegov, ampak od njegove nekdanje
Foto: M. Ozmec
Zdravnik ptujske bolnišnice Marko Bricelj, dr. med., se po sedmih letih ni mogel ničesar spomniti, zato je opis poškodb Boruta Erhatiča prebral iz poškodbenega kartona.
partnerice K. Meznarič, ter dodal, da so kriminalisti ugotovili, da je bil vzrok tega požara v električni napeljavi.
Na predlog okrožne državne tožilke Sonje Erlač je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec prebrala zapis o izpovedi sedaj že pokojnega Alojza Podhostnika, ki je bil kot lastnik firme Podal poslovni partner obtoženega Boruta Erhatiča. Podhostnik
Foto: M. Ozmec
Obtoženi Borut Erhatič je na sodišču izrazil ogorčenje, češ da se je počutil, kot da bi izvedenci o tem, kje naj bi bil v času eksplozije, barantali kot na živinskem sejmu.
Napoved vremena za Slovenijo
Sever, ki ta mesec vleče, obilo žita privleče.
Danes bo večinoma sončno, v popoldanskem času lahko predvsem v severni Sloveniji nastane kakšna nevihta. Pihal bo zmeren jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne danes od 24 do 31, jutri od 27 do 32 stopinj C. Precej jasno bo, nekoliko več oblačnosti bo v popoldanskem času. V Alpah bodo popoldne in zvečer nastajale nevihte. Pihal bo zmeren jugozahodni veter.
V sredo in četrtek bo sončno
je tedaj med drugim povedal, da naj bi bil imel Borut Er-hatič pred eksplozijo precej dolgov, zato naj bi mu bil posodil večjo vsoto denarja in si v zameno pridobil nekajletni brezplačni najem poslovnih prostorov v hiši ob Mariborski cesti. Erhatič naj bi mu bil tedaj tudi povedal, da mu zaradi dolgov grozijo.
Obramba predlagala nove dokaze
Zagovornik obtoženega Stanislav Klemenčič je sodišču predlagal še nekaj novih dokaznih predlogov. Ker je menil, da sodna izvedenka Alenka Verbek Garbajs, ki je glede eksplozije na Mariborski cesti izdelala izvedeniško mnenje kemijske stroke, ni najprimernejša, je sodišču predlagal, da izdela izvedeniško mnenje o eksploziji kak drug izvedenec, strokovnjak za eksploziva ali fizične stroke, ki ni iz vrst policije, in bi lahko trditve podkrepil tudi z natančnimi izračuni o delovanju sil eksplozije na poškodo-vančevo oziroma obtoženčevo telo ter ali je tedaj lahko obstal na nogah ali ne in kako je sila eksplozije delovala na 12 kg težak kipec zlate rokavice, ki ga je vrglo več metrov vstran na dvorišče. Okrožna državna tožilka Sonja Erlač je ob tem menila, da do sedaj zbrani dokazi v ničemer ne potrjujejo, da je bil omenjeni kipec izvržen v trenutku eksplozije, ter dodala, da ne vidi razloga za izdelavo novega izvedeniškega mnenja.
Obtoženi Borut Erhatič pa je pred sodiščem izrazil ogorčenje nad vsebino prejšnje glavne obravnave, ko sta pričala izvedenca Inštituta za sodno medicino iz Lju-
bljane in patolog. Ti naj bi brez tehničnih podkrepitev svoja mnenja o tem, kje naj bi stal v času eksplozije, nenehno spreminjali, tako da se je počutil kot na živinskem sejmu, kjer se baranta, kot naj bi barantala izvedenca, češ da ne bo po mojem in ne po tvojem, pa naj bo mesto, kje naj bi bil v času eksplozije, pač nekje v sredini. Po njegovem mnenju naj bi sodni izvedenci s poenostavljenim in ne dovolj strokovnim poenotenjem mnenja le vlekli vodo na njegov mlin.
Predsednica Katja Kola-rič Bojnec se je po posvetu s senatom odločila, da predlog obrambe po izdelavi novega izvedeniškega in medicinskega mnenja zavrne, zavrnila je tudi predlog o zaslišanju zakonite zastopnice firme Podal Andreje Čelan, ki naj bi pojasnila, kakšni so bili učinki eksplozije na vozila, ki so bila ob eksploziji na dvorišču. Ugodila je le zahtevi po zaslišanju Erhatičeve sosede Anice Klajnšek, o tem, ali bo zaslišala še soseda Planinška, se bo še odločila, zavrnila pa je tudi vse druge nove dokazne predloge obrambe. Predsednica senata je predočila tudi spisek vseh dosedanjih že izvedenih dokazov, zagovornik obtoženega Stanislav Klemenčič pa je zaprosil, da se mu zaradi izredno velikega števila izvedenih dokazov, ti so zapisani kar na šestih listih formata A 4, ugodi rok za naknadno izjasnitev obrambe o teh dokazih, ob koncu pa je sodišče razglasilo, da bo nadaljevanje glavne obravnave v petek, 29. junija, ko bi po nekaterih namigih morda že lahko slišali tudi dokončno razsodbo.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Vlasta Hrnec, Sp. Gruškovje 20, Podlehnik
-	Aljaža; Mojca Pintarič, Štuki 40/a, Ptuj - Leona; Natalija Leskovar, Skrblje 7/a, Majšperk - Evo; Dušanka Vi-dovič, Zakl 13/b, Podlehnik
-	Iris; Mateja Sok, Borovci 25, Markovci - Emo; Andreja Jakopaneca, Ul. Mersijev 10, Rogatec - Tiana; Helena Brumen, Dragotinci 39, Sv. Jurij ob Ščavnici - Lijo; Nataša Verdenik, Ul. Pariške Komune 26, Maribor - Luka; Patricija Cvetko, Ptujska Gora 82/b - Nika; Brigita Polanec, Bišečki Vrh 58, Trnovska vas - Žaneto; Maja Škrinjar, Sovretova pot 59, Ptuj - Roka; Simona Sleme-nik, Marjeta na Dravskem polju 77 - Vaneso; Daša Meznarič, Spuhlja 136/a, Ptuj - Masaja; Anita Kuhar, Podvinci 39/a, Ptuj - Zalo; Maja Podgorelec, Podlože 57, Ptujska Gora - Luka; Petra Hlebec, Kog 109/c, Kog
-	Živo; Ksenja Kolednik, Po-brežje 91, Videm - Reneja. Umrli so: Ignac Krajnčič, Abramičeva ul. 1, Ptuj, rojen 1937 - umrl 1. junija 2007; Marija Zemljarič, rojena Matjašič, Rotman 37, rojena 1922 - umrla 2. junija 2007; Martin Lovrenko, Zabovci 91, rojen1932 - umrl 31. maja 2007; .Adolfo Breznik, Mariborska c. 22, Ptuj, rojen 1921 - umrl 30. maja 2007; Katarina Šalamija, rojena Polanko, Vičanci 96, rojena 1927 - umrla 1. junija 2007; Janez Pihler, Gomilšako-va ul. 15, Ptuj, rojen 1935
-	umrl 7. junija 2007; Mirko Jerenec, Jablovec 29, rojen 1949 - umrl 1. junija 2007; Katarina Žuran, rojena Du-rič, Čehova ul. 3, Ptuj, rojena 1924 - umrla 4. junija 2007; Metod Prigl, Bresnica 69, rojen 1935 - umrl 6. junija 2007; Friderik Vojsk, Place-rovci 7, rojen 1945 - umrl 4. junija 2007; Ivan Majhen, Veliki Vrh 79, rojen 1963
-	umrl 5. junija 2007; Janez Polanec, Spodnji Velovlek 25, rojen 1926 - umrl 5. junija 2007; Ema Kramberger, rojena Muršec, Biš 33, rojena 1935 - umrla 2. junija 2007; Pavlina Bermež, rojena Vi-dovič, Podvinci 70, rojena-1924 - umrla 9. junija 2007; Frančiška Kociper, rojena Munda, Rogozniška c. 35, Ptuj, rojena 1915 - umrla 8. junija 2007; Štefan Lesjak, Žerovinci 72, rojen 1951
-	umrl 9. junija 2007; Elizabeta Štumberger, Prvenci 3/a, rojena1914 - umrla 10. junija 2007; Anton Lenart, Slovenja vas 39, rojen 1918
-	umrl 11. junija 2007; Alojz Karo, Kraigherjeva ul. 21, Ptuj, rojen 1921 - umrl 12. junija 2007; Ana Vodušek, Čermožiše 45, rojena1925
-	umrla 13. junija 2007. Poroke - Ptuj: Peter Golc, Prvenci 12, in Breda Mesa-rič, Hreničeva ul. 8, Ptuj; Ivan Janžekovič, Mezgovci ob Pesnici 47, in Mateja Si-monič, Sobetinci 9; Danijel Lozinšek, Drstelja 15/a, in Tanja Draškovič, Spodnje Jablane 2; Franc Rauter, Lokavci 11, in Suzana Ščav-ničar, Slovenja vas 59/a; Janez Javornik, Žikarce 12, in Nataša Pečnik, Ul. Črnkovih 1, Ruše.
Poroka - Ormož: Stanko Baum, Zagorci 1, Juršinci, in Marija Babič, Loperšice 7, Ormož.