ja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri požtnem ček. zav. v Ljubljani St. 11.409 m«s*čno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Leto IV. (XI.), štev. 169 Maribor, pondelfek 28. julija 1930 » JUTRA« H Račun pri i* m»s#čno, 13 vjgian po lamu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Ob stoletnici evropske demokracije Včeraj 27., danes 28. in jutri 29. poteka stoletnica izbruha julijske revolucije v Parizu. Ti trije dnevi so l francoski zgodovini zaznamovani *°t »trois glorieuses«, izven Francije ?a ta revolucija ni toliko poznana, ker j° stavi v senco prva velika revo-Uciia iz leta 1789. Za zgodovinski ijfcvoj evropske demokracije pa je ju-revolucija iz leta 1830. večjega j pena nego »velika« revolucija iz 1789. Prvič v zgodovini se je zgo „ j°> da je potekla revolucija še pre-eJ nekrvavo; prvič, da je bil vladar odločno, vendar prijazno po-Van, naj odide preko meje, ker ga je ■ a[od sit; prvič, da je prevrat potepi brez zunanjepolitičnih zapletlja-j®v, in prvič, da je moč ljudske volje Uvedla prevrat, ne da bi le malo za-^ upravni aparat. Res je, julijska pvolucija ni končala, kakor je hotel ..a‘ayette, z republiko, ampak s krajino Louisa Phillppa: res je, da tu-. * ta režim ni bil idealen. Toda ob tla vi vr^ena reakcijonarna teorija o •adarstvu »po božji milosti« in zma-^vito je prodrla teorija o vladarju j>Do volji naroda«, o kralju ne več rancije, ampak vseh Francozov, re-oll,cijonarna trobojnica je postala zastava. Nezadovoljno so na preokret v Franciji iz reak-Prusije in Metternichove teh temeljnih stebrov »vla-po božji milosti«, in brez voj-dLSo niorali priznati novi red. Nova 1)3 se je porajala- lleimwehrovska izzivanja ob meji SRAMOTILNI VZKLIKI PROTI NAŠI DRŽAVI NA RADGONSKEM MOSTU. -RAZBURJENJE NAŠEGA PREBIVALSTVA V GORNJI RADGONI. GORNJA RADGONA, 28. julija. Včeraj so se v nemški Radgoni vršile spominske svečanosti o priliki desetletnice priključitve Radgone avstrijski republiki. Slovesnost je organizirala Heimwehr iz Gradca in vzhodnih krajev nemške Štajerske ter je prišlo na proslavo v Radgono okrog tisoč hajmverovcev, ki so se obnašali sila predrzno in objestno. Po oficijelni prireditvi, pri kateri je bilo izrečenih več hujskajočh govorov, je odšla skupina hajmverovcev na novi radgonski most, kjer je pričela prepevati izzivala nemške pesmi in sramotilno vzklikati Jugoslaviji. To postopanje avstrijskih nacijonalcev je vzbudilo med prebivalstvom nemške Radgone vso obsodbo, na jugoslovenski strani pa razumljivo o-gorčenje in razburjenje. Avstrijska ob-lastva so se čutiia prisiljena zabraniti nameravan prehod nemških prenapetežev preko meje na našo stran, da ne bi prišlo do neljubih spopadov. Prav tako so na- stopila naša oblastva v pripravljenost, ker se je polaščala naših ljudi vedno večja razburjenost. Večja skupina hajmverovcev je šla nato niže mostu, da se o-kopa v Muri. Tudi tu so se obnašali tako izzivalno, da se je bilo bati resnih nemirov, če bi se bilo posrečilo priti hajmve-rcvcem tostran Mure. Na naši strani se je mudil med kopalci tudi sin nekega trgovca, ki je oddal iz še nepojasnjenega vzroka najprej revolverski strel v zrak, potem pa še nekaj strelov v vodo, hoteč dati s tem duška svojemu ogorčenju in preplašiti avstrijske izzivače. Hajmve-rovci so se po teh strelih res takoj razgubili ter raznesli po Radgoni vest, da so jih napadli slovenski nacijonalisti in da je nanje streljala tudi jugoslovenska finančna straža. Ta vest pa je docela izmišljena, kar ugotavlja celo avstrijsko uradno obvestilo v Gradcu, ki pravi, da je streljal iz starega samokresa neki slaboumni trgovčev sin iz Gornje Radgone. Potresna katastrofa v Rusiji CELE POKRAJINE OB KASPIŠKEM M ORJU OPUSTOŠENE. — NA TISOČE ČLOVEŠKIH ŽRTEV. — TUDI V TURČIJI MOČNI SUNKI. navedeni dnevi pomenijo de-o,nski začetek evropske demokracije. J^ri politični svet je bil pokopan, do-j 'nešen je bil dokaz, da demokracija ‘suverenost naroda ne pomenita voj <%ln nere^a- ^ato Je JuHJska revolu-£ ^ suverenosti narodov in dan njene- t* za vse demokracije izredni da-dan v rodovini: 28. julij je rojstni ®Uveren°sti narodov in dan njene-k,.0ncijelnega priznanja s strani naj-\/Jreakcijonarnih elementov, je iz-_razvoJ ne okreče naznl. Demo- Jjiijp^,3’ nerojena pred sto 1wi n n da jc ne ram m težavam. BERLIN, 28. julija. Po vesteh iz Moskve je divjal včeraj v južni Rusiji, zlasti ob Kaspiškem morju, strašen potres, ki je opustošil cele pokrajine. Podrobnosti še niso znane, ker so prekinjene vse zveze. Znano je za enkrat le toliko, da sta mesti Aleksandrovsk in Gurjev ob Kaspiškem morju popolnoma v razvalinah. MOSKVA, 28. julija. Iz južne Rusije prihajajo pretresljive vesti o strahovitem potresu, ki je divjal ob Kaspiškem morju. Katastrofa je nedopovedna, ker so po prvih poročilih razrušene cele pokrajine, in je na tisoče človeških žrtev. CARIGRAD, 28. julija. Včeraj opoldne je bilo čutiti tukaj precej močan potres, ki je poškodoval več starejših stavb. Človeških žrtev ni bilo. ODRIN, 28. julija. Sinoči je divjal nad mestom strahovit orkan. Vsi minareti so bili po burji porušeni, cela vrsta hiš je razkritih. V sadovnjakih in nasadih je izruvano domala vse drevje. Brzojavne drogove je lomilo kot slamo. Vse zveze so pretrgane. Število človeškhi žr{ev še ni znano. Uruguaj - "Jugoslavija 6:1 (3:1) MONTEVIDEO, 28. julija. Pred ogromno množico stotisoč gledalcev je vršila včeraj druga semifinalna nogometna tekma za svetovno prvenstvo. Jugoslavija si je s svojimi dosedanjimi nastopi pridobila toliko simpatij, da je vsa publika pri včerajšnji tekmi navijala za Jugoslavijo. Zal sreča in sodnik Brazilja-nec Jugoslovenom nista bila mila. Sicer ni bilo pričakovati zmage Jugsolavije, vendar pa ni nihče mislil na tako visok poraz zastopnika Evrope. Tekma je bila zelo ogorčena in ostra. Vodstvo bi bili dosegli Jugosloveni že v peti minuti, ko je dosegel Tirnanič regularen gol, pa ra sodnik ni priznal. To je Jugoslovane ze- lo deprimiralo in so ostali poslej bolj v defenzivi. Splošno se smatra, da bo Argentina premagala Uruguajce in da pride Jugoslavija na tretje mesto pred USA. Čoškl pisatelj Zemek v Mariboru. V soboto dopoldne je prišel na svojem informativnem potovanju po Sloveniji v Maribor češki pisatelj iz Morave, kapetan Zemek iz Brna. Gospod Zemek je medtem pr^ootova! Gorenjsko ter v Lju- _______________ bljani obiska! razne kulturne delavce, sv°i° pQt vl: Ij.ib vsem med drugim urednika »ljubljanskega m ‘Zvon:.« g. Frana Albrehta ia uredn*ka »Naše Dobe« gosp. Borka, v Celju, kjer ima gosp. pisatelj svojo sestro poročeno z inž. Os\valdom, pisatelja dr. Novačana i. dr. V Mariboru je posetil gosp. Zemek predvsem nekatere odbornike J-Č lige kot dr. Pivka, primarija dr. Černiča in dr. Reismana, s katerim si je potem ogledal »Ljudsko knjižnico« v Narodnem domu. Gosp. Zemek se ni mogel dovolj načuditi, da ima Maribor tako odlično, moderno urejeno in bogato založeno javno knjižnico. Zvečer je g. Zemek obiskal prijateljski večer Sokola v čast br. Primožiču ter se je z nočnim brzovlakom vrnil proti Brnu. Stroga kontrola In postopanje na našem živilskem trgu je vsekakor nujna potreba. To se je izkazalo mi-nole dni. ko Je moral šef tržnega nadzorstva, g- veter, nadsvetnik Hinter-lechner zapleniti kar dva dni zapored po prilično 50 kg črvivih, nevžitnih gob. Občinstvo, ki itak mora prenašati kričeče visoke cene za živila, ki so v Zagrebu In tudi v Ljubljani mnogo cenejša, s simpatijo zasleduje odločni nastop mestnega tržnega nadzornika. Aretiran je bil v poslednjih 24 urah neki Arif Hažurovič radi vojnega begunstva in Lucija K- zbog tihotapstva saharina. Včerajšnji obisk Mariborskega otoka je bil vočigled pasjednevni vročini že tekom dopoldneva in v prvih popoldanskih urah seveda zopet rekorden. Z Glavnega trga so ves dopoldan neprestano drug za drugim vozili polno natlačeni avtobusi kopalce in jih bruhali na otok. S studenške strani je bil čoln neprestano v akciji in je od tam dovažal kopalce. Mnogi razočaranci, ki so hoteli uživati vožnjo po Dravi, so šli na jezo peš, ker motorni čoln radi defekta ni vozil. V bazenih je mrgolelo veselega kopalskega naroda, enako na pesku, kjer se je soln-čilo na stotine ljudi. Za kopanje In obisk otoka je bilo prodanih včeraj Roparski napad na Pohorju. Včeraj je na poti s Peska proti Sv* Lovrencu približno 301eten mož, z gor jačo in nožem oborožen, napadel soprogo trgovca Lamprehta in gdč. učiteljico Hanželič. Prestrašeni turistki ste mu morali izročiti vse jestvine in denar. Obveščeno orožništvo je takoj šlo na delo in je upati, da bo gorski razbojnik kmalu v rokah pravice Dve novi stranki ste se naselili pod državnim mostom: Franc Fires in Franjo Dimeč, vsak s svojo ženo. Stanovali so doslej na Pobrežju, v hiši Livada št. 2. Nezgoda kolesarja. Blizu Rapidovega športnega Igrišča je včeraj krog poldneva kolesaril 24-letni mizarski pomočnik Ferdo Vabič s svojim 61etnim nečakom Slavkom. Nenadoma se mu je zlomil gubernal in Vabič je priletel z vso silo z glavo na cesto, kjer Je z dečkom vred obležal nezavesten- Vabič ima težke rane po obrazu in glavi, Slavko pa si Je pretresel možgane. Oba ponesrečenca Je rešilni oddelek odpeljal v bolnica in je njuno stanje resno. Mrlič v vagonu. V soboto zvečer so v kupeju vlaka št. 1128, ki je privozil ob 22.52 iz Ljutomera, našli mrliča. Po sopotnikih so ugotovili, da je bil 451etnl polir in tesar pri tvrdki Nasslmbeni Avgust Šturm. Komisija je ugotovila, da ga je zadela srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču, kjer ga bodo danes popoldne pokopali. S čolni Iz Maribora na Adrilo so odpotovali pred 20 dnevi štirje dijaki — realčani Alfred Breznik, Albin Orthaber, Karlo Pahor in Zdenko Poljanec. Na dveh zložljivih čolnih so po 14 dneh napornega potovanja po Dravi do Osijeka, od tam preko Sarajeva do Jablanice, po Neretvi skozi Mostar do Metkoviča in po morju mimo Dubrovnika v Boko Kotorsko, odkoder nam vsem pošiljajo pozdrave. Kljub napornemu potovanju so čili in zdravi in so se 23. t. m. začeli odpravljati na pot po morju proti domu. — Oba mariborska kino-lastnlka preurejata svoje kinematografe in 8« bodo v obeh predvajali tudi zvočni filmi. V Grajskem kinu se nam obeta prvi zvočni film že za konec avgusta, v Union-kinu pa za začetek 3ei>-tembra. Za Maribor pomeni to nedvomno veliko pridobitev in je treba le dati čast in priznanje podjetnosti obeh klno-lastnikov. Nelgralcl dr/, razr. lofprlle pnrort V upravi »Jutra« in »Večcrnika* v Mariboru, Aleksandrova c. 13 je še nekai četrtinskih srečk na razpolago, Izrabite ugodno priliko! fožtntna plačana v gotovlnf Marutorsszl Cena 1 Din Stan & Mariborski V E C F R N T K Tttfra VMar!born,dn 28. VIJ. 1930. „Moi dnevnik na koloniiiM ZANIMIVE BELEŽKE MALE LETO VIŠČARKE V DEČJI KOLONIJI PRI SV. MARTINU NA POHORJU. Pri mojem obisku v pohorski počitniški koloniji sem slučajno naletel na zvezek, ki nosi naslov »Moj dnevnik na koloniji« in v katerega_ si mala oskrbovanka zapisuje svoje utise. Upam, da mi ne bo mlada letoviščar-ka zamerila, ker sem si radi zanimivosti izpisal par odlomkov in jih tu podajem široki javnosti- Torek, 1. julija 1930. Ob 6. uri odhod od dečjega doma z avtobusom do Zg. Polskave in od tam peš do Sv. Martina. Trikrat počitek. Ob 10. uri dohod k Sv. Martinu, tam bela stara cerkev, velika šola in gostilna Koren z vrtom, kjer smo počivali. Dobimo takoj ogromen kos kruha z marmelado. Kosilo, goveja juha z rezanci, meso, riž, grahova prikuha. Potem odhod na kolonijo. Tu zelo lepo, mnogo nasadov in igrišč. Postelj mi določijo v Mariborskem domu. Lepa je in snažna, še boljša kot doma. Za južno velik kos kruha z maslom. Potem igre. V gozdu smo se najedle jagod. Zvečer so oznanili večerjo z (zvoncem, guljaš z makaroni. Nato umivanje nog in zob. Ponoči je bliska Jo in grmelo, da me je bilo strah. P e t e k, 4. julija 1930. Dopoldan sem čitala knjigo in se solnčila. Zelo vroče solnce. Potem smo se tehtali. Zapisoval nas je gospod z magistrata. Tehtam 45 kg in 40 dkg- Kosilo špinačna juha, nadevani krompirjevi cmoki in kuhane slive. Po kosilu smo šle spat in delale velike komedije, kar ni bilo prav. Prišla je gospodična se kregat in potem še ona zaspala. Zvečer smo šle h kresu. Bil je zelo velik. Prižgal ga je tisti gospod od dečkov, ki cigarete kadi. Vsi skupaj smo zapeli mnogo pesmi. Še večkrat bi si želela biti pri kresu. Ponoči zopet grom in blisk. S o b o t a, 5. julija 1930. Nič posebnega. Kosilo izborno kot po navadi, za večerjo brusnice s praženjem. Zelo okusno. Postala sem re-diteljica, pospravljala mize in luščila grah. N e d e 1 j a, 6. julija 1930. Zjutraj kot po navadi. Potem smo šli k Sv. Urbanu, kjer je bilo žegnanje. Tam so streljali z možnarji, da sem se skoro vsedla. Bila je tudi godba, pa zelo razglašena, kmečki fanje so kupovali puncam srca, meni pa žali-bog nobeden ni dal srca, pa nič ne stri, ne morem pomagati, če me nobeden ne mara- Bile smo tudi pri procesiji, kjer je gospod Karl pomagal basirati. Ko je začelo grmeti in sc malo zoblačilo, smo se vrnili proti domu. Doma je bilo kosilo strašno imenitno, prav grofovsko. Grahova juha z grahom, pečenka v omaki z rižem in na koncu vseh koncev še ogro men kos potice. Vse izborno! Ponedeljek, 7. julija 1930. Ponoči je strašno lilo, bliskalo in grmelo, toča debela kot krompirji. Zlezla sem pod odejo, pa se nisem bala, ker imamo strelovod. Pri fantih je udarilo v strelovod. Po južini so vsako pregledali radi uši. Teh nesrečnic. ki sp imele gnide, je bilo troje, med temi moja prijateljica Katrca. Namazali so jih z neko kislino in glave zavih v rute. Kosilo izborno kot po navadi, zelcnjadna juha, krompirjeva salata in dva kosa finega peciva T o r e k, 15. julija 1930. Vstala sem ob 5. uri, ker smo šli na izlet k Sv. Arehu. Teh srečnih, ki jih je odbral g. Dimnik, je bilo skupno z dečki 25. Z nami je šla tudi gospa Balon, ki sicer vsako jutro ob štirih vstaja in nadzoruje delavce. Tudi gospod upravitelj je šel in seveda tudi gospod doktor- Pri Arehu je bila ob 9. uri maša, toda krajša kakor v Šmartnem. Za južino smo imeli kruh z marmelado in čaj, potem pa še kruh s sirom in malinovec. Nazaj smo šli ob 11. uri, med potjo je pričel dež. Ob eni uri zelo dobro kosilo..Potem smo spale. Motili so nas neki ljudje, ki so prišli na obisk. Zvečer smo napravile gospodični Mariji ofreht za god. Gospod je ustrelil dvakrat s puško, me smo pa tolkle in zbijale, kar se je dalo. Mimica je gospodični voščila v imenu vseh in ji dala torto, katero so spekle č. sestre čisto skri-vaj. .. Sreda, 16. julija 1930. Krasno jutro. Fantje so prišli voščit gospodični kar v vrsti, da je bila ginjena do solz. Gospod upravitelj je vse to naštimal. Opoldan imenitno kosilo in na koncu iznenaden sladoled, katerega so napravile č. sestre, seveda zopet skrivaj. Dober je bil! Zvečer zopet kres, rakete in pevanje Vse to v čast gospodični, katero imamo vsi tako radi- Ena raketa ni funk-cijonirala. # Hvala ti. srečna deklica, ki si zapisuješ j? tako iskrenostjo vtise svojega najbrž prvega letovanja. Pove m vec, kakor opisovanje na dolgo in ši roko. ču znanci in osebni neznanci ter mu stiskali roko in mu dajali izraz svojega hvaležnega razpoloženja: sedaj itak je vsak pravi Mariborčan znanec našega Toše! Prijeten večer v stan naši narodni trdnjavi je trajal ob pri sotnosti prvaka vseh prvakov do pozne nočne ure. SHaribarski in Primožičeu uečer u Narodnem domu Navdušene ovacije »prvaku prvakov« Toši. V soboto zvečer se je sokolski in narodni Maribor že drugič zbral, da počasti po svojih skromnih močeh njega, ki mu v naših razmerah ne moremo nikoli poplačati tega, kar je storil v svetu za dobro ime Jugoslavije. Vse, kar je_ le moglo, se je na vabilo Sokola-matice udeležilo pozdravnega večera svetovnemu prvaku Toši Primožiču. Kmalu po napovedani uri ob pol devetih se je napolnila velika dvorana Narodnega doma do poslednjega prostora in so se morali mnogi zadovoljiti z galerijskimi sedeži. Pod odrom je bila nameščena železničarska godba »Drave«, k častni miži pa so sedli zastopniki oblastev, uradov in korporacij. Vsa ostala mesta v veliki m mah dvorani je zasedlo občinstvo iz vseh naših narodnih slojev. Čim je vstopil brat Primožič, je zagrmelo iz stoterih ust hvaležnih Mariborčanov: »Zdravo Tošo!. Živel svetovni prvak!« Navdušene ovacije ki so trajale nekaj minut neprekinje-•o, so našega ljubljenca vidno ganile, žt davno se je Primožič preril skozi polno dvorano do svojega Častnega mesta, a pozdravljanja ni , hotelo biti kraj- Lahno se priklanjajoč se Je zahvaljeval Tošo svojim someščanom. Ko so se ovacije za nekaj časa polegle, je vstal starosta Sokola-Maribor matice br. dr. Boštjančič ter v lepih besedah izrazil sokolskemu zmago-valcu zahvalo za njegov uspeh zlasti v imenu društva, čigar član je Tošo. Govornik je izročil slavljencu skromno darilo, ki so ga zbrali nekateri So v . mariborske župe. Govoru dr. Boštjančiča kot tudi pozdravnim bese-VSe,.! nj}slednjih govornikov je sledilo svitanje »Drave« in ponovno gromko čestitanje Primožiču iz vseh vrst manifestantov. Za sokolsko župo je govoril br. Dojčinovič, za Sokola I br. Kenda, za politično oblastvo sre-ski načelnik dr. Ipavic, za mestno občino podžupan dr. Lipold, v imenu vojske polkovnik Putnikovič, za Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru cand. iur. Brečko in za pevce elan Glasbene Matice g. Arnuš. Po zaključnih govorih sta se vrstila s Pevskimi točkami moška zbora Glasbene Matice in Jadrana, ki sta zapela prav primerno razpoloženju nekaj junaških, a tudi par nežnih narodnih pesmi. Neprestano so prihajali k PrimoŽi- Proslaua zlatomašništua ulačike dr. Karlina je potekla zelo lepo in dokazala priljubljenost jubilanta. V soboto zvečer ob 20. so slovesno zadoneli zvonov: stolnice v svečanem zvonenju. Ob četrt na 21. je krog 80 pevcev združenih moških pevskih zborov Glasbene Matice, Drave, Jadrana in Maribora pod vodstvom gosp. Gašperiča zapelo pred škofijsko palačo precizno in lepo tri pesmi (Gorski kraj. Čolničku in Jadransko morje), ki so jubilantu posebno ljube. Knezoškof je prišel v spremstvu pomožnega škofa dr. To mažiča, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in njegovega spremljevalca mons. dr. Slamiča, ljubljanskega nadškofa dr. Jegliča in njegovega spremljevalca škofa-koadjutorja dr. Rožmana ter krškega škofa dr. Srebrniča iz škofijske palače med narod, ki se ga je nabralo mnogo stotin na Slomškovem trgu. Ves trg krog stolne cerkve je bil svečano oblečen: vse hiše v cvetju in zelenju, in vsa okna čarobno razsvetljena. Lep je bil ta pogled. Vladika dr. Karlin se je na pozdrav iz vrst pevcev ginjen zahvaljeval narodu za izkazano mu posvetno čast. Včeraj dopoldne ob 10- je jubilant v slavnostnem spremstvu šel v stolnico. Poleg že imenovanih cerkvenih dostojanstvenikov so šli v spremstvu tudi ban inž. Sernec, okr. inšpektor dr. Schaubach, župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, polic, nadsvetnik Keršovan in drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Po slavnostni pro-povedi kanonika dr. Vraberja je ju-Mant celebriral svojo zlato mašo. Med mašo se je pela ob spremstvu orkestra Schubertova krasna maša v g-duru s solospevi gdč. Clarici ter gg. Neraliča in Živka. Cerkvena slovesnost je končala ob pol 13., nakar so povabljeni gostje odšli k slavnostnemu banketu v škofijski palači. Pri slavnostnem obedu so se spregovorile razne napitnice. Govorili so zagrebški jiadškof dr. Bauer, ban inž. Sernec, župan dr. Juvan, pomožni skof dr. Tomažič, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek in mestni komandant general Stanisavljevič, ki je čestital jubilantu kot dobremu Jugoslovanu in kojega govor so navzoči burno in z največjim navdušenjem odobravali. t Marko Trifkovič. V noči od sobote na nedeljo ie umrl v Beogradu g. Marko Trifkovič,, bivši predsednik vlade in dolgoletni minister, politik in predsednik zadnje Narodne skupščine, po daljšem bolehanju v starosti 66 let- Zadela ga je srčna kap in zdravniki ga niso mogli rešiti. Trifkovič je bil po poklicu sodnik. Leta 1906. je bil prvič izvoljen za poslanca in od takrat je stal neprestano v ospredju političnega življenja Srbije in pozneje Jugoslavije, pil je ponovno minister pod Pašičem, leta 1912. tudi predsednik vlade. Bil je intimen prijatelj pokojnega Pašiča, korrcilijanten in ljubezniv. Blag mu spomin! Diplomiral je dne 12. julija na univerzi v Nancy-ju na Francoskem za komercijalnega inženerja ma nborski rojak g. Milan Potočnik. — Čestitamo! Povratek abiturijentov. Včeraj zjutraj ob treh so se vrnili z enomesečnega poučnega potovanja po Srednji Evropi abiturijenti mariborske rgovske akademije pod vodstvom g. prof. Prezlja in ge Ravnikove. Vso dolgo pot po Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Jelgiji, Franciji in Italiji so prestali naši prvi trgovski abiturijenti brez vsakih neprijetnosti in so se povrnili ,vsi brez izjeme čili ir zdravi. Nagradne strelske tekmf u Račuanju Včeraj 27. tm. so se vršile na garnizijskem vojaškem strelišču v Radvanju nagradne strelske tekme mariborske oblastne strelske družine, namenjene predvsem kmečkim strelcem in okoliških krajevnih strelskih družin. Streljanja se je udeležilo 75 kmečkih strelcev, iz Hotinjevasi, Dobrovcev, Skokov, St. Janža in Prepol. Na malokaliberski tarči so imeli popoldne Člani mariborske podružnice SLD svoje strelske tekme v streljanju na golobe. Prireditev je otvoril z nagovorom o pomenu in važnosti strelskega športa in tekem g. polkovnik Putnikovič. Rezultati strelskih tekem, ki so trajale do pol 7. zvečer, so naslednji: Iz vseh položajev je dobil prvo nagrado Filip Primec iz Hotinjevasi z 66 točkami, drugo Ljudevit Plomberger (Skoke) z 59, tretjo Feliks Primec (Hotinja-vas) z 32 točkami. Iz stoječega položaja je dobil prvo nagrado Ervin Tušek iz Dobrovc z 32, drugo Stanko Svenšek (Dobrovce) z lb tretjo Ludvik Stanec (Prepole) z 13 to- kanti. Na malokaliberski tarči je dobil h vseh položajev prvo nagrado prof. Per° Cestnik z 114, drugo polkovnik Božo Putnikovič z 136, tretjo trgovec Josip Moravec z 131 točkami. Prireditev je pokazala, da se strelski šport med našim ljudstvom vedno bj?U širi. Prireditev so posetili tudi imenom državne uprave gg. sreska načelnika dr-Ipavic in dr. Hacin, imenom mestne občine svetnik Rodošek. Nenadna smrt blage slovenske žene k' matere. Davi ob pol 3. uri zjutraj je v bolnic* nepričakovano zatisnila 'svoje blage oči 47Ietna gospa Matilda Vrtovec, roj. Li** jak soproga zvaničnika mariborske P®* lici je Toneta Vrtovca, sestra gostilu*' čarja »Prešernove kleti« Lojzeta Lisj# in mati treh skrbno vzgojenih fant