Listek. Stari Bog še živi. Dogodbica; poslovenil Višnjevicki. »Koliko izhodov pa ima?« vpraša aadzoraik. »Samo dva — prodajalai ia vežai izhod.« Nadzoraik pogleda skozi aa pol otemaela okaa, pa ai aikogar videl. Šel je skozi odprta vežaa vrata v hiSo ia potrka Ba duri pisarae, meaeč, da sta aotri. Nkdo se Be oglasi \n aadzoraik prime za kljuko. Duri so bile zakleajeae. Še eakrat potrka močaeje, kar zaslisi šum, ki je prihajal od ceste. Gotovo je slišal obiskovalec trkaaje ia je hotel oditi skozi prodajalae duri ter tako prišel v roke stražaikom. Ni se motil. S temaim, pa veadar prestrašeaim obrazom je stal Lahkoživc ter vprašal osorab, kaj hočejo od ajega. »Kaj ste imeli tu aotri opraviti?* vpraSa Dadzornik. »Nekaj sem zastavil«, zajeclja boječe. »Pokažite listič!« »Jaz — jaz sem prodal.« >Kaj je bilo?t »Pnao8eaa vrhaja suknja« »Zavitaik, idite vpraSat, kaj je hotel gospod aotri. Ne povejte pa, da smo ga prijeli.« Detektiv uboga. Cez aekaj časa se povrae ia reče, da je zastavil uro. »Aha«, se smeji Fraačič. »Pojdite bo, gospod Lahkoživc, 3e eakrat aotri, da se dogovorimo.« Zastavaik je bil ves preplašeB, ko je zagledal te ljudi v svoji sobi. Nadzoraik, ki ga je že dobro pozaal, je Sel k ajemu. »Haaov, vi ste od tega moža že večkrat kupili perilo ia druge refii.« »To Bi res, gospod nadzoraik.« »Haaov, ae tajite — kaj je hotel gospod pri vas? Vi ia oa sta Bas aalagala, ia to je sumljivo. Ni res, vi ste kupili od ajega. Tega seveda Biste vedeli, da so bile stvari ukradeae?« Zastavaik spozaa, da je BajboljSe podati se. »Res je, gospod aadzoraik; ta raladi mož je pri meai prodal perilo, ker sem pa mislil, da je ajfgovo, sem je kupil. Ali je bilo res ukradeao? Tega bi si ae bil mislil.« »Ia veBdar je tako. Kaj je hotel nocoj pri vas?« »Trdil je, da sem mu poslal svarilo ia me je hotel pregovoriti, Baj ga ae izdam. Očital sem mu ajegovo aepoštenost.« »Seveda — oa vam je torej obstal, da so bile reči ukradeae!« Haaov je sprevidel, da se je vjel. »Tega ne«, |e začel jecljaje, da popravi to napako, pa aadzoraik mu reče ostro: »Nobeae besede več, Haaov; sedaj vemo dovolj. Ali imate še perilo, ki vam ga je ta mož prodal?« »Ne.« »Mislil sem si. No, z vami smo danes gotovi. Vi, gospod Lahkoživc, ste moj vjetaik. Spravite ga v stražaico, da ga potem zasliSim!« Lahkoživc je sprevidel, da ie brezuspešao se zoperstavljati ia je Se isti večer obstal vse Ker mu stariši aiso hoteli dajati maogo deaarja za ajegovo lahkoživBost, si je pomagal na drug aačia. Ko ga je Jelica zavrflila, jo je sovražil ia skleail se maščevati. Bisere je ukradel že v soboto zvečer iz predala. KljuS cjegove omare je odprl tudi predal, v katerem so bili biseri. Za to skrivaost je že znal poprej, ia večkrat je vzel gospodove deaarje, kateri je mislil vsakokrat, da se je uračunal. Tudi bisere je hotel porabiti za-se, pa spomail se je, da bi se lehko ovadil, zato se jih je hotel izaebiti. Ali aa kak aačia? Kar se spomai Jelice — kaka lepa priložaost se maščevati aad to ošabao lepotico. Vedel je, da se bo v aedeljo zoročila. Opoldaa je šel po navadi v kavarao AliBger, da bi bral časnike, kar se spomai, da bi ji lahko pod- vrgel škatljico pri čestitaaju. Nato se poda k aji z veselim smehljajoeim licera, da ji izroči Judeževo čestitko. Skrivno pa zvito opazuje primerea prostor, kam bi skril SkatIjieo, kar aekdo priflese lep jerbaSček z rožami ia Lahkoživc skleae porabiti ga za svoj namea. Mati ajeaa je bila v kuhiaji, sestričiai zuaaj; bil je torej z Jelico sam. Tu poprosi za malo vode za krepčilo. Oaa gre, da mu spolai željo, ia med tem skrije oa škatljieo z biseri v mah. Hudobaež pa še ai bil s tem zadovoljea. Za gospoda je imel še nekaj nujaih pisem pisati, pa gospod mu je rekel, da je aocoj, v soboto, prepozao, da pa bo ob jutri ob treh popoldaa sam pisal. Zvabil je torej Jelico v pisarao. Pride oaa ob tako aeaavadai uri ia daevu v pisarao, bo zbudila sum pri trgovcu, če bi pa ajega ne aaSla, bi jo kdo drugi videl. Kakor hitro bodo pogrešili bisere, bodo iskali pri ajej iB — BaSli. Lahkoživc je poslal faBta k Jeliei, Baj Ji reče: »Gospod Likavec me pošilja, da naj pridete radi preobilaega dela to in to uro k Bjemu!« Radi previdaosti je pa p«. M aekega fanta z dežele, ki je bil s,.svojo sestro v mestu ia zato niso oklici ia vse nagrade v časaikih aič koristili, ker jih aikdo Bi Cital. Nedolžaost Jelica je bila dokazaaa. Likavec je bil aeutolažljiv ia vedao si je očital, da je vsega kriv le oa. Sam se je peljal z vozom poajo, da jo pripelje aazaj materi ia žeaiau. * * Zopet je bila aedelja. V hiši Jelice čakajo s srečaim žeaiaom tudi drugi gostje. Daaes se bo vrSila zaroka. »Daaes hočemo pretrgaao slavaost iB veselje aadaljevati«, reče Likavec iB stisae dekletu roko, »ia iaz ter gospod aadzoraik prosiva, če smeva tej slavaosti prisostvovati.« Z veseljem je Jelica to dovolila. Od začetka je bila tiha, potem je pa postajala vedao veselejša. Kako krasao ia veselo je bilo. Viao ia pečeaka je polaila mize, daroval je vse trgovec, ia ko so trkali ra srečo mlademu paru, se je trgovec zavezal, da hoče aevesti preskrbeti balo ia pomagati žeaiau, da si postavi lastao delavaico. Jelica se hoče zahvaliti, pa trgovec reče: »Jaz sera vaS veliki dolžaik ia aikdo aaj me ne hvali ia ae zadržuje. Jutri pridite zopet v trgoviao ia videli boste, kako vas bomo sprejeli.« Potem je moral 3e Badzoraik razložiti, kako je spravil aa daa ajeao aedolžaost ia vsi zgrabijo za ča3e ia trkajo, da zreae ia kličejo: »Živijo gospod Likavec, živijo gospod aadzoraik !< »Stojte«, zakliče aadzoraik, >ae jaz, temveč aekdo drug zasluži, da rau kličeta živijo!« >Kdo pa?« kličejo začudeao od vseh straai. »Kos časaika — brez tistega bi ae prišel aikdar aa pravi sled!« Zopet zazveae čaše ia klici: »KoSček časaika, gospod aadzoraik ia gospod trgovec aaj žive! Živijo!« Vdova pa reče važao: »Vidite, ljubi moji: vse pride aa daa, le v Boga moramo zaupati, ker stari Bog še živi!« Smešničar. Vse mu je zgorelo. Berač: »Gospodje, prosim kaj vbogajme, jaz sem pogorelec!« — Gost: »Ali imaS potrdilo od župaaa, da si respogorel?« — Berač: »Ne zamerite, tisto pismo je tudi zgorelo!« Slab izgovor. Oaa možu, ki je prišel zelo aatrkaa domov: »Danes si se ga pa pošteao aasrkal; povej mi, kako se more človek tako aapiti?c — On: »Gostilaičarja sem tolažil, ker mu je gospodar zviSal aajemaiao.«