S, Kranjec: Dubrovnik. Med uaŠimi primorskimi raesti ima Du-brovnik najbolj zaniinivo, pa tudi najbolj slavno zgodovino. Po pravici pravi rieki zgodovinar, da je bolj vreden spomina, kot mnoga earsiva, ki so kuiiiovala njegovi pro-pasti, drugi pa pozdravija v Dubrovuiku žarek svobode, ki je kljuboval polumesecu. Zibelka Dubrovuika je dauašnji, neko-liko južneje od njega ležeči Cavtat. Tu so bili že dolgo pred Kristusovim rojstvom osnovali Qi;ki svoju naselbino E p i d a u r u s , ki se je pa sčasoma pola-tiuila. Ob prikodu naših prednikov Slovenov, v začetku 7. stol.. je doletela Epidaurus ista usoda kot Salono, bil je razmšen in preostali prehivalci so sl poiskali zavetja na kauienitem polotočku, malo severneje in tu osuo-vali novo raesfo Ragusium. Ti prvi prebivafci so bili seveda Romani, a že od začetka 12. stol. se začno v inestu pojavljati Slovani, ki so ga na-zvali Dubrovnik (od dubrava = dobrava, gaj). Stari romanski jezik se je pa govoril v mestu še tja do srede l^fcol., ko ga je popolnoma izpod-rinilu slovanščina. ' ¦. Zemljepisna lega sama je od nekdaj navajala Dubrovčaue na morje. Za takratne ladje ugodna luka, odprta Širna morska ravan na koncu dal-matinskih otokov in pripravna pota v zaledje so ustvarili iz Dubrovčajiov dobre mornarje in trgovce, Glavna pot je vodila po dolini Nereive v Bosno ter naprej v Srbijo in Bolgarijo tja do Bizauca. K bizantiiiski državi je Dubrovnik tudi spocetka spadal, toda za svojc vinograde in oljčue gaje pred mestnim ozidjcm so že takrat plačevali Dubrovčuni sosedujiui slovan-skim knezom davek. Kot Carigrad saiu je l>il ludi Dubroviiik v nevarnosti pted Arabci, ki so ga 1. 867. dolgo oblegali. Takrat ga je še rešilo bi^an-tiijuško vojno brodovje, kesneje so se pa Bizaniinci vedno manj utegiiili bngati za našo obalo in Dubrovnik si je začasno inoral iskati druge zašoite. Tako je parkrat ptiznaval vrhoviio oblast nornianskih vojvod iz južiie Ita-lije, na znotraj pa je postajal vedno bolj samostojeD. V cerkvenem pogledu je bil to že od kouca 11. stol., ko je dobil lastuo nadškofijo. v naslcdujem stoletju pa je že sam sklepal različne pogodbe s sosednjiini vladarji, kot srbakiui velikim župauoiu Štefanom Nemanjo in ujegovim bratom, zahum-fikim knezoin Miroslavom, z bosanskim banom Kuliuom, pa tudi z raznimi mestj: Kotorom, Rovinjem, Jakinom i. dr. Bizantinsko moc so za dolgo oraajali v beneški službi se vojskujoči kiižarji XV. kriŽarskc vojske, ko so 1. 1204. zascdli Carigrad. Kot vemo, jo pripadel glavni pleu Benečanoin, iu uaravuo je moral tudi Dubrovnik Že naslednje Leto priznati oblast beneškega cloža. Vendar te ni veliko ob-Čatil. Res ,je stoloval odslej v Dubrovniku kot knez beneŠki plemič, ime-novan od doža za dve leti, vsi drugi uradniki so pa ostali domačini in tudi beneške posadke ni Dubrovnik nikoli videl. Zato mu je pa bencŠka zasčita veliko. koristila. Benečani so bili lakrat vladarji Sredozemskega niorja in opirajoč^e na njihove privilegijc so Dubrovčani razširili svojo trgoviuo tja n& oliale severne Afjnike, Sirije in Črnega morja. Tudi z Italijo so stopili v tesnejše zveze, trgovali so zlasti z Jakinora, Fireuco, Napoljem in Sicilijo. Obrtne izdelke zapadnih dežel so posredovali vzliodnim. različne pridftlke 141 vzhoda, n. pr. diŠave, so pa proclnjali na zapad. Iz balkanskih dežel so dobi-vali zlasti les, kože, vosek in med, pa tudi rude in kovine, kajti v Bosni in Srhiji so takrat nemski Sasi zelo povzdignili rudarstvo. Dubrovnik je rasel in bogatel ter razširjal svojo oblast na kopnem. Pridobil si je otok Lastovo, kupil polatok Pclješac, in si zagotovil pravico trgovanja po Srbiji, zu kar je plačeva) srbskini vladarjera poseben davek. Ko je beneŠko preinoe v Jaclranu zlomil hrvaisko-ugrski kralj Ludo-v i k V e 1 i k i in so se niorali Bencčani v zatlerskcm miru I. 1358. odpove-dati vsej obali iu otokom od kvarnera do Drača, je nastopila tudi za Du-brovnik nova doba. Tudi on se je poklonil kralju Ludoviku, mu obljubil 500 dukatov davka na leto in pomoč v vojni na morju, siccr ]>a je postal neodvisna inestna republika po zgledu onih v sosednji Italiji. V notraiiji upravi so se sedaj polastili vseh pravic plemiči, ki so \olili intstuo sve-tovalstvo iz dosmrtnih Članov. Ti so v resnici vladali, docim je bil od njih za mesec diii voljeni k n e z ali rektor le predstavnik države na zunaj. Stoloval je v dvoru, ki ga je srael le po uradnih opravkih zapustiti, spremljaii od veiikašev 111 — godbe. Nosil je dragocen plašč iz rdecega damasta. rdcči* nogavice iii rdeČc Čevlje. Njegovu služba, kakor tudi vse druge, v republiki, je bila častna, to se pravi brezplačna. Tudi stalnega vojašiva Dubrovnik ni pozual. \ primeru vojuc si je pomagal « plačaniiui najcmniki. Politicna svoboda je prinesla mestu še vecji gospodarski procvit. Du-brovnik je imel ok. 40.000 prebivalcev, kar je za tisto dobo zelo veliko. V miistu so bile tvornice za sukno, barve .in milo. ZUsti pa je bila razvita železna obrl; >dubrovniŠkc ključavnice« so poznali daleč naokrog. enako so sloveli zlatarski izdelki pa tud.i zvonovi in topovi, ki so jih ulivtdi v Du-brovnikn. Mesto je imelo dalje ok. 300 (rgovskih ladij, ki so jadrale p» svojih trgovskih potih tja na Ancleško in ko jc Krištof Kolumb odkril Aineriko. so se med njegovimi motnarji nahajaLi tudi Dubrovčani. Seveda se je tudi dubrovniŠko ozemlje razširilo na eni strani prav tlo Stona. ua drugi pa do Boke Kotorske: vrhu tcga jim je pripadel še otok Mljet. Dulirovčani so bili preveč prebrisani trgovci in državniki, da rie bi bili o pravem Času spoznali bližajoče se turške nevarnosti. Znali so se ji spretno ogniti, da, še okoristili so se z novo turško velesilo. Brž ko so Turki !. 1459. zasedli Srbijo, so se Dubrovčam približali sultanu in mu obljubili 500 dukatov na !e(o. Ta davek so morali sicer kesneje precej povišati, zato so ptt tudi pod Turki svobodno trgovali po vsem lialkaiiskein polotoku. V V sirašuih stoletjih, ki jih je večina Jugoslovauov prebila pod turškim jarmom, je ostal Dubrovnik edino zatooišče svobode in višje omike, o ka-leri nam priČajo de!a dubrovniskih stavbuikov, kiparjev in slikarjev. Po odkritju Amerike se .jt? ^ novem veku sveiovna iTgovina preselila na Atlantsko obalo, Srcdozemsko iuorje pa je opustelo. Nekdaj cvetoča tr-govska mesta in ined njimi tu