Acceptanco fOT mailing »t Spadal rato of postaje pruvided for ............ vsakdan in praznikov, r60* tMUed dailjr excopt Sundays and HoMdaj* PROSVETA JJTO-TEAR GLASILO SLOVENSKE NAHODNE PODPORNE JEDNOTE Urodnlški ln upravnliki proatori: 2W7 South Lawndalo Avo. Offlco of Publlcatlon: 1697 South Lawndala Avo. Tolophono. Ročk w c 11 4904 Cona liata je $6.00 •t Chicago, tm muh- Jnuao ia.iaaa.atth« pol omn OMmt Hm Aotol CoagrMS of March a. l»Tt. CHICAGO. ILL. TOREK. 20. APRILA (APRIL >0). 1149 Subacrlption |6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 77 Zaveznild sestrelili nadaljnjih 38 nemških in italijanskih letal in potopili ter poškodovali jest osiščnih parnikov na Sredozemskem morju. Zavezniška letalska sila kontrolira ozračje nad tunisko fronto.—MacArthur poroča, da je njegova sila uničila japonske parnike t tonažo čez milijon ton v južnozapadnem delu Pacifika ▼ enem letu.—Rusi odbili nem« ike protinapade na svoje pozicije na kavkaiki fronti jUliji posla Zavezniški stan V Afriki 19. torila. - Zaveznišjm letalska si-1, je danes sestrelila nadaljnjih n nemških letal v Tuniziji in nad morjem med Afriko in Sici-ijo, skupaj čez sto letal v zadnjih 24 urah, uključivši 68 velikih zračnih Junker-transportov. Od 5. aprila so Nemci izgubili v Afriki skupaj 150 letal. London. 19. apr. — Angleški iombniki so sinoči ponovno Ibijali Spezio, glavno morna-jicno bazo v severni Italiji. VeČ So bombnikov je bilo v akciji in »mo eden je bil izgubljen. Zavasnlškl atan« Afrika. 19. •pr.-Zavezniški letalcj so se-Srelili nadaljnjih 38 nemških in ■janskih letsl in potopili ter odovali šest osiščnih parnikov na Sredozemskem morju, flednji so btll na poti iz Sicilije t Tunizijo. Zavezniška oborožena sila se ripravlja za nadaljnje sunke roti Rommelovim kolonam ns 120 milj dolgi fronti v Tuniziji General Csrl Spaatz je dejal, da zavezniška letala, kontrolirajo ozračje nad tunlftko fronto od acetka ofenzive proti vojaškim Štorom feldmaršala Rommela. Ofenziva se je pričela z napa-tom na maretsko bojno črto 20. Sttrca. Spaatz je dejsl, da so zavezniški letalci sestrelili 519 nem-ikih in italijanskih letal od za-«tka ofenzive, sami pa so izgu-bUi 175 letal. Bombe so razbile M sto sovražnih letal na tleh v napadih na oslščna letališča v Siciliji in Sardiniji. Ameriške leteče trdnjave so *eraj bombardirale Palermo, v Siciliji Bombe so poškodovale dva parnika v tej luki, '»zbile pomole in militallstične »»prave. V spopadu v zraku so iaeriiki letalci sestrelili deset eaiščnih letal. [ D™fi> roji ameriških letal so »etali bombe na Tunii, glavno Tunizije, Bizerto, mbrna-bazo, in CaUnljo, Sicilija. London. 19. apr — Admiralite- n i* sin<>či naznanila, da so an-[I*4)"? podmornice potopile 21 Ničnih parnikov v operacijah 81 Sredozemskem morju v zad- ■J* štirih tednih. M»drid. 19. apr.—Poročilo lz pravi, da je objava vesti 0 v°Jnih "peracljah v Tuniziji r2^ senzacijo v Italiji. Ta r*1 tr<*». 'la je Italljanaki gene-r"1 °bd"lža nemško poveljstvo •Jg*'v«,rnosti za izgubo maret- vražnih letal. Ta je izvršila 1200 napadov na japonske mornarič-ne in letalske baze. MacArthur je doapel v Avstralijo 17. marca preteklega leta, vrhovno poveljstvo zavezniške aile v južnozapadnem delu Pacifika pa je prevzel 20. aprila. Waehington, D. C„ 19. apr.— Mornarični department poroča, da so ameriški letalci izvršili deset napadov na japonsko bazo na Kiski, otoku Aleutske grupe pri Alaski, zadnji petek. V treh dneh so Izvršili 33 napadov na to bazo.' Druga ameriška letala so bombardirala japonske mili-tarističhe naprave' na otoku Attu. Moolrva. 19. apr.—Ruai ao odbili nemške protinaskoke na svoje pozicije v severozapadnem delu Kavkaza in vrgli sovražnika nazaj z velikimi izgubami. V bitkah na tej fronti v zadnjih treh dneh so Rusi ubili 6200 skoke, da reokupirajo strateglč-ni hrib, katerega so izgubili zadnji teden. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, omenja obnovo bitk v dolini ob reki Ku-ban nad Novorosiskom, morns-rično bazo ob Črnem morju. Nemci skušsjo ustaviti prodiranje Rusov proti tej bazi.^ Sovjeti izkazujejo uspehe v spopadih v zraku nad kavkaško in leningrajsko fronto. V teh so Rusi sestrelili čez tristo nemških bojnih letal, sami ps so izgublU 103 letals. * črte 1» k*naliki atan. Avstralija. »Pr- Ameriški bombnik Li-, jt napadel in potopil ' ""Mrmski japonski tovorni V luki Kavienga na po-v svojo bazo, se glasi " Klavnega Buna generala n, r ""VMtKa aiana MacArthurja. J^vm je objavil pregled J ^v«niške leUUke sile t^^'Vihodne« delu Pacifika trinajstih meoecih, od- E MacArthur prevzel vr-'^veljstvo oborožene sile ^Hu Pacifika. Zavezniška hu '' ulk v tem času unl- i* znašale čet j fi tor>. m najmanj 850 so- Horthy obljubil pomoč Hitlerju Borba proti boljševizmu se nadaljuje London« 19. apr.—Radijsks poročila iz Berlina se glase, da ja admiral Nicholas Horthy, regent Ogrske, zagotovil Hitlerje, ds se bo Ogrska upirala invaziji Balkana po angleških in ameriških četah. "Hitler ln Horthy sts Izjsvfls, da bosta vodlls odločno vojno proti ruskim boljševlkom, Angliji in Ameriki ter drugim zaveznikom boljševikov do končne zmage," ae glase poročila. "Ta zaključek je bil sprejet ns kon ferenci med Hitlerjem ln Hor-thyjem. Konference se Je vršila dva dni v Hitlerjevem glavnem stanu." ; Nemška časnišks agentura Transocean Je po radiu razglasila, "da Ogrska, kakor tudi Italija ta Rumunlja, bo vztrajala borbi proti boljševizmu do zmage. Ona ne vidi nobene razlike med sovjetsko Rusijo in njenimi zavezniki. Vsi zasledujejo eden in lati cilj—uničenje Evro-pe." Bolgarija nl omenjena v poro-čilih. Ta so značilna, ker razkrivajo Hitlerjevo bojazen pred zavezniško Invazijo Evrope. Diktator hoče garancijo od svojih aetelltov, da bodo oetali na strani Nemčije Horthy se Je po konferenci s Hitlerjem vrnil v Budimpešto. ________ Diskuzija o problemu beguncev Mednarodna akcija je potrebna Ha*llfton. Bermuda. 19. apr. —Predstavniki Velike Britanije, Id se bodo danes sestali na konferenci z reprezentanti Amerike in raipravljali o problemu ev-ropskih beguncev, ne vidijo možnosti takojšnje pomoči. Richard K. Law, načelnik britske delegacije, je izrekel upanje, da bo na konferenci sprejet zaključek glede pomoči beguncem in ta naj bi tvoril podlago sa bodočo mednarodno akcijo. "Mi nismo prišli sem v svr-ho argumentiranja z ameriškimi delegati," je dejal. "Študirali bomo problem beguncev v upanju, da bo doaežen sporazum." Načelnik Ameriške delegacije je Harold WUlia Dodds, predsednik univerze Princeton. On je dejal, da je popolnoma uverjen, da bo Nemčija storila vse, da prepreči pomoč žrtvam nacljske-ga terorja. Cikaiki distrikt arzena* demokracije Washlngton, D. C., 10. apr.— f>et držav, ki tvorijo člkaški industrijski distrikt, Je omenjenih ški pokrajinski urad federalnega trgovskega departmenta, kot arsenai demokracije. Ta distrlkt obsega države IUlnols, Mlchlgan, Wlsconsin, Indlana in Iowa. Poročilo kaže, da imajo industrije teh drŽav eno petino vladnih naročil aa orožja in strelivo. Londonski lisi okrcal kritike ameriške armade London, 10. apr. — Dally Mali je udaril po kritikih ameriške armade v Tuniziji in izjavil, da je ta Igvršlla delo v zadovoljstvo vseh prlzsdetih. List trdi, ds so kritiki nssedli osiščni propa-gsndi. KONFUKT MED RUSI IN POLJAKI SE POOSTRIL Sovjeti (drie lez milijon Polje&ov jko* talce IZGOVORI! MOSKVE ZAVRNJENI Chicago. 19. apr.—Stari konflikt med Ruai ih Poljaki ao Je obnovil in pooatipl na treh frontah. Splošna katoliška blaglnj-ska konferenca v Washlngtonu je na temelju viati lz Lizbone, Portugalska, obdolžila sovjetsko vlado, da drži I >00,000 poljskih beguncev kot talne z namenom, da prialli poljsko ubežno vlado v Londonu v priznanje, da ao poljake pokrajine, katere je okupirala ruaka oborožena sila 1. 1939 in is katarlh ae je morala ta umakniti po Hitlerjevem napadu na Rusijo, aovjetska posest. Konferenca trdi. ds ja 450,000 Poljakov umrlo v Rusiji kot posledice mučenja ln stradanja v taboriščih; samo 1140,000 Poljakom je sovjetska vlsda dovolila odhod iz Rusiji ns Srednji vzhod. Poljski informacijski center v Chicsgu je objavil vsebino odprtega pisma, kl ga je poljski poslanik Ciechartowaki naslovil magazlnu Life kot odgovor na članek, Id ga Je V tem magazlnu objavil Joseph Dsvles, bivši smerlški poslanik v Moskvi. Slednji trdi v članku, ds je Ru-sija upravičena (lo poljskih pokrajin. Magasin Je objsvll le del slpna poUshcgu poslanika. Reprezentanti Poljske v Ameriki so apelirali na Rdeči križ, naj preišče zagonetno Izginja-nje okrog tS,000 poljaklh častnikov, vojakov ln civilistov Is treh ruskih ujetnlšklh taborišč v dobi od 1. 1939 do 1. 1041. V ozadju ostre kontroverze med Poljaki in Rusi se pojsvljs domneva med poljskimi voditelji, da kup&ja, katero ata Amerika in Velika Britanija sklenili * Rusijo, ne priznava zgodovinskih poljskih mej. London« 19. spr.—Poljski narodni svet je Izjavil, ds Izgovori sovjetske vlade, da sts bils Henryk Ehrlich ln Victor Alter, soclallsts ln voditeljs židovskih delavcev na Poljskem, ustrelje- Domače vesti Člkaška vea i Chicago. — Dne 18. aprila ave-čer je umrla Jennle Stern, ata-ra 63 let ln bivajoča na naalo-vu 2016 Wilaon ave. na aeverni strani Chlcaga. Kje je bila rojena, ni aporočeno. Zapušča moža, ki je član društva 86 SNPJ. Pogreb bo v aredo prcdpoldne is Furgeaonovega pogrebnega zavoda, 4708-10 N. Western ave. Ljubeeenaka drama Jollet. — Henry MarentiČ, star 19 let in bivajoč v soaednjem Rockdalu, 705 Midland st., sa Ja aadnjo soboto nevarno obstrelil ls ljubosumnosti, ker mu ja 18-letna Nora Deluca povedala, da obiakuje nekega vojaka v taborišču. Nahaja ae v težkem stanju v St. Joseph's Hospltalu v Jolletu. Ia Clevelanda Cleveland. — Dne 15. t m. ia umrl Andrej Dolea, stsr 66 let In doma od Sv. Vida nad Cerknico. V Ameriki je bU 40 lst in tukaj zapušča ženo, sina in hčsr. — Dalje Je umrl 10-letni Louis Sto-par, ki zapušča tukaj starše, brata in sestro, v Detroitu pa staro mater in strica. — V bolnišnici v Painesvillu je umrl 70-letnl Jakob Frank lz Čellj pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Tukaj zspušča sina ln hčer. Nov grob v Ponnl Yukon, Pa. — Pred dnevi ja tukaj naglo umrl Fr. ZnldarŠič, po domače fiušmanov France, star 67 let ln rojen v Begunjah nad Cerknico. Bll je vdovec in star naseljenec, ki zspušča več sinov ln hčera. Verniki napolnili cerkve v Moskvi voslavne cerkve ao bila natrpa ne z verniki na cvetno nedeljo. Množice so celo blokirala promet pred nekaterimi cerkvami. Med onimi, kl so nspolnlll oer-kve, so bili vojaki, mornarji ln letalci. na, ker sta agitirala proti sovja-tom ln zs sklenitev separatnega miru med Rusijo ln Nemčijo, na dr|e. Svet, parlamentarna grupa poljake ubežne vlade v Londonu, ja sprejel resolucijo, v ks-terl naglaša, da je sovjetsks vlsda Imela druge vzroke za umor aocialistov ln da ne verjama, da ata Ehrlich ln Alter vodila sovražne aktlvnoati proti Rusiji. r«o«A**ee ie aadoTolJne S ovoj lea Unije in industrijci protestirajo Ostra kritika ustalitve uposlenosti Chicago. 19. apr.—Unije Kon-greaa Industrijskih organizacij in Ameriška delavske federselje ter Zveza llllnolsklh tovarnarjev ao obaodile odredbo Paula V. McNutta, načelnika federalne komlaije za mobilizacijo ln dobavo moštva, ki določa ustalitev uposlKve za 27,000,000 delavcov in prepoveduje tem iskanje dela v drugih industrijah za višjo plačo. Ekaekutlvnl odbor Člkrike delavske federselje se je Izrekel proti vladni reglmentacljl delsvcev na svoji seji. Harry JL O'-Rallly, direktor unij ADF, je dejal, da aa bodo člsnl tega odbora ]ponovno sestsll in* razpravljali o akciji. On in drugI voditelji unij ADF so ■ izjavili, da McNuttova odredba uvaja tla-čsnstvo delavcev. Fullarton Fulton, predsednik sveta Industrijskih unij CIO, in Mlchaal Mann, tajnik, sta izjs-Vlla, da McNuttova odredba ni v Interesu ameriških vojnih ns- rrov. Ts Je priklenila dslsvce delu, kl gs opravljajo, ln jim aadala težak udarec. Fulton in Msnn sta obsodils McNutts, ker je Izdal odredbo, ne ds bi se prej posvetoval z voditelji unij. Jsmes L. Donnelly, podpredsednik Zvese llllnolsklh tovarnarjev, Je tudi obsodil McNut-tovo odredbo. Dejal je, da je stališče njegove organissclje proti vsakemu vmešavanju v ZASTOJ V POGAJANJIH MED RU-DARJI IN MAGNATI Leuris udaril po finančnih interesih CIO OBLJUBIL Pa MOC RUDARJEM York. 19. spr.-Pogaja« nja med rudarsko unijo Unlted Mine Workers of America ln re-presentantl operatorjev ls severnih in južnih držav glada sklenitve nove pogodbe, ki nsj bt nadomestila ono, katere veljavnost je potekla I. aprila, ao v zaatoju. Unija vstraia pri svoji sahtevl, ds mora biti plača rudsrjem zvišana u dva dolarja na dan. Dr. John P. Steel man, načelnik spravnegs biroja federalnega delavekegs departmenta, ki je posegel v konflikt med fi^tar-ako unijo ln operatorji, je dejal, da so bila pogajanja pretrgana zadnjo soboto. Qn je namignil, da bo spor predložen v rešitev vojno-delavskemu odboru. Steel-man je lsrekel upanje, da se bodo representsntl obeh grup ponovno sestali jutri ln skušali doseči sporasum. John L. Lewls, predsednik UMWA, je udaril po mogočnih finančnih Interesih ln politikih, zaeno pa jih je obdolžil zarote, ki je odgovorna sa sestoj v pogsje-njlh. V ox*4ju sarote so finančni Interesi ln jeklarska korpors-clja Unlted States Steel. Lowls je dslje rekel, da so ie šeletnice dobro salolile s pravice dtfavoev, kje hočeio U ■iiijM Victor A. Olander, tsjalk-kla- ^ gsjnlk državne del.vske feders- 1§v' kl Uhk° p,W dje, je dajal, ds je NcNuttova odredba uvod v tlačsnstvo delsvcev, slstems, za katerogs ne bi smelo biti prostora v svobodni Ameriki. Slične izjave so po-dsll tudi drugi voditelji orgsni-slranlh delavcev. Berlin odobril špansko ponudbo Madrid, ftpsntja, 19, apr,—Govor, kl ga je imel grof Franclsco Jordsns, Špsnski zunsnjl minister, zadnji teden, je odobril Berlin, ae glaal poročilo v vseh špsnskih listih. Jordsns Je dejsl, ds Je ftpenljs pripravljena prevzeti vlogo posredovslke med osiščem ln ss vozniki zs končanje vojne in vzpostsvltev miru. mmii^mmmSmmmmmmmmmmmmm Kompanija zavrnila ponudbo delavcev South Portlsnd, Me., 19, spr. — New England Shlpbuilding Co. je savrnlls ponudbo 20,000 delavcev, da so prlprsvljeni de-Isti brezplačno na nedeljo. Led-Jedelnlea te kompanije Je doalej operirala sedem dni v tednu, od-aloj nsprej pa bo operirala Šest dni v tednu. Ide 1. maja, le pe bo do tegs časa sklenjena no« vs pogodba. Blrmlngkam. Ala» 18. apr.— Philip Murrsy, predsednik Kon-gress industrijskih organisaclj, je IzJsvll, da bo njegova organl-sscljs podpirala ruaaieko unijo UMVVA v borbi sa svllanje mezde. Murrsy je dal to sagotovllo na masnem shodu tukajšnjih unij CIO, ns ksterem Je nastopil kot glsvnl govornik. On je nsglaall, da so rudsrjl upravičeni do svl-šanjs mezde. Lewls je na' konvenciji rudarske unije, kl se je vršila v oktobru preteklega leta, pridobil delegate ia odstranitev MurrayJk1tot člana eksekutlvne-ga odbita unije, toda slednji Je kljub ^mu obljubil pomoč rudarjenj s strani svoje orgsnlsa-olje. Vladna intervencija v stavki steklarjev Pit tabu rgh, Pa., 19. apf. — Federalni delavski depsrtment je bil nsprošen, nsj poseže v stavko v tovarni American Wlndow Olaaa Co., katero je okllcsla unija O lasa, Ceramic $t Hlllca Hand Workers of America zadnjo ao« boto. V sUvki Je zavojevanih okrog 500 delavcev. ■ m . Jjl Osem delavcev aretiranih na obtolbo sabotaže Beltimore, Md., 19. apr. — Federalni detektivi ao aretirali o-aem deelvcev na obtožbo aabota le v vojnih tovarnah, v katerih ao bili upoolenl . J. Edgar Hoo-ver, direktor federalnega detek-tivakega biroja, je dejal, da ao val priznali krivdo. Aretirane! ao Jajneo B. Bizon, Herman Scherer, Raymond A. Burkhol der. Hiram T. Via, Farrell H. Smith. Leonard Lucas, Harley B MUler ln Wllfred I. Uosaman. Kitajska mora ostati v vojni Organizacija priporoča večjo pomoč Waahlngton. D. C« 19. apr.— Zveza za zunanjo politiko Je apelirala na Združene narode, naj nudijo večjo pomoč Kltajakl, da bo lahko vztrajala v vojni proti Japoncem. Pomoč v leta* lih, orožju, strelivu ln drugI bojni opremi Je nujno potrebna. Zveza je naglesils, da Japon-sks lahko tsvsjs več strategij ln vse ogražaje interese Združenih narodov. Dolžnoat alednjlh Je, da store vae, kar morejo v prilog Kitajski. Ce slednja ostane v vojni« ne bo mogla Japonaka začeti novih ofensiv. Lawrenče K. Rosinger, voščak v zadevah Daljnega vzhoda, Je v svojem govoru poudarjsl, da morajo zavezniki držati Japonsko v defenzlvL Ce JI bodo dovolili konaolldlranje pokrajin, katere je okupirala, se bo to maščevalo nad njimi Japonski napad na Indijo ni Izključen. "Od Amerike ln Velike Britanije zavlal enotnost Združenih narodov," Je dejal Roainger. "Kitajska mora dobiti pomoč v svoji borbi proti Japonski." PROSVETA TOREK, 20. • PROSVETA THE ENLIOHTElfMEJfT /M ^ftin g LASTNINA SLOVEMSKE NAAOONZ JEDNOTE . •i Md puMMMd mr ■■■■■■■ (ima Cil—f) M teto, St il M pol 1«U. II M M um letel M 17 JS sa eelo teto. N.7I u pol leU; n Subtcription rstett for th« Uelted Štete« (4 SN par 7mx Chicago aad Cteoro 17JS p« .nd po dopovoru — Rokopisi dppISOT ta aa aa vračalo RokopUl liierarao vsaMae (trite*, povesti. Itd.) aa vrnejo poiUjatelJu te v sluteju. te te priloiii al Other lo ratea on arttete* trlll Mi be^ »t seS"*~" Kaeloe aa tm, kar Ima atlk ■ liatemi PROSVETA , 2SI7-M So. Lawatfalo Avo. Chicago, IIMnoia MEMBER Of THE FEDERATED PRESS ealr APRILA naselbin Datum v oklepaju na primer (April 30, IMS), polog vatega imena na naslovu pomeni, da vam je a tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vsm list ne ustavi. Tedenske kritične misli Predsednik Roosevelt je vetiral sklep kongresa za zvišanje cen farmskim pridelkom, obenem je odredil ustslitev eli "zmrznjenje" delsvskih plsč. Oboje je storil z dobrim nsmenom, ds ustsvi na-rsščsnje inflacije. federalni delavski odbor je Ukoj šel na delo in zavrgel 10,000 prošenj oziroma zahtev za zvišanje delavskih plač. Kaj pa je storil odsek spodnje kongresne zbornice? ČrUl je iz proračuna ad mlnistraclje vsoto 200 milijonov dolsrjev, ki je namenjena za podporo farmarjem, da bodo lažje potrpeli z ustaljenimi cenami s vodjih pridelkov. Vsota je bila črtana z namenom, da oodo farmarji lshko zshtevsli in dobili višji strop za cene žita in bombaža. Tako kongresnik! delajo za preprečenje nevarne inflacije? Če kongres sprejme omenjeno črtsnje in ga predsednik ne veti-rs, tedsj bodo poskočile cene živežs in obleke—in federslni delavski odbor bo prisiljen dovoliti zvišanje plač na vsej črti; nato bodo spet poskočile cene živeža in obleke in delsvski odbor bo ponovno prisiljen zvišsti plače. To se lahko nadaljuje toliko časa, da bo dolar ostal brez vrednosti. Delsvec bo lshko dobil sto dolsrjev plače ns dan, smpsk zs funt govedine bo moral, plačati sto dolarjev. . . • e e 1 ' Na drugi strsni ps korporscijski msgnatje podžigajo propagando za nov sistem dohodninskegs davka, na podlagi katerega bl njihovi lsrftastični dobički v večjem delu uili obdavčenju.> Najbogatejši razred Amerike, veliki kapitslistl in veliki fsrmsrji^dsluje ns vse pretege, da bi zvalil težji konec davčne butare na delavce in male farmarje, ns msle trgovce in ostsle "pajkarje." Ti naj plačajo račun za vojno! />v Ne ta način ae ne dela se zmago Amerike. In če bi Amerika končno le zmagala na račun malega človeka—bi bil mali človek nejvečji tepec pod solncem, Če ne bi pri proslavi zmage odrinil parazite od mize in sam večerjal — — — n f e • e '[i Ob priliki Vsesmertškega dneva v prejšnjem tednu so nekateri listi gobezdali, da ameriški kontinenti že imajo svojo federacijo, PsnsmerlŠko unijo, za katero naj se brigsjo Združene držsve, Evropo ps lahko puste, naj se "kuh* v lastnem golažu." Stara pesem, ki nič ne pomeni. Panameriška unija je še Uko daleč od kskšne federacije, kakršna bo morala priti po tej vojni, kakor Je bils bivšs Liga narodov napram bodoči svetovni feders-clji, ksterc pričakuje demokratični svet. Psnsmerišks zveza še vedho nima Kanade v svoji sredi in še Vtedno Je le posvetovalna Institucljs, kstero mnogi lstlnski Američani smatrajo za privesek Zdrulenlh držav, ki se obnašajo kot nekakšen "veliki boss" ameriških republik. Prava unerlška federacija mora biti nekaj popolnoma drugega. • e e f , ■ >' ■ ■ t Ameriški komunisti, ki zdaj na debelo ošmirajo vsakogar, ki se "predrzne" obsoditi sovjetski umor -dveh poljiko-žldovskih socia-11*0 v, so dobili zaveznika v burbonskem kongresniku Rankinu iz Mississippija. Pred dnevi je ta možlcelj robantll v zbornici, da so delsvski protesti v Ameriki proti dvojnemu sovjoUkemu političnemu umoru "židovska propaganda, katera podžiga spor med Ameriko in Rusijo.*' Antiaemit Rsnkin, ki zagovarja volilni davek v svoji državi ln kateri ni še nikdar Javno proteetirsl proti linčar-skim umorom črncev, Je mnenja, da Je aovjeUka dikUtura prav storila, ker Je linčala dva Žida. Tako bi menda treba vse Žide in vse zamorce! ... Nima pa strshopetnl Rankln korajže, da bi danes' čestital Hitlerju, ki jc zskrivil masakre stotlaočerih Židov. e e o Protidelavskl blok v spodnji kongresni zbornici je Izvojeval novo zmago. Sprejet je bil Hobbsov zakonski načrt proti "gengster-jem" v delavskih unijah. V unijah Je res našlo gorkega zavetja rnncgo "gongsterjev," teroristov in drugih škodljivcev delavstva, ampak Hobbsov načrt nl sosUvljen, da bi iztrebil te škodljivce, pač pa pusUvlja vseh deset milijonov organiziranih delavcev v Ameriki med potencialne "gengaterje"—naperjen je proti organiziranju delavstva sploh. In te je največja grožnja civilni svobodi, ki se je pojavila med to vojno. AFL in CIO ae pa še vedno kav-sate mod seboj! • • • Na »hodu v počaat 2004etmci Jcffcrsonovega rojatva, ki ga Je priredila podrutnica Unije za ameriške civilne avob^dščine v Chl-tagu zadnji petek, je bllo izrcceno tudi tole: "Vojaška kapitulacija (jsišča na bojiščih ni d« volj! Za popolno zmago demokracije in v intereau trajnega demokratičnega miru je potrebna tudi brezpogojna kapitulacija toUlitarakc ideologije!" To ao zlate benede, ki jih podpišemo z vsemi štirimi. • • • ftpanfcki diktatoi Franko se )e ponudil za mirovnega posredoval ca med neofašističnim osiščem in zavezniki. Ponudbo je Jevno naslovil na ravojevane države Frankov zunanji miniater, grof Jordana Cilj te ponudbe Je poboUn mir. Iz Wa*hingtona ln Londona je takoj prišel odgovor: Le brezpogojna kapitulacija Nemčije. Italije. Japonake ln aatelltov more prineiti mir' To )e bil prvi poakua pearrdovanja za mir v tej vojni Domnevi je, da ae je Pranko ponudil * dovoljenjem Hitlerja v detfperatnem naporu, da reši. kar more in m obdrži na svojem diktatorskem krmilu. Znamenja kažejo, da je U domneve resnična. Spomini U vojne BetSe, MonL—Bilo je leU 1917 pri Grmadi, ko se nenadno pojavi sapi general Borojevič, poveljnik pete armade. Prišel je z več častniki v avtu, iz katerega so izstopili Kmalu začne govoriti in razlagati, za kaj gre. Hoče dobiti junaka, ki je dober pla-vač in se ne ustrsši izpolniti naloge, kstero imajo častniki v načrtu. ^»et tisoč kron dobi nagrade in mesec dni dopusta, kdor se priglasi za to delo. Iz stotnije stopi mlad, čvrst dečko, ki pravi, da se ups opraviti še Uko nevarno delo in da je izvežben plavač. General Borojevič ga je vzel s seboj v avto. Odpeljali so se v Postojno, kjer je bil glavni stan pete armade. Tam je dobil vsa pojasnila in navodila. Če bo uspel, mu bodo Ukoj izpU-čali obljubljeno nagrado in povrhu dobi le zlato kolajno in dopust. lati naskoke. Ko so videli, ds se avstrijski vojaki umikajo in beže kot zajci, so dobili ie več poguma. Žarkometi so razsvetljevali okolico, da se je videlo kot podhevi Italijani so že pridrveli preko mostu in pred seboj podili beže-čo avstrijsko armado in kričali, da bodo kmalu dospeli v Trst na kosilo. Tako se je to vrvenje vršilo kako ur« Sedaj bo pa dovolj tegs veselja, so sklenili av strijski častniki v mali kavemi in sporočili topničarjem po telefonu, naj pritno streljati. Kot bi odrezal, so zagrmeli topoVi, da je bobnelo kot ob potresu. V ka verni pa je častnik pritisnil na baterijo in^cačuje se močna raz-strelba. Most je zletel v zrak. Avstrijska pehote se obrne in udari po sovražniku, da je bila groza. Ker'Italijani niso mogli bežati preko mostu, so nekateri poskakali v vodo. Po pol uri boja so le podali. Pet tisoč ujet- Tam pri Grmadi od gore teče nikov, veliko pušk in strojnic je majhen potok Slivnica, preko zajela avstrijska armada to strsn katerega je most.ceste, ki Um razstreljenega mostu, /avije proti sovražnikovi liniji. "Dobro smo jim zagodli," go-Na oni strsni je sovrsžnik in mi vore častniki, bi mu rsdi zsgodli, da bo pom-j Vojak, ki je položil zaboj di-nil za vedno. t namita pod most, je drugi dan Tisti most ima baš dva čevlja dobil denar, zlato kolajno in pod vodo duplino, v kateri je do- mesec dni dopusU. Postal je ju-volj prostora za zaboj dinamiU. nak noči.—Frank KrolL To mi je znano, kajti tisti, ki je I Pripomba uredništva« Ali niso pred leti most gradil, je dobil na-, to izmišljotine? Kako naj vo-vodilo od vojaške oblasti, kako jak plava po "malem potoku"? In kje v zidovju naj pusti du-j Izmišljotin nam nf treba poši-plino. Ta vojak jo bo lahko na- Ijati. šel, ker je dober pUvač. -Na žici bo imel navezan zaboj dinamiU in žico okoli pleč, tako da ga ne bo ovirate pri plavanju. Duplina je na deeni strani in le dve sto metrov od prostora, kjer se bo spustil v vodo. Genersl Borojevič razgrne zemljevid po mizi in kaže s svinčnikom kraj, od kjer bo pričel plavati. Zaboj naj i>otiane v duplino, ga dobro pritrdi, da ga ne bo voda odnesla ter ga spoji užigalno patrono in žico, ka-; Uro naj razvija, ko bo plaval nazaj. Tisti čas, ko bo on opravljal to delo, bo on dal f>oveljc za streljsnje iz strojnic in topov. Drugi dsn ob desetih zvečer je bil vojak pripravljen z vsem, da Izpolni to nevarno delo po načrtu. Strojnice prično regljati, topovi pa bruhajo težke granate ne iUlijanako stran kot bi šlo za sUvo. Vojsk Dliuskne v vodo in Kdo so prijatelji jugoslsvije? Canton, O.—PO dolgih letih smo se spet znašli'Um, kjer smo bili pred 27 leti Danes govorimo o bodoči'Jugoslaviji in o trpljenju nafoda, pred 27 leti smo pa govorili o jugoslovanski ideji. Kdo je danes resničen prijatelj jugoslovanskegs naroda? To je vprašanje, na katero hočem odgovoriti kot ameriški državljan in .prijatelj Jugoslavije iz svojih lastnih izkušenj./ , Meseca decembra leta 1916 sem se prijavil v pisarni Milana Marjanoviča v Clevelandu irf kot neizprosen idealist sem se po par mesecih znašel na solunskem bojišču. Čeprav sem bil sUr le 20 let, sem kljub temu vedel že precej o zgodovini južnih Slovanov. Takrat ni Šlo za vprašanje, kakšna naj t bo vlada. Borili smo se za to, da se zedini ves jugo* slovanski narod ali narodi v skupni državi, čeprav nismo verjeli v kralje. Takratne razmere niso dopuščale, da bi delali načrte o kaki vladi—vsaj^ mislili smo Uko. Vlada je bila na Krfu in kot taka je bila priznana od vseh bojujočih ae držav anUnte. In sploh kako naj bi sprožili vprašanje kake druge oblike vlade—smo«mislili nekateri—ko pa so Slovani iz pokrajin bivše avstro-ogrske monarhije videli svojo rešitev baš v tej vladi na otoku Krfu. Tudi člani Jugoslovanskega odbora v Londonu, ki nlce in topovi. Italijanska pe- so zastopali te pokrajine, so de-hota je pričela napadati avstrij- lovall sporazumno s krfSko vla-sko, vojaštvo. Vseokrog so sc do. kmalu slišali klici na umik. In' Danes je pa alika povsem dru-ker so se italijanski častniki do- gačna. AtlanUki čarter ne pri-bro ra/umcli na besedo "zurik", znava vlad, ki ao pobegnile iz ao začeli še bolj pritiskati in de- dežel, pogašenih po nemških in vo. Vojak pljuskne v vqd za seboj vle& v temni, nemirni noči zaboj dinamiU in lepo plava proti mostu. Po eni uri čass vojsk že lepo priplsvs nszsj. "Si vse dobro o-previl, spojil zaboj z žico?" ga vpraša častnik ob potoku. Vojak mu pritrdi. Sedaj pa hitro nazaj, da hitro spoje žico z baterijo. Prišli so do kraja, kjer je bila v skalovju Izdolbena precej velika duplina. Spoje žico z baterijo in ko je bilo to delo končano, sporoči Častnik topniškemu in pehotnemu poveljniku, da je most dobro podminan. Kmalu potem utihnejo stroj- Seair. laabela. Rulh. Marte tn MlMroi _ . , ___ Js4ted*»nkl Federal Shtpbulldlng * Drydock Co. Pori Ni Rte Jaroof, italijanskih hordah. To znači, da Amerika, Anglija in Rusljs nameravaj o dati tem pregaženim narodom priliko, da si po končani vojni sami z glasovnico določijo obliko vlade. Torej prijatelji Jugoslavije so danes oni, ki šele-narodu in ki delujejo na tem* da narod dobi v obnovljeni Jugoslaviji resnično demokratično obliko vlade. Oni, ki žele in delujejo na tem, da bi bodoča Jugoslavijs zopet dobila kakega dikUtorja v kakršnikoli osebi ali obliki, niao prijatelji Jugoslavije, še manj pa jugoslovanskega naroda. Zakaj je potrebno, da bodoča Jugoslavija dobi moderno, demokratično formo vlade? Zato, ker bi Uka vlada ne strmela po oboroženi sili, s čije pomočjo bi se držala v sedlu, marveč bi delovale na tem, de-bi v nekaj letih postavila siromašnega kmete in delavca spet na noge. Pod Uko vlado bl narod imel priliko gledatfc v bodočnost, v obratnem primeru bi bil pahnjen pe še v «$o mizerijo, iz katere bi ne ilo izhoda. Vzemimo primer, ako bi leU 1918 narod itnel priliko in besedo, da bi se izrekel za resnično dem o k r a t ič n o republiko. Z ogromnimi milijoni dinarjev, ki jih je vlaieta 1908, je imel trpe* 4_ __1.J_ .1____lii_u na RnkinanM i ... " letos je pa nekdo okrog štirih zjtfcsej z železnim drogom odprl 4voje vrat, prišel do klubo-vii vrst, tam ga je pa nekaj prestrašilo in odšel je praznih rok. Isti Večer in na isti način je bilo oropanih v petih krajih. Uz-moviči so odnesli mnogo "železne" in tudi nekaj denarja. Dne 19. marca je bila na isti način oropana slovenska gostilna, ki fcrs. Feternel Je reki« ^ izgubila ie tretjega ^ bili vsi dobri, vendar n*'* "da bi vsi živeli do ko * liko žensk je že sliia^kf' zmrt svojemu možu^.^ ljubila svoje može. J m*rno zivSJ njimi. Ona ima sina, ki Kosem in ima lastni dom L* srno v bližini. Tudi n^ l1 obUkaL Ona je bila njgl sadnjič na CankarjevT^ . V tej dolini ,ta mi ^ Proleterca James Prevar Emil Sertich, na novo naročil Victor Šuštaršič £ j*ka 12 Meadovv LandKa e" na Robinson Stationu blizu w Newtona in je vozil gT0Z tudi v Herminie, kjer j ^ živel. V Windsor HeightSy sem nocil pri starem znancu Kok cu ki je steber tamkajšnje društva 407 6NPJ. Ponovil tUdI Proletarca. Obiskala SV| par družin in na Prosveto se naročil Rudolph Hribar. Slove skih družin je na tem hribu, ji za tisoč dolarjev žganja. Ko so zaČuli, je bilo že prepozno; uzmoviči so že odhajali, vendar je gospodar za njimi streljal, zaman. Naj še omenim, da je bivši oskrbnik Slov. doma Joe Godina, moj zet, kupil "beer garden" med Sharonom in Grenvillem— to je samo preko ceste tam, kjer se nahaja sedaj vojaško taborišče. Tam je tudi mnogo slovenskih fantov in za vsakega bo prvovrstna postrežba. Anton Valontlnčlč, 262. a jo vodi Mary Žagar, Odnesli so m°. šest, društvo pa ima okr 80 eianov, toda so večinoma di gih, narodnosti. Kolenc mi pravil, kadar je v dolini po« denj, je težko dobiti hrano hrib, ker reka Ohio zalije ti ceste. Sedaj v bližini delajo Ulisče in bo v bodoče tudi tem oziru bolje, kajti proviji Jim bodo lahko pripeljali kai letalom v času poplave. Wii sor Heights je oddaljen Wheelinga 10 milj. Drugi dan sem se peljal s nom in očetom Kolencem VVheeling, od Um pa naprej Bridgeport. Najprej sem se og sil pri družini Snoj. Jože je še v šoli, kjer je oskrbnik. I kler ni prišel z dela, sva se govarja z mrs. Snoj o bole njih pokojne hčerke Frede, ki voljno prenašala dolgo bol« do konca. Njo sem poznal, ko bila še zdrava. Bila je nadar na in ukfželjna ln je res ško da se je morala ločiti od drui še predno je imela priliko po zeti svojo nadarjenost v p človeški družbi. Starejša Srn va hči se še vedno vežba za t ničarko, dva sinova sta mend bližini DetroiU, eden pa ie haja v srednjo šolo. Po večerji me je Jože zapel v bližnjo naselbino Boydsviik dobri družini Kroflich, kjer bil moj glavni stan tri dni. so vsi trije doma: ata, mama hčerka Mary. Njo sem ra» našel pri moškem delu, toda: Je takoj posvarila, da ne Ih kaj pisal o tem. Ampak to naša dolžnost: 'povedati dol stvari o naših pridnih rojak med katerimi jih najdete pr malo, ki so prisiljeni iti na rost v ubožnico, kajti sami pr radi' skrbijo sa svoje stare in < ževne dni. Well, povem vam vseeno, prav je Micka rekla, dt smem, da je popravljala kep svojih čevljev. Slo ji je tako i rok kot bi bila res izvežbana tem poklicu. Naslednjih pari je bila tudi zaposlena s popri ljanjem sob, čeprav dela vi dan v tovarni kot pregledoval porcelanske robe. SvojecaS ko je pomagala organizirati kleU v tovarni, so jo porivali' dela do dela, iz enega depaj menU v drugega. Ko so vida da je ne morejo ugnati, so *1 naveličali. Sedaj ima *<*> službo, katero pa tudi *slu kajti že dolgo dela pri tej dr« bi. Micka Je še samska in čen bo fant, ki jo bo dobil. (Dalja na S. »trtaU Poročilo saatopnika Oakland. W. Va.—To poročilo se bo nanašalo na mojo agiteci-jo od 4. do 13. aprila. Začel sem v Strabanu, da sem imel za vožnjo v Wheeling in Bridgeport. Prosveto so ponovili mrs. Lesnir kar, družina J. Palčič, J. Ches-nik, Frank Tomši$ in mrs. Posega, John Zigman pa ProleUri Prenočil aem pri mojih Bartel. Strabanu je vse po starem, razen da pričakujejo, da bo sosednjem Canonsburgu kmalu dodelana tovarna, v kateri bodo izdelovali krila za aeroplane. Pravijo, da bodo uposlili okrog 5000 delavcev, v Uko zvani lami" pa je delalo okrog delavcev. Torej bodo z novo tOVarno na boljem. Mimogrede je tudi vredno omehiti, da je naselbina Stra-bane dala Stricu Samu že okrog dve sto fantov, ki so večinoma Slovenci. V canonsburških no-vinah sem opazil, da je šel k vojakom sin Jakoba Pavčiča ravno ob 2ft-jetnici, ko je imel oče iti v zadnji vojni preko luže. Todg jc 11. novembra ob 11. dopoldne zatulila parna piščal, ki je naznanila konec vojne, oz. premirje in tako Jakobu ni bilo treba iti preko morja. Jack je izrazil Željo, da se tudi letos konča vojna na isti dan. Tudi mrs. Lesnikar mi je povedala, da gre njen edini sin na nabor. Is Strabana sem šel v Meadow Lands, kjer sta ponovili Prosveto mrs. Lisjak in mrs. Ssntel. Od Um sem šel v VVashington, kjer sem dobil bus v VVheeling osiroma Triadelphlo, W. Va. Tam sem se zapeljal miljo predaleč od poletnega zavetišča za pohabljene otroke, katerega upravljaU znana zakonca Oroael, sorodnika sUrega Guze-la v Cuddyju, Pa. Treba je bilo peš naaaj in v hrib. K sreči sem našel ženico doma. PonoviU je ProleUrca in mi povec^ala, da so kupili lepo hišo v soko.scini No-vskovih. Spremila me Je do njih in mi tudi pokazala kupljeno hi sej. £a Je stara Koatevčeva ma- šo, ki jim bo lep dom. Tudi Noti rekla svojemu možu: "Veš. vakovl so ponovili ProleUrca. Andrejča, ko bodo Pejčani pomrli, potem bomo pa lahko po njihovem pasli." Ni pomislila, da bo tudi ona umrla. Ko je naš vojak Anton Garm obiskal VVaukegan. Umkajšnji Slovenski dom, je bil prijazno sprejet Tudi men! so Umkajšnji fantje poalali sliko njih Narodnega doma s pozdravom in podpisi. Podpisani ao Peklaj. Podboj, Bartol. Mahnlč, Judnte. Kozina. Jalovec in Petmel Lo-pe hvala, fantje! Tbdi jaz vas Od tam sem ie peljal do Elm Grovs In ime! uspeh pri Joee-phlni Peternel, člje mož je bil nedavno na mestu ubit v rovu. Zasula ga je plesi kamenja. Moža sem dobro posnel. Bil je mirnega značaja, dober čten SNPJ in star okrog SO tet. Pred 30 leti je bil par tednov pri nea ne hrani, ko je čakal na izpraznjeno mesto pri Cerarju v Hermi- i»n'* krat napaden z on*J«*-uradna UaUja molči o Jevteteka R«4te nieju. Po dolgih letih sem ge patriarh Tlhen zopet videl leni na mojem pr-laovjeSsko »uWi as sM^ vem potovanju v okolici VVhee- lcudajc Pred dvajsetimi Mi Trw ,n AFMH. Vesti z jugoslovanske fronte ' I Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov jrjutcEM JE TREBA NOVIH *** SUŽNJEV Sr-LaPmllosti Nočije (CSM). — ostala zveste svoji Sveži z Veliko Britanijo. Geografski položaj Turčije in razvoj mednarodne situacije dajeta tej turški izjavi velik pomen. Tukajšnja vlada je vedno s simpatijo opazovala politiko pred sednika turške vlade/ker je vedno stremila za tem, da se na ozemljih Bližnjega Vzhoda ohrani mir in predvsem, da ostanejo turško-bolgarski odnošaji prijateljskega in miroljubnega značaja. Ako je bolgarska vlada popolnoma mirna v pogledu Turčije, je vendar sklenila izdati nekatere ukrepe preventivnega značaja. Poleg načrta za evakuacijo večjih bolgarskih mest, katerega je pripravila, je vlada poklicala v vojaško službo nekatere nove skupine vojakov. Dijaki bodo na srednjih Šolah pola-gšli maturo več mesecev pred normalnim terminom, tako da bo najpozneje v mesecu n>aju mogel na nabor letnik 1943. Vlada se je tudi odločila, da prevzame vsa Industrijska podjetja in uvede splošno gospodarsko mobilizacijo vsega civilnega prebivalstva. Mnogo uradnih osebnosti je nastopilo v vseh večjih mestih v notranjosti dežele in z informativnimi govori razložilo narodu položaj in vlogo Bolgarije v sedanjih razmerah." V.. Obrat na hrvaških šelesnlcah Deutsche Zeitung in Kroatien prinaša dne 19. februarja lia-qJednjo vest: . Direkcija' državnih železnic poroča, da je promet potnikov n blaga ustavljen na liniji Plas-va-Jajce in Bugojno. Le do postaje Nova, Gradiška gredo va- obseg bojev in sploini značaj narodovega odpora.) London, 24. februarja (Reu ter). — Jugoslovanske gerilske skupine, ki so se skozi pet tednov upirale ogromnim silam osiščnih tankov, motorizirane in-fanterije in letalstva, so se umaknile na nove postojanke ln tam odbijajo nove napade. Na drugih krajih pa sami napadajo in so po ljutih bojih z nemško posadko zopet osvojili mesto Konjice, kjer je na ulicah obležalo na stotine mrtvih Nemcev. Nemške čete v zapadni Bosni so uspele prisiliti gerilske čete, da se umaknejo iz svojih pred njih linij. Nemški tanki so prodirali v dveh kolonah, ena ob reki Uni vzdolž železniške proge lz Zagreba v BihaČ, druga pa proti reki Sani na vzhod. Italijani in hrvaške kvizlinške čete so istočasno napadle gerllako armado na njenem levem krilu. Nemci sami priznavajo, da so naleteli na izredno trdovraten odpor in da so uporniki deloma cdlo opustili svojo staro gerilsko taktiko in zdaj včasih branijo nekatera važna oporišča s pomočjo močnih sklenjenih formacij. Nemško poročilo naglaša uspešno pomoč, katero je dajala nemškim edinicam "Luftwaffe". PROSVETA " * _niu—^^M n mu glavno mesto onega dele Bosne,)v starosti med 38. ln 41 ki je pod partizansko kon t rolo., je približno 7,000,000 moških in I Toda boji v Jugoslaviji niso I ni izključeno, da tudi U rezerva omejeni le na Boano. Gerilsko; utegne biti kaeneje načeta od delovanje ja živo tudi v Srbij kakor tudi na Hrvaškem in Črni gori. lz Slovenije pa javljajo, da so gerilske skupine prodrle v bližino 10 km od ssme Ljubljane, središča italijanske uprsve. |Vudi v krajih, okupiranih oc Bolgarov in v Bitolju je vsak teden ubitih več desetoric Bolgarov. Akoravno ti okupatorj nastopajo še Ubij surovo kakor Nemci, se jim Jugoslovani kljub temu še vedno upirajo. Na progi Zkgreb-Bolgrad je bil zopet vržen is tira vojaški vlak ln potem Obstreljevan strojnicami. Nemci so morali poslati na pomoč poseben oddelek svojih SS-Čct, da preženejo napadalce in napravijo ^mlr.^H Ob začetku sedanje nemške ofenzive se je naslanjalo severno krilo partizanskih Čet na Pik tvlčka jezera ln od tam proti zapadu do Cazina, 60 milj južno od Zagreba. Od tam je šla fron ta do, bosanskega mesteca Kru pa, katero so "stuke" porušile do tal in od tam do Prijedora na reki Sani. Njihovo glavno ___ oporišče v tem področju se na-Letala-strmoglavci so napadala haja na visoki planoti gorovja mesta in vasi in tudi sam BihaČ,1 Grmež. V ton I ak'> (stanejo y> zdaj. so * nejprej poja- v k lir Bar Uravruk stt< »'J* se PKn.ki v t U Mr , " ntracijskem taborili Belgradu. Ker "n zdravil, Nemci "jo bolnike—a epi-"«. tako da so vsi P*>rišču, kakor obso- V________^ priprave ha »olcarske* . 1 <' brusrja*Je prinesla IK m*« iru >■ M d r* K , dolg članek o go-mir iMrskegs pred« 'JOtfluja s komen-''»k« miru turške -r«ki uradni liat goni, Mi dostavljajo blago. Na postaji Jastrebarsko je promet istavljen tako za potnike, ka-cor za blago. V...-Is Južne Srbija Švedsko časopisje prinaša naslednjo vest iz Sofije: Kolonizacija Macedonije je končana. Organi poljedelskega ministrstva so leta 1942 prevzeli 63,917 hekttfrjev cemlje, ki je bila ostala brez lastnika, jo razdelili na parcele in jih dali državi na razpolago. Iz te državne posesti je bilo razdeljenih 40,-113 hektarjev med 16,789 naseljencev v Macedoniji. Cerkev in 481 šol je dobilo skupaj 542 hektarjev. Država je ohranila zase 2660 hektarjev. Različnim občinam je bilo dodeljenih 4200 hektarjev. Preostala zemlja 9700 hektarjev je za obdelovanje neuporabna. Druga zemljišča, ki so bila brez posestnikov, so bila dodeljena občinam, v katerih se nahajajo. V . . . — O BOJIH V JUGOSLAVIJI (Londonska časniška agentura Reu ter Je dne J4. februarja podrobno poročala o bojih v Jugo-slaviji; akoravno so te vesti že zastarele, jih vendar prinašamo, ker se v njih dobro zrcsll veliki V vojnih industrijah ali v armadi Kdo bi morsl iti nsj prej v armado: oženjepi možje z odvisnimi otroki ali samski, ki delajo vojnih industrijah? Dokler poklicane oblasti ne najdejo končnega odgovora na vprašanje, ni mogoče rešiti problema ljudske sile Amerike. Naborne oblasti se bolj in bolj nagibljejo k mnenju, naj nujno potrebni vojni delavci (essentlal warworkers), samski ali ne ostanejo pri svojem delu. Paul McNutt, načelnik War Manpower komisije, ' bl obdržal poročene može, ki imajo otroke, izven armade, kolikor dolgo mogoče. Kako stališče bo končno prevladovalo, je vprašanje Časa,'ali rastoče "štfeVIlo vvashingtonsklh merodajnih krogov prorokuja, da v mesecu maju bodo nekateri naborni odbori (draft boards) vpoklicali za vojaško službo poročene može z otroki, ako do tedaj ne bodo uposleni v bistvenem vojnem delu. Kriza položaja ljudskih sil nastaja iz potrebe vojne uprave, ki hoče letos dobiti dodatnih 4,-200,000 za vse panoge vojne službe, tako da se vojna moč poveča na 10,800,000 mož. Istočasno pa industrije zahtevajo dodatnih 0,-600,000 delavcev pred koncem tekočega leta, da se poveča produkcija vojnega materijala. In tudi farmarji potrebujejo več delavskih sil. Delna rešitev tega problema utegne priti še ta mesec. Začenši od 1. aprila imajo vsi moški vojaške starosti — od 18. do do-vršenegs 37. leta — ko so uposleni na delu, ki je bilo označeno kot "neodložljivo" (not defer-able), 50 dni časa, da si poiščejo delo v "bistveni" industriji, bodisi po svojem lastnem prizadevanju ali z registracijo pri federalni posredovalnici dela (United States Employment Service). To uključuje poročene može, one, ki imajo otroke ali druge odvisne sorodnike, in samske. Ako se kdo do maja ni potrudil dobiti tako delo, ki se sfaatia bistveno za vojno, bo bržkone poklican v armado brez ozira na svoje družinske zveze, ,le da je tCleano sposoben, h , Dokler ne pride posebno navodilo s stipni vrhovne naborne o-blasti, bodo lokalni naborni odbori tudi nadalje določevali, komu naj se dovoli odložitev, bodisi cadi tega, ker dela pri bistvenem delu sU kar ima leno in otroke. To seveda ne do*|ede do enakega postopanja Šlrojp dežele, kaftor ga nI bilo niti v preteklosti in komisar MoNutt je Izjavil, da enakost postopsnjs je o pa dklic o-žno pd slede- nekaj nemogočega. Splufcn se pričakuje, da ae bo vjdkl četov vršil pribfiii čem redu: Prvič očetjs,^ upasloni pri delu, kl ga War Manpovver komisija označuje kot neodložljivo (non-deferable). Drugič očetje, uposlani pri delu, ki nI označeno niti kot "neodložljivo" niti kot "bistvsno". Tretjič in *v skrajnosti očetje, uposleni pri delu, označenem kot bistveno (essentlal). Predno se to zgodi, bodo bržkone samlki, uposleni v "bistvenih" industrijah, že podvrženi vpoklieu. >,'; < Wsr Manpower Commission, poudarjajoč važnost določbe, naj si ljudje poiščejo dalo v bistvenih industrijah, je nedavno opozorila, da vsi ljudje, kl tegs m storijo, bodo avtomatlčno postav-ljenl v naborni razred A*l. so oče* nabora ss armado ali za nujno industrialno dalo. — Council—TUR. Glasovi iz naselbin '(Nadaljevanj* s S. strsni.) Njena sestra, kot aem |e en krat poročal, pa dela v l)aytonu sa vlado ob dobrem zaslužku Mrs. Krofllch je vseela, ker Ima dobre otroke ln tudi moža, kl je dober oče, dober goapodar ln dober društvenik. V naselbini ja salo čislan. Za pomožno akcijo e samo on nabral nad $60. Ude-ažil Be je tudi parada, ki se je vršila U. aprila v Wheelingu i svrho propsgsnda u nakupova nje vojnih bondov. To parado sem tudi jas opazoval, toda nisem čaksl do kon-cs, kar ja moj bus odpeljal ob Itirlh popoldne proti Morgan townu. V gledališču ni bilo dovolj prostora za vse ljudi. Tam so bili govori ln predstave ras-ličnih narodnosti. Govori! je kl tajski poslanik, župan Wheelin ge in več dru'gih prvakov. V programu eo se najbolj odlikovali Orki. Nsvzoč sem bU ša, ko so nastopili zamorci, potem pa sem moral na postsjo. Kako je stvsr Izpadls, bo gotovo poročal Jože Snoj, ki je aranžiral slovensko repreaentacijo pri programu. i: ' f V okolici Brldgeporta sem obiskal še Lanslng, Blaine in Bar-ton, kjer so mi ŠU ns roko sa ProleUrca sledeči: Krofllch, OriU, Chesnlk, Ooranc, Uovar, Mlhelčlč ln bečlsr Bregsnt, kl je dal tudi dolar podpore in obnovil Prosveto, Prdletarca pa tudi bečlar Oerehar in Modrick. Na 'rosveto sta se naročila Kocjan-člč ln mrs. Strsus, kl Ima tudi sinove prt vojakih, kakor tudi Zeleznik, Metko ln Bobnar, obl novila pa sta jo bečlarja Podob* nlk M Oross. Obiskal aem la več družin, med njimi Blatnlko-ve, kl imajo tudi par sinov na važnfh mestih v službi Strica ZAPISNIK II. seje izvršil*ga r J ga narodnega sveta ega ameriške- Predsednik Etbla JCrleta* odpre 2. sejo oksekutive SANSa v so-boto, 27. februarja 1943, ob 10. uri dopoldne v Sherman hotelu, Chlcago, Illinoie. Poleg nJega ao navzoči še slad oči: I. podpredsednica Marte Priaiand. U. podpredsednik Janko N. Rogelj, tajnik Rev. Kasla** Zakrajšek. blagajnik Joaaph Zalar. zapisnikar Mirko O. Kukel ter odborniki VlneeUt Cainkar. Loo Jurlevec. dr. J. T: Kevn in Prank Zalta. Navzoč nI Rev. J. J. Zapisnik prve seje je prečiten in sprejet. Sledi krstka razprava o priobčitvi zapisnika in večina se strinja in smstrs za potrebno, da ae zapienik objavi v časopisih, kajti narod se sanims in pričakuje točnega poročila o našem delu. Podpiran in sprejet ja Regljev predlog, da brat Cainkar preskrbi potrebno število kopij sa vse liste, ki ga lahko objavijo obenem ali pa v presledkih. ...............• HZ Brst Kukel odgovsrjs na vprašanja glede kongresnega zapisnika, kateri še ni tiskan v obliki brošura v smislu aaključka prvo seja. Omenja, da ja eksekutiva izbrala tri odbornike, da store vsa potrebno za objavo zapisnika, toda nobeden nI Imel dovolj ftass ss valiko delo, ki ga zapisnik potrebuje, predno bo v taki obliki, da bi smel v javnost. Vso krivdo glade sapianika sa polaga na konvančna zapisnikarja, ki svojega dala nista dokončala. Odbor uvideva potrebo za uredftev zapisnika čim preje, valed tega aa-ključi, da sa naprosi brsta Jakah« Zupančtaa. da to dalo iz vrti. Br. Cainkar Ja izvoljen, da le pogovori a Zupančičem; dovoljeno mu je tudi potrošiti do $4a člana BNPJ. Ust Prosvete Je vaša lastalas i gotovo Je v Vsaki drušinl nekdo, kft hA rad čital list vssk dsa. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fls SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval »m »voj m tednik, bode moral tisti član U dotične družine, ki Jo tako »kuj* naročena na dnevnik Prosveto, lo takoj naznaniti upravniltvu li« ln obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta Ako tegs i* stori, tedaj mora upravništvo sniiaU datum ss to vsoto nsročnu* Cena listu Praavela Jet Sa Zdruš. dišave In Kanede SS.S0 Za Clcero in Chioa*o Ja** l tednik In--4J0 1 tednik tn .-----J* t Malha I. • mm • I« _____» " Cradle of Ufe....... From Many Lands____ Grandsons .......... Laughing in the Jungle My America......... Nat i ve* m Return _____ i mUk- Tufo-Way Passage____ What's Your Name?. . Ant. P. Čekov Poslovenil Fran Pogsčnik BABJE CARSTVO VELIKI IN MALI VOLODJA (Nadaljevanje.) Nuna jo je takoj spoznsla, za-t udeno je namršils obrvi in nje-no bledo, čisto obličje, in kakor kor se Je zdelo Sofiji Lvovni, celo b«h robček, ki Ji je gledal izpod oglavnice, sta zaaijala od radosti. Ooapod Je storil čudeJ." Je vzkliknila Olga in tudi tlesknila s svojimi tenkimi, bledimi rokami. Sofija Lvovna jo Je krepko objel* in poljubila, pri tem pa ne jc bula, da bi ne dišala po pijači. "Pravkar smo ae peljali mimo samostana in smo ae to spomnili". je dejala vsa zasopla od hitre hoje. "Kako al bleda, mof bog! Zelo me veseli, da te vidim! No, kako kaj? Ali se dol-gočasiš?" Sofija Lvovna ae je ozrla po Order from Proletarec South L«wn^ale Avenue Chicago, UI. .