Št 192.
V Ljubljani, sobota dne 24, avgusta 1918.
Leto It
Ho ]
i
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo In upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42 —, za pol leta K 21'—, z* četrt leta K 10 50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo telo K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
tnserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1’—; razglasi in poslano vrstica po §0 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Narodni svet
O	ustanovnem zboru Narodnega sveta v Ljubljani se jc izdal naslednji
komunike:
•Ustanovni zbor Narodnega sveta v Ljubljani se je j vršil dne 16. in I7- avgusta 1918 v posvetovalnici mest- j nega magistrata ljubljanskega. Narodni svet se jc sesta- j vil iz odposlancev, ki so jih imenovale sledeče organiza- J cije: L Vseslovenska ljudska stranka; 2. Jugoslovanska j demokratska stranka; 3. Jugoslovanska socialno - demo- j kratska stranka, ki sicer ne pošlje svojih delegatov kot članov N. S., a se bo delovanja N. S. vendar udeleževala; 4. tržaško politično društvo »Edinost«; 5. »Politično iu gospodarsko društvo za Slovence in Hrvate v Istri«; 6. »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«. Dalmacija sicer ne pristopi formalno k ljubljanskemu N. S., ker bi se vsled prevelikih prometnih težkoč dalmatinskim poslancem ne bilo mogoče udeleževati sej N. S., vendar je poslala svoje delegate k ustanovnemu zboru N. S. Nekateri delegati pa bodo redno prihajali k posvetovanjem N. S. v Ljubljano.
Narodni svet v Ljubljani se smatra kot del vseobče-ga Jugoslovanskega narodnega odbora, ki sc bo v kratkem sešel v Zagrebu.
Na zboru, ki se je vršil 16. in 17. avgusta 191S, jc j najprej sklicatelj dr. Ant. Korošec opisal splošni politični j položaj in razvijal vodilne ideje, ki so privedle do usta- j novitve Narodnega sveta.
Predsednikovemu poročilu je sledila temeljita debata, po kateri se je redigiral pravilnik N. S.
Po tem pravilniku je glavni namen N. S. delo za uje-dinjenje jugoslovanskega naroda v samostojno državo.
Razen tega je namen N. S.:
a) obramba in pospeševanje skupnih kulturnih zadev,
b) obramba in gojitev skupnih gospodarskih interesov ter zavest gospodarske osamosvojitve,
c) reprezentacija naroda in pospeševanje narodnih koristi na zunaj, dogovorno s parlamentarno delegacijo.
I. S. bo imel tudi nalogo, sklepati in odločevati o I vseh zadevah, ki jih v N. S. zastopani činitelji priznajo ^ za skupne.
Da bo mogel N. S. izvršiti vse to, so se izvolili sle-j deči odseki:
1. Organizacijski odsek bo pomagal predsedstvu pri [ organizaciji in bo izdelaval načrt za preuredbo skupne : narodne organizacije v sporazumu s strankami. Ta od-! sek bode organiziral delo, ki ga bodo vršili posamezni ; ' okraji in občine.
2. llstavno-pi avni odsek se bo pečal s temelji bodoče ustave in uprave.
3. Odsek za propagando bo pojasnjeval ožji in širši javnosti naše cilje.
4. Odsek za varstvo naših interesov napratn obstoječi administraciji. Ta odsek se bo bavil z borbo za enakopravnost našega jezika v šolah, uradih iu vsem javnem življenju.
5. Odsek za gospodarsko koncentracijo bo zbiral na-l še gospodarske sile in jih smotreno vodil. Za sedaj bo
posebno pažnjo posvečal prehrani onih krajev naše do-; movine, ki so v tem pogledu potrebni nujne pomoči, ob-1 novi naših, po vojni opustošenih dežel ter vseh vprašanj prehodnega gospodarstva.
6. Odsek za tujski promet, takozvani »Jugopromet«, bo skrbel za organizacijo in upravo tujskega prometa, železniških, avtoinobilnih in parobrodnih zvez, za propagando lepote našega ozemlja in za pospeševanje trgovskih in prometnih zvez.
7. Pokrajinski odseki za Trst. Istro, Ooriško, Koroško in za Maribor, eventuelno s pododsekom za Prekmurce. Vsi ti odseki bodo pripravljali gradivo, da se ugo-tove slovenske meje. Ti odseki bodo tudi skušali odpo-moči prebivalstvu tudi v gospodarskih potrebah.
8. Finančni odsek bo skrbel za pokritje izdatkov Narodnega sveta.
•	Debata je bila živahna, vsi sklepi so se izvršili soglasno. Predsednikom se je izvolil soglasno državni poslanec dr. Ant. Korošec, v predsedstvo pa še sedem čla-
j nov N. S.
!
Ljubljana, 17. avgusta 191 S.
Mirovni govor.
Nemški državni tajnik dr. Solf je govoril. Povedal je zopet, da Nemčija uredi Belgijo zopet kot samostojno državo. To je nje namen. Povedal je več, kakor so doslej navadno povedali nemški diplomati, zakaj, rekel je, da je Brest-Litovski mir na vzhodu le nekak okvir, v kateri se morejo naslikati razne podobe, in je hotel s tem označiti, da se hoče Nemčija tudi glede vzhodnega l vprašanja sporazumeti z zahodnimi državami. Govoril je
i	z mnogo večjo iskrenostjo in vnemo, kakor je to storil prej katerikoli nemški državnik, o veliki nalogi obnovitve narodnega prava, s katerim naj se preprečijo bodoče vojne. Precej se je oddaljil od Vsenemcev. Apeliral je na divjo propagando sovraštva, ki se uganja na tej in na oni strani strelskih zakopov, ki danes, kakor je rekel, tvorijo »središča evropske vesti«, in proti onemu ne-
LISTEK.
Rdeči sarafan.
Poljski spisal Mihael C z a j k o \v s k i.
Ura je odbila osem, pa ne moja, ampak mojega so- | seda, ko je nekdo potrkal na vrata mojega stanovanja. |
Skočil sem pokoncu in odprl. Vstopil je vratar, pa . no mogoče mojega gradu, toda visoke hiše v Parizu, kjer | sem stanoval četrt leta.
Smeje mi je izročil vratar pismo s poštno znamko iz tujine.
V	zadiegi sem pogledal na ostanek svoje gotovine
—	nekaj bakrenih novcev —, ki so ležali na nočni oma-
*	ici ter vprašal, koLko stane. Dobil sem odgovor; »Nič! ker je pismo frankirano.«
Ko je vratar odšel, sem odprl pismo, v katerem me 'Hoj rojak, znamenit založnik knjig, prosi, da mu naj Pošljem kako povest, novelo, ali pa kak resničen doživljaj za njegovo zbirko.
Pomneč pregovora: »Kuj železo toliko časa, dokler ■lc še gorko!« sem sklenil, da takoj kaj napišem.
Preudarjajoč glede primerne tvarine, sem hodil po j sobi sernintja ter stopil naposled k oknu. Tu nisem videl " d zemlje niti neba, dasi sem stanoval v petem nad-stl'opju in sem bil tako bližje nebu.
Brez strežaja in brez ogledala sem so hitro oblekel hitel na cesto, da bi ondi dobil kaj primernega.
^ 2uilaj se je trlo ljudi. Nekdo je kričal:	»Pecivo iz
:*"ta!« Drugi: »Stare škarpe!« Nekdo mi je zastavil
pot, ponujajoč mi melone, tretji s skrinjico, napolnjeno z verižicami, prstani in enakim drobižem, je hvalil svoje blago : »Pravo zlato, gospod, in vse po sramotno nizki ceni!« Nihče pa ni ponujal: »Tvarina za mično novelo!«
Na cestah je bilo vse v tiru. Tuintam so šele odpirali trgovine, pometali pred svojimi hišami, ali škropili cestne hodnike.
»Tu ni nikake tvarine za novele,« sem si mislil. »Kvečjemu voda na čevljih, ali prah na obleki.«
Zato sem se napotil v Boulevards in tu šele sem sc prosto oddahnil. Moje oko pa se je zabavalo s tisoč rečmi, kakor skrinjice z nakitjem, te krasne izložbe, polne lepotičja in umetnih izdelkov, kakršnih ni v nobenem buduarju. Takih in enakih stvari je bilo na obeh straneh dovolj. In ti mogočni drevoredi na asfaltnih tleh, ki so gladka kakor parket.
Na tisoče ljudi sem ondi srečaval. Tu je smuknil mimo mene kakor senca z drugega sveta suh človek s smrtno bledim obličjem. Zrl je v tla in si grizel drobne
ustnice gotovo kak igralec, ki je ponoči zaigral zadnji
vinar in sklenil, končati si življenje v valovih Seine ali v Bois de Boulogne; mogoče tudi kak vračunani talent, ki so ga vsi njegovi računi varali iu ki je blizu obupu.
Naprej od tu me je vrgel mlad človek skoraj ob tla s svojim pogledom s po zraku plapolajočimi lasmi. Njegove kretnje so bile živahne in govoiil je sam s seboj, najbrže je bil prevaran ljubimec, izpodrinjenec ali tudi, enak meni, novelist, ki z vso močjo zalezuje svoj cilj, dobiti tvarine in okoliščin.
Tudi mične obraze dev sem srečaval. Bile so v tankih perkalnih oblekah, imele so mične klobuke in pred-
pasnike. Ena z žarkimi očmi, majhnimi, a hitrimi koraki, druga počasna, koje pogled je bil vprt v tla. Pod svilenimi vejicami se je poznal sled solz, znak sreče ali nesreče, ogledalo dekličjega srca in usode.
V	ponosnih kočijah so se vozile mimo mene fine gospe, v belih rutah, kakor krakovske kmetice, iu v mičnih ogrtačah. Bolj prisiljen kot radoveden sem jim zrl tokrat kolikor mogoče ostro pod s cvetlicami ali peresi nakičene krepnate klobuke in slamnike. Tudi s teh po* nosnih obrazov sem b'ral žalost, trpljenje ali lahkomiš-ljenost; toraj tudi tem srcem so bile dostopne boli in radosti.
Potem sem videl starega vojaka z zaslužnim križcem na prsih in leseno nogo. Kako ponosno je zrl na spomenike Napoleonove slave, kot bi stalo na njegovem čelu zapisano: Tudi jaz sem pripomogel k temu!
Poleg njega je stal mlad huzar v krasni opravi in zrl sedaj na mrtev, sedaj na živ spomenik; enega je občudoval, enega pa častil v svojem srcu.
Mimo obeh je jezdil gizdalin visoko na konju tako lahkomišljeno in veselo, kot bi bilo vse njegovo telo votlo in prazno kakor njegova glava.
In skoro bi bil podrl na tla slepega berača, ki ga je vodil njegov pes, edini prijatelj in tovariš v nadlogi, ob lajni.
Razen služabnika božjega, ki je šel tolažit bolne duše, in nekaterih nun, ki so prosile milodare za siromake, sem videl v preteku nekaj ur tudi diplomate in vojake, može besed in uresničenj, norce in modrijane, dobre in slabe, srečne in nesrečne, kakor v kakem kalejdoskopu.
(Dalje prih.)
sramnemu hujskanju tu in tam, ki slika sovražnika !e kot propalega hudodelca, je s popolno pravico citiral Kantove besede, da je treba ohraniti zaupanje tudi do sovražnika, če hočemo priti do miru.
Seveda tudi Solfov govor vsebuje marsikaj, kar utegne zbujati pomisleke. Izjava, da hoče Nemčija izenačiti svojo posest s kolonialnimi državami, je dvoumna; dopušča namreč tolmačenje, kakor da bi država ne stre-mila le po obrambi, marveč, da hoče povečati tudi svojo kolonialno posest. Toda katera tropična dežela, za katero hoče Nemčija povečati svojo kolonialno posest, bi odtehtala ogromne žrtve blaga in krvi, ki velja nemško ljudstvo le en mesec? Gospod Solf je rekel dalje, da Nemčija ne mara na vzhodu nikakršnih nasilnih aneksij. Tudi ta trditev bo zbujala nezaupanje; vsaj vendar vemo, da trdijo velike stranke v državi, s tem ko pravijo, da to niso nasilne aneksije vzhodnih provinc, če se hočejo Nemci, ki tvorijo v teh pokrajinah komaj šest do sedern odstotkov prebivalstva, priklopiti Nemčiji. In tudi 0110, kar je povedal Soli v polemiki proti Balfourju, da opraviči mirovni pogodbi v Brest-Litovsku in Bukareštu, ne bo prepričalo nobenega načelnega nasprotnika miru meča. Toda kakor težke pomisleke imamo proti tem in drugim izvajanjem državnega tajnika, moramo vendar priznati, da pomeni ta govor korak naprej. Tako miroljubno še ni govoril noben nemški državnik na odgovornem mestu.
Radovedni smo, kako bo vplival ta govor v Nemčiji sami. Zadnji govor gospoda v. Kiihlmanna je bil Vsenem-cem mnogo dobrohotueiši kakor govor dra. Solfa; in vendar so Vsenemci razsajali in divjali in gospod von Kiihlmann je bil nekaj dni pozneje politično — mrtev. Zadnje izjave Hertlingove v glavnem odboru državnega zbora tudi niso bile tako tople in ne tako odločne kakor ta govor državnega tajnika kolonialnega urada; in vendar so smatrali za potrebno, da so pozneje izjave grofa Hertlinga popravljali in oslabili. Ali sc bo tudi sedaj tako zgodilo? Dr. Solf predseduje kolonialnemu uradu; zunanja politika ne spada v njegov urad. Ali bi tudi odgovorni državni kancler ali pa državni tajnik za zunanje stvari našla tako spravljive in tople besede za spora-zumljenje kakor ta? Le če se odslej, kakor pravi dr. Solf, ne da bi si dali predpisavati politično ravnanje po imperialistih v sovražnem taboru, praviloma, 110 da bi zopet zapadli stari napaki, bližamo sporazumljenju, šele potem bomo mogli reči, da je ta govor korak naprej.
Kako daleč bi mogli biti že danes, alco bi nemški državniki v februarju in marcu, po velikem uspehu osrednjih držav na vzhodu, pred začetkom veliko nemške ofenzive na zahodu bili tako govorili kakor danes! Takrat je bila ententa malodušnejša kakor danes, takrat bi miroljubne besede našle vsprejemljivejše razpoloženje v sovražni deželi. Takrat se je žalibog govorilo drugače; takrat se je nekaterim kolcalo po »mehkem miru«. Kakor pravi gospod dr. Solf, so se danes imperialistične struje, ki hočejo vojno do zmage, po uspehih entente okrepile. To bo tudi istina. Toda zakaj niso govorili že takrat tako? Skoro gotovo bi bil storjen prvi korak k miru.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 23. avgusta. Neka avstro-ogrska skupina letalcev je uspešno napadla z bombami italijansko letališče pri Mestrc. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Albanija:	Cete generalnega polkovnika barona Rflanzer
Baltina so vrgle sovražnika na več točkah iz njegovih prvih črt in privedle ujetnikov ter topov. — Šef gen. štaba.
Dunaj, 23. avgusta. C. in kr. vojno ministrstvo razglaša: Oddelek naših povodnih letalcev je 21. avgusta zvečer z dobrim uspehom bombardiral laško letalsko postajo Porto Corsini (severovzhodno Ravene) in je ugotovil številne zadetke bomb na letalskih lopah in barakah. Vsa letala so se vrnila. Tudi letalsko polje poleg Lida pri Benetkah in sovražna taborišča barak v primorju Piavo so ponovno napadli naši letalci brez lastnih izgub. V dveh nočnih napadih so metali sovražni letalci bombe na Pulj; prvi napad ni uspel, drugi pa je povzročil neznatno škodo. V Lasani je bilo poškodovanih dvoje zasebnih hiš in več oseb ranjenih. Eden naših lovcev-letaleev je 21. avgusta sestrelil v zračnem boju v severni Adriji italijansko bojno povodno letalo.
Nemško vojno poročlo.
Beri n, 23. avgusta. Vojni skupini kraljeviča Ru-prechta in generalnega polkovnika von Boehna:	Delne
napade sovražnika severozahodno Bailleula in na obeh straneh Lyse smo zavrnili. V protisuuku smo dobili ujetnikov. Anglež je že včeraj s polno močjo nadaljeval napad, ki ga je začel 21. avgusta severno Aticre in ga razširil na odsek od Alberta do Somme. Obširno zasnovani prodiralni poskus sovražnika se je popolnoma izjalovil v svojem prvem razvoju. Nasprotnik je doživel včeraj težek poraz. Na bojišču severozahodno Bapautne so napadle v pričakovanju sovražnega napada pruske divizije s Saškimi in bavarskimi polki sovražnika med Moyennevil-leom in Miraumontom. Zadeli so povsod na sovražni, šele razvijajoči se napad in na močne pripravljene postojanke nasprotnika in so vrgle sovražnika nazaj, mestoma do
2	km globoko. Tekom dneva je sovražnik še večkrat napadel, posebno v smeri Puiseux-Bcaumont-Hamel. Bil je povsod zavrnjen z najtežjimi izgubami. Močni napadi sovražnika od Alberta sem so se zrušili v našem ognju. Med Albertom in Sopimo je napadel sovražnik pod najmočnejšim varstvom ognja in je prodrl mimogrede čez cesto Albert-Bray v vzhodni smeri. Močan protinapad hessenskih čet z oddelki pruskih in virtemberških polkov je vrgel sovražnika čez cesto nazaj v njegove postojanke. Nekrito napadajoče baterije so ses.relile številne oklopne vozove sovražnika. Severno Braya je začel napadati sovražnik s konjenico; bila je skoro docela uničena. Delni boji so trajali na bojišču skoro do noči. Med Sommo in Oiso splošno miren dan. Močan ognjeni boj južno Somme se je polegel v dopoldanskih urah. Južno Avre so se irancoski napadi pri Eresnieresu le delno razvili v našem ognju in so bili zavrnjeni. Infanterijski napadi ob Divette. Med Oiso in Aisno smo vzeli v noči z
21.	na 22. avgusta naše čete, ne da bi nas motil sovražnik, nazaj za Ailette. Močnemu napadu nasprotnika med Mont-campom in Pont St. Mardom so se izognile naše na zahodnem bregu Ailette še ostale stotnije nazaj za odsek. Delni napadi sovražnika med Aillete in Aisne so se izjalovili v našem ognju in v protisunku. — Vojna skupina nemškega cesarjeviča: Med Bazohesorn in Fismesorn smo potisnili v krajevnem napadu ameriške postojanke nazaj in zavrnili sovražne protinapade. — von Ludendorff.
Italijansko vojno poročilo.
22. avgusta. Običajno delovanje artiljerije na vsej fronti. V dolini Riofreddo so poskusili sovražni oddelki po kratki, jako silni artiljerijski pripravi napasti naše črte. Z našim ognjem odbiti, so se morali v neredu umakniti. Naše patrulje so pognale sovražne patrulje severno Mo-nja v beg in so povzročile nemir v sovražnih črtah na levem bregu Piave vzhodno Nervese. Italijanski letalci so bombardirali uspešno vojaške cilje v Suganski dolini, vrgli so 200U kg bomb na neko letališče zapadno potoka Modrone in so povzročili številne požare. Pet sovražnih letal so zbili italijanski in zavezniški letalci.
Potopljen ameriški parnik.
VVashington, 22. avgusta. Ameriški parnik »Montenan« (6659 registrskih ton) je bil dne 16. t. m. izven ameriških obalnih voda torpediran in potopljen. Trije možje posadke so utonili; 80 se jih je rešilo.
Zračni napad na Carigrad.
C a r i g r a d, 22. avgusta. Uradno poročilo: Sovražni letalci so napadli v noči od 21. na 22. avgusta mesto Carigrad. Več bomb je padlo na Štambul. Vojaško škode ■ niso napravili. Osem prebivalcev je bilo ranjenih in nekaj trgovin poškodovanih.
Vesti iz Rusije.
Boji v Vzhodni Aziji. London, 23. avgusta. Angleži, Francozi in Japonci so bili zapleteni na ušuriškem bojišču v hude boje; glavne boje pa so imeli Kozaki in Cehi. Končno so se morali aliiranci umakniti. Češke ojačene čete so sc sovražniku ustavljale in se obrnile proti Nemcem.
Predrevolucijski upor. Moskva, 22. avgusta. V orelskem guvernementu so izbruhnili protirevolucijski, po" sebno od kmetov organizirani upori. Več boljševikov je bilo ubitih. Iz Kurska so sc pripeljale z oklopnimi vlaki boljševiške čete, ki so zadušile upor.
Boji za Kazan. Moskva, 23. avgusta. V bojih za Kazan, ki trajajo že tri tedne, so zasedle češko-slovaške in protirevolucijske čete zadnje dni mesto. Rdeča garda se je morala umakniti.
Maksim Gorkij zapusti Rusijo. Moskva, 23. avgusta. Maksm Gorkij, ki je zopet ozdravel, namerava odložiti vodstvo svojega lista in zapustiti Rusijo. Zdi se pa, da sovjeska vlada njegovi nameri ne bo dobrodošla.
Politični pregled.
—• O reformi dunajske občinsko volilne reforme so
je izjavil župan Weisskirchner takole: Občinski svet naj bi sc volil v dveh oddelkih. Prvi —■ skupina interesentov
—	naj obsega volilce, ki imajo meščansko volilno pravico, hišne in zemljiške posestnike, obrtnike s stalnim obratom, stalno nastavljene uradnike v javni službi in osebe višjega inteligenčnega čina. Ta skupina naj voli po načelu večinske volitve. V drugi skupini naj se združijo vo-lilci vseh drugih dosedaj veljavnih volilnih skupin in zanjo veljaj proporc. Dalje se je izrekel dunajski župan za aktivno in pasivno žensko volilno pravico ter končno zahteval jamstvo, da volilne pravice ne dobe begunci m sploh vse osebe, ki niso še pred vojno stanovale na Dunaju.
—	K internacionalni komisiji socialistične zimmer-vvaldsko smeri (radikalno marksistične) so se priglasile doslej naslednje socialistične delavske stranke resp. njihovi deli: Nemški neodvisni socialisti, ruske socialistične stranke (boljševiki, menjševiki, nekateri od socialnih revolucionarjev, češki komunisti in dr.), poljska socialistična stranka (levice) v biv. Rusko Poljskem, socialno dc-
i	mokratična stranka kraljestva Poljskega in Litvinskega, socialno demokratične stranke r Italiji, bvici, 1 inski, Si-
biji, Rumuniji in Bosni, dalje bolgarska stranka tkzv. »ozkih« in manjšina strank na Nizozemskem in Švedskem. Soglašajo pa z zahtevami Zimtnervvaldovcev še britska socialno demokratična stranka, neodvisna delavska stranka v Angliji, mnjšine (sednje večine) v Franciji (tkzv. »Kienthalci«), manjšine v nemški in poljski socialni demokraciji Avstrije. Tudi med češkim delavstvom je mnogo pristašev Zimmerwaldske Internacionale. Naj-novejši Zimmerwaldovec oz. Kienthalec je pa italijanska socialna demokracija v Avstriji, ki je izjavila, da soglaša z njo, na strankinem zboru dne 20. t. m. (glej »Naprej«
22.	avgusta 1918).
Sklicanje bulgarskega sobranja. Bulgarsko sobranje se utegne sestati k izrednemu zasedanju začetkom septembra meseca. Vlada namerava predlagati sobranju, da izvoli parlamentarno vojno komisijo.
—■ Znanstvo pod vojaško cenzuro. Do zadnjega časa še nismo imeli nobene, znanstvenim potrebam zadošcu-joče biografije Karla Marxa. Sedaj je tudi ta nedostatek odpravljen. Franz Hehring, izdajatelj Marxove iu Engelsove zapuščine je priobčil sedaj »Biografijo«, ki so jo pričakovali nacionalni ekonomi, zgodovinarji in socialisti vseh dežel z enakimi interesi. Toda mi ne bomo videli te »Biografije«, lipsko vojaško poveljstvo je prepovedalo njen izvoz. O tem, kaj sme vedeti svet o nemškem znanstvenem delu, odloča namreč zapovedujoči general v Lipskem.
— Mesto Montidiere je danes ena sama velika razvalina. Od mesta ni preostalo ničesar razen razvalin. Nit. ena stena ne priča več o nekdanjem mestu.
— Joffe v Moskvi. Ruski poslanik Joffe, ki je prišel v Moskvo v spremstvu članov gospodarske komisije, kakor tudi generalnega konzula v Berlinu, je sporočil so-trudniku lista »Izvestja« naslednje: Vse vesti o kakem poostrenju naših odnošajev z Nemčijo so popolnoma neutemeljene. Nemčija ne namerava odpasti od nas. Bolj kakor kedaj prej uvideva danes javno mnenje v Nemčiji, kakor tudi vlada, da je za Nemčijo potrebno, da ohrani in okrepi mirovne odnošaje do Rusije. To zahtevajo interesi Nemčije sami. Mojemu prihodu in prihodu gospodarske komisije je povod to, da so pogajanja, ki so se vršila v Berlinu o gospodarskih pogoj h brest-litovske pogodbe, končana, in da se zdi potrebno, da podamo točno poročilo svetu ljudskih komisarjev.
Za finski prestol. Iz Berlina se poroča, da odide iz Finske v Nemčijo odposlanstvo, sestoječe iz štirih članov, da ponudi mecklenburškemu princu Adolfu kraljevsko krono.
Ustanovitev velikega dnevnika v Kijevu. Znani kijevski zdravnik in milijonar dr. Biskyj bo v kratkem izdal v Kijevu velik moderen list pod imenom »Golos Stolici«., Glavni urednik 11111 bo socialistični federalist Sali-kovsky. List bo izhajal dvakrat na dan.
■= Potovanje princa Conagtha na japonsko. Po berlinskih vesteh poroča »Frankfurter Zeitung«, da trdijo japonski listi, da potovanje princa Arturja Conaugtha nima samo tega namena, da izroči princ maršalsko palico japonskemu cesarju, marveč najbrže je tudi želja Anglije, da sc obnovi angleško - japonska pogodba, ki poteče leta 1921.
Sinilliejov sin se brani vojaško službe. Aleksander Smillie, sin znanega voditelja angleškega rudarskega delavstva, je bil zaradi odtegnitve od vojškega službovanja, obsojen. Mladi Smillie je 22 let star in je izjavil, da noče pod nobenimi okoliščinami nositi orožja, ker je prepričan internacionalec in smatra vojno kot zločin proti človeštvu. Obsodbo je izreklo vojaško sodišče.
— Angleški list o situaciji vlade sovjetov. »Daily Neys« poroča iz Stockholma. Sovjetska vojska dobiva hitro premoč nad Ccho-Slovaki... V Moskvi je bilo pred štirinajstimi dnevi le težko dobiti živila. Krušno racijo so zmanjšali na osminko libre... V Petrogradu so bile prehranjevalne razmere še slabše. A kljub temu se je posrečilo kolero omejiti. Začetkoma se je zdelo, da je epidemija zelo nevarna. Sovjeti so dali pripraviti pov-sodi na majhno oddaljenost prekuhano vodo. ki je bila vsem na razpolago. Na vseh večjih trgih so pripravili proste zračne kopelji, ki so bile enako preskrbljene s prekuhano vodo. Na mnogih mestih so bile postavljene barake, kjer so cepili proti koleri zastonj. Boj proti koleri je bil mnogo bolje organiziran, kot koderkoli za stare vlade. — Letina je tako dobra, da je preskrba zagotovljena vsaj za nekaj mesecev. Tudi sedanja kriza bo kmalu končana. — Veliko železniško stavko v Ukrajini so podpirali javno iz Moskve, kjer so podpisali delavci za fond za stavkujoče 90.000 rubljev.
~ Vendar španska nota? Španski vojni minister general Marina je izjavil glede mednarodnega položaja med drugim naslednje: Ni povoda za vznemirjanje. Vlada bo
o	svoji zunanji politiki izdala še posebne izjave. Nota. ki je odšla v Berlin, je odločnejša kot prejšnje, vendar prav nič ne spreminja španske nevtralne politike.
— Armenski parlament so otvorili dne 1. avgusta v navzočnosti zastopnikov Turčije, Nemčije, Avstro-Ogr-ske, Perzije in Ukrajine.
Turčija in Ukrajina sta menjali v dunajskem turškem poslaništvu mirovno pogodbo, sklenjeno v Brestu-Litovskem.
Stev. 192.
N A P R E J.
Stran 3
Dnevne vesti.
K zastrupljevanju z gobami. Neka gospod,nja 11:1111 }>iše: Dan za dnem čitam v časopisih, kako se ni no?: e zastrupljevanja z gobami. Na Dunaju privažajo cele rodbine, zastrupljene od sob v bolnišnice. Po poročilih, ki so prišla dosedaj sem, je obolelo že 60 oseb in umrlo od teh ID oseb. Praktične gospodinje rabijo kot najbolj preizkušeno sredstvo za spoznanje sob, čebulo. Jaz n. pr. denein, če kuham ali cvrem ali na kakršen si bodi način pripravljam sobe, vedno, ako jih nisem natrgala sama, med nje, ko jih dam kuhati, kos sveže čebule. Preden razdelim sobe na krožnike, potegnem iz lonca čebulo. Ce je ta ne-jzpremenjena, torej bela, so gobe užitne in nestrupene; če pa je črna, so gobe strupene in neužitne. To-sredstvo je priporočljivo za vse vrste gob; sama sem ga že pre z-kttsila.
— Dvojna vštetev vojnih let za železničarje. Pri razgovoru o zahtevah železničarjev pri ministrskem predsedniku Hussaire/ku je izjavil zastopnik finančnega ministrstva sefkcijski sef Witmmer zastopnikom železničarjev, da dvojne vštet ve službenih ilet železničarjem nikakor ne bo mogoče priznati. Ministrski prcdsednik ba-ron Mussaretk pa je izjavil, da se ne strinja s tem nazorom, temveč priporoča predlog železničarjev.
— Nova knjiga o .Jugoslaviji. Znani katoliški sociolog dr. Ušeničnik je izdal knjigo pisano v nemščini, ki ima naslov: »Um die Jugoslavija«. Razpravlja o jugoslovanski ideji.
— V 8. činovni razred ie pomaknjen profesor na dr-v.avni gimnaziji v Kranju Ivan Masten.
— »Narodna galerija« v Ljubljani. Deželna vlada je pravila 'društva »Narodna galletnija« odobrila. Društvo, ki mu je, kakor znano, namen, v Ljubljani oživotvoriti narodno galerijo umetnin ,in pospeševati vpodabljajooo umetnost, se bode konstituiralo v kratkem.
— Železniški voz sp, unel. Ko je prevčeraj-šn\ji večerni vrhniški vlak vozil proti Ljubljani, je začel goreti pri strehi en voz, ki je bil baje pranem. Ogenj se ni razširil in je sploh neznano, kako je nastal.
 Nesreča z avtomobilom. Iz Tržiča na/m
poročajo 23. avgusta. Danes se -ie zgodila velika nesreča z avtomobilom, ki je ovijal 'krompir iz Kranja. Občinski tajnik je mrtev, g. Svetlič je (težko ranjen, za šoferja se ne ve.
Smrtni pad'c. Minuli teden se je peljal vojaški transport iz Belokrajine. Med postajama Gradac in Metlika 'je padel vojak 95. pip. Iviam Huwoyszc®u(k raz voza tako nesrečno, da je obležal mirtev. Zasipal je na zavornici in izgubili ravnotežje. Rojen je bil ieita 1SS4, v Str-zatkoycih, okraj Borzczsu v Galiciji, ter zapušča ženin in diva otročička.
— Roparski napad. Blizu pokopališča piri Mokronogu je bil te dni napaden neki železniški uradnik iz Trsta. Ropar ga je težko poškodoval in mu pobral vse, kar jo našel pni njem. Železniškega uradnika, kateremu je dal prvo pomoč mokronoški zdravnik, so prepeljali v deželno bolnico.
— Smrtna nezgoda delavca. Pri podiranju pivovar-narskih objektov v Domžalah se je vsulo minuli pondeljek na Ivana Dolinarja, zaposlenega pri delu, zidovje, in ga tako zelo poškodovalo, da je obležal mrtev.
— Kazni zaradi odtegovanja davku. Dunajski senat za davčne kazni je v mesecu jumiiju in juiliiju 1918 natožliil sledeče kazni zaradi nepravilne napovedi davkov: Nekemu trgovcu z usnjeim štiri tedne zapora in 960.000 kron denarne kazni, nekemu trgovcu ,z železom pet mesecev zapora in 560.000 kron, nekemu trgovcu s -svilo 320.000 kron in nekemu mesarju
195.000	kron.
— Možgane si je pretresel na delu Mihael Delucca, star 43 let, stanujoč v Miljah pri I r-s.u, delavec v ladjedelnici pri Sv. Marku.
— Ubogi nahrbtniki. V graškem občinskem svetu je neki občinski svetnik vprašal župana, če je pripravljen, da z vsem pritiskom opozori namestništvo na dolžnost političnih oblasiii, da J^apnavijo konec surovemu 'odvzemianju ma-'^btniiikav. Ce bi državne oblasti tega ne hotele ^°riti, naj se uradnemu oddelku mostnega sve-
ooverj naloga, da sprejema pritožbe radi od-
e'Tlainia živil, tudi če se je to zgodilo izven gr ^ a< 'n ^ odpošlje na postaje, kjer se to po-vaw ogaja, detektive, ki naj doženejo, koga ' uone kri vda pri teh dogodkih.
(.	— Ljudje umirajo za lakoto! »Pragar Tag-
•>latt« poroča, da je vsiled lakote Obalelio v o-Kiraiju Libenice 1800 oseb, 30 jih je umrlo. V celi Kraljevini Češki je od začetka letošnjega leta "'tnrlio vsled tekoite 400 oseb.
— Vinska letina na Štajerskem bo letos prav slaba. e''-cvje, ki je neprestano močilo zemljo skozi vse po-
letje, je onemogočilo uspešno rast grozdja. Vinske cene se bodo neprimerno povišale.
— Tujci izgnani iz Solnograda. Iz Solnograda poročajo: Tujci, ki se nuide v Solnogradu, so dobili od oblasti ukaz, da zapuste mesto tekom treh dni. Župan je razglasil, da je prepovedano dajati živila tujcem, ki se iniide dalje kot tri dni v mestu. Enak razglas je izdalo okrajrfb glavarstvo za vsa solnograška letovišča. Tem odredbam so dale zadnje demostracije proti tujcem povod.
— Dobičkarji se vesele! Na dvorišču nekega hotela na Poriču so konfiscirali uslužbenci zavoda za zmanjševanje vojnega oderuštva te dni 450 kg sladkorja, last nekega izdelovalca sladkarij na Kr. Vinohradih. Sladkor je bil skrit pod kupi suhega gnoja... In sladkor je dobil oni od gostilničarja Palana iz Brandysa 11. L. za 20 K kilogram!
  Isti urad je zasegel istega dne tudi 20 sušenih konjskih
kož, ki so bile tudi skrite in pripravljene za tihotapske kupčije. (Pr. L.).
— Zvišanje cen moki in kruliti in brnska industrija. Brnske tekstilne, strojne in kemične tovarne ter usnjar-ne so sklenile, da bodo plačevale za svoje delavstvo sedanje povišanje cen moki iz lastnih sredstev in so pooblastile brnsko zvezo za živila za to. Ta zveza je že poslala za čas od 18. do 31. avgusta tem tovarnam seznam, na katerih so izračunane diference med staro in novo ceno .Delavci bodo dobivali moko na stare cene in deficit bodo pa doplačale tovarne same. Gorenja »Vojna zveza« izdaja dve racije in sicer eno normalno štirinajstdnevno racijo (2300 dkg mlevskih izdelkov) in drugo na dodatne karte (1400 dkg mlevskih izdelkov).
—- 58 Tridentincev je pozvanih, da so vrnejo v Avstrijo na svoja službena mesta, ali pa naj opravičijo svojo odsotnost, ker izgube sicer svoja službena mesta in državljanske pravice. Med njimi so trgovci, ravnatelji bank in en odvetnik.
— Prijeti gališki begunci. Budimpeštanska policija je aretirala v eni noči več kot sto gali-ških Judov. Med njimi je največ vojaških beguncev, ki so se pečali s prekupčevanjem. Oddali so jih v zapor.
— »Primorske Novine«, ki izhajajo na Su-šaku pri Reki, je .madžarska policija prepovedala prodajati na Reki.
— Ukrepe v prilog pptovauja z železnico je napravilo ravnateljstvo državnih železnic v Budimpešti. Odredilo je, da se morajo prodajati na kolodvorih v Budimpešti vozni listi noč in dan ter šesit ur pred odhodom vsakega vlaka.
— Gladni otroci. »Lokalna korespondenca« poroča. da leta na avstro-ogrski meji za vlaki na stotine otrok in prosijo s sklenjenimi rokami za grižljaj kruha. Oslej se, domovina!
— Kurent. 1. številka tega satirično-humorističnega lista ima sledečo vsebino: Rado Murink: Puran. — Florjan Golar: Pesem o grozdih. — Ferdo Plemič: Pravljice za odrasle. 1. O Makarjevi luli. 2. O Kovaču Simonu in njegovih štiriindvajsetih sinovih. — Fran Mažuranič: Slovak, — Branimir Kozinc: Snubač. — Florijan Golar: Gospodična Ivanka. —■ Draga resnica. Odkrito. Smisel za barve. Po domače. Ubogi možje. Točen odgovor. Strokovnjak. Prednost. Gospodična Finica. Praktično. Iz šole. Vojno pivo. Oče in sin. Priprava. — Slike: I rance Podrekar: Paradiž sedanjega časa. — Zadovoljni požeruh. — ^reli Smrekar: Križ. Maksim Gaspari: Smola. — Uboga tobakarija! — Areli Smrekar: Vsenemec. — Maksim Garpari: Kopališče v Koleziji ali ljubljansko nem-škutarjeiije.
— Kaj je Sigorin? Najboljši pomoček za hitro in temeljito uničenje stenic. Sigorin se dobiva povsod, kjer bi se pa ne dobil, naj sc piše na lekarno »Zur Hoffnung», iJ6cs štev. 46 (Ogrsko), ki pošlje vzorno steklenico za 4 krone, veliko steklenico za 16 K, in brizgalnico za 2 K.
Iz stranke.
Na Koroško! Vse sodrtige, ki se želijo udeležiti konference koroških sodrugov, ki jo priredi jugoslovanska socialno demokratična stranka v septembru v Celovcu, vabimo, da naznanijo takoj svoje, naslove sodrugu .los. Petejanu, Ljubljana, uprava »Napreja«.
Shodi.
Vabilo na shod konsumentov aprovizacije južne železnice, ki se bo vršil v soboto, dne 24. avgusta ob polu 8. zvečer v vrtnem salonu hotela »Ilirije«, Kolodvorska ulica v Ljubljani, z naslednjim vzporedom:	1. Volitev
začasnega gospodarskega odbora v aprovizacijo. 2. Raznoterosti. — Shod je velevazen, zatorej pridite vsi in pripeljite tudi svoie žene. — Sklicatelji.
Železničarski shodi.
Jesenice. V nedeljo 25. t. m. se bo vršil pri leilenu na Savi ob 10. dopoldne društven shod kovinariev z dnevnim redom: Organizacija in
njeno delovanje.
Nabrežina. Dne 25. t. m. ob 3. popoldne se bo vršil
v gostilni pri Pertotu v Nabrežini društven shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju dne 17. in IS. avgusta. 2. Razno.
Celje. Dne 30. t. m. se bo vršil ob 7. zvečer društven shod v Celiu v gostilni »zur griinen VViese«.
+
Trbovlje. V četrtek so je vršil pri nas jako dobro obiskan rudarski shod na vrtu »Delavskega doma«. Prvi je poročal sodrug S i t c r o novih zahtevah, katere je pomočniški odbor stavil Trboveljski družbi. Zahteva se 50 odstotno zvišanje plače na podlagi vseh dosedanjih dohodkov. Zahteva se tudi zvišanje doklade zn družinske čiane —• žene in otroke. Nato je poročal sodrug P e i e-j a n , ki je v daljšem govoru orisal položaj delavstva gi sploh in potrebo močne razredne strokovne, politične in gospodarske organizacije, kakor tudi potrebo dobrega delavskega tiska.
Zadnje vesti.
Princ Radidwill o poljskem vprašanju.
Dunaj, 23. avgusta. Princ Radziwill se je izrazil nap ram zastopniku poljske časnikarske agenture o svojem potovanju v nemški glavni stan imed drugim: Brez gotovega načrta sem odpotoval v nemški glavni stan. Moj namen je bil, da se prepričam q nemških načrtih glede rešitve poljskega vprašanja fin da obvestim visoke faktorje o sedanjem položaju kraljevine Poljske. Hoteil sem se poučiti, kakšne načrte gojijo centralne države napram Poljski, in sicer o zvezi z noto, ki jo je izročila poljsk vlada v Berlinu in na Dunaju. Tako je jasno, da nisem razpravljal niti o vprašanju poljskega pnesitola, niti o mejah poljske države. Vesti, češ, da je avstrijska rešitev vprašanja zavržena, ne odgovarjajo dejstvom. Ta rešitev velja še vedno kot v bodočnosti dana politična -možnost. 6d-visi le od raznih momentov in možnosti, ki imajo svoje razloge v politični konstelacij,i bodočih dogodkov. .Princ Radziwilil je obiskal nato o-grskega in avstrijskega ministrskega predsednika ter sprejel več avstroogrskih in poljskih časnikarjev.
Henderson in Adler.
Stockholm, 22. avgusta. »Dogens Nyheter« izjavlja v razmotrivanju o možnosti miru: Rezultat konference dveh cesarjev ni znan. Tudi o nameravani Versaill-ski konferenci utegnemo izvedeti le malo. Nevtralci mislijo, da ni ugoden trenutek za posredovanje miru. Ni dvoma, da ima švedska vlada najboljše namene. Dvomljivo je pa, če si nevtralci pridobe simpatije s svojo nedelavnostjo. Presenetljivo je, da angleške in francoske delavske stranke sedaj odločno nastopajo za mednarodno konferenco. Hendersonov mirovni program se ujema z onim Adlerja. »Nation« pravi, da je stališče angleških delavcev prva, nedvomna diplomatična zmaga v vojni. Nevtralne vlade bi se že morale pobrigati, da jih ne prehiti mednarodna socialna demokracija. Iz oficielnih glasov posameznih dežel se da posnemati, da vlada v njih spravljivost. Marsikaj naznanja, da je mir sedaj bližje kakor kdaj prej v vojni.
Razgovori z državnbn tajnikom v. liintzejenj.
B e r 1 i n , 23. avgusta. Iz razgovorov državnega tajnika za zunanje zadeve z voditelji posameznih frakcij je raz videti, da so se končala zaupna pogajanja zadovoljivo. Voditelji ■strank so dobili vtis, da je v. Hintzc pripravljen in odločen, začeti odslej z aktivistično politiko in propagande/. Ta nova smer v politiki bo hodila po poiti mirovnih eiiiev in bo sukšala podpirati vojaško delo z diplom a tičnini'. Doslej je veljalo: Vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi; toda ta stavek smo jemali dosedaj oreveč dobesedno in vojaški krogi so bili upravičeno mnenja, da morajo edino oni vse storiti ':n da 'jih diplomacija le pirav podpira. Odslej naj bo drugače, žal je že mak) jirepozno.
Italiji primanjkuje premoga.
Bern, 23. avgusta. Galli, predsednik premogove komisije v Londonu, je dejal zastopniku »Times«: Na Angleškem nimate pojma o premogovni stiski v Italiji. Pred kratkim je kupilo ministrstvo v enem mesecu za železnice
50.000	ton 'Oljčnega lesa. Gotovo veste, kaj pomenijo oljčna drevesa za Italijo. Toda moramo lih sekati za kurjavo. Angleška vlada meni, da ie Italija dežela večnega solnica. Toda v severni Italiji za bojno črto je zima ostrejša kot na Angleškem.
Konec vojne pred novim letom.
Bern, 23. avgusta. Clemenceau ie izjavil ameriškemu senatorju Levvisu, da bodo izvojevali aliiranci nad Nemčijo odločilno zmago še letos. Vojna bo končana, predno se bo pričelo novo leto.
Zedinjen,'? države v Sibiriji.
Ko p e n h a g e n , 23. avgusta. Zedinjene države so se odločile, da odpošljejo čete, ki so jih stavili Filipini na razpolago, v Sibirijo.
Mednarodne socialistične konference ne bo?
Čarih, 23. avgusta. »Petit Parisiem« javlja iz Rima, da so se 'razgovori italijanski]] socialistov z ameriškimi delavskimi zastopniki o unediriainodni socialistični konferenci izjalovili. Amerikanci niso hoteli stopiti v stik z radikalno skupino in so razpravljali le z oficielnimi socialisti.
Angleški glas o dr. Solfovem govoril.
L o n d o n , 23. avgusta. V nekem razgovoru je dejal prvi minister Nove Zelandije Massey o govoru kolonijskega državnega tajnika naslednje: Soli in njegovi tovariši dobro vedo, da zavisi njih upanje edinole od pacifistične politike ali pa od sporazumnega miru ter da bodo doživeli razočaranje tudi tu. Glede opombe Solfa, da ne zasleduje Nemčija niti v Afriki, niti v Tihem oceanu kake ofenzivne politike, je izjavil Massey: Nemško mirovno prodiranje poznamo ravno tako dobro, kakor nemško vojno vodstvo. Nočemo ne prvega ne drugega. Dokler se ni Nemčija pokorila za svoj prestopek proti bogu in človeštvu in ne bo jamstva, da bo v bodočnosti drugačna, ne sme veljati za civilizirano državo.
Ameriški naselitveni zakon.
W a s h i n g t o n , 22. avgusta. \Vilson je sporočil kongresu sklep, da stopijo naselitveni zakoni za vojne begunce šele pol leta po končani vojni zopet v veljavo. Sklep vsebuje načrt, po katerem je dovoljena naselitev 1800 srbskih beguncev, ki se nahajajo sedaj na Ruskem. Wilson se zavzema za ta sklep iz človekoljubnih ozirov.
Aprovizacija.
Gg. hišni gospodarji, ki še niso naznanili pri krušnih komisijah v hiši stanujočih strank in koliko ima vsaka stranka oseb, naj to nemudoma naznanijo pri osrednji krušni komisiji na magistratu, ker sc sicer za dotično hišo ne bodo izdale več izkaznice za živila. Za vso škodo strank in za napačne napovedi so odgovorni gg. hišni posestniki.
Prodajalci moke se vabijo, da se zanesljivo udeleže v torek, dne 27. t. m. ob 9. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila moke.
Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna apj-ovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v pondeljek, dne 26. avgusta popoldne strankam z zeleno izkaznico »B« od štev. 1400 do 1600. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram stane 6 K.
Krompir za I. okraj. Stranke 1. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v pondeljek, dne 26. t. m. pri Miilil'-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od
8.	do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 451 do 600, od pol 3. do pol 4. štev. 601 do 750, od
ool	4. do pol 5. štev. 751 do 900, od pol 5. do pol 6. štev. >01 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 vinarjev. Stranke naj pripravijo drobiž.
Oddaja kumar. Mestna aprovizacija bode oddajala kumare v pondeljek dne 26. t. m. dopoldne na trgu (pod Mahrovim zidom). Kilogram stane 80 vinarjev. Stranke naj pripravijo drobiž.
spravili ob 'politično zastopstvo v narodni zbornici. Tako je torej prusko spoštovanje do ustavnosti in parlamentarizma. — Del ruske mornarice je zmagal nad delom angleških ladij ob izlivu Vage. Rusi so potopili eno angleško ladjo. — Po poročilih strokovnjakov je v sladkarijah, posebno v bombonih, ki jih delajo na Poljskem, mesto običajne citronove kisline, kislina iz kislic, kf pa je strupena. Vojaki vračajoči se iz Poljske, se opozarjajo na to.
* Delo vojnega milijonarja. »Vi, kaj pa Varni je pravzaprav! Celi dan ničesar ne delate, le, denair vlagate...« — »Taka Ali mislite, da šestkrat dnevno odpirati in zapirati težko železno blagajno,ni ogromno delo?! Kaj?« (D. D.)
* Co se dotakne letalo žice poulične železnice. Iz
Marseilla: Letalo, od opazovalnega poleta sc vračajoče, se je dotaknilo, ko je pristajalo v hitrem poletu, pod seboj vodečo žice poulične železnice. Dva ravno pod žico vozeča vozova sta se vnela in popolnoma zgorela. Štirje potniki so zgoreli, nekaj jih je ranjenih. Oba letalca sta zelo opečena.
* Vodna katastrofa v Kini. Iz Hongkonga: Reka Kanton je stopila čez bregove. 500(1 oseb je brez strehe in 250.000 oseb ne more biti preskrbljeno zadosti s hrano. Za sedaj pomaga na rešilni akciji ameriški »Rdeči križ«.
Išče se
raznašalka
za Sp. Šiško. Mesečni zaslužek najmanj 80 K. Zglasiti se je v upravništvu „NAPREJA“.
Hiši, podgane, stenice, šifurkl!
Izdelovanje in raz-pošiljatev preizkiGe-
i i *• , • ,	nefP	radi-
kalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5‘ za ščurke K 5‘- ; tinktura za stenice K 2, nosebna močna tinktura „Prevasil“ K 350; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 1-50 in K 3; sem spadajoči razpraševalec K 1 "20 ; tinktura za človeške uši K 150; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham [ K 1 50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilia po povzetju:	Zavod za pokončevanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 40, Vetrinjska ulica 3, lil.
Za tiskovni sklad »Napreja« so darovali: Tržaški so-drugi 21 K, sodrug Fr. Čretnik — Grobelno 4 K, I. Tomc
2	K, Vesela družba v gostilni »Maver« v Spodnjj Šiški 28 K, N. W. 2 K, J. Sitar, Hrušča 2 K, Cizerle Ant., Boj. pošta 442, 20 K, Skalar Ant., Šiška I K, Colja Rozalija Nabrežina 50 vin. Skupaj 80 K 50 vin.
Vsem darovalcem lepa hvala!
izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petelan.
Tisk »Učitellske tiskarne« v Ljubljani.
Uradnik išče
stanovanje
s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v biižini mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje“ na poštni predal štev. 2, Ljubljana.
S
IGOMN
zatre čudovito naglo
STENICE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K-, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko : Lekarna ,pri upanju* (Apotheke zur Hoffnung): Pecs 46, Ogrsko.
II! V Z
prodaja založba „Napreja“ knjige in brošure 30'’/o ceneje. Naročila sprejema uprava ,,Napreja“ v Ljub.
Razno.
Razno. Nemčija potrebuje za ltokritje potrebe svojega lastnega prebivalstva 7 milijonov stotov marmelade, j
-	Konec omnibusov v Berlinu. Od 22 linij konjskih oni- j nibusov v Berlinu, deluje sedaj le ena. — V Helsingforsu je imel zastopnik »M. N. N.« razgovor z vodjo finske agrarne stranke Santercinom Alkio o tem, kako izgloda sedaj finski parlament. Rekel je, da je bilo izključenih iz parlamenta, izvoljenega do leta 1912., sedaj 90 socialističnih poslancev. Skoro celo polovico dežele so tako
V deželnem
KINO CENTRAL i
Sobota 24., nedelja 25. avgusta:
! Trinajsti !
Prekrasna drama.
V glavni vlogi MADY CHRISTIANS.
B S S
Igra v igri.
Izvrstna velika veseloigra.
V glavni vlogi FRID. ZELNIK
Ali za mladino.
Pondeljek 26. avgusta:
Posebne predstave
samo en dan!
m. del
Ahasver.
Strah preteklosti.
B JADRANSKA
U	PODRUŽNICA	L,
BANKA
■■■■
D
D
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Akcijski kapital............K	20,000.000.
Rezerve.....................K	3,500.000.
111 CENTRALA: TRST. —
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestu e po čistih 4"lo. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE EV PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije.
ESKONTlRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZD/\JA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
= Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257. =