35, številka. Ljubljana, v sredo 12. februvarja. XXIII. leto, 18110. Izhaja VBak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejernan za avstro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s* po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več. kolikor poStnina znafia. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i nit i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Uprav ni 8tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Odgovor g. Hoteboru v „Slovencu". nMirtt z dne 10. t. m. priobčil je pod tem naslovom ta-le članek: Z našimi opazkami zarad nekega članka v stari „Soči" smo najbolj razgreli „Slovenčevega" urednika. Oblastno se je razkoračll nad nami, in kakor bi bil naš protektor ali celo „hofmeister", piše v IV. članku: „Več luči" (št. 27.) tako-le: „Mir" je odgovarjal „Soči" povsem dobro, a naša misel je, da ni njegova naloga, vtikati se v take prepire. On naj budi narodno zavest, posebno na Koroškem, in se poteguje za pravice slovenskega ljudstva, in rodoljubje ga bodo radi podpirali. Če pa se bo vtikal v take prepire zunaj Koroške, o katerih ni treba vedeti njegovim bralcem, škodil si bo več, nego koristil. Kaka ošabnoBt govori iz teh vrst! Do zdaj smo zmirom mislili, da smo si slovenski časnikarji kolegi; a zdaj še le zvemo, da si nekateri do-mišljujejo, da so postavljeni kot učitelji in redarji čez druge! Mi smo odgovarjali v našem članku stari „Soči", a strmoglaviti nas hoče zdaj „Slovenec". Kako to? Kdo je dal g. Hoteboru oblast, predpisa vati nam naš delokrog? Mi smo pašami v srečnem položaju, da poznamo svojo nalogo tudi brez Hoteborovega pouka, ter smo tudi tako predrzni, da nas njegovo „očetovsko svarjenje" le k smehu sili! Gospod Hotebor je pa tudi še premlad, da bi igral ulogo rajnega Falackega ali Bleiwei8a, on nema prav nič odločevati, kako daleč sega naš delokrog, v kaj se smemo ali no smemo vtikati, in kaj smejo ali ne smejo vedeti naši bralci! Mi se v slovenske prepire „ vtikamo" le tedaj, kedar se nam zdi, da bi isti vtegoili škodovati celemu slovenskemu narodu, katerega del smo tudi mi. Nasprotniki so nam do sedaj vedno kazali Karavanke, češ, onkraj teh nemate nič iskati! Zdaj pa pride še „Slovenec" in nam ravno tako govori ter nas hoče vrhu tega osrečiti še s kitajskim zidom, da bi Slovenci na Koroškem, s tem obdani, prej poginili v bučečih valovih nemškega morja. Tako se v Ljubljani zida Slovenija! Prazna je tedaj Hotb borova trditev, da smejo pokrajinski listi pisati le o svojih pokrajinskih zadevah, in le samo Ljubljanski listi bi smeli pisati o splošnih slovenskih stvareh ! Tudi „Soča" ni pisala samo o goriških narodnih društvih, ampak o narodnih društvih vse Slovenije in cele Avstrije. In če bi po njenem nasvetu vlada začela zatirati narodna društva, jih ne bo samo na Goriškem, ampak veliko prej na Koroškem in Štajerskem. Kaj bi bilo, ko bi razpustila vho naše koroške posojilnice in podružnice sv. Cirila in Metoda? Ali bi mar to nas nič ne brigalo? In da to ni nemogoče, vemo iz tega, ker so že žandarji pozvedovali po knjižnicah Ciril-Me-todove družbe; in ravno tako znani so večkratni naskoki naših nasprotnikov na družbo sv. Mohorja. Znano je tudi, kako naklonjen je naš deželni predsednik nemškim liberalcem. Ko bi ti in ž njimi vlada sama dobro ne vedela, da je tak pritisk v ustavni državi v sedanjem času skrajno nemogoč, ravnali bi se bili po želji stare „Soče" že zdavnej, in s kakim veseljem bi naši nemški liberalci sedaj, ako bi pričakovali od tega kaj uspeha, kazali „Sočin" članek g. baronu Schtnidtu, rekoč: „Evol Slovenci sami želijo, da so razpuste niih narodnu društva!" Tudi ni opravičeno, da Hotebor govori o „prepiru". Saj prepira nobenega ni bilo! Začeti se zna še 1« zdaj, ako si bo g. Hotebor še dalje usojal, „Miru" dajati ukore, katerih ni zaslužil, in ako se nam bo prepovedovalo (!) gojiti sočutje na nadloge celega slovenskega naroda ter braniti njegove koristi in pravice. — Prav smešno je predpisovati, „kaj smejo naši bralci zvedeti in kaj ne!" Naši naročniki niso samo na Koroškem, ampak tudi na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem; torej imamo ne samo pravico, ampak celo dolžnost, pisati o vseh slovenskih razmerah. Sicer pa dohaja na Koroško tudi dosti drugih slovenskih listov, iz katerih naši Korošci zvejo za vse prepire v slovenskem taboru, in prazno bi bilo, ko bi jim mi tiste prikrivati hoteli. Naši Slovenci niso zabiti, in ker si od gg. župnikov „Slo- venca" izposojujejo, poznajo vse slovenske prepire že iz prvega vira. Da si bo „Mir" s tem vedenjem škodil, kakor g. Hotebor pravi, ne verujemo. Dobili smo zaradi omenjenega članka mnogo priznalnih pisem in to od duhovnikov iz Spodnjega Štajerja in celo iz Kranjskega, vrhu tega pa nekaj novih naročnikov ravno iz Goriškega. Nasproti temu pa smemo zatrditi, da si zna „Slovenec" na Koroškem tudi spodkopati tla, ako bode napadal nas še večkrat tako nepremišljeno in brez vse potrebe, kakor je to storil že nekterekrati. Na Koroškem imamo mi stranko za eeboj in take pisave naša slovenska duhovščina gotovo ne bode odobravala in se Hoteboru tudi ne slepo pokorila. Sicer pa „Mira" ne izdajamo v svoj lastni prid in dobiček, ampak le, ker ga je neobhodno treba; sreča je, da izhajamo Bkoro brez zgube; ko bi bila pa zguba, smo jo tudi pripravljeni nositi s pomočjo drugih in pravih rodoljubov, kateri ne stojijo ne v strahu, ne v duševni odvisnosti g. Hote bora, a bo nam svojo podporo v slučaju zgube iz lastnega nagiba zagotovili. Urednika „SlovenĆevega" pa prosimo odpuščanja, da smo se prej oglasili za korist slovenskega naroda, in da smo prej to povedali kar je za nami posnel g. Hotebor. Tem manj pa ima pravice, vsesti se na visoki prestol in začeti svojo razpravo: „Indocti discant.....■ Drugo- krat naj se ne postavlja na stališče „Quod licet Jovi, non licet bovi"; kajti svoje prednosti in pravice do prvaštva in nadzorstva Čez druge urednike še ni dokazal. Žalostno je, da se moramo boriti celo s prijatelji in somišljeniki. Potrebno pa je bilo, da se položaj razjasni. V principih, to je v glavnih načelih mora biti jasnost. Mi nemarno mržnje do nikogar. Će pa kdo v svoji gorečnosti morda brez slabega namena v zmoto zabrede, dolžnost je VHacega slovenskega lista (in ne samo Ljubljanskih!), da zakliče: „Pazimo, da ne zaidemo!" Gregor Einspieler, župnik in lastnik „Mira". LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (SpiBal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Dulje.) Dogodek, ne manj važen, dal je temu povod. Mej Volgo in Jaikom kočevali so po neprezirnih astruhanskih in saratovskih stepih mirni kalmiki, prišedši s početka osemnajstega stoletja od kitajskih mej pod pokroviteljstvo Belega carja. Od teh dob so verno služili Rusiji, čuvajoči južne meje njene. Gospodska ruska, uporabljajoča njih preprostost in oddaljenost od središča vlade, začela jih je zatirati. Pritožbe tega mirnega in dobrega naroda niso prišle do višjega uačeluištva, — zgubivši potrpljenje, sklenili so zapustiti Rusijo in zgovoriti se tajno s kitajsko vlado. Ker niso vzbujali suma, jim ni bilo teško pomakniti se prav do brega Jaika. Najeden-krat jih je prešlo trideset tisoč kibitk*) na drugo strau in potegnili so jo po kirgizki stepi proti meji prejšnje domovine. Vlada je hitela zadržati nepričakovani pobeg. Jaickej vojski je bilo dano povelje udariti za njimi, kazaki pa (razun čisto malega števila) nino poslušali in javno odrekli so se od vsake službe. Tamošnji načelniki posegli so po strožjih sred- *) Na pol pokrit rusk voz. stvili, da bi zadušili punt, pa kazni neso zamogle pomiriti razkačencev. 13. januarja leta 1771 zbrali so se na trgu, vzeli iz cerkve svete podobe in šli s kazakom Kirpičnikovim na čelu v dom kapitana gvardije, Duruova, ki se je nahajal v Joickem go-rodku v poslih preiskovalne komisije. Zahtevali so, da se ob službo denejo člani kancelarije in izplača zadržana plača. Generalni major Traubenberg jim je šel z vojsko in topi naproti, zaukazovaje raziti se, pa ne povelja njegova, ne opominjanja vojskinega atamana niso imela nikucega uspeha. Traubenberg veli streljati — kazaki planejo po topih. Boj se je unel, puntarji so zmagali. Traubenberg je bil ubit pred vratmi svojega doma, Durnov ranjen, Tambovcov obešen, člani kancelarije posajeni pod stražo in na njih mesto postavljeno novo načelništvo. Puntarji so triumfovali. Odposlali so može v Peterburg, da bi objasnili in opravičili krvavi dogodek. Mej tem je bil poslan iz Moskve general« major Freiman zaradi pomirenja s Četo grenadirjev in z artilerijo. Freiman dospel je pomladi v Oren-burg, kjer je počakal odtok rek, in vzemši saboj dve lahki poljski komandi in nekoliko kazakov, šel je proti Jaickemu gorodku. Tri tisoč puntarjev šlo je proti njemu. Obe vojski trčili sta sedemdeset vrst od mesta. Dne 3. in 4. junija bile so se vroče bitke, Freiman si je naredil pot s kartečami. Puntarji zbežali so v svoje hiše, pobrali Žene in otroke in jeli pripravljati se Čez reko Čagan, nameravajoči bi-žati h Kaspijskemu morju. Freiraanu, ustopivšemu koj za njimi v mesto, posrečilo bo je udržati narod z grožnjami in opomiuanji. Za pobeglimi so poslali lovit jih in skoro vse so polovili. V Orenburgu postavila se je preiskovalna komisija pod predsedstvom polkovnika Neronova. Mnogo puntarjev je bilo tja odpravljenih. V ječah ni bilo zadosti prostora. Posadili so jih po najetih sobah in dvoriščih. Prejšnja kazaška ustava je bila razveljavljena. Načelništvo so je izročilo jaickemu poveljniku podpolkovniku Simonovu. Zaukazano jo bilo v njegovi kancelariji navzočnira biti vojskinemu starejšini Mar-temjanu Bodinu in starejšini (navadnemu) Mostov-ščikovu. Kolovodje punta kaznovani so bili s knu-tom *), Okolu sto štirideset ljudi j poslanih je bilo v Sibirijo; drugi so bili oddani v vojake (ti so vsi pobegnili; ostali oproščeni in pripeljani k drugi prisegi. Ta stroga in neobhodna sredstva napravila so zunanji red, ali do miru ni bilo nade. „To še le bo!" govorili so oproščeni puntarji: „Da mi kdaj Moskvu 8tresemo." — Kazaki so bili že /m i raj razcepljeni v dve stranki : v soglasno in nesoglasno (ali, kakor je ti besedi vojni kolegij prav dobro prevodil, v pokorno in nepokorno) Tajna pomenkovanja so se začela po atepnih pren6čiščih in oddaljenih pristavah. Vse je prorokovalo novo puntanje. Pa predvoditelja ni bilo. Našel se je predvoditelj. *) Bičem. (Dalje prih.) Politični razgled. :\f ranij«- debele. V Ljubljani, 12. februarja. Šolski referent pri češkem namestništvu namestniški svetnik Theklv je umirovljen. Povod ujegoveum umirovljenju je premenjen politični položaj. Pričakovati je pa Se več prememb mej urad-mštvom na Češkem. 18 okrajnih glavarjev bode baje v kratkem prosilo za upokojenje, katero se jim bode takoj dovolilo. To bodo seveda N možje, ki Nemcem ne ugajaj«). Na njih mesta pa pridejo drugi, ki bodo Nemcem povoljnejši in najbrž tudi češčine umeli ne bodo. Kakor se kaže, da v mnogih okrajih na Češkem v kratkem ne bode mogel dobiti mesta uradnik, ki ne bode nemškega mišljenja. Če se znanje češčine še nikumor ne bode štelo v greh, se mu bode pa vsekakor češko mišljenje. „Moravska Orlice" 8e tolaži s tem, da se bodo češki poslanci s Češkega nadalje ravno tako potegovali za moravNke Slovane, kakor so se dosedaj, da sporazumljeuje narodnostij na Češkem glede moravskih Čehov položaja ni nič premeuilo. Sporazumljenje narodnostij, kakeršno se je dognalo na Češkem, so bode v kratkem raztegniti moralo na Moravsko in Šlezijo. Nam se dozdeva, da je to je slaba tolažba. Ko bi Čehi iz kraljevine tudi hoteli, ne bodo mogli ničesar za Moravče doseči, kajti sedaj, ko so zadovoljeni Nemci na Češkem, se vladi ne bode več zdelo potrebno tako ozirati se na Češke zahteve. Pri konferencah na Dunaji je bil pravi čas, da bi bili češki vodje zahtevali, da se oprava raztegne tudi na druge dežele, kodar biva po več naro Dolenjske dne 9. febru-varja 1890. (Popravljanja potrebni klanci na državni centi Lj u b I j a n a-N o v o Mesto Zloglasni Bogenšperk.) Da bo dosedaj za Dolenjsko v obče od strani države veliko premalo stori, to je vsakemu gotovo dosti znano, ki biva ali se vsaj zanima za Dolenjsko. Da se nas le z obljubami tolaži vedno, kakor dobite Železnico, uravnajo se Vam državne ceste, vode in dr., s tem nam je Dolenjcem v resnici malo pomagano ; kajti obljube ostanejo večinoma le obljube; ter postanejo redko kedaj uresničene ali ■polnjene; na nje se čestokrat pozabi kot na lanski sneg. Torej za obljubami naj bi vselej sledila tudi delal Res z velikim zadovoljstvom in s srčno zahvalo pripoznamo Dolenjci, kar je država nam popravila državnih cest v zadnjem času; kakor je to Vaš dopisnik z Dolenjskega dne 24. januvarja t. 1 opisal, n. pr. preložitev strmih za voznika in potnike neznosnih Gorjancev itd. % Vender kaj za srednjo Dolenjsko se redko kedaj kaj čuje, da bi se učinilo. Da ne ponavljam, kar je že rečeni č. g. dopisnik opisal, naj pripomnim le nekaj opazek za manjše, krajše pa jako za voznika težavne klance, mej Trebnjem in Višnjogoro, na katere se na naše preveliko začudenje še j)remalo ali celo nič ne čuje, da se država ozira; akopratu bi se imenovani klanci z malimi troški dali popraviti in popolnoma urediti. Rekel sem, da hočem sedaj govoriti o klancih mej Trebnjem in Višnjogoro oziroma Ivančno gorico, kameri bo prepotrebni, da bi se jih naši državni poBlanci gg. Hren, Klun in Šuklje v zbo-rujočem državnem zboru prilično bolj resno spominjali, ter tako Bkrbeli in pripomogli, da bi se tudi za ta del Dolenjske kaj storilo. Naj prvo navedem, da bi se naj klanec nad Brezo in strmi Rajtelčev v obližji Trebnjega dal s tem popolnoma odstraniti, da bi se državna cesta preložila na okrajno cesto; in sicer naj bi v Dolgih duleh pred Rajtelčevein klancem zapustila državna cesta svojo mer, ter Šla na dobro vzdržano okrajno cesto vodeča čez Veliko loko in daljne vasi tako, da bi se z državuo cesto zopet nad vasjo Zidanimost spojila ali združila. Ker je sedanja okrajna cesta v dobrem stanu in že precej široka, bi z malo razširjitvijo in popravo; ter z preložitvijo neznatnih klančkov aH kakor jih Dolenjci „pikelci" nazivljajo bila cesta skoro popolnoma ravna. V Zatiškem sodnim okraji so tudi znatni če tudi kratki klanci, ki so preložitve zelo zelo potrebni ter bi tudi oni ne prouzročevali velikih stroškov državi, vender bi bila poprava neprecenljive vrednosti za potujoče ljudstvo. Taki klanec ali „pikelc" je od jedne strani Radohove vasi nazivljen Radohovški klanec, od druge strani pa Brezovški klanec. Ta dva bi se prav lahko popolnoma s tem odstranila, da bi se cesta preložila, tako, da bi sedajna državna cesta, svojo mer pri kovačnici pod Jakošem pri Pljuski zapustila; ter se za vasjo Radohova speljala na Poljsko pot ali občinsko cesto nazivljeno, ter po tej do sv. Roka, ondi pa zopet naravnost čez državno cesto proti Št. Vidu poleg Zatičine do znamenja in kovačnice Krištofove po sedanji okrajni cesti (katera je kot taka potrjena vender na veliko čudo menda še od cestnega odbora Zatiškega ne vsprejeta v njeno oskrbovanje, kar se iz vzdrževanja da soditi) od tam dalje proti zahodni strani po sedanji kolovozni poti nad Korenom na Glagovici zopet na državno cesto. Ta preložena cesta od sv. Roka do Korena, kakor gori povedano, bi bila popolnoma ravna; ter bi s tem bila dva prav strma in huda klanca, to je asv. Rok Omotice" popolnoma, reci popolnoma odstranjena. Le čuditi se je, da se to že ni zgodilo do sedaj, ker bi cesta šla prav malo na okoli, pa čisto po ravnem 1 Konečno naj še jedne okrajne potrebe navedem, ter to je, da &e klanec kratek pa silno strem Studenec pri vasi jednacega imena, prej ko mogoče tudi odstrani s primerno preložitvijo. Zloglasni Bogenšperk, ki se jo po novi cestni deželni postavi vsprejel — na papirji mej deželne ceste — je še vedno tak — da še veliko slabši, nego je včasih bil; kajti v zadnjem času je tako zvožen vsled voz, ki hrastovce na Litijo vozijo, da se kmalu ne bo možno več voziti po njem. Ker je cesta Pljuska Bogeušperk-Litija mej deželne ceste ušteta, nadjamo se za trdno, da se že to spomlad kaj ukrene; kajti vender ni častno, če bo deželna cesta taka, kakor je bila okrajna; kajti ime na poterpežljivem papirji nam nič ne pomore, če se od strani deželo djanjski na lici mesta t. j. v Bogenšperku nič ne stori. Veliko bi bilo boljši, če se ne misli kmalu ali takoj popraviti, da se za promet in vsako vožnjo zapre. x-j-y. ■ Velikih ■<:■*«'• 10. februvarja. [Izv. dop.] Sveti očaki menda neso željne je pričakovali in Boga prosili prihoda odrešiteljevega nego mi Dolenjci naše železnice. Občno ae je zatrjevalo, da čim dalje se odklada s to zgradbo, tem rapidneje se nam približuje gospodarstveni propad in uničenje Dolenjske. V čem da je ta trditev opravičena in je-li potrebno še drugih ter katerih činiteljev, da se odvrne ista istinita pogibelj, ne bodem tu razpravljal. Danes mi je zabeležiti novico, da se je naša želja primaknila svojej izpolnitvi za nepričakovano velik korak. Državni poslanec prof. Šuklje je, naprošen od Ljubljanskega konsorcija, sklcal v vseh večjih krajih, ki so interesovani pri dolenjskej železnici, shode občinskih zastopnikov in zasebnih interesentov, da je pouči o važnosti železuice, jim razjasni stališče vlade in konsorcija ter vsprejemlje pravomoćne obljube, kako hočejo materijalno podpirati konsorcij. V Velikih Laščah bil je tak shod dne 9. t. m. Zbralo se je nad 150 oseb vseh stanov, največ kmetov in zastopnikov občin. Gosp. poslanec razjašnjeval je zbranim v obširnem govoru, podprtem z mnogimi praktičnimi primerami, katerih ko-ristij smejo dolenjske občine pričakovati od železnice. Pouzdignil se bode promet z ljudmi in blagom. Prihajalo bode mnogo tujcev v naše kraje in ž njimi zaslužek in denar. Robo, katero moramo sedaj uvažati za visoko vožnino, uvažali h odemo potem ceneje, ter dokaj prištedili. Svoje pridelke, katere moremo sedaj le za visoko vožnjino izvažati ali celo ne, izvažali boderoo potem lahko in ceneje ter zopet na te strani pridobili. Mnogo rečij, ki sedaj vsled drage vožnjiue nemajo nobene vrednosti, zadobile bodo potem vrednost in odprli se nam bodo novi viri dohodkov. Propala velika obrtnija bode zopet oživela in dajala mnogim kruha — sploh, sedaj siromašno gmotno stanje naše strani bode se zboljšalo in ubogi dolenjski trpin bode zopet pro-steje dihal in se svojega življenja veseliti mogel. Nikdar pa bi se ne našel konsorcij, ki bi brez vladne podpore hotel graditi nam železnico. Odvisno je torej od vladne dobre volje ali se nam izpolni želja ali ne. Gospod trgovinski minister pa je tega mnenja, da naj Dolenjci dejanski dokažejo, da jim je železnica tako Živo potrebna in pogoj obstanka in sicer na ta način, da sami po svojih močeh za železnico kaj storijo. Občine naj brezjdačno odstopijo svoj za železnico potrebni svet, naj dajo zastonj ua občinskem svelu ležeč kamen in pesek, kar se ga bode pri gradnji potrebovalo, pojedinci naj ne stavijo pri odkupu zemljišč previsokih zahtev — občine naj pomorejo tudi z denarjem tem potom, da kupijo primerno število glavnih delnic, ali jamčijo s kakim letnim doneskom obre-stovanje delniške glavnice itd. V tem zmislu govoril je gosp. poslanec prav zanimivo pazljivim svojim poslušalcem in ko je končal — pridobljeni so bili vsi za sklep — da se mora v govornikovem zmislu storiti, kar je največ mogoče. Mnogim je potem gosp. poslanec v nadrobnem razgovoru razjašnjeval to in ono. OČividno zadovoljni so bili razhajajoči se možaki. Interesovani občinski zbori zborovali bodo tekom tega tedna in kakor pričakujemo storili najboljše sklepe. Danes je shod v Ribnici, jutri v Sodražici in Dolenji vasi, v sredo v Kočevji. Svoji m dolenjskim rojakom pa svetujem iz srca : Sedaj, ko je stvar prišla v tek, skrbite, da se vsled Vaše malomarnosti ali celo nedoumne mržnje pojedinčev ne ustavi — ker bi potem morebiti zaspala za vselej, Domače stvari. — (Konfiskacija.) Poslednjo številko „Mira" zaplenilo je bilo c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka: „Šolski razgovor v deželnem zboru", v katerem je bil govor o zadržanji dež. predsednika barona Schmidt-Zabierovva v zadevi slovenskih šol na Koroškem. — (S Ptuja) se nam piše: Narodno čitalnico na Ptnji in „Slovensko pevsko društvo" zastopal je pri Trstenjakovem pogrebu č. g. o. Alfonz Svet, ki je položil za narodno čitalnico tudi venec na krsto. Da ui žele/nična zveza z Dolenjim Drav-berkom tako neugodna, bilo bi se gotovo več gospodov pogreba udeležilo. — (Občni zbor podružnice avstrijske družbe„Belega križa za KranjskoBv Ljubljani; bode 27. februvarja t. 1. popoludne o petih v prostoru društva „rudečega križa", v vladnem poslopji na Bregu. v I. nadstropji in se p. n. člani na ta zbor uljudno vabijo. Dnevni red: 1. Poročila predsedstva; 2. poročilo in računski sklep za leto 1889; 3. volitev funkcijonarjev; 4. RazfTi predlogi. — („Sokolova m ask ara d a") pustni torek odlikovala se bode posebno z nastopom akrobatov na „bradlji" posamezno, v skupinah z dvojico, trojico, četvorico in petorico. Naj zanimi viša točka je gorostasni „Eiffelov stolp". — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slave c") vabi najuljudneje na m a Š k a r a d o pustno nedeljo dno 16. februvarja 1890 v prostorih čitalnične restavracije. Začetek ob 7. uri zvečer. Svirala bode vojaška godba domaČega peš-polka. — Tjstop dovoljen je le proti izkazu vabila na dotično ime in sicer po teh cenah: Za člane po 30 kr., za nečlane preje kupljene ustopnice po 50 kr., zvečer pri blagajnici po 60 kr. Ustopnice se bodo dobivale v nedeljo 16. februvarja od 10. — 12. ure dopoludne iu od 2. — 5. ure popoludne v čitalnični restavraciji. — Najlepša in najkarak-terističnejša moška in ženska maska prejmeta darilo. — P. n. prijatelji društva, kateri se žele udeležiti mnskarade, a niso prejeli vabila, blagovole naj se oglasiti v „Narodni Tiskarni", pri predsedniku g. Ign. Valentinčiči na sv. Petra cesti, v brivnici g. A. Gjud-a na Kongresnem trgu in pri g. J. Zalazuiku na Starem trgu. — (Dolenjski rojaki na delo!) Sedaj, ko se je po večletnem trudapolnem delu in priza devanji posrečilo, na ugodni tir privesti za celo Dolenjsko prevažno vprašanje, je tudi naša sveta dolž nost, da konzorcij (društvo za zgradbo dolenjske železnice) nesebično in po največji možnosti podpiramo. Naš vrli in neumorni g. ces. svetnik Janez M urni k — kateri je duša temu konzorciju — bil je v minolih tednih dvakrat na Dunaji ter se je ondu z g. baronom Žvegeljnom in g. državnim poslancem prof . Šu k 1 j e j e m na merodajnih mestih odločno potegoval, da vender jedenkrat vlada kaj za Dolenjsko stori. Deloval je na to, da bode vlada že v letošnjem zasedanji državnemu zboru predlo žila zakon o zgradbi dolenjske železnice in tudi Bama to prevažno podjetje denarno podpirala. — Kakor se vidi, hoče vlada povoljno podpirati, kajti bode vzela za tri milijone, mogoče tudi še več delnic, a zahteva pa, da tudi interesenti sami kaj store v dosego tega prevažnega namena. Torej le od interesentov je zavisno, ako bode zakon že v tem zasedanji državnemu zboru predložen, kajti vlada odločno zahteva, da interesentje tudi sami to podjetje podpirajo in sicer s tem: 1. Da občine brezplačno prepuste od srenjskih pašnikov za že leznico potreben proBtor. 2 Da iste skrbe, da se bodo za železnico potrebna zemljišča po najnižji ceni kupila (najbolje jo, ako občin- takoj ožje od bore volijo, ki naj bi potem vrednost zemljišč ce /lili). 3. Da bodo občine na srenjskih tleh nahaja joče se kamenje in pesek brezplačno temu podjetju prepustile, pri posameznikih pa uplivale, da bodo kamenje in pesek brezplačno kopati pustili. 4. Da vsaka občina sklene nekoliko glavniških akcij kupiti in za to bi pobirala po 2—5% doklade na direktne davke in 5. Da se tudi posamezniki (čč. gg. duhov niki, graščaki, premožnejši meščani, tržani in va ščani) zavežejo po jedno ali več delnic ob svojem času kupiti ali pa vsaj z brezplačnim dovažanjem raznega materijala podpirati. Na ta način zidali so na Gorenjem Avstrijskem takozvano „Kremstbal Localbabn", na ta način zidali bodo prihodnjo spomlad železnico iz Radgone do Ljutomera, na ta način nameravajo graditi železnico iz Celja do Šo- štanja (za kar je samo okrajni odbor Celjski sklenil za 40.000 gld. delnic kupiti) in jedino le na ta način mogoče je tako potrebno dolenjsko železnico graditi in tako našo lepo Dolenjsko gotovega prepada oteti. Torej, bratje Dolenjci, na noge, na delo! Župani sklicujte takoj občinske seje, shode in naznanite dotične sklepe vsaj do 5. sušča (marca) I. I. deželnemu odboru v Ljubljani. Dolenjski. -- (Iz Postojine) se nam piše: Po vseh naših krajih vlada huda revščina, ker je bila lanska letina tako neugodna. Tolike bede menda še nikdar ni bilo na Notranjskem. Ljudje nemajo niti krompirja, da bi sebe in svojce redili. Kvintal krompirja stoji š t i r i g ol d i na r j e, a še za to ceno ga je jako teško dobiti. — (V Gradiški) umrl je tamošnji dekanijski upravitelj in dušni pastir v kaznilnici g. Jakob Bizjak, 52 let star. Zadela ga je kap. — („Popotnik) Časopis za učitelje in prijatelje šole." Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društov v Ljubljani" ima v 3. št nastopno vsebino: Nekaj o pravorečju našega jezika s posebnim ozirom na Ijudskošolske potrebe. — O vpra-šauju pri pouku. (Frančišek Vrečko.) — O lepo-znanstvu. Piše Ivan Klemeučič. — Slovstvo. Društveni vestuik. — Dopisi in druge vesti. — Raznoterosti. — — (Plesni ve u ček c. in kr. po d čast nikov) tukajšnjega vojaštva bil je včeraj zvečer v salonu kazinske restavracije. Prekoračil je meje si stavljene, kajti iz ponižnega venčka postal je pravi bal". Salon so podčastniki domačega pešpolka prelepo okrasili, posebno elegantno reprezentovala se je tribuna za patronesse, gospe Častnikov doma čega pešpolka, ki so prišle v jako bogatih in ukusnih opravah. Plesni prostor krasile so podobe ce aarja in cesarice, posebno pa podoba presvetlega cesarja v naravni velikosti na konji. Obisk plesa je bil izredno mnogobrojen. Gotovo nad 150 gospej in gospodiČen bilo je navzočuih, nič manj pa neumornih plesalcev, v prvi vrsti iz domačega pešpolka. Ples so počastili gg. podmaršal vitez Keil, general Schilhavskv, polkovnik vitez G ari bo Idi, vsi štabni častniki Kutinovega polka in topničarstva, vladni svetnik Globo čnik, finančni vodja g. Plahkv, ces. Bvetnik Murnik, okrajni glavar Mabkot itd. Ples je trajal do ranega jutra. — (Preme m ba v posesti.) Gosp. Karol Kavšek, trgovec v Ljubljani, kupil je od Kural tovih dedičev graščini Smuk in Turu pri Semiči za 50.800 gld. Graščini obsezata razven polja in vi nogradov še 80O oral gozda. — (Oznanilo.) Posojilnica v Črnomlji, „registrevnna zadruga z neoniejeuo zavezo", imela bode svoj redni občni zbor dne 2. marca t. 1. ob 3. uri popoiudue v posojilnični sobi v Črnomlji z nasledimo dnevnim redom: 1. Poročilo ravnatelja o delovanji posojilnice. 2. Predlog računa za 1889, nasveti in sklep o razdelitvi čistega dobičku. 3. Vo litev načelstva in pregledovalcev računa za prihodnjo dveletno dobo. 4 Nasveti. K udeležitvi vse društ-venike uljudno vabi načeistvo — (Pevskodruštvo„Zarjaa v Rojanu) vabi na domačo zabavo v prostorih gostilne g. Ma t.ije Bole v Rojanu v nedeljo dne 16. svečana. Za četek ob 6. uri popoludne. Ustopnina: 40 nvč. za osobo, sedeži po 10 nvč. Radodarnosti se ne sta vijo meje. Vspored veselice: 1. Godba. 2. I. Mi laković: „Bojna pjesma", poje zbor. 3. Ruska (na rodna): „Sarafi»nu, dvospev, izvršujeta gospica F in šestletna deklica. 4. Godba. 5. Stritar: „Orest kos tragedije, izvršuje g. B. 6. Hajdrib: „V slad kih sanjah", čveterospev. 7. T. Šamberk: „Ultra", veseloigra v jednein dejanji, izvršujejo domači dile tantje. 9. B. Ipavic: „Domovini", poje zbor. 10 Ples in prosta zabava. — (Promet v Trstu.) Pretekli mesec je došlo v Trst po južni železnici 468.485 kv., po državni železnici 76.534 kv. na vozeh 72.126 kv., vkupe 617.145 kv. blaga. Uvozilo in izvozilo se je torej 1,000.060 k v. blaga, za 78 602 več, nego v istem meseci lanskega leta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 11. februvarja. Akoravno so Pa-nico in tri častnike izročili civilnemu sodišču, pridejo vender pred vojno sodišče, katero se snide v 14 dneh. Zatožencem odvzeli so naramnice (epaulette), ker so zakrivili veleizdajo Postopalo s; bode proti njim s skrajno strogostjo zakona. Pariz 11 februvarja. Ministerski svet se je nekda bavil s predstoječo obravnavo proti vojvodi Orleanskemu. Princa bodo poslali v kaznilnico na deželi in ravnali ž njim, kakor s političnim jetnikom. London 12. februvarja. Otvoritev parlamenta. Prestolni govor konstatuje prijateljske vnanje razmere, obljubo Portugalske, da bode svoje vojaštvo iz angleških naselbin odpokli-cala in stalno boljšanje razmer na Irskem. Lizbona 12. februvarja. Danes, ko je baš mesec dnij preteklo, odkar se je izročil angleški ultimatum, so vse prodajalnice na pol zaprte. Razna zasebna društva spustila so zastave na pol jambore. Uradni list objavlja dekrete, s katerimi se vlada pooblašča, da po-popolni utrdbe Lizbonske, da za oboroževanja utrdb s kanoni, za nakup torpedov in torpe-dovk, za reorganizacije vojske in mestne straže v Lizboni in Oportu, za nakup štirih križark in štirih topnjač in za zgradbo dveh plavajočih dokov, izdaje obligacije za pokritje tro-škov, za deželno obrambo pa napravi specijalni zaklad. Razne vesti. * (Tekmovanje za r a z sta v o ) Novi York in Oblcago se poganjata, kje bode razstava 1. 1892. V Novem Yorku se je za razstavo nabralo zasebnih doneskov o milijonov dolarjev in 10 milijonov je pa dovolila državft. Za razstavo v Chicagu se je pa nabralo 10 milijonov dolarjev, 5 milijonov je pa dovolil državni zastop illinoiski. Na obeh straneh imajo torej za razstavo pripravljenih po 15 milijonov in zatorej se ne ve, kje da bode. * (Visoka starost.) V Ottensenu blizu Hamburga živi 105 letni urar Goring. Doma je iz Švice. Nedavno je bil še tako čvrst in je tako dobro videl, da je lahko popravil najmanjšo žensko uro. Zadnje mesece pa močno hira. 28 letni mladenič bil je s francosko vojsko pod Napoleonom v Rusiji. Goring je precej izobražen iu še sedaj lepo piše * (Odvel jo je iz blaznice.) V Franklinu Cannty-ji se je zdravniški asistent državne blaznice zaljubil v 19 letno blazno jako lepo mis Hattie Greeu. Ta ljubezen je kaj ugodno upi i vala na duševno stanje mlade gospice, zato je tudi ravnatelj bolnice ni oviral. Neko noč je pa mladi zdravnik izginil s svojo blazno ljubico. Go>pica je naznanila v pismu nekemu svojemu sorodniku, da je ozdravela ter hrepeni po svobodi. Ko se bode omožila in bode samostalna ter ni pridobi spričevala zdravnikov, da je zdrava, bode se že predstavila svojim sorodu kom. Omenjena gospica je brez starisev in je podedovala veliko premoženje, katero upravljajo sorodniki njeni. * (Na m a šk a rad i.) Čudno, a po vsem izvirno idejo imela je žena nekega mesarja Berolin-skega. O času, ko se prično vzbujati duhovi iz grobnega spanja, ob 11. uri odprli sta se duri dvorane in štirie krepki možje prinesli so v dvorano rakev in so jo položili na tla. Rakev imela je stekleno pokrivalo in pod pokrovom ležala je gracijozno gospa mesarica v kratkej z dragoceno kožuhovino obrobi j imej obleki, z mirt nun vencem na glavi in belo krinko na obrazu. Celo uro ležala je lepa maska tako, iu stoprav, ko je polnoč odbila in se je pričelo demaskovanje, izstopila je iz čudnega ležišča vsa mokra od znoja. Gospa mesarica, katero so občudovali in zijali manj zaradi lepote, kakor zaradi izvanredne vztrajnosti, hotela je poosobiti v sebi lepo „Snegulčico" v zadnjem aktu. * (Čudna ženite v.) V Villafranki v Lombardiji vzel je te dni jedva sedemnajstletni zidarski pomočnik Fortini šestdesetletno vdovo. Roditelji ae uiao upirali ženitvi mladoletnega otroka in zvršila se je čisto postavno. Po noči po poroki pa se je zbralo nekaj mestnih mladeničev in napravilo srečnemu paru strašno mačjo godbo. * (Pri neke j svatbi) v Gorenji Šleziji je osemnajstletni mladenič, ki je jako podoben sestri svoji, deklamoval neko pesem v ženskej obleki, Star gospod je poizvedel, kdo da je mlada dama. Drugi dan dobi prava goBpica že nežno pismice Btarega gospoda, v kaerej jo prosi, da bi so na določenem kraji sešla. Brat je v sestrini obleki res Šel na dotični kraj, katerega je stari gospod označil. Tu je Btaree mu odkril svojo ljubezen. Drugi dan je pa gospica zopet dobila pismo, na katero mu je odgovorila, da nema nič prod temu, če vzame njenega brata. Lahko si mislimo, kako nevoljen je bil stari gospod zaradi zmote svoje. * (Konec konkubinata) Strugarski pomočnik Karol Kuncsel in kuharica Marija Brug v Aradu sta že dolgo časa živela v konkubinatu. Dne 4. t. m. kuharica vračajoča se iz trdnjave, kjer je služila pri višjem častniku, sreča svojega ljubčka in mu je začela očitati, zakaj da nič ne dela. Domu prišedši z ljubčkom, je pa videla, da jej je on prodal vso posteljno opravo. Zaradi tega je jela jokati. Ljubček jo je tiho poslušal, izvlekel revolver in ga sprožil na njo. Ona je s težavo se privlekla do stopnic, kjer se je zgrudila, ker jej je odteklo že preveč krvi. Ljudje so sliSavSi jok prihiteli, a našli so vrata sobe zaprta. Ko so ulomili, ležal je Kuncsel sredi sobe mrtev, kajti sam se je ustrelil. Ka tmtiijo porabo. Ilolećine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moli-o v lin , Francoski m Iga« njem". Steklenica stane i*0 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem DOVMtjI A. Moli, U karnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tnchlanben 9. V lekarnah po dc/.eli zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 {.^o D M to) i za vnc leto gl«l. 1.4IO: sr. u i>ol leta gUl. 2.30; M Mrl leta «rl let, Kravja dolina št. 21 za bramorico. — Anton Porenta, brevijar, f>8 let, Karlovska cesta St. 22 7.a krvavenjem plut*. — Jožeta Zupan, delavka, 23 let, Keber Št. ti, za jetiko. — 11. fehruvarija. Helena Kodrte, tkalčeva žena, 54 let, sv. Petra cesta, St. 24 za jetiko — Ivan Kump, gostač, 40 let, Kravja dolina fit. II, za inrtvoudoui na možganih. Tržne cene v Ilfaitl dne 12. februvarja t, 1. tri. kr el. kr. Pšenica, hktl. . ■ . ri ♦iti Speh povojen, kgr. . — 59 Bež, „ . . . r( — Surovo maslo, „ 1 — Jećtnen, „ ... 4 56 Jajce, jeduo : . , . — 0 "OB, , ... 8 1« Mleko, liter .... — Ajda, „ . . . 5 Goveje meso, kgr. — Pro»o, „ ... Koruza, , ... 4 S6 Telečje „ „ — «0 4 BO Svinjsko „ — 56 Krompir, , ... 2 90 Kostrunovo „ , — 3(5 Leča, „ ... 11 — PiSanec...... — 55 Grah, „ ... in — Golob...... — 20 Fižol, , ... H — Seno, 100 kilo . . . 2 23 Maslo, kgr. 1 o; Slama, „ „ . . . 2 50 MaHt, , — 7« Drva trda, 4 □motr. t; HO Speh friseu „ 1 56 „ mehka, 4 „ 4 !25' Meteorologično poročilo. e | Q C as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- | krina v mm. 11. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 741'0 mm. 741 0 mm. 740-9 mm. —3 4° C m.vzh. —1-2° 0 'm vzh. —3 0° C m. vzh. 1 d. jas. d. jas. obl. 0 00 mre. Srednja temperatura —2-5°, za 2-1° pod normalom. D"ULZia,js3sa, borza dne 12. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 83 8o — gld. ti8-95 Srebrna renta.....„ 88-95 — „ 89 — Zlata renta.......110-50 — „ 110 «0 5°/0 marčna renta.....101 9.=» — „ 102-— Akcije narodne banke . . „ 932 — — „ 932"— Kreditne akcije.....„ 321-— — „ 322 25 London........ „ 119 05 — „ 119'— Srebro........„ —•— — „ —•— Napol......... „ 9*41 «/t — . 9**8 0. kr. cekini......„ f>-58 — „ MW Nemške marke.....„ f)8 12l/a — „ B8*02»/, 4°/0 državne srečke iz I. 1851 25 \ gld. 133 gld. — kr. Državne srećke iz 1. 18t>4 100 „ 176 „ 75 , Ogerska zlata renta 4°/0.......10i „ 45 „ Ogerska papirna renta 5°/0......99 „ 25 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 12'> „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4«/t70 zlati zast. listi . . 117 „ 50 , Kreditne svečke......100 gld. 182 „ 50 „ Kudolfovu srečke..... 10 „ 19 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 167 „ 10 „ Traiiunway dniSt. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — n Zahvala. Pri tako zgodnjej, jako bolestnej izgubi našega presrčno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda Rajmunda VVascher-ja knjigovodje kranjske hranilnice došlo nam je toliko dokazov iskrenega in srčnega sočutja, da se čutimo dolžne, izreči za to, kakor tudi za lepe darovane vence in mnogobrojno ude-ležitev pri pogrebu, zlasti ravnateljstvu in gospo dom uradnikom slavne kranjske hranilnice, kakor tudi vsem cenjenim prijateljem in znancem svojo najodkritosrčnej>o zahvalo. V Ljubljani, dno 12. februvarja 1890. (123 j Žalujoči ostali. Prodajalnica kakor tudi stanovanje v hiši št. 9 v Črnomlji odda se takoj v najem. n o mlji li Natančneje pri posestnici Mariji 1'lenec v i r-i. fit. O. (116—2) »SLOVANSKI SVET" ki izhaja 10. in 25. rine na 16 straneh v Ljubljani, zaSne med tlrugim kmalu priobcevati temeljite razprave : 0 slovenskem državnem in o slovenskem pravu na cerkvenem polju. »SLOVANSKI SVET" stoji celoletno 4 gld. in četrtletno I gld. (91—4) SjiriiVv.U« nitviin/.iiiiiiili zdravnikov. Noto raoljonnlno zdravljenje. Neškodljivo, brez zdravil. Vsem bolnim na živcih priporoča bo toplo 21. izdaja izšle brošure Roman« Welsaniann-a. Ueber Nervenkrankheiten und Sohlagfluss, Vorbeugung und Heilung. (118) Dob'Va se zastonj v lekarni J. Svobode v Ljubljani. nnnnnnnnmmnnnnnnn AVGUST SCHIEIGER ordinuje v»ak dan o«l 9. du 12. ure dopolu-dne in o«l 2. du 5. ure popoludue. Stanuje (908—31) v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št. 23. Novu ucprekoHl\\\» FarlMka |)loiul»u, priznana od avtoritet za inijbnljAo, zobem jednake barve ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo. KKKKKXK3CIK1XXKKKXKKI Visoka provizija in mesečna plača pri poverjenej delavnosti. Brci rizike In knpitaln. ni spretni in pridni pro.11■ tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija V lij 11 1» 1J H u i. Poddružnica: Šclenlmrgove ulico 6 vii-.i-vis o. kr. jioit. in tolegraf. uradu. Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje uvežlla šopkov in vencev h trakovi in uiapit*i. Ima veliko zalogo trakov mnogovrstne bazo in barv; ravno tuko ima vedno narejene suhe venoe9 knkor tudi IVIakardove vence in bukete, vse v najnovejših fasonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti se hitro in po ceni zvrše. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnih in druzih semen, pravih in dobro kalilnih, ruHtliu (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegovo stroko Bpadajoče ter pro»i za mnojrobrojna naročila. (39—21) Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ KORSIKA. A A ^ ^ ^ A A A A A A A A A v*V v*V vvV W -v/^V v NOVA Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolg-arskih, čeških, poljskih in ruskih pesnij. Sestavit Ivan Zeleznikar. Založil Dragotin Hribar Cena: Mehko vezani 80 kr., s pošto lO kr. v č. Elegantno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Narodni TIskarni1' v Ljubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. Tmo danes 12« in jutri 13. letu?, v Ljubljani, hotel ,TPri Slonu" št. 8. Perzijske, bosnijske in orijentske preproge. Turške in bosnijske stvari za rabo in dekoracij ski predmeti (H4-2) 8^"" po najnižih cen alt. V Ljubljani, hotel „Pri Slonu", L nadstropje, sobna št. 8. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribur. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 01415030