BIBLIOGRAFIJA BIBLIOGRAFIJA SLOVENSKE ZGODOVINE (Publikacije iz let 1959—60) Sestavila Slavka Kajba-Milić in Vasilij Melik) Uvod Bibliografija, ki je tu obljavljamo, je sestavljena po istih načelih, kakor bibliografija za leta 1951—1958, ki je izšla v XII/XIII. letniku Zgodovinskega časopisa (1958—1959, str. 377—422). Zato naj samo. na kratko-ponovimo nekaj za uporabo bibliografije najvažnejših stvari, medtem ko za podrobnosti opozarjamo na uvod v bibliografiji iz leta 1951—58. Bibliografija je po svojem obsegu nepopolna. Del, ki se nanašajo na ob­ dobje NOB in let po osvoboditvi, ne zajema, ampak je omejena na dela, ki govore o dogodkih do leta 1941. Bibliografija NOB je izhajala najprej za pu­ blikacije iz let 1945—1955 v Zgodovinskem časopisu; zdaj pa je izšla posebna knjiga France Skerl-Bregar: Petnajst let bibliografije o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945—1959 (Ljubljana 1962, 546 strani), ki obsega vse knjige in članke, ki so izšli do konca leta 1959. Tudi arheološka dela v naši bibliografiji niso upoštevana; taka bibliogra­ fija namreč izhaja v Arheološkem vestniku. S temi omejitvami zajema naša bibliografija dela, ki zadevajo zgodovino Slovencev ali zgodovino ozemlja, na katerem žive, oziroma ozemlja, na katerih so nekdaj bivali, če se vsebina dela posredno ali neposredno nanaša na sloven­ sko življenje na tem ozemlju. Zajeta so dela, ki so izšla v LR Sloveniji, FLR Jugoslaviji ali v inozemstvu, v naših ali v tujih jezikih, kot samostojne knjige in brošure ali razprave in članki v zbornikih, časopisih, časnikih in drugih pe­ riodičnih publikacijah, imajo pa kot letnico izida označeno leto 1959 ali 1960 — upoštevali smo poleg tega še nekatera dela z zgodnejšo letnico izida, ki smo jih v prejšnji bibliografiji prezrli ali pa so dejansko izšla pozneje. Izločili smo učbenike za osnovne in srednje šole, članke, ki ne prinašajo ničesar novega, ki so le splošno informativnega ali popularizacijskega značaja, ki so le odlomki ali okrajšave iz prej ali pozneje objavljenih širših del, ki so zgolj priložnostni prikaz nekega dogodka ali skupine dogodkov, ki samo na kratko podajajo spomine tega ali onega udeleženca ali očividca, ne da bi ho­ teli dati kritično ali globljo sliko dogodkov, ki so le kratke notice posameznih lokalnih dogodkov. Izločili smo kratke obravnave zgodovinskega razdobja posa­ meznih šol, podjetij, društev, ulic, poslopij, večino drobne krajevne literature. S tem seveda ne odrekamo člankom, ki smo jih izpustili, vrednosti in po­ membnosti. Mnogi teh člankov, posebno za zgodovino delavskega gibanja in za čas stare Jugoslavije, so pravi zgodovinski viri, neobhodno potrebno gradivo z dragocenimi podatki za vsakogar, ki bo sestavljal kritičen zgodovinski prikaz tiste dobe ali ozemlja. Iskalec takih člankov bo s pridom uporabil zvezno in slovensko splošno bibliografijo, medtem ko je naša le izbor. Del s področja zgodovine literature, zgodovine likovne umetnosti, zgodo­ vine glasbe, zgodovine filozofije, zgodovine znanosti, s področja etnografije, lingvistike, geografije, numizmatike in drugih v celoti ali deloma zgodovini bližnjih ved nismo upoštevali — razen nekaterih preglednih del, ki zajemajo daljša obdobja slovenske preteklosti. 242 Od zgodovinskih del, ki zajemajo celotno ozemlje FLRJ ali vse jugoslo­ vanske narode, smo upoštevali le najvažnejša in tista, ki v veliki meri govore o slovenski zgodovini in njenih problemih. Del, ki zajemajo Slovence ali Slo­ venijo, deloma ali v celoti, v širšem okviru, praviloma nismo upoštevali. To velja za razne zgodovine diplomatskih ali vojnih dogajanj, avstrijske, itali­ janske, srednjeevropske, jugovzhodnoevropske, slovenske, evropske, obče zgo­ dovine itd. Bibliografija je razdeljena na dvoje poglavij. V prvem navajamo najprej dela, ki obravnavajo celotno slovensko zgodovino ali širše zgodovinske pre­ glede za večja obdobja, zgodovine večjih predelov, zgodovine posameznih panog, zgodovine zgodovinopisja in podobno, nato pa dela, ki obravnavajo posamezna obdobja ali probleme iz slovenske zgodovine, od naselitve pâ do leta 1941, ter jih pri tem povezujemo v skupine po času, problematiki in ozemlju, ki ga zaje­ majo. V drugem poglavju navajamo dela, ki obravnavajo zgodovino posameznih krajev, mest in manjših pokrajinskih enot. Pri tem začenjamo z Ljubljano in nadaljujemo z Gorenjsko, Dolenjsko, Posavjem, Štajersko, Prekmurjem, Ko­ roško, Primorsko, Goriško, Trstom, Istro in Notranjsko. Ker je marsikatero delo težko uvrstiti v eno samo poglavje, uporabljamo kazalke ter v splošnem po­ glavju opozarjamo na literaturo, navedeno v lokalnem poglavju in narobe. Da bi bilo iskanje olajšano, smo odstavke označili z zaporednimi arabskimi števil­ kami. 1. Kar se tiče splošnih pregledov slovenske zgodovine moremo za leti 1959 in 1960 zabeležiti tri novosti. Izšel je srbohrvatski prevod Kosove Zgodovine Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja iz leta 1955 (Milko Kos, Istorija Slovenaca od doseljenja do petnaestog veka, Beograd 1960, 416 strani), v kateri je tudi do leta 1960 dopolnjen pregled virov in literature. Izšla je druga knjiga Zgodovine narodov Jugoslavije (Od začetka XVI. stoletja do konca XVIII. sto­ letja, Ljubljana 1959, 1212 strani) v redakciji Boga Grafenauerja, Branislava Djurdjeva in Jorja Tadiča.1 Slovenska zgodovina v njej je,delo štirih avtorjev: Ferda Gestrina (mestno gospodarstvo in družbeni razvoj v 16. stoletju, refor­ macija in protireformacija), Boga Grafenauerja (položaj kmetov v vsem ob­ dobju, kmečki upori, turški vpadi, zmaga absolutizma, reforma absolutistične države glede podložniškega položaja, fiziokratizem in agrarna revolucija, samo­ uprava Beneške Slovenije, zunanji okviri, ki kažejo razvoj v habsburški mo­ narhiji), Frana Zwitter j a (gospodarstvo, razen agrarnih problemov, uprava, politika in kultura 17. in 18. stoletja z jožefinizmom, janzenizmom in začetki narodnega prebujenja) in Franceta Steleta (arhitektura, slikarstvo in kipar­ stvo). Kakor prva, navaja tudi druga knjiga za vsako poglavje obsežen pregled virov in literature; v posebni prilogi pa je objavljeno 14 zemljevidov.2 Izšel je četrti zvezek leta 1954 začete Grafenauerjeve zgodovine (Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, IV. zvezek, Doba začasne obnovitve fevdalnega reda pod okriljem absolutne vlade vladarja ter nastajanja velikih premoženj od protireformacije do srede XVIII. stoletja, Ljubljana 1960, 140 strani).3 2. S področja zgodovine slovenskega zgodovinopisja sta izšla dva kratka pregledna članka, ki ju je napisal Bogo Grafenauer; prvi v Enciklopediji Jugo­ slavije (geslo Historiografija), drugi v Grafenauer j evi knjigi Struktura in teh­ nika zgodovinske vede (Ljubljana 1960, 460 strani) (str; 216 in sledeče). 3. Nekrolog Gregorju Cremošniku so napisali Bogo Grafenauer (Zgodovin­ ski časopis 12—13, 1958—9, str. 313—325 z bibliografijo Cremošnikovih del), 1 Kakor prva, je izšla tudi druga knjiga v treh izdajah, v Beogradu (Isto­ rija naroda Jugoslavije, knjiga druga, Beograd 1960, 1336 strani), v Zagrebu (Istorija naroda Jugoslavije II, Zagreb 1959, 1423 strani) in v Ljubljani. 2 Ocene: G. Stanojević: - Istoriski glasnik 1960, št. 1—2, str. 200—206; B. Stulli: Naše teme 1960, str. 957—978; diskusija makedonskih zgodovinarjev: Glasnik na institutot za nacionalna istorija 1960, str. 372—374; glej tudi Bogo Grafenauer: Povodom drugog sveska »Historije naroda Jugoslavije«, Istoriski pregled 6, 1960, str. 157—181; B. Djurdjev: Pregled 1960, št. 7—8, str. 1—13. 243 Ignacij Voje (Kronika 8, 1960, str. 130—132) in Josip Zontar (Südostforschungen 18, 1959, str. 391—394). 4. Od literarnih zgodovin je izšel drugi zvezek Zgodovine slovenskega slovstva, ki je začela izhajati leta 1956 (Zgodovina slovenskega slovstva II Ro­ mantika in realizem I, Ljubljana 1959, 399 strani). Uredil ga je Lino Legiša, na­ pisala pa sta ga Lino Legiša (romantika) in Anton Slodnjak (realizem), obsega pa slovensko literarno zgodovino od leta 1809—1876. Kot poljudnoznanstveno delo, v prvi vrsti namenjeno srednješolcem, je izšla knjiga Miroslav Ravbar- Stanko Janež: Pregled jugoslovanskih književnosti (Maribor .1960, 607 strani), ki predstavlja predelano združitev Janeževe Zgodovine slovenske književnosti (1957) ter Ravbarjevega Pregleda hrvatske, srbske in makedonske književno­ sti (1958). 5. S področja glasbene zgodovine je izšlo obsežno delo Dragotin Cvetko: Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (Druga knjiga, Ljubljana 1959 448 strani, Tretja knjiga, Ljubljana 1960, 516 strani), ki z obsežnim navajanjem virov in literature nodaja razvoj glasbe na Slovenskem od začetkov do prve svetovne vojne. 6. Od enciklopedičnih del, ki smo jih navajali že v zadnji bibliografiji za­ radi preglednih, specialnih člankov iz slovenske zgodovine ter življenjepisov pomembnih Slovencev,, moramo za leta 1959—1960 omeniti v tem času objav­ ljena nadaljevanja. To sta četrti zvezek Enciklopedije Jugoslavije (Hil-Jugos, Zagreb 1960, -651 strani) ter deveti zvezek Slovenskega biografskega leksikona (Raab-Schmid, Ljubljana 1960, 224 strani). 6a. Izšel je Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS (Ljubljana 1960, 171 strani), prav tako pa publikacija 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega (s sodelovanjem kolektiva ustanove sestavil Sergij Vilfan, Ljubljana 1959, 220 strani), ki podaja razvoj in ureditev arhiva. 7. -K petemu in šestemu zvezku Monumenta historica ducatus Carinthiae (glej bibliografijo 1951—8, 25. odstavek) je napisal kritično oceno s spopolnitvijo oziroma popravo določenih navedb Milko Kos (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 342—345). A. Lhotsky je izdal Johann von Viktring, Cronica Ro- maronum (Klagenfurt 1960, 83 strani). V 57. odstavku navajam Gradivo za zgo­ dovine Ljubljane v srednjem veku. 8. O splošnih problemih nastanka našega srednjeveškega fevdalizma, ser- vov in nastanka podložništva ter družbene strukture Južnih Slovanov v zgod­ njem srednjem veku govori Bogo Grafenauer: Zgodnjefevdalna družbena struk­ tura jugoslovanskih narodov in njen postanek (Zgodovinski časopis 14, I960, str. 35—95), v skrajšani obliki Die Gesellschaftsstruktur der Südslaven im'Früh-- mittelalter (bis um d. J. 1100) (Xle Congres des Sciences Historiques, Stock- , holm 1960, Résumés des communications, str. 96—97). 9. Svetozar Ilešič je s^ knjigo Die Flurformen Sloweniens im Lichte der europaischen Flurforschung (München 1959, 132 strani) dal drugo, izpopolnjeno izdajo svojega dela Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, ki je bila izšla leta 1950." Iste probleme obravnava Ilešič tudi v delu Les problèmes du paysage rural en Yougoslavie nordoccidentale et spécialement en Slovénie (Géographie et histoire agraires, Nancy 1959, str. 284—293). 10. Milko Kos je objavil razpravo K slovenski naselitvi na Vzhodnem Ti­ rolskem m Zgornjem Koroškem (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 179—186). O problemih Karantanije pred izgubo politične samostojnosti in po njej pišejo: Ernst Klebel: Der Einbau Karantaniens in das ostfränkische und deutsche Reich (Carinthia 150, X, 1960, str. 663—692); Michael Mitterauer: Slawischer und bayrischer Adel am Ausgang der Karolingerzeit (Carinthia 150, 1960, stran 693—726); Bogo Grafenauer: Hrvati u Karantaniji (Historijski zbornik 10—12, 3 Ocena 3. in 4. zvezka: V. Melik (Naša sodobnost 9, 1961, str. 944—947, 1031—1034, 1150—1155 z odgovorom avtorja prav tam 10, 1962, str. 166—16б' Mehkovim odgovorom str. 472—476 ter končnim odgovorom avtorja str 572 do 574. 4 Glej oceno Pavla Blaznika (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 264—266). 244. 1958—1959, str. 207—231); Aloysius L. Kuhar: The Conversion of the Slovenes and the German-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps (New York, 1959, 231 strani). Vprašanje jezikovne meje in narodnostne statistike na Koroškem obravnavata: Eberhard Kranzmayer: Die Geschichte der Kärntner Sprach­ grenze im Lichte der Namen (Carinthia 150, I960, str. 889—900) in Manfred Straka: Die Entwicklung des Volksbekenntnisses in Kärnten (Carinthia 150, 1960, str. 901—911); prvi za starejše obdobje, drugi za 19. in 20. stoletje. 11. Furlanije se tiče razprava Mor: Dal ducato langobardo del Friuli alla marca franca (Memorie storiche forogiuliesi 42, 1956—57). 12. O prehodu Istre iz bizantinske v frankovsko posest piše Fulvia Selin- gheri: Dux Histriae (Archeografo Triestino 22, 1959, str. 87—107). Arheološko- zgodovinski prikaz starejše istrske zgodovine daje Branko Marušič: 'Istra u ranom srednjem vijeku (Arheološko-povijesni prikaz, Pula 1960, 31 strani). 13. O problemih Cirila in Metoda je izšla nova knjiga, z obširno navedeno literaturo: Franz Grivec: Konstantin und Method (Wiesbaden 1960, 271 strani). 13a. Glede naselitvene zgodovine moramo razen Kosove v 10. odstavku na­ vedene razprave o Vzhodni Tirolski in Zgornji Koroški opozoriti še na razpravi istega avtorja o starejši naselitvi na kranjski ravnici (67. odstavek) ter o pla­ ninah v Bohinju in okoli Bleda (71. odstavek). V drugem poglavju navajamo še nekaj del z istega področja. 14. O goriških grofih moramo navesti delo Weingartner: Die letzten Gra­ fen von Görz (Innsbruck 1952). Johann Rainer opisuje Der Frieden von Pu- sarnitz 1460 (Carinthia 150,'1960, str. 175—181), mir sklenjen med ^Habsburzäni in goriškimi grofi. 15. Sofia Seneca opisuje avstrijsko-beneške spore in boje za Goriško v raz- У pravi Venezia e Massimiliano in lotta per Gorizia (1462—1523) (Studi Goriziani 28, 1960, str. 47—112). Glede Benetk moramo omeniti delo Giorgio E. Ferrari: Venezia medioevale e il Levante nella recente storiografia jugoslava (Bolle- tino dell'Istituto di storia della società e dello stato veneziano 1, 1959, Str. 209 —237, 2, 1960, str. 225—254). 16. Zgodovino štajerske plemiške rodbine, ki je imela v posesti tudi Ma­ ribor, podaja Adalbert Sikora: Die Herren vom Graben (Zeitschrift des Histo­ rischen Vereines für Steiermark, 51, 1960, str. 43—94). Karl Kafka nadaljuje svoje opisovanje Kärntner Wehrkirchen (Carinthia 149, 1959, str. 262—273; 150, 1960, str. 182—190). 16a. Izšlo je delo Angelos Baš: Noša v poznem srednjem veku in 16. sto­ letju na Slovenskem (Ljubljana 1959, 75 strani). 17. S kmečkimi upori se ukvarja in je pomembno tudi za slovensko ozem­ lje delo Ju. V. Bromlej: Krestjanskoe vosstanie 1573 g. v Horvatii (Moskva 1959, 320 strani). 18. Iz obdobja reformacije in protireformacije je na prvem mestu omeniti knjigo Mirko Rupel: Primož Trubar (Beograd 1960, 294 strani). Mijo Mirković je izdal obširno biografijo Matija Vlačić Ilirik (Zagreb 1960, 562 strani). Objav­ ljen je bil tretji del razprave, ki je začela izhajati v Carinthii 1955. leta: Jakob Obersteiner: Beiträge zur Gurker Bistumsgeschichte aus der Zeit der Refor­ mation und Gegenreformation (nach archivallischen Quellen dargestellt) (Ca­ rinthia 150, 1960, str. 228—276). Pomembnih za zgodovino reformacije je več člankov v zborniku 900 Jahre Villach (glej 102. odstavek) ter Sakrauskega. knji­ ga o Zagoričah (glej 103. odstavek). Johann Rainer opisuje Das geplante Bis­ tum Völkermarkt (Carinthia 150, 1960, str. 804—828) iz konca 16. stoletja. Paul Dedič: Kärntner Exulanten des 17. Jahrhunderts je nadaljevanje obsežnega de­ la, ki je začelo izhajati v Carinthii že leta 1948 (Carinthia 150, 1960,str. 277—320). 19. Josip Žontar obravnava Das älteste Gerichts- und Stadtbuch von Krain- burg/Kranj (1517—1520) (Wiener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas, 3, 1959, str. 186—200). 20. France Goršič piše Zur sozialgeschichtlichen Wertung der steirischen Bergrechtkodifikation aus dem Jahre 1543 (Südostforschungen 18, 1959, str. 265 do 281) ter Organizacija gore in Gorske bukve (Kronika 8, 1960, str. 36—40). 21. Ivan Slokar opisuje Delovne norme pri ljubljanskih rokodelcih ob koncu 16. stoletja (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 193—195). 245 • ^ 22. Podatke o zgodovinskem razvoju rudnikov na Slovenskem daje Ivan Cesmiga: Rudarstvo LR Slovenije (Ljubljana 1959, 268 strani). Železarstvo za­ jemajo razprave: Jože Gašperšič: Gorenjsko železarstvo v XIV. in XV. stoletju <£ron?.ka l' 1959> str. 5—10); Ferdinandejski rudarski red za fužine pod Jelovico (Kronika 8, 1960, str. 149—158); isti: O nekdanjem žebljarstvu na bivšem Kranj­ skem (Kronika 8, 1960, str. 9—20), istega avtorja v Loških razgledih objavljeni članki (glej 66. odstavek), Smolejev v 70. odstavku navedeni članek ter Baševa članka, navedena v 85. in 86. odstavku. 23. Marijan Britovšek obravnava Razvoj fevdalne agrarne strukture in prehod na individualizirano kmetijstvo na Kranjskem (Kronika 8, 1960, stran 81—90, 159—165) ter: Uvajanje novih kultur na Kranjskem v drugi polovici 18. m v prvi polovici 19. stoletja (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str 111 do 149). Na lakoto 1817 se nanaša članek Ivo Pirkovič: Netek v zgodovini in bajki (Naša sodobnost 7, 1959, str. 811—827). 24. Zgodovino gozdarstva na Slovenskem zajemajo predvsem razni članki v Gozdarskem vestniku, kakor Katica Kobe: Valvasor o naših gozdovih (Go­ zdarski vestnik 18, 1960, str. 314—318), Vlado Valencia: Slovensko gozdarstvo v predmarčni dobi (prav tam 17, 1959, str. 55—60, nadaljevanje iz prejšnjega let­ nika), Anton Sivic: Gozdarska društva na slovenskem ozemlju (prav tam 17, 1959, str. 60—64, 90—96, 150—152), isti: Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti (prav tam 17, 1959, str. 254—258, 320—321; 18 1960 str. 45—46, 120—121, 156—157, 182—185, 234—235, 313—314), Franjo Sevnik: Po­ membnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti (prav tam 17 1959, str. 251—254). ' 25. S področja zgodovine pošt in poštnega prometa je pisal več člankov Miro Kehler v PTT zborniku (13, 1959, str. 344—348, v letnikih 1959 in I960). 26. Splošen zgodovinski pregled razvoja papirne industrije daje Jože Som: Jugoslovanska industrija papirja do osvoboditve (Zgodovinski časopis 12—13 1958—9, str. 151—241). K članku Starejši mlini za papir na Slovenskem, ki ga je objavil v Zgodovinskem časopisu 1954 in ki predstavlja nekako prvi del tega zgodovinskega pregleda naše papirne proizvodnje (glej bibliografijo 1951—58 55. odstavek) je objavil Sorn nekaj ponovnih dopolnil in obenem odgovorii nekaterim Slokarjevim pripombam v članku Se o mlinih za papir na Sloven­ skem (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 266—272). 27. Jože Som daje v svojih ocenah Zontarjevega Svilogojstva in svilarstva Mohonceve Industrializacije Mežiške doline, Orožnove Zgodovine Trbovelj (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 345—354) vrsto popravkov in dostav- kov k opisom gospodarskega razvoja zlasti v 19. stoletju. Več razprav in član­ kov, ki opisujejo gospodarski razvoj od srednjega veka do današnjih dni, nava­ jamo v drugem poglavju. Posebej naj opozorimo na Zontarjevo razpravo v zborniku 900 Jahre Villach (102. odstavek) ter v zborniku 900 let Kranja (67 od- tavek), pa še na dela, navedena v odstavkih 65, 66, 69, 75, 80, 84 in drugod. 28. Robert Baravalle opisuje Die Inflation in der Steiermark zu Beginn Erzherzog Johanns Aufbauarbeit (1800—1820) (Zeitschrift des Historischen Ve­ reins für Steiermark 50, 1959, str. 29—71). 29. O gradnji železnic na Slovenskem je pisal Jože Jenko: Ob stoletnici proge Pragersko—Kotoriba (—Velika Kaniža—Budimpešta) (Kronika 7, 1959 str. 168—174) ter: 90-letni jubilej gorenjske proge (Kronika 8, 1960 str 193 do 199; 9, 1961, str. 20—30, str. 113—119). Sem spada tudi razprava istega avtorja o vlogi Škofje Loke v snovanju železniškega omrežja (glej odstavek 66). 30. Manfred Straka objavlja podatke Die Seelenzahlung des Jahres 1754 m der Steiermark (Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark 51, 1960, ?1Г-^~117)- Fran Lunder prikazuje Razvoj prebivalstva na mestnih območjih Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Jesenic in Trbovelj (Prikazi in studije 5 1959, št. 1, v drugem poglavju naštetih del za manjša področja, opozarjamo po­ sebej na 51., 67., 83., 112. in 114. odstavek. 31. O jožefinizmu glej pregledni članek v Enciklopediji Jugoslavije (Bogo Grafenauer: Jozefinizam kod Slovenaca). 32. Bogo Grafenauer je napisal članek Slovenci in francoska revolucija (Kmečki koledar za leto 1960, str. 123—128). 246 33. O ilirskih provincah je izšel v Enciklopediji Jugoslavije pregledni čla­ nek Boga Grafenauerja (Ilirske provincije). 34. Ilirsko gibanje na Slovenskem je zajeto v preglednem članku Antona Slodnjaka (Ilirski pokret: Ilirizam kod Slovenaca). (Enciklopedija Jugoslavije). Na predmarčno dobo se nanaša tudi članek Ivan Grafenauer: Stolica za sloven­ ski jezik na ljubljanskem liceju in Slomškovi tečaji v celovškem semenišču (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 272—285). 35. Življenjepis in dejavnost slovenskega utopičnega socialista Andreja Smolnikarja (1795—1869) je opisal Ivan Zika: Nekaj o Kamničanu Andreju Bernardu Smolnikarju (VI. kamniški zbornik, 1960, str.-69—86). Članku je pri­ ložen tudi seznam Smolnikar j evih del. - • 36. Članek Ivan Slokar: Zadružni nagibi pri cehovskih rokodelcih in prva obrtniška zadruga v Ljubljani (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 260 do 266 (dodatek Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 195—196) govori o zadrugi, ki so jo 1826 osnovali ljubljanski mizarji. 37. Nacionalne probleme v stari Avstriji obravnava Fran Zwitter (v sode­ lovanju z Jaroslavom Šidakom in Vasom Bogdanovim) v referatu na medna­ rodnem zgodovinskem kongresu v Stockholmu 1960: Les problèmes nationaux dans la monarchie des Habsburg (Beograd 1960, 148 strani; v resimeju objav­ ljeno v Xle Congres international des Sciences Historiques, Rapports V, stran 163—190; v prevodu Historijski pregled 1961, str. Ill—128). 38. Problematiko postavljanja italijanske vzhodne meje ter začetkov ita­ lijanskega iredentizma v 19. stoletju opisuje Ivo Juvančič: Pojav italijanskega iredentizma in vprašanje asimilacije (Razprave in gradivo Inštituta za narod­ nostna vprašanja v Ljubljani 1, 1960, str. 135—149). Isti avtor v članku Talijan­ ski Risorgimento i odnosi s Jugoslovenima (Jadranski zbornik 3„ 1958, str. 445 do 451) kritično poroča o nekaterih novejših italijanskih publikacijah. Carlo Schiffrer je podal II problema nazionale di Trieste nella storiografia austro- fila e in quella irredentista (Xle Congres des Sciences Historiques, Résumés des Communications, str. 208—210). 39. O letu 1848 na Slovenskem je napisal Jože Som članek Nekateri re­ volucionarni dogodki na vzhodnem. Slovenskem leta 1848 (Kronika 8, 1960, str. 53—56). 40. France Hrastelj je po listinah mariborskega škofijskega arhiva opisal Selitev sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor leta 1859 (Koledar Mohorjeve družbe za leto 1959, str. 93—100). . 41. Glavne značilnosti volilnih sistemov, kakor so veljali v slovenskih de­ želah za občinske, deželnozborske in državnozborske volitve od 1848 do 1918 je opisal Vasilij Melik v Enciklopediji Jugoslavije (Izborni sistemi), prav tam je Nikola Rubčić opisal volilne sisteme v stari Jugoslaviji. 42. O šestdesetih letih govori razprava Branko Berčič: Iz sodelovanja med Cegnarjem in Levstikom (Loški razgledi 7, 1960, str. 119—150). Branko Marušič je napisal Doneske k biografiji dr. Karla Lavriča (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 196—202). Vasilij Melik je opisal Razmere na Slovenskem v dobi taborov (Savinjski zbornik, Celje 1959, str. 9—15). 53. K Milutinovićevi razpravi Problematika jugoslovenskog programa 1870 kod Srba i Hrvata (glej 78. odstavek bibliografije 1951—8) objavlja Dušan Ker- mavner; Nekaj kritičnih pripomb k razpravljanju dr. Koste Milutinovića v tem časopisu (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 203—217). Slovensko politično zgodo­ vino vse od ljubljanskega jugoslovanskega programa 1870. dalje se v veliki meri dotika razprava Vjekoslav Bratulić: Hrvatski zastupnici u istarskom saboru i carevinskom vijeću devetdesetih godina XIX. stoljeća i suradnja južnoslaven­ skih naroda (Jadranski zbornik 3, 1958, str. 135—205). 44. Jože Som je napisal ocene in poročila raznih disertacij z avstrijskih univerz, ki obravnavajo vprašanja, pomembna tudi za slovensko zgodovino (Zgodovinski časopis 12—13, 1958—9, str. 358^368). Posebej naj omenimo diser­ tacijo Dorothea Doliner: Die politischen Organisationen, Verbände und Vereine in Kärnten von 1860—1914 (univerza v Innsbrucku 1953), Oskar Hof mann: Or­ ganisationsentwicklung der österreichischen • Sozialdemokratie bis zum Beginn des ersten Weltkrieges (univerza na Dunaju 1948), (tu navaja Šorn tudi nekaj 247 ^т ?°аа^ P slovensko ozemlje), Thomas Fluch: Das kämtner Plebiszit des Jahres 1920 (univerza na Dunaju 1957). ™„-45' ^Ulan Kej™™71^ Je napisal študijo: Ludwik Gumplowicz in Slovenci (Nasa sodobnost 8, 1960, str. 778—802, 906—918, 1005—1015, 1095—1104). 46. Na začetek 20. stoletja se nanaša Dušan Kermavner: Slovenska publi- cistika гп prva ruska revolucija (Ljubljana 1960, 89 strani). 47. Dušan Biber je objavil: Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v slovenski publicistiki med balkanskima vojnama v letih 1912—1913 (Istonja XX veka, zbornik radova 1, 1959, str. 285—326). 48. Preganjanje Ivana Cankarja leta 1914 (Prispevki za zgodovino delav­ skega gibanja 2, 1960, str. 295-298) je osvetljeno z objavo zapisnika o Cankar­ jevem zaslišanju leta 1918. ™,,Ј9'—iS Zihf lTJe napisal brošuro. Velikaja Oktjabrskaja socialistiFeskaja revolucija i narody Jugoslavii (Moskva 1958, 32 strani). K problematiki nasta- janja stare Jugoslavije je objavil Boudon Krizman Predavanje Antona Korošca o postanku Jugoslavije (Istoriski pregled 1959, str. 64—75). Dragovan Sepie ie !^P- ™,r,a/oPy^°; °kt°brska revolucija i jugoslavensko pitanje u Austro-Ugar- rnZii,'7/Sn(Hi!tor4skl gornik 11-12, 1958-1959, str. 7-47). Delo Dragoslav Jankovic. Društveni i politički odnosi u Kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca uoči stvaranja Socijalističke radničke partije Jugoslavije (komunista) (Istorija fjf„ I, Beograd 1959, str. 7-152) obsežno razpravlja o problemih prvih* let stare Jugoslavije. Lojze Ude je napisal obsežno kritiko Budisavljevićeve knjige Stvaranje države SHS, Kapidžićeve razprave Austro-ugarska politika u Bosni i Hercegovini i jugoslovensko pitanje za vrijeme prvog svjetskog rata, Krizma- nove razprave Stvaranje jugoslavenske države, Mandićeve knjige Fragmenti za i-?.1^1" ujedinjenja ter pravkar omenjene Jankovićeve razprave: Društveni i politički odnosi... (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 280—305). O stališčih slo­ venskih političnih strank in skupin glede ureditve stare Jugoslavije piše (in posega tudi nekoliko nazaj) Fran Erjavec v članku Avtonomistična izjava slov kulturnih delavcev leta 1921 (Zgodovinski zbornik, Buenos Aires 1959, stran IDO—liti). „a Л°~- f°^dan Kriz™an je opisal Jadransko pitanje pred našom delegacijom. ZrSlГ^% ïïïTnZkTîereinCJji d0 P0****™*» govora s Njemačkom (Ж ™2E 1919) (Jadranski zbornik 3, 1958, str. 291-313). Zapisnici sa sednica Dele­ gacije Kraljevine SHS na Mirovnoj konferenciji u Parizu 1919—1920 so izšli 427 strani) Z UVOdom B°gdana Krizmana in Bogumila Hrabaka (Bedgrad 1960, 51 Alojzij Kuhar je v emigraciji objavil poročila Milesove razmejitvene nMV* Kor°škem leta'1919 (Poglavje iz tragedije koroških Slo Jn™ Zbor! шк koledar svobodne Slovenije, Buenos Aires 1956, str. 47—79). Z bojem za Ko- l°3° f%PTV1^?Zni v?jni je P°vezan življenjepis Franca Malgaja, ki ga je napisal Fran Ros (Malgaj, Celjski zbornik 1959, str. 325-337), terčlanek Jurij Music: Z drugo stotnijo slovenskega planinskega polka v borbi za Korotan (Kronika 7 1959 str. 103-106). Četrti zvezek Carinthiae iz leta 1960 je posvečen 40-letn.ci koroškega plebiscita. Razen uvodnega članka, ki ga je napisal Her­ man Braumuller: Im Gedenken an die Volksabstimmung in Kärnten (str 547 do f™ ÄJ?3 T? SV A}*ert Peter-Pirkham: Meine ausenpolitische Tätigkeit im Kampfe um Kärnten (str. 582-602) in Helmut Hütter: Die Rolle Italiens um Karntes Freiheit (str. 603-619). Primerjaj k temu tudi v 44. odstavku omenjena Sornovo oceno Fluchove disertacije. O položaju koroških Slovencev po plebis­ citu m o politiki proti njim je pisal Lojze Ude: Po plebiscitu 10. oktobra 19?0 — Karnt™r Heimatdienst, Heimatbund (Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, stran mVd ip« iofUlVočl*menc\c ^ analiziral Migracije prebivalstva na Koroškem mea leti 1934—1951 (prav tam str. 92—112). ™rtZl\?1TìrìeliJVian .Refi,.ent; odl°™ek spominov o ustanovitvi Komunistične 196) %r ?qÄlwa3mi.m Istn Popevki za zgodovino delavskega gibanja 2, q?n°'Jl , ?• gov°rl.° socialni demokraciji med prvo svetovno vojno nà na PÄ 21а^ "a Primorskem, potem pa o začetkih Komunistične partije HL^ Zn 4R^V k?lgl '".an Beflent: Poglavja iz boja za socializem U (Ljub­ ljana 1960, 368 strani) je objavljen članek Trst in tržaško vprašanje ob polomu 248 avstro-ogrske monarhije ter vrsta člankov napisanih zlasti v letih 1920—1925, ki so bili objavljeni predvsem v tedanjem Delu; deloma se nanaša vsebina knjige tudi na delavsko gibanje v jugoslovanski Sloveniji. Primorsko v letih med obema vojnama opisuje Elio Apih: Dal regime alla resistenzg._(.Y&n,ezia-» _Giulia 1922^9J3)JUdineJ9^)'TVëc~ârero"Trstu v tem času navajamo še v dru­ gem poglavju (107. odstavek). Ivo Juvančič je napisal članek Drugitršč_axkShijixa: ces i njegova politička pozadina godine ß40—1941 (Jadranski.zbgrnik_4>-Ì96Q,_ • •strT293=Z99)~ 53."V"proslavo štiridesetletnice Komunistične partije Jugoslavije je začel izhajati obsežen zbornik spominov aktivistov jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja z naslovom: Četrdeset godina. V letu 1960 so izšli 4 zvezki (Knjiga prva: 1917—1929, 420 strani; Knjiga druga: I929^^35T42ff "sirani; Kïrji- "gaTrëcaï ig35=lMir508-strämr:Knjigä~retW^^ - vse" v B eogr adu) rZBörnlBT fzlïal â še "dalj ë~g~spommrHoBr Tu~ j e óbja vi j ena cela vrsta"sp^mlîîOVTîa"delavsko gibanje v Sloveniji od konca prve svetovne vojne naprej, tako na ozemlju stare Jugoslavije kot na Primorskem pod Italijo. Tu so spomini na revolucionarna leta po prvi svetovni vojni, na obdobje vidovdanske ustave na čas pod šestoj anuarsko diktaturo in pod oktroirano ustavo, na partijske kongrese in konference, delo SKOJ, stavke, delavsko kulturna dru­ štva, partijski tisk in tehnike, procese in zapore, delo naših komunistov v emi­ graciji, špansko državljansko vojno itd. itd. Posebej zasluži omembo članek Edvarda Kardelja: Posle dvadeset i pet godina (Knjiga druga, str. 5—35), ki daje inklTdelâ^n^Tolîê'lD^îj^Tô^l^ 54. Ob štiridesetletnici Zveze komunistov Jugoslavije so izšli številni članki v dnevnem in revialnem tisku. Tej štiridesetletnici je bila posvečena četrta, aprilska številka Naše sodobnosti 1959 z uvodnim člankom BoHsa_ Kraigherja^ (Nekaj misli ob 40-letnici Zveze komunistov Jugoslavije, _ strj!89—296)" Tu" j e objlivljeirtuHrčlanek^^na^RegeniarSpomini^in"misli ó ustanovitvi"_KPJ^stran_ 323—330), ki se dotika tudi slovenskega delavskega "gibanj a" na Primorskem pò" prvi svetovni vojni. Štiridesetletnici ZKJ je" posvečena prav tako aprilska, če­ trta" številka Novih obzorij z uvodnim člankom Jožeta Potrča (str. 145—150) ter s članki: Branko Rudolf: O rasti levičarstva med predaprilsko slovensko inteli­ genco v luči osebnih spomino, (str. 168—171); Jože Remar: Progresivna prizade­ vanja učiteljstva v okviru stanovske organizacije pred drugo svetovno vojno -(str. 183—191) in Ivan Kreft: Partija in delo med srednješolsko mladino (stran 191—194). V Naših razgledih je objavljen članek Mihe Marinka (Ob štirideset­ letnici komunistične partije Jugoslavije, str. 146—147). 55. Iz zgodovine' delavskega gibanja v stari Jugoslaviji naj navedemo še naslednje pomembnejše prispevke: France Klopčič: Zaton slovenske socialno- ßemokratske stranke_1919—1920 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja"'!, I960,"jštr. 53—103); "Dušan Kei™avne~r:~Uštariovni~mdnifest »Delavsko sociali-" stične stranke za Slovenijo«^z'dne 3. marca 1920 (Kronika"7,""'1959,"~str."57—65);" France Klopčič' Ustanovitev in prvi koraki Komunistične partije Slovenije (Ko-" "~ rriunist 6. maja 1960); France Klopčič: Kdo bo koga (Ob štiridesetletnicrustano-^ vitve Komunistične partije" v Sloveniji) (Naši razgledi 9, 1960, str. 148). Pod_na-_ _slovom K štiridesetletnici generalne stavke aprila 1920 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1, 1960, str. 278—287) so bili objavljeni spomini Ivana Ma- kuca in nekateri dokumenti. Vrsto člankov in spominov na splošno železničar- sko stavko prinaša Železniški vestnik v svoji tretji številki 14. letnika (marec 1960). France Klopčič: Komunistična stranka v Sloveniji po Obznani (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 2, 1960, str. 17—67) opisuje prvo poletje 1921. France Klopčič: Nekaj novih dejstev. Pismo o kongresih SKOJ 1922 in 1923 (Komunist 20. februarja 1959), Kje je bil II. kongres SKOJ (Iž zapiskov Antona Manfreda) (7 dni, 1959, št. 39). Pod naslovom Največja stavka slovenskih ru­ darjev (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 2, 1960, str. 288—300) sta bila objavljena dva dokumenta, sindikalno in podjetniško poročilo o stavki j od julija do septembra 1923. Nadalje naj navedemo članke: Milko Goršič: Leto preloma na univerzi (Naši razgledi 8, 1959, str. 153—154), Rudi Ganziti: Prva ve- i lika preizkušnja (Delavska^ enotnost 28. marca in 4. aprila 1959) — o stavki ^ gradbenih delavcev 1936 —ЛТото Brejc: Revolucionarnost stavbincev (Ob ob- 249 letnici velike stavke 1936. leta, Delavska enotnost 13. junija 1959). Knjigo Bili smo v Španiji (Spomini slovenskih prostovoljcev, 3. popravljena in izpopolnjena izdaja, Ljubljana I960, 451 strani), več člankov]^ publikaciji Ljubljana v_ile=_ 99*1 J.i. Ljubljana 1959, 488 strani, npr. Lojze Ocepek: Iz zapisnikov predvojnega partijskega delavca, AngelaJDovčeva in Miha Berčič: V eni ljubljanskih tovarn' _pred vojno, Rudi Ganziti: Revolucionarni sindikati stàvbincev, Miroslav Luštek"- Napredna študentska mladina v zadnjih letih pred vojno, France Vrečar: BO^ __ TIC (Savez bankovnih, osiguravajućih, trgovačkih, industrijskih činovnika Ju- _ goslavije), Marica Cepe: Centralna tehnika je zrasla iz predvojne partijske teh- nike.Janez VipotnikrTone Tomšič (Komunist 3. junija do 1. julija 1960)VjFfan- cek Saje: Revolucionarno gibanje na DoT^jslcèTn~v~lëtiïï~1918^194r(T)meniski list 10, 1959, št. 1—23, 8. januarja do 11. junija); France Ostanek: Vpliv partije m_solstvo v razdobju 1919—1941 (Prosvetni delavec 8. junija 1959); Ernest' Vrane: »Popotnik« — propagandno glasilo III. internationale? (Ob 30-letnici i^lÇïïfjËVP, 20-letnici »rdečega« Popotnika, pedagoškega glašilaT slov. učifeTp ' _stva) (Sodobna pedagogika 11, 1960, streli—216); "Alojz Krivograd:-Narodne,— -ybrambni. delovni' tabori' (1938—1940Г (Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, strarT 31—36). (Delavsko gibanje mëd obema vojnama obravnava ši vrsta v dmgerrT poglavju navedenih člankov; zlasti opozarjamo na 66., 67., 75. in 107. odstavek. 56. Pregled gospodarskega razvoja stare Jugoslavnje je dal v Enciklope­ diji Jugoslavije Sergije Dimitrijević (Jugoslavija, Privredni razvitak od 1918 do 1941). Narodni dohodek sta obravnavala Ivo Vinski: Nacionalni dohodak i fiksni fondovi na području Jugoslavije 1909—1959 (Ekonomski pregled 1959, br. 11—12) in Stevan Stajic: Nacionalni dohodak Jugoslavije godine 1923—1939 u stalnim i tekućim cijenama (Beograd 1959). Boško Djordjević: je prikazal Pregled ugo­ vorne trgovinske politike od osnivanja Države Srba, Hrvata i Slovenaca do rata 1941. godine (Zagreb 1960, 289 strani). Gospodarski razvoj med obema vojnama zajemajo še razprave: Jože Som: Razvoj industrije v Sloveniji med obema voj­ nama (Kronika 7, 1959, str. 10—21); isti: Kartelizacija stare jugoslovanske indu­ strije kleja (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 137—178) ter istega pisca v 26. od­ stavku navedeno delo o jugoslovanski papirni industriji. II 57. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, ki ga izdaja ljub­ ljanski mestni arhiv, se je v letih 1959 in 1960 pomnožilo za dva zvezka: IV. zve­ zek (Ljubljana 1959), ki obsega listine iz mestnega arhiva ljubljanskega 1471- do 1521, ter V. zvezek (Ljubljana 1960), ki vsebuje listine iz kodeksov mestnega arhiva v Trstu 1326—1348. Način izdajanja je isti, kakor smo ga opisali v 106 odstavku bibliografije 1951—1958. 58. Nekaj zgodovinskih podatkov vsebuje vodič: Ljubljana in njeno tu­ ristično zaledje (Redakcijski odbor: Franjo Baš, Valter Bohinec, Miroslav Lu­ štek, Tego Malis, Viktor Šoštarič, Nace Sumi, Fran Vatovec, Ljubljana 1960 155 strani). 59. Splošno umetnostno zgodovinsko sliko Ljubljane daje Nace Sumi v delu Zgodovinski urbanistični profil Ljubljane (Ljubljana 1960, 30 strani) in v član­ ku: Ljubljana — spomenik zgodovinskega urbanizma in arhitekture (Kronika 7, 1959, str. 36—49). Umetnostnozgodovinskih obravnav posameznih stavb tu ne omenjamo. 60. Na osemnajsto in devetnajsto stoletje se nanaša razprava Vlado Va­ lencia: Ljubljanska učna stolica za kmetijstvo (Kronika 8, 1960, str. 91—98). Silvo Kranjec pa je opisal: Pol stoletja III. ljubljanske gimnazije (Kronika 7 1959, str. 107—116). 61. Iz gospodarske zgodovine Ljubljane naj omenimo: Ivan Slokar: Izde­ lovanje orodja, strojev in orožja, orožarne in skladišča smodnika v Ljubljani (Kronika 8, 1960, str. 174—183); isti Zgodovina ljubljanskih opekarn od leta 1732 do leta 1860 (Kronika 8, 1960, str. 40—50); knjižico 130 let Blasnikove tiskarne (Ljubljana 1959, 54 strani), v kateri je Janez Logar opisal Razvoj ljubljanskih tiskarn in tiskov od protestanta Mandelca dalje, Jože Som: Nastanek in razvoj 250 »Saturnusa« (Moščanska skupnost, julij in oktober 1960) ter opozorimo na Slo- karjeve v 21. in 36. odstavku navedene članke. 62. Delavsko gibanje v Ljubljani je zajeto v vrsti člankov in spominov, od katerih smo najvažnejše navedli v 53.—55. odstavku. Zlasti opozarjamo na zbornik Ljubljana v ilegali, ki obravnava tudi predvojno obdobje. Posebej naj omenimo članek Alenke Nedog: Rdeča zastava na blokiranih ljubljanskih ulicah leta 1928 (Ena izmed številnih predvojnih akcij partije in SKOJ v dneh oblet­ nice velikega Oktobra) (Komunist 4. novembra 1960). 63. Izšla je Kronika osnovne šole Zalog 1910—1960 (Zalog 1960, 24 strani). 64. Izšla je posebna spominska publikacija: Ob 80-letnici Gasilskega dru­ štva Domžale 10. julija 1960, ki jo je uredil Stane Stražar (Domžale 1960, 68 strani). 65. V letu 1959 je izšel peti (Kamnik 1959, 283 strani), v letu 1960 pa šesti Kamniški zbornik (Kamnik 1960, 228 strani). V področje naše bibliografije spa­ data članka Vlado Valencia: Iz kamniškega gospodarstva v XVIII. stoletju (VI, str. 5—34) ter istega avtorja O slamnikarski domači obrti (V, str. 165—193), med­ tem ko smo članek o Smolnikarju omenili v 35. odstavku. 66. Od Loških razgledov sta izšla VI. (1959, 272 strani) in VII. (1960, 256 strani) letnik. V njih je posebej omeniti naslednje članke: Pavle Blaznik: O po­ deželski obrti na loškem ozemlju do začetka 16. stoletja (VI, str. 91—97), isti: O obrti v Škof ji Loki v srednjem veku (VII, str. 80—87); Joža Gašperšič: O oglarstvu na Jelovici (VI, str. 98—108), isti: O jelovškem rudarstvu (VII, stran 63—74); Josip Žontar: Trgovska računica loškega veletrgovca Franca Oblaka- Wolkensperga iz letà 1677 (VII, str. 88—93); Doroteja Gorišek: Barvarska obrt v Škof ji Loki (VI, str. 158—166); Jože Jenko: Vloga Škofje Loke v snovanju že­ lezniškega omrežja (VI, str. 182—200); Vojko Valič: Škofjeloška tovarna klobu­ kov v letih 1921—1941 (VI, str. 167—181). Na delavsko gibanje med obema voj­ nama v škofjeloškem področju se nanašata članka: Boris Ziherl: Pott dolga šti­ rideset let (VI, str. 7—10) in Maks Fojkar: Delavski stavkovni val v Škof ji Loki (VI, str. 11—27), ki govori o letih 1935 in 1936. O priimku Tavčar in s tem zve­ zanimi vprašanji je pisal Pavle Blaznik (Odkod priimek Tavčar?) .(Geografski vestnik 32, 1960, str. 27—31), pa tudi Dušan Ludvik (Als-Davčar-Tavčar) (Jezik in slovstvo 5, 1959, str. 27—28). Izšla je posebna publikacija: Sedemdesetletnica vajenske šole ža razne stroke v Škof ji Loki 1889—1959 (Uredil Lojze Zupane, Škof j a Loka 1959, 40 strani). 67. Ob devetstoletnici prve omembe Kranja v srednjeveških listinah je izšel spominski zbornik 900 let Kranja (Kranj 1960, 496 strani). Od člankov, ki so bili tu objavljeni, spadajo v okvir naše bibliografije Milko Kos: Starejša naselitev na Kranjski ravnini (str. 51—73); Pavle Breznik: Obveznosti podlož- nikov do zemljiških gospostev v območju Kranja (str. 84—104) ; Josip Žontar: Vloga Kranja v blagovnem prometu v teku stoletij (do 19. veka) (str. 137—159); Cene Avguštin: Poglavitne črte urbanističnega razvoja starega Kranja (stran 160—174); Jože Žontar: Razvoj uprave in sodstva 'na območju Kranja od srede 18. do srede 19. stoletja (str. 200—214); Vlado Valenčič: Prebivalstvo na območju občine Kranj (obravnava čas od leta 1754 naprej) (str. 294—322); Jože Šorn: Velika industrija v Kranju med obema vojnama (str. 323—339), Ivka Križnar, Stavkovno gibanje v Kranju in okolici (str. 340—351); Stane Šinkovec: SKOJ in mladina Kranja od leta 1938 do pomladi 1942 (str. 352—362), ostali članki pa go­ vore o predslovanski in staroslovanski arheologiji, romanski arhitekturi (kranj­ ski župni cerkvi, razvoju meščanske hiše, rezbarski delavnici 17. stoletja), etno­ grafiji, literarni zgodovini v zvezi s Prešernom, Jenkom, Tavčarjem in Mencin­ gerjem, obdobju NOB ter razvoju po osvoboditvi. Posebna spominska publika­ cija je Glasbena šola v Kranju ob petdesetletnici obstoja in delovanja (Kranj 1959, 79 strani). V 19. odstavku navajamo Zontarjevo razpravo o najstarejši sodni in mestni kranjski knjigi. 68. Zbornik Naklo 1960 (105 strani) podaja kratko zgodovino kraja, šole (Jože Kožuh), zadružništva (Ivan Zupan), gasilstva, telesne vzgoje; dobra po­ lovica zbornika pa je posvečena NOB. 251 ..69. Na Trzic se nanaša kot druga knjiga Zgodovine obrti in industrije v Trzicu napisano delo Ivan Mohorič: Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču Nastanek, razvo] in delo 1885—1960 (Tržič 1960, 520 strani) •i 7^п?Д1е?.аГ.18Д95,9) P°sveca novembrsko-decembrsko dvojno številko 8. let­ nika (1959) štiridesetletni« Partije in devetdesetletnici jeseniške železarne V članku Utrinki iz zgodovine jeseniškega delavstva je podan zgodovinski pre­ gled, poleg tega pa je objavljenih še več drugih, večinoma spominskih člankov ™,ffiS ond?g°4k7lh iz Preteklosti delavskega gibanja. Posebej pa je izšla ?^o ^]+' 90.}eKfele,zarne Pšenice (idejni koncept Miloš Magolič. Jesenice 1959 203 strani) s člankom Slavko Smolej: Kratek zgodovinski oris železarstva na Gorenjskem m Železarne Jesenice. r>„„l4°i.naSel.tvtni Rovini govori razprava, ki jo je objavil Milko Kos: £i ,om Planm^ v Bohinju in okoli Bleda (Geografski vestnik 32, 1960, stran -Loi—los). v~v. 7^l v.?ettdel Dolenjske se nanaša delo Ivo Pirkovič: Tisočletja v zrcalu Krke (Od bajke do zgodovine) (Dolenjski list 10, 1959, 8. januarja—12. februarja) Omeniti je tudi v 55. odstavku našteto Sajetovo razpravo Revolucionarno gi­ banje na Dolenjskem v letih 1918—1941. J3- Na Pleterje se nanaša knjižica Kartuzijani na Slovenskem (Ob osem- stoletmci naselitve 1160—1960) (Ljubljana 1960, 104 strani) . , J4". У .knjižici Adlešiči v Beli krajini (Adlešiči 1960, 67 strani), izdani ob stoletnici sole, je opisal Jože Dular zgodovino kraja in šole 75. Na Zagorje, Trbovlje in Hrastnik se nanaša več že zgoraj v 53—55 od­ stavku navedenih člankov in spominov (tako npr. tudi v zborniku Četrdeset godina, Prva knjiga). Posebej naj še omenimo: Miha Marinko: Moji spomini na SKOJ v Zagorju (Komunist 16. septembra 1960); France Klopčič: Ustanovitev Komunistične Partije v Zagorju (Kronika 7, 1959, str. 1—4), isti: Ob 35 obletnici oboroženega odpora Or juni v Trbovljah (Naši razgledi 8, 1959, str. 233)' Henrik I uma: Obrambni govor na sodni razpravi v Celju proti 12 obtožencem ki so bili obtoženi za junijske dogodke v Trbovljah 1924. leta (Naši razgledi 8 1959 1% rVfiT iaJZ,va ie^d\^ehna brosura z naslovom 100 let steklarne Hrast­ nik 1860—1960 (Hrastnik 1960, 44 strani). T« 7i6-'i.Z™ ^m!!ke Toplice je objavil Janko Orožen: Gradivo za zgodovino Rimskih Toplic m okolice (Celjski zbornik 1959, str. 119—187). str 277^297ГИШЈе ^ П&Па&а razPrava Jože Curk: Olimje (Celjski zbornik 1959, ™™ 7/l" Izf.el i<~nZoornïk 00 petdesetletnici Kmetijske šole v Šentjurju 1910 do 1960 (Šentjur 1960, 37 strani). . J7?-. ïzal? sta dva Celjska zbornika: Celjski zbornik 1959 (Celje, 342 strani) ter Celjski zbornik 1960 (351 strani). Zgodovinski članki v obeh opisujejo manj po­ dročje mesta Celja, bolj pa kraje in predele s širokega celjskega področja. Sin­ tetičen pregled daje članek Jože Curk: Umetnostni profil Posavinja skozi sto­ letja (i960, str. 292—304). Milan Božič in Zoran Vudler sta priredila Vodič »o Celju m okolici (CeJje 1960, 62 strani). m v8°^o čast devetdesetletnici žalskega tabora je izšel -Savinjski zbornik (Celje 1959, 344 strani). V naso bibliografijo moremo iz njega uvrstiti naslednje članke: Jože Curk: Gradovi in graščine v Spodnji Savinjski dolini (str 140 do lbO), Janko Orožen: Kratka zgodovina rudarstva in industrije v Spodnji Sa­ vinjski dolini (str. 213-230), Vasilij Melik: Razmere' na Slovenskem v dobi taborov (str. 9—15), Rajko Vrečer: Kako je bilo pred devetdesetimi leti (stran }T~iSJ' s^-ne Tercak: Spodnja Savinjska dolina v boju za boljšo bodočnost (str. 77—102). Zadnji članek daje kratek pregled ilegalnega dela v bivši Jugo­ slaviji in v času NOB. 81. Izšla je knjižica 150 let šole na Gomilskem (Gomilsko 1960, 48 strani) kjer je med drugim opisana zgodovina kraja (Janko Orožen) ih šole (Franjô Sega). 82. Preteklost Dobrne obravnavata razpravi: Ivan Grobelnik: Nastanek in razvoj zdravilišča Dobrna (Celjski zbornik 1959, str. 107—118) ter Janko Orožen- Donesek k zgodovini Dobrne (Celjski zbornik 1960, str. 280—291) 83. Razprava Drago Meze: Prebivalstvo Gornje Savinjske doline (Celjski zbornik 1960, str. 5—67) prikazuje predvsem razvoj prebivalstva v zadnjem sto­ letju in pol, zlasti od 1869 dalje. 84. Janko Orožen je napisal: Zgodovino premogovnika v Velenju (Celjski zbornik 1960, str. 257—279). Za 40-letnico KPJ je izšla brošura Novo Velenje (Novo Velenje 1959, 30 strani). 85. Izšel je zbornik 40 let telesne kulture v Mislinjski dolini 1919—2959 (Uredil Vinko Canjko) (Slovenj Gradec 1959, 48 strani). Franjo Baš piše O že­ lezarni v Mislinji (Koroški fužinar 9, 1959,^ št. 1—3, str. 12—13). 86. Članek Franjo Baš: Ustanovitveno leto je narobe — skoro polovico naše železarske tradicije zataji govori o ustanovitvi jeklarne na Ravnah (Ko­ roški fužinar 10, 1960, št. 21 a, str. 21). Mežiško dolino in Ravne obravnavajo še: Ivo Kokal: Spomini na sodelovanje z okrožnim komitejem KP pod imenom »Sever« (Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, str. 14—30); Anton Čop: Pomen so­ cialistične gospodarske dejavnosti in kulturno prosvetnega dela za politično razgibanost Mežiške doline (Koroški fužinar 9, 1959, št. 4—9, str. 9—11); Janko Gačnik: Kronika o telovadnem in narodnostno-prosvetnem delovanju bivšega sokolskega društva na Ravnah (Koroški fužinar 9, 1959, št. 1—3, str. 32—35). V Koroškem fužinarju je izšlo še več drugih zgodovinskih člankov. 87. Delo Ivan Gams: Pohorsko Podravje (Razvoj kulturne pokrajine) (Ljub­ ljana 1959, 233 strani) ima tudi zgodovinske podatke. 88. Področja ob Pesnici se tiče Otto Lamprecht: Der mittelalterlichen Be­ sitzstand des Stiftes St. Paul im Lavantal an der Pössnitz {Carinthia 149, 1959, str. 379—388). 89. Na Maribor se nanaša članek Jože Curk: Mariborski mestni grad (stavbno-zgodovinska skica) (Kronika 7, 1959, str. 30—36); brošura Dušan Mev- Ija: Pregled dela mariborskega gledališča 1919—1941 (Maribor 1960, 74 strani) ter članka: Jan Sedivy: Borba za ustanovitev mariborske klasične gimnazije (Kronika 8, 1960, str. 123—129) in Jože Košar: Ob 200-letnici klasične gimnazije v Mariboru (Naši razgledi 8, 1959, str. 7—8). Izšel je zelo obsežen Zbornik Sploš­ ne bolnišnice v Mariboru 1799—1959 (Urednik Eman Pertl) (Maribor 1959, 544 strani), v katerem je posebej opozoriti na zgodovinske članke: Franjo Baš: Iz predzgodovine mariborske bolnišnice (zdravstveno-zgodovinski spomeniki v Ma­ riboru) (str. 23—32), Franc Minaiik: Iz najstarejše in starejše dobe mariborske bolnišnice (str. 33—81) in Mirko Cernie: Poslanstvo mariborske bolnišnice od leta 1919 do danes (str. 15—23). Izšla je brošura ŽŠD1 Maribor ob 40-letnici Ko­ munistične partije in SKOJ (Maribor 1959, 20 strani). • 90. Na Ptuj se nanaša brošura Mirko Majcen: Kronika gasilskega dru­ štva v Ptuju 1870—1960 (Ptuj 1960, 36 strani). Od raznih člankov o delavskem gibanju naj omenimo Rudi llec: Tiskarna v kovčkih (7 dni 1959, št. 18, str. 1, 3). 91. V Markovcih so izdali brošuro: Markovci ob 150. obletnici šole in 15. obletnici osvoboditve (Markovci 1960, 32 strani). 92. Haloze zajema razprava Milko Kos: Haloze po ptujskih urbarjih iz 15. stoletja (Zgodovinski časopis 14, 1960, str. 187—193). 93. Miroslav Kokolj je sestavil bibliografski pregled Prekmurje in Prek- murci v slovenskem periodičnem tisku (Murska Sobota 1957, 168 strani), ki obsega »pregled člankov, leposlovnih prispevkov, podlistkov, poročil, dopisov, novic, vesti, uradnih razglasov, slik in ostalega drobiža, ki se kakorkoli na­ naša na Prekmurje in Prekmurce« in je izšel v slovenskem periodičnem tisku od Bleiweisovih Novic (1846) do osvoboditve (1945). Izšel je Geografski zbornik (Murska Sobota 1959, 160 strani), ki obsega več (deloma prvič objavljenih de­ loma ponatisnjenih) geografskih razprav z marsikaterimi zgodovinskimi po­ datki predvsem o razvoju prebivalstva po posameznih predelih. Posebej naj omenimo razpravo Svetozar Ilešič: Pregled razvoja Murske Sobote (str. 69—80). Ludvik Olas je opisal Trajne migracije iz Sebeborec (Prekmurje) (Geografski vestnik 32, 1960, str. 175—182). Izšla je knjižica Marijan Zadnikar: Umetnostni spomeniki v Pomurju (Murska Sobota 1960, 108 strani). Za Prekmurje naj na.- vedemo članke: Ivan Zelko: Romanska arhitektura in naselitvena zgodovina Železničarsko športno društvo. 253 Prekrrmrja (Zbornik za umetnostno zgodovino, NV 5/6, 1959, str. 235-244) •' Rudi Čacmovic: Razvojna pot Prekmurja (od polfevdalnih časov v svobodne so­ cialistične odnose) (Naši razgledi 8, 1959, str. 155-156); Poldka Kos uamttvo sirani) ПМ Zadn,a leta Pred dTU9° SVet0Vn° Vojno' (Murska Sobota Ш9, 16 94. Nekaj literature o starejši zgodovini Koroške smo zajeli v 10 odstavku r9 7n1onsato?et1naptUr-StrakOVaraZ?raVa ° nar°dnostni statistiki Koroïke v 19. in 20. stoletju. Politične organizacije in društva na Koroškem v 19 stoletiu je zajela disertacija D. Doliner j eve, ki jo omenjamo v 44. odstavku Bo ev za Koroško po prvi svetovni vojni in koroškega plebiscita se tičejo v 51 odstavku ewe Ш4а5ае51а; mZZ -fa9ÌtZ Pr°Ča °^eUere Literatur zur KlrltnerG^U- SuiS^Ä.^!^^. deS InStltUtS fÜr ÖSterreichische Geschichtsfor- 95- F™nci z™itter obravnava v članku Pol stoletja Slovenske prosvetne zveze; (Koledar slovenske Koroške 1959, str. 132-142) razvoj te organfzacije V Koledarju slovenske Koroške 1959, pa tudi I960 je izšla cela vrsta č"ankov ki prikazujejo razvoj posameznih slovenskih prosvetnih društev na Koroškem' 4tnJ^Pr;Spev^e ï,ZëodoZmi Kćerka daje razprava Hermann Wiessner- Stadt im Grenzland (Carinthia 150, 1960, str. 865—878) ,M ?7- 2-ri-zvezek 149. letnika Carinthie iz leta 1959 je obenem Festaabe *ur 150-Jahr-Feier der Wiederbesiedlung des Benediktinerstiftet Рањlim£a- vanttal durch die Mönche von St. Blasien im Schwarzwald. GlavntlaXi so- ?1Т™гаГП1ш-llWnltte lUUUrte SČndln° deS B^ediküner7mesStpSaul ten^str 337 IvR^^fl P ^"^i^ *es^ des Klosters St. Paul in Kärn­ ten (str 337—378) Franz Pagitz: Die Urkundenschreiber der St. Pauler Kloster­ schule bis zum Jahre 1335 (str. 389-444), Walther Fresacher: Hof BuVafried Hofgericht und Markt St. Paul (str. 671-714); Walther Fresacher hie niesten Kirchen im Lavanttale (str. 788—803). - , auesten und H™k?F?n А1е/а2РГаДаК?г1 Dinkl^- Völkermarkt zwischen Abt ™-м. T 9 (? Beitrag zur Grundungsgeschichte mittelalterlicher Städte) s^ 27e8-30g5e)n StÌtUtS fÜr österreichische Geschichtsforschung 67 1959, 99. O starejši zgodovini Celovca razpravlja Walther Fresacher: KlaqenfuH sla rTpisalÄ sÄ? f ^f ШЈ 1960> ste 118-161); H. in^Rudan Kia.ff f',?^ Stadttheater m Klagenfurt, Vorgeschichte und Entwicklung Sgen*urt ^60' 384 stIani>- Zur 125-Jahr-Feier der Kärntner Sparkasse fe zsel v Cannthn govor Franza Neunerja (Carinthia 150, 1960, str. 27-43) Ce­ lovške zgodovine se ticetatudi razprava Ivana Grafenaûerja o Slomškovih te­ čajih v celovškem semenišču (glej 34. odstavek) ter članek Anton KovačičPouk ^ХеТт^Т^^*^^ * Cel0VCU d° leta 1Ш koledar slovenske W^ÓSZI^^ÌBIISS^ GeSCMChte deS K°^«^ M«™ , • ш- Walther Fresacher je pisal Zur Geschichte der Herrschaften Finken­ stein und Rosegg (Carinthia 150, 1960, str. 753—803) "errscnayien tmken- C^JM ^aJ?£nÌÌgaJ00 Jahre Villach (Neue Beiträge zur Stadtsgeschichte Geleitet von Wilhelm Neumann) (Villach 1960), iz katere naj posebei nave- fstH- If ErntmVb JÜn''I feumar\Dìe UrkUnde »om SFetZrnYo60 Д тТ^, K i Klebel: Bischof von Bamberg (str. 13—32), Wilhelm Neukam- Der Villacher Zoll als Finanzquelle der Bamberger Bischöfe (strч 45-53) wTl'- vïn l CoÌ Der Go^ünzenfund von Villach (str. 55-66), Wilhelm kitsch- 672Wafcnb Ж fie Мп™тг* der Bamberger Bischöfe in vTaÀГ (stran Llil , D'T Der Gurker Weihbischof Nikolaus von Hippo ein Jugendlehrer des Paracelsus (str. 173-184), Kurt Goldammer- Arbeit und Ar- beitsruhein der Sicht des Reformers Paracelsus. Ein Beitrag zur Arbeits- und Berufsethik und zur Sozialmoral im 16. Jahrhundert (str. 185-20Ï) Conrads fen nlanHd: Yatan™ ViUach (str- 207-236), Wilhelm NeLann%4Uachs Studen­ ti %• ае^сћ1п Universitäten bis 1518 (str. 237-246), Walther Fresacher st Jakob m Villach, Rechtsgeschichte der Stadtpfarre (str315-347) Hans Dolenz Die Begräbnisstätten in und um Villach (str. 349-355), Grete Me\ense)fyfp^o- 254