Učiteljski pravnik. —§ Osebne in stanovanjske doklade. (Na ponovno vprašanje.) V predzadnji stev. »U. 1.« objavljeiiio pojasmilo s teni naslovoin se nrora praviino glasiti: A. Akcivni uslužbenci. 1. Člen 5 (IV.) gorajega zakoma določa (za uslužbcnce po cl. 4., 5. in 13.) uinevoo _i_ebno doklado m sicer od letne plače: v II. razr., v III. razr. itd. B. Upokojenci. 1. Po členu 17. (X.) znaša osebna drag'injska doklada dnevno od letne pokojnine: v II. razr.: do 2999 Din ali K 12 Din. od 3000 Diii ali K dalje 13 Din; v III. razr.: do 2999 Din ali K. 11 Din, od 3000 Din ali K dalje 12 Din. 2. Po členu 22. (XII.) pripada upokojencem(kam) stanovanjska doklada in sicer od letne pokojnvne: v II. razr.: do 2999 Din ali K 7 Din, od 3000 Din ali K dalje 6 Din: v III. razr.: do 2999 Din ali K 5 Din, od 3000 Din ali K dalje 4 Din itd. do zadnjega odstavka.« —§ Miriisterijalen odlok. Ali ima z aktivnim učiteljem (državnim uradnikom) pcročena aktivna učiteljica pravico do stanovanjske doklade? Glasom razpisa ministrstva prosvete S. N. br. 4223 od dne 12. marca 1923 je izdala generalna direkcija državnega računovodstva ministrstva financ z odlokom D. R. br. 17.781 od 12. februarja 1923 nastopno pojasnilo: »Po uredbi člena 34. zakona o draginiskih dokladah od 28. Jebruarja 1922 se zmanjšujejo na polovico samo draginjske doklade. ako sta mož in žena v državni službi in v istem mestu. Medtem se mora izpiačevati oolna stanovaniska doklada možu in žetii če sta tudi v istem mestu.« —§ Draginjski razredi. Zadeva trenutno sicer ni aktualna, ker je vprašanje draginjski-h doklad za nekaj mesecev rcšeno. ozirčma se vsaj smatra kot rešeno, toda v bližnji bodočnosti bode zopet stopila v ospredje. Da nas čas ne prihiti, bi i ad sorožM nekaj misli, kako stališče naj zavzamejo naše organizaciie in naši zastopniki ori uvrščanju posaiineznih kraiev v draginjske razrede. Pri zadnjein Dovišaniu draginjskih doklad se je razlika med poisameznimi kraji izenačila v toliko. da so obve'jali samo še trije razredi. To .'. znamenje. da so merodajni činitelji jeli uvidevati. da je krivično delati take raziike pri odmeri draginjskih prispevkov. Ako malo premotri današnje živlienske razmere v mestu in na kmetih, mora priooznati vsakdo. ki količkaj objektivno sodi da so še ti trije razredi odveč in krivični, da so le posledica nerazumevania razrner. katero tako rado odlikuie gosoodo pri zelenih mizah. — Vzemimo na orimer mesta in bližnjo okolico. Dogaja se. da stoje okoliške šole tesno na periferiji mesta, od katerega jih loči po nekod Gamo ulica. tako da ni videti, kje se neha mesto in kje se začenja okoliška občina, a vendar je učitelistvo fflede doklad za eno stopnjo nižje. Živi torej v popolisoma enakem položaju kakor mestno učiteljstvo in uradništvo odvisno od istega trga in cen. tudi stanovan.ia nimajo nič cenejša. ako ne istanujeio sploh v mestu. Sodelovati mora v istih kulturnih društvih in plačevati ravno tolik narodni davek kakor tovariši v mestu. Razlika .ie samo ta, da ima navadno mnoiro težje delo. ker so socijalne razmere predmestij in okolice običaino orecei slabše kakor v mestu samem. — Več tako prizadetih šol in zavodov se je opetovano trudilo doseči uvrstitev v isti draariniski razred. kakor-ga ima sosednie mesto a seveda zaman, kajti izjem ne moreio delati. Priznati moramo. da bi bilo tudi v celoti zelo težko izvesti tako izenačenie med mesti 'in bližnjimi okolicami, ker bi moralo veljati za celo državo. In kako široka naj bi bila taka recimo. draginjska cona okoli mesta, kje neha vpliv mesta na zaledje kje naj bi se potegnila pravična meja? — Pojdimo pa dalje na kmete. Ne da se pobitl trditev. da žive tovariši na deželi čestokrat dražje in težje nego v mesu. Cene deželnim pridelkom so ondi le za malenkost nižje zato Da so druge potrebščine orimeronia dražje. Učitelj na kmetih se inora, ker je poleg duhovščine pogosto edini inteligent, bolje prezentirati kakor tovariši v mestu. ki se takorekoč izgube med množico. To velja pa še posebno za »čitelje v obmejnih in narodno ogroženih krajih kjer narodno in prosvetno delo med ljudstvom mnogo stane. A najbolj nrizadeti so nedvomno oni, ki imajo deco \r mestnih šolah. Naravnost uganka m je. kako moreio izhajati, ako plačuje o za enega ali več dijakov po 2000 K mesečno. In če zboli sam ali pa kateri drugi iz družine? En sam obisk zdravnika iz mesta ga lahko velja celo mesečno plačo. Sedanji oredpisi in zakoni sicer prepoveduiejo učitelju šport, da bi bil boian, a narava žalibog; ne sluša njihovih modrosti. Razlika v plači je gotovo tudi mnoKo kriva da učiteljistvo tako sili z dežele v mesto, kar se oravzaprav nikomur ne sme zameriti, kaiti vsakdo ima pravico, da sl izboljša težki položai. In ravno mesto nudi poleg druirih udobiiosti še priliko za nostranski zaslužek. Sem sicer v pTincipu proti takemu zaslužku, ker se ne sklada z vzvišenim poklicem učitelja, a današnje razinere g.a opravičuiejo. — Kratko jedro dolgega besedovanja pa je, da v sedanjih razmerah triie draginjsM razredi niso upravičeni, ampak naravnost škodljivi. ker zapostavljaio najbolj one. ki žive v najtežjem položaju. Nikakor nismo nevoščljivi mestnim tovarišem. ki vkljub razliki ne morejo izhajati. želimo le. da se vsem izbo-ljša in izenači srmotno stanje. Nai imajo v božjem imenu izjemo oni kraji. ki so sedaj všteti v I. draginiski razred. a druarod ie treba odnraviti razliko. kar bo zelo v prid tudi cnostavnejšemu knjigovodstvu. ,I|!|,i!