SVOBODNA SLOVENIJA
ASV (LETO) XXIX (23)
No. (Štev.) 50
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES 17. decembra 1970
TRŽAŠKI PROBLEM SPET OŽIVEL
ITALIJANI HOCEJO SLOVENSKO ZEMLJO
Svetovni listi so prejšnji teden prinesli vest, da je jugoslovanski komunistični diktator Tito 9. decembra — na predvečer odhoda — odpovedal enotedenski obisk v Rimu, kjer bi bil uradni gost italijanskega predsednika Sa-ragata. Istočasno z obiskom Italije je bil na programu tudi obisk v Vatikanu pri papežu Pavlu VI. Jugoslovanske zastave so že visele v Rimu v pričakovanju Titovega obiska.
Tito je svojo odločitev sporočil italijanski vladi po dolgi debati na seji jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta, kakor je uradni naziv jugoslovanske vlade. Odgoditev obiska je jugoslovanska vlada navezala na protislovenske in protijugoslovanske izgrede v Trstu in v Rimu, ki so jih organizirali predvsem neofašisti, sodelovali pa so tudi drugi italijanski elementi; drugi razlog za odpoved oziroma za odložitev obiska je bil odgovor italijanskega zunanjega ministra Alda Mora na interpelacijo v parlamentu poslancev demokristjana Giacoma Bologne in neofašista Ernesta de Maria ter neofašističnega senatorja Gastona Nencionija. Imenovani so v interpelaciji spet načeli vprašanje cone B pravno še vedno obstoječega Svobodnega tržaškega ozemlja.
Moro je interpelantom odgovoril, da „italijanska vlada ne bi vzela v pretres nobene odpovedi do legitimnih narodnih interesov“. Izgredi in pa ta izjava italijanskega zunanjega ministra so bili torej povod za odpoved Titovega obiska. Prav za prav obisk niso odpovedali, saj je bil tako v Beogradu kot v Rimu objavljen v skupnem komunikeju obeh vlad tudi želja, naj bi Tito v čim krajšem času obiskal Rim.
Vatikan in Beograd sta seveda tudi sklenila odložiti Titov obisk pri papežu, saj v danih okoliščinah pač ta obisk ni izvedljiv.
Po nekaterih poročilih (n. pr. Rue-ter, 11. dec.) naj bj Tito nameraval ob
svojem obisku razpravljati tudi o suverenosti Jugoslavije nad Cono B Tržaškega svobodnega ozemlja, ki je sedaj pod jugoslovansko uprave in katere en del spada v 'Slovenijo^ drugi pa pod Hrvatsko. Toda Morov odgovor na interpelacijo naj bi zaprl vrata vsakemu razpravljanju ter je s tem povzročil odlog obiska na sam predvečer.
PROGRAM VSAKE ITALIJANSKE VLADE
Nas sicer odpoved oziroma odlog Titovega obiska v Rimu prav nič ne zanima, soočiti se moramo le z dejstvom, da je v tem trenutku spet prišla na površje in to v svetovnem merilu italijanska imperialistična težnja po zavzetju teritorijev, ki jih skušajo Italijani dobiti že od „Risorgimenta“ dalje, torej iz časa, ko Italija nitj ni bila še politično zedinjena.
Prodiranje na vzhod bodisi po kopnem čez Sočo, bodisi preko morja v Dalmacijo in Albanijo je torej že nad 125 let eno osnovnih smernic italijanske politike. Že karbonarji so v svojem političnem programu zahtevali za Italijo vso vzhodno obalo Jadrana, meje pa naj bj bile na Snežniku in Velebitu. Sardinski generalni štab je 1. 1845 oo -javil knjigo, v kateri bodoče italijanske meje vključujejo Reko, meja pa naj bi bila razvodje med Jadranskim in črnim morjem do prelaza Predil. Prav tako je Mazzini leta 1866 zahteval za Italijo Reko, Istro, Kras in Postojno.
Prav zaradi tega je prav, da za boljše poznavanje položaja osvežimo spomin: Prodiranje proti vzhodu je sestani del zunanjepolitičnega programa rimske vlade, pa naj jo sestavljajo te ali druge stranke. Prav zato pa mora vsak slovenski politik s tem dejstvom računati in vedno misliti, kako zajeziti in preprečiti italijansko vdiranje v slovensko zemljo. Popolnoma isto velja tudi za vsakega hrvaškega politika, saj
SVOBODNO TKRŠKO OZEMLJE CONI R ,« B
ns.3« STO
...	«neja con n i»» ß
(Del MoiietoNove LimiE) •■»»ca •r*UJAn3K.O'jO££>MOVnMSe<t MED 9 î>o
----sioircNSko-MRvflDKrt Mije»
italijansko vpitje o italijanski Istri in Dalmaciji je tudj na dnevnem redu, ne samo v Trstu, Rimu in italijanskih mestih, ampak smo ga slišali nedavno tudi tu v Buenos Airesu ob obisku bivšega tržaškega župana Bartoli ja.
Tržaško vprašanje je Obstojalo tudi v Avstriji. Saj so Nemci tisti, ki so hoteli priti po strnjenem nemškem ozemlju na Jadran. V Avstriji se sicer to vprašanje ni obravnavalo v Svetovni javnosti. Ni pa bila tekma za oblast zaradi tega kaj manj zagrizena. Italijani so imeli v Trstu občinsko upravo, Slovenci pa so 2 načrtnim delom in politično in gospodarsko organizacijo nevzdržno prodirali iz popolnoma Slovenskega podeželja v Trst. Prva svetovna vojna je predvsem zaradi diplo-' matske spretnosti prinesla zmago Italiji, ki je nato neomajno vladala in delila „rimsko pravico“ 500.000 Slovencem in Hrvatom do septembra 1943.
OBLJUBE JUGOSLAVIJI
Ob nemškem napadu 1941 na Jugoslavijo je spet prišlo do odprtja trzaš -kega vprašanja. Tržaški italijanski zgodovinar Carlo Schiffrer je v italijanski enciklopediji (izšla 1949) zapisal, da še je angleška vlada zavzela dati Jugoslaviji vso Julijsko Krajino, le glede Trsta je bilo to manj jasno. Podobno je izjavil it. komunistični prvak P. Togliatti, da je jugoslovanska emigrantska vlada imela dogovor z Londonom o meji na Soči.
Med tem pa so Nemci septembra 1943 po kapitulaciji Italije izrabili položaj, so takoj izločili iz oblasti italijanske vlade Trst in mu z Jadranskim Primorjem dali nekaj zaledja. Toda ostala dva tekmeca — Italija in Jugoslavija — sta čakali na priliko, da se polastita Trsta in seveda tudi Zaledja.
TITO IN ALEXANDER
i
Dogovore glede Trsta med jugoslo- I vansko vlado in Londonom je motil pojav Tita in njegovih partizanov, še pred sporazumom šubašič—Tito (2. 11. 1 1944) je Tito ,od priliki sestanka z maršalom Alexandrom v Bolseni v Italiji junija 1944 pristal na demarkacijsko črto med njegovimi oddelki in zavezniškimi četami, ki naj bi tekla od Reke točno proti severu. Alexander se je nato Sestal s Titom februarja 1945 v Beogradu, kjer je izjavil, da bodo zavezniške čete zasedle, vse ozemlje Ju-lüske Krajine ter ustanovile na tem področju zavezniško vojaško upravo. Tito teh izjav ni vzel zares ter je skušal čimprej zasesti Trst s svojimi četami. Zavezniki so se že nekaj časa dogovarjali z Nemci za predajo, ki so še stali tedaj ob „gotski liniji“. Začela se je tekma za Trst meri zavezniki, ki so tedaj že bili oblegani od italijanske diplomacije, in Titom. Nemci so se umikali in predajali, v tekmi za Trst SI. bili prvi Titovci, ki so 1. maja vdrli v mesto. Novozelandci generala Freyberga so prišli v Trst 3. maja popoldne, a so bili šest tednov samo opazovalci. Titovci so prevzeli vso oblast v vsej Julrski Krajini.
Ta novi položaj pa zaveznikom ni šel v račun; pritiskali so tudi Italijani, ki so zahtevali zavezniško vojaško upravo v vsej Julijski Krajini. Alexander je nato spomnil Tita na razgovore v Bolsani in Beogradu, poslal 8. maja 1945 generala Morgana v Beograd in zahteval delitev Julijske Krajine v dve coni: Pas A pod zavezniško upravo iri pas B pod jugoslovansko upravo.
Pas A je bil manjši, a je vključeval Gorico, Trst, Tržič in Pulj; toda zahodna meia tega pasu ni bila v začetku jasno določena, kasneje je postala zahodna meia upravna me‘a med go-riško in videmsko pokrajino. Ta meja je nedvomno uspeh italijanske diplomacije, saj so s tem izločili iz ozemlja Cona A dele ozemlja naseljenega s Slovenci. Prav zaradi tega pa so ostali
Porgas en Checoslovaquia
Desde qué en 1968 tánques soviéticos apagaron la resistencia y los albores de la libertad en Checoslovaquia, innumerables depuraciones Se han Sucedido en el seno de las organizaciones internas de este país, tendientes á suprimir los últimos vestigios de liberación, surgida antes de la invasión. Organizaciones obreras, campesinas, de intelectuales, administrativas, y eni primer lugar él propio partido comunista, han reorganizado sus filas según las directivas del Kremlin.
La confirmación de esto estuvo dada en las palabras del actual dirigente máximo del Partido, Gustav Husak, quien reconoció que desde 1968 más de medio millón de afiliados han abandonado, o fuerono expulsados de las filas partidarias.
El partido comunista, que ya antes de la invasión, sólo contaba con un pequeño porcentaje de ciudadanos, se ve así disminuido, reducido a una insignificante minoría, que oprime a la mayoría popular. Pero, paralelamente, se van-ensanchando aún más las filas de la oposición, del pueblo ávido de libertad, que en un día quizá ñá muy lejano, se levante nuevamente en lucha por sus ideales más sagrados.
Čistke v češkoslovaški
Odkar sé léta 1968 sovjetski tanki zadušili odpor in z njim zarjo Svobode v češkoslovaški, sO Si Sledile neštete čistke v notranjih organizacijah države, z namenom, da bi odpravile še žadnje sledi liberalizacije izpred dobe invazija. Delavske, kmetske administrativne ter organizacije intelektualcev, in v pivi Vrsti sama komunistična partija, so reorganizirali svoje vrste po navodilih iz Kremlja.
To je potrdil Sam sedanji vodja partije, Gustav Hušak, ki je priznal, da jé bilo od leta 1968 izključenih iz strankinih vrst nad pol milijona članov, številni od katerih So sami zatopili.
Komunistična partija, kije že pred invazijo štela v svojih vrstah le majhen odstotek državljanov, se s tem znajde v položaju neznatne manjšine, ki pa tlači večinsko voljo ljudstva. A vzporedno rastejo vrste opozicije, naroda, ki je žejen svobode, in ki bo nekega dne, morda kaj kmalu, znova vstal v boju za svoje najvišje ideale.
ti predeli brez slovenske šole, ki je bila uvedena in priznana v Goni A- Sporazum o delitvi Julijske Krajine je znan kot Beograjski sporazum; Stopil je v veljavo 12. junija 1945. Ta dan so tudi partizanski oddelki zapustili Trst in vso Cono A.
Z prevzemom oblasti zavezniških sil v Coni A pa se je začela nova faza bitke za Trst. Titovci so začeli bojkotirati razne ukrepe Zavezniške vojaške uprave, bili so protj ustanavljanju slovenskih šol. Ko pa so bile ustanovljene, so hujskali dijaštvo in uprizarjali stavke proti slovenskim profesorjem — „belogardistom“. Med tem časom so se tudi demokratični primorski Slovenci pričeli organizirati in se polagoma uveljavljati na raznih mestih, ter tudi na zunaj pokazali, da Titovci niso edini zastopniki Slovencev.
MIROVNA POGODBA
Ves ta: čas se je tržaško vprašanje rešetalo na raznih mednarodnih konferencah in sestankih (Sept. 1945. v Londonu, dec. 1945 v Moskvi, maja in julija 1946 v Parizu na konferencah zunanjih ministrov). Največ pa seveda na mirovni konferenci v Parizu cd julija
1946	do februarja 1947. Pri tem se je vedno bolj kristalizirala ideja ustano- j vitve STO, katerega ustanovitev je najbolj podpirala Anglija, Titovci pa tudi Italijani so bili seveda proti. Toda končno je Jugoslavija 10. februarja 194r podpisala mirovno pogodbo, ki ie postala veljavna 15. septembra 1947; po tej pogodbi se je ustanovilo STO. del goriških Slovencev je padel pod Italijo, Beneški Slovenci in Slovenci v Kanalski dolini pa so ostali praznih rok.
SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
Ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo se je ustanovilo Svobodno Tržaško ozemlje, ki pa dejansko ni nikdar zaživelo. že cd začetka je ostala ločitev v dve coni, zavezniško „A“ in jugoslovansko „B“. Cona „A“ je ozemeljsko manjša, ima pa Trst in s tem veliko več prebivalstva kot cona „B“. Ustanovitev STO je bil kompromis med Za' hodnimi silami in Vzhodom, ki naj reši problem etnično mešanega ozemlja. Toda vse j? ostalo provizorično. Guvernerja STO niso nikdar mogli imenovati. Borbo pro^i STO pa so Italijani začeli, še preden je bila podpisana februarja
1947	mirovna pogodba. Prav tako pa se tudi Jugoslavija ni nikdar odpovedala celotnemu tržaškemu ozemlju. V te borbe je marca 1948 udaril kakor strela takoimenovani Tripartitni predlog Vel. Pritaniie, ZDA in Francije, ki so obljubile vrnitev vsega STO Italiii. Ta predlog so imenovane države objavile
neposredno po komunističnem ptiču v Pragi in pred volitvami v Italiji, koi volilno darilo za preprečitev zmage komunistom. V razlagi pravijo podpisnice predloga, da So „to storile, ker je nemogoče doseči imenovanje guvernerja, in ker se v coni „B“ zavestno kršijo želje teh sil za ustanovitev STO“, čeprav je Anthony Eden v svojih spominih izjavil, da Tripartitni predlog ni imel posebne juridične veljave, je vendar močno vplival na položaj v Trstu. Predlog je povzročil veliko povečanje italijanske iredente, ki je izrabljala to izjavo. in zahtevala priključitev Trsta Italiji.
POGAJANJA ZA TRST
Toda poslabšanje odnosov med Jugoslavijo na eni stranj in Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti na drugi, jé vnesel nov moment v vprašanje Trsta. Zahodni zavezniki so začeli Titu dajati vojaško pomoč, ter so bili zadovoljni, da je Jugoslavija ostala izven sovjetskega bloka. Prav zaradi tega spora so sicer Anglija, ZDA in Francija izjavljale, da so za vrnitev Trsta Italiji, dodale pa so, da mora rešitev vprašanja priti iz direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Do prvih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo je prišlo marca 1951. Ta pogajanja so zahtevali trije zahodni veliki, toda tedaj niso niti več omenjali svojega Tripartitnega predloga, ki naj bi bil baza za razpravljanje. Do tega je prišlo zaradi novega razvoja svetovnega položaja: izbruhnila je korejska vojna; zahodni zavezniki pa só hoteli Jugoslavijo čimbolj oddaljiti od sovjetskega bloka. Italijanski iredentisti pa tudi vlada so zaskrbljeni sledili bližanju zahodnih sil in Titove Jugoslavije. De Gasperi in zunanji minister Sforza sta 31. marca pritiskala na Vel. Britanijo, naj da jasno besedo glede veljave Tripartitnega predloga. Britanska vlada je izjavila, da smatra predlog za veljaven, toda le kot osmitek za spravo. Sledili so prvi stiki med italijanskimi in jugoslovanskimi diplomati v Londonu in Rimu, ki pa niso prinesli nikakih rezultatov.
Novembra 1951 pa so se v svetovnem tisku pojavile novice o novih neposrednih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo, ki so imele že precej izdelane točke o sporazumu. Ta pogajanja so se rei začela 21. novembra v Parizu med Alešem Beblerjem in italijanskim opazovalcem pri UNO Gastonom Guidottijem. Bebler je predlagal tri rešitve: Vsak naj obdrži, kar ima, po drugem predlogu naj bj Italija dobila koridor južno od Trsta, po tretjem pa naj bi STO postalo kondominij Italije in Jugosla-
(Nad. na 2. str)
Božično voščilo
Božič je veličasten praznik! Spominjamo se rojstva Kristusovega, ki je dal človeštvu najmodrejši in naj učinkovitejši nauk za srečno življenje družine in pravično ureditev družbe: Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe!
Človeštvo trpi in ne najde izhoda, ker zametava modrost tega nauka, slovenski narod v domovini trpi, ker mora živeti v kaosu materializma porojenem iz sovraštva, ki ga je sejal komunizem.
Slovenski demokratični izseljenci, ki živimo v svobodi, smo raztreseni po vseh kontinentih. Toda duhovno vez med nami ohranja nezlomljiva, vera v svobodo naše domovine. V- svobodo v kateri bodo tudi naši bratje in sestre mogli slaviti in doživljati brez ovir vso lepoto praznika rojstva Gospodovega in bo po vsej Sloveniji odmevalo: KRISTUS JE ROJEN!
V tej želji voščim blagoslovljen Božič vsem članom načelstva, članom zaupniškega zbora, organiziranim elanom kakor tudi somišljenikom in prijateljem Slovenske krščanske demokracije - SLS.
Buenos Aires, 15. decembra
Miloš Stare načelnik SKD-SLS
TRŽAŠKI PROBLEM SPET OŽIVEL
(Nad. s 1. str.)
vije z italijanskim guvernerjem in jugoslovanskim podguvernerjem, čez tri leta pa bi postal Jugoslovan guverner, Italijan pa podguvemer. Guidotti je zavrnil predloge, zahteval za Italijo vso obalo Svobodnega ozemlja, češ da je vsa .pbala etnično italijanska. Bebler je ugovarjal, saj so ob obali od Tržiča dr Umaga slovenski in hrvaški kraji, razen Trs,ta in nekaterih manjših istrskih mest. Italija je odklonila Beblerjeve predloge; nato pa sploh ni prišlo več do sestankov med obema predstavnikoma.
Marca 1952 je Italija zahtevala plebiscit na vsem ozemlju, kar je Jugoslavija takoj zavrnila, češ da v danih razmerah id mogoče misliti na to: Treba bi bilo najprej popraviti škodo, ki jo je Italija naredila Hrvatom in Slovencem z italijaniziranjem in šele potem bi bjlo mogoče misliti na plebiscit.
Postalo je jasno, da jugoslovansko-italijanska pogajanja novembra 1951 niso rodila nobenih uspehov.
PRVI LONDONSKI SPORAZUM
Po teh pogajanjih so postali italijanski iredenti v Trstu glasnejši, napadali 'so Zavezniško upravo in predvsem Anglijo, ker so jo krivili prelo-mitve dane besede. Najhujša posledica teh izpadov je bil takoimenovani Prvi londonski sporazum z dne 9. junija 1952, po katerem so zavezniki prepustili cono „A“ v upravo Italiji. Jugoslavija je protestirala proti temu, toda brez uspeha; nato- pa je v svoji coni izvedla podobne ukrepe kot so jih Italijani v coni A. Koj je Jugoslavija izvedla iste ukrepe, pa so vzdignili velik hrup Italijani.
Zahodni zavezniki so še nadalje iskali možnosti za čim hitrejšo rešitev tržaškega vprašanja.
EDENOV NAČRT
18.	avgusta 1952 so francoski, britanski in ameriški veleposlaniki v Beogradu odšli na Brione in tam Titu sporočili, da naj bj Italija in Jugoslavija čim prej začeli medsebojne razgovore za rešitev tržaškega vprašanja. Enako zahtevo so poslali tudi italijanski vladi v Rim.
Ker Jugoslavija ni hotela pristati na italijanski predlog, ki so ga podpirali tudi zavezniki, da naj se namreč razmejitev svobodnega tržaškega ozemlja izvede med obema državama po načelu neprekinjene etnične linije, je brit. zun. minister Eden misel na ta načrt opustil in predložil septembra 1952, da naj enostavno vsa cona A pripade Italiji, vsa cona B pa Jugoslaviji.
Toda ker je ital. preds. De Gasperi zahteval tudi nekatera obmorska mesta iz cone B (Koper, Izolo in Piran) ter je ameriška vlada hotela njegovo naklonjenost ohraniti (čakali so takrat na italijansko ratifikacijo Evropske obrambne skupnosti, bližale so se pa tudi italijanske splošne volitve leta 1953), v Washingtonu niso pristali na Edenov predlog. De Gasperi je tudi takoj sporočil Edenu, da „se Italija ne bo nikdar odpovedala obmorskim mestom v coni B“. V tem je obstojala italijanska zahteva razmejitve po načelu neprekinjene etnične linije.
Ameriška vlada je nato predložila, naj bi se Italiji dodelila cona A in področje občine Koper iz cone B, medtem ko bi Jugoslavija dobila cono B in nekatere vasi iz cone A. Toda De Gasperi je tudj ta predlog odklonil z zahtevi po še drugih obmorskih mestih iz cone B.
DULLESOV NAČRT
Ameriški zunanji minister Dulles je nato februarja 1953 predložil načrt, še
ugodnejši za Italijo: naj se ji dodeli cona A ter mesta Koper, Izola in 'Piran iz cone B; Jugoslavija pa naj dobi ostalo cono B ter, občine Zgonik, Repenta-bor, vas Bazovico in občino Dolino ter koridor do piranskega zaliva.
Toda De Gasperi tudi tega predloga ni hotel sprejeti ter je vztrajal še na drugih obmorskih krajih iz cone B vse do Umaga. Predloga tudi ni sprejela Jugoslavija.
Medtem je na volitvah De Gasperi sicer dobil večino, toda izgubil zaupnico v parlamentu ter je njegovo mesto zasedel 15. avgusta 1953 Giuseppe Pel-la, vodja desnega krila italijanske krščanske demokracije. Na drugi strani pa si je po Stalinovi smrti (marca 1953) Jugoslavija spet utrjevala mednarodni položaj ter je Moskva že stopala v prve stike z Beogradom.
Italija je vsled tega iskala priliko, da bi tržaško vprašanje spravila na mednarodno torišče ter je to priliko našla v poročilu ameriške tiskovne agencije UP dne 28. avgusta 1953: „Pravijo, da je Jugoslavija izgubila potrpežljivost glede tržaškega vprašanja in menijo, da namerava spremeniti svojo ‘mirno in tolerantno’ zadržanje, verjetno s priključitvijo cone B, v odgovor na italijansko ‘tiho priključitev’ cone A.“	■ ......
UP je bila s tem kratkim poročilom komentirala tiskovno poročilo jugoslovanske agencije Yugopress o govoru italijanskega predsednika Pelle ter je sama dodala svoje mnenje „verjetno s priključitvijo cone B“, česar v poročilu Yugopressa ni bilo.
Pella je na podlagi poročila UP dal premakniti italijanske vojaške oddelke na jugoslovansko mejo in sporočil zaveznikom, da bo Italija sicer ostala verna NATO-u, toda istočasno pričakuje, da zavezniki ne bodo pristali na jugoslovansko priključitev cone B. Če bo Jugoslavija to storila, bo Italija okupirala cono A, zavezniki pa bodo, upa italijanska vlada, na ta italijanski korak tiho pristali.
Zavezniki so pojasnili Pellu, da Jugoslavija nima namena priključiti si cone B, toda Pella je nato zahteval. Italiji je treba dati enakopravnost z Jugoslavijo in ji dovoliti okupacijo cone A, kakor že ima Jugoslavija okupirano cono B. Nadalje morajo zavezniki pristati na to, da bo Italija po okupaciji cone A še vedno ohranila svoje pravice do cone B.
V Beogradu so z več notami zaveznikom reagirali proti italijanskim zahtevam. Izjavili so tudi: Zakaj naj bi si priključili cono B, ko pa smo že v njej ? Jugoslavija bi bila silno nespametna, če bi to storila. Ves svet bi jo obsodil za tako nepotrebno dejanje. Nadalje so izjavili, da tudi Jugoslaviji ne gre samo za cono B, temveč tudi za cono A, „ker žive tudi v coni A naši ljudje“.
Pella je na te izjave predložil izvedbo plebiscita v obeh conah, kar pa je Beograd odklonil. Italijanski iredentisti so namreč upali, da bo poleg Italijanov tudi večina Slovencev in Hrvatov, ki žive v coni A in , ki so že enkrat (ob koncu vojne) doživeli komunistično divjanje, glasovala za Italijo. Toda Pella se je spomnil na možnost avstrijske zahteve plebiscita v Južnih Tirolah in je iznenada začel plebiscit potiskati v pozabo.
ŠE EN AMERIŠKI PREDLOG
Ameriška vlada je v teh razmerah hotela tržaško vprašanje spet čim hitre -je rešiti. Predložila je 14. septembra 1953 načrt, podoben Edenovemu načrtu iz leta 1952, ki se je glasil: Ameriška in britanska vlada naj sporočita Jugo-
| slavijj in Italiji, brez nadaljnjih posve-: tovanj z njima, da sta se odločili umakniti svoje vojaške oddelke in izročiti upravo cone A Italiji. Obe vladi naj bi tudi pristali na to, da bi bila ta rešitev | dokončna. Anglija in ZDA ne bosta nasprotovali, če bosta Jugoslavija in Italija priznali svobodno luko v Trstu in da bosta Italija in Jugoslavija zaščitili manjšine.
Toda Washington in London se nista sporazumela, ali naj bi javno objavila, da smatrata rešitev za dokončno. Britanska vlada je bila za to, ker da bo sicer italijanska vlada vedno imela izgovor za ohranjevanje svojih zahtev do cone B. Poleg tega da bo jugoslovanska vlada sprejela ta predlog samo, če bo rešitev smatrana za dokončno.
Toda ameriška vlada se je temu uprla. Pristala je na naslednje besedilo: „Obe vladi pričakujeta, da bodo ukrepi, ki sta jih podvzeli, vodili do končne mirne rešitve.“ Pristala pa je na to, da je treba italijanski vladi privatno sporočiti, da smatrata ZDA in Anglija tržaško vprašanje rešeno, razen nekaj manjših mejnih popravkov, o katerih se bosta morda Italija in Jugoslavija pozneje sporazumeli. Anglija je nazadnje pristala na ameriško politiko, toda neobjava dokončnosti rešitve tržaškega vprašanja je postala usodna.
8.	oktobra 1953 sta ameriški in britanski veleposlanik izročila v Rimu Pelli javno sporočilo in tajni dodatek. Istočasno so samo javno sporočilo poslali jugoslovanski vladi v Beograd. Prejšnji večer, 7. oktobra, so obvestili francoskega zun. ministra Bidaulta o zadevi, toda ta je protestiral, da se z njim niso prej posvetovali ter je izrazil dvom, da bi načrt uspel.
Nastala je > splošna zmeda. Pella je tolmačil angloameriško sporočilo v italijanskem parlamentu 9. oktobra takole: „Slovesno izjavljam, da dejstvo, da sprejemamo v upravo cono A, na noben način ne pomeni opustiti misli vključitve (tudi cone B v Italijo.“
I V Jugoslaviji sp izbruhnile demonstracije proti ZDA in Angliji, vlada je poslala protestni noti v London in Washington in predlagala konferenco štirih glede Trsta. 12. oktobra 1953 je protestirala tudi ZSSR proti an gl o-ameriški odločitvi,'ki da „pomeni kršitev itali'an-ske mirovne pogodbe“. Francija je ostala na sredi, ker ni sodelovala pri sklepih z dne 8. oktobra 1953.
V Trstu je medtem takratni župan Bartoli (ki je bil pred kratkim v Buenos Airesu na zborovanju italijanskih emigrantov, nn katerem je govoril o italijanskih neopuščenih zahtevah po coni B) organiziral, s pristankom italijanske vlade, velike protizavezniške in protijugoslovanske demonstracije, ki so zahtevale več smrtnih žrtev. Iz Italije so bili mnogi demonstranti tudi plačani za izgrede.
Do konference štirih sil ni prišlo, ker je Jugoslavija objavila, da bo šla na pogajanja samo pod pogojem, če sklepov z dne 8. oktobra 1953 ne bodo uresničili, Italija pa samo pod pogojem, če jih bodo izvršili prej, predno bi se konferenca začela.
DIREKTNA POGAJANJA MED BEOGRADOM INi RIMOM
Zavezniki so se zato odločili, da bodo skušali organizirati direktna pogajanja | med Jugoslavijo in Italijo, z njihovim posredovanjem. Beograd in Rim sta na to pristala ter so za kraj pogajanj iž-brali London. Jugoslavijo je zastopal , Vladimir Velebit, Italijo pa Manlio Brosio. ZDA je predstavljal Lewellyn E. Thompson, Anglijo Geoffrey W. Harrison.
Razgovori med ZDA, Anglijo in Jugoslavijo so trajali štiri mesece ter so zavezniki končno 1. junija 1954 predložili Italiji načrt, ki je vseboval sedem točk:
1.	Vojaška uprava v obeh conah naj bo nadomeščena z italijansko in jugoslovansko civilno upravo v coni A in coni B.
2.	Meja med obema conama se deloma popravi v jugoslovansko korist.
3.	Tržaško pristanišče naj ostane svobodno.
4.	Italija in Jugoslavija bosta ščitili manjšine.
5.	Nikogar se ne bo smelo preganjati, če se je zavzemal za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
6.	Vsa finančna vprašanja se morajo rešiti med obema državama.
7.	Fodvzeti se morajo ukrepi za izboljšanje odnosov in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Italija je ta načrt sprejela. Med Ita-
„Slovenska beseda je beseda praznika, petja, vriskanja. Iz zemlje sama zveni kakor velikonočno pritrkavanje.“
Ivan Cankar
lijo in Jugoslavijo je potem šlo samo za vprašanje dveh kvadratnih milj ozemlja okoli Tankega rtiča. Italija ga | je zahtevala zase. Eisenhower je zato i poslal osebno pismo Titu in ga prosil,
I naj pristane na to italijansko zahtevo, da bi bilo vprašanje tržaškega področja končno rešeno. Jugoslavija je predložila dva spreminjevalna predloga, nakar je Italija pristala na razmejitev, po kateri so mejo potegnili nekako sredi med Tankim in Debelim rtičem, tako da je vas Lazaret pripadla Italiji, vsa ostala cona B pa Jugoslaviji.
Tako so 5. oktobra 1954, jugoslovanski, italijanski, britanski in ameriški delegat podpisali takozvani
DRUGI LONDONSKI SPORAZUM
Ta obsega devet členov in dva dodatka. V členih se določa način razmejitve s posebno komisijo, zagotovitev svobodne tržaške luke, zagotovitev osebne svobode prebivalstvu, regulacija ob : mejnega prometa, vprašanje rezidence tamkajšnjega prebivalstva in da je treba sporazum sporočiti Varnostnemu svetu ZN.
Dodatek I. vsebuje zemljevid z začrtano razmeiitvijo, dodatek II. pa v osmih členih zagotavlja človečanske pravice manjšinam na obeh straneh meje, zaščito narodnih kultur, šolstva, jezika ter ustanovitev italhansko-jugoslovanskega odbora za reševanje manjšinskih problemov.
Medtem ko so sporazum z obema dodatkoma objavili, pa so ostali tajni še drugi dogovor, ki sta si jih Italija in Jueroslaviia izmenjali v obliki pisem med italiianskim in jugoslovanskim veleposlanikom.
Italiianski velenoslanik je pisal Velebitu, da bo italijanska vlada „dodelila v I Rojanu ali drugem tržaškem predmest-I ju po-lopie za kulturno središče trža-' ške slovenske skupnosti ter bo dodelda | fonde za zgraditev in opremo novega kulturnega doma na Via Petronio. Prav tako se potrmie, da ostaja Narodni dom pri Sv. Ivanu kulturno središče za BWonoe“. Vm to je italijanska vlada oblin tola kot komnenzaoiio za Narodni dom, ki so ga Italijani požgali leta 1920.
Jugoslovanski poslanik pa je pisal Brosiju, da je jugoslovanska vlada „pripravljena s simpatijo proučevati zahteve italijanskih kulturnih organizacij za dodatna središča“ v coni B.
V drugi pisemski izmenjavi so ustanovili italijanski konzularni urad v Kopru ter jugoslovanski generalni konzulat v Trstu. V tretji izmenjavi pisem pa je Italija pristala na to, da bo plačala Jugoslaviji v treh letih 30 milijonov dolarjev vojne odškodnine na podlagi določil mirovne pogodbe. Končni finančni sporazum je bil podpisan v Beogradu 18. decembra 1954.
Tudi Moskva je priznala drugi londonski sporazum. 12. oktobra 1954 je sovjetski delegat Andrej Višinski poslal Varnostnemu svetu ZN pismo, v katerem sporoča, da sovjetska vlada priznava veljavnost londonskega sporazuma, kar pomeni, da bo vzpostavil normalne odnose med Jugoslavijo in Italijo. Bil je to znak nove sovjetske politike, ki jo je Kremelj začel voditi po Stalinovi smrti.
PO SPORAZUMU
Drugi londonski sporazum je rešil tri temeljna vprašanja: razdelil je Svobodno tržaško ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, zagotovil, da bo Trst ostal svobodna luka in dal zagotovila manj- j šinam.	►
Toda niti Italija niti Jugoslavija se nista normalno odpovedali svojim zahtevam po bivšem svobodnem tržaškem ozemlju. Samo Angloamerikanci, Fran- 1 cozi in Sovjeti smatrajo sporazum za dokončen. London, Paris in Washington so v ločenih uradnih izjavah sporočili, da v bodoče Anglija, Francija in ZDA „ne bodo podpirale niti italijanskih niti jugoslovanskih zahtev do o-zemlja, ki je pod njuno suverenostjo ali upravo.“ Dodali so še, da upajo, da bosta mogli Italija in Jugoslavija “rešiti sleherno vprašanje s prijateljskimi pogajanji v duhu medsebojnega razumevanja.”
Daši je jugoslovanska federalna vlada priznala sporazum 7. oktobra 1945 in ga je jugoslovanski parlament spre-
,,Sovjeti! želijo razbitje Jugoslavije44
Tako je zatrjeval dr. Branko Jelič 6. t. m. na zborovanju v Clevelandu. Navduševal je navzoče Hrvate za Samostojno Hrvatsko pod zaščito Sovjetske zveze. Dejal je, da Amerikanci nočejo podpirati hrvatskih teženj in zato so se Hrvatje naslonili na Sovjete.
jel 25. oktobra istega leta, se Jugo- , slavija s tem ni formalno odpoveda-. la svojim zahtevam po coni A.
Za Italijo je dal podobno izjavo italijanski predsednik Scelba, ki je v italijanskem senatu, 8. oktobra 1945 izjavil, da se Italija ni odpovedala svojim zahtevam po coni B. Spomnil pa j* senatorje, da je Italija z drugim Ion- : donskim sporazumom dobila Trst in; skoro vso cono A, „področje, ki ga je že bila izgubila, če bi stopila v veljavo vsa določila mirovne pogodbe.“	:
Jugoslavija smatra drugi london- ■ ski sporazum kot tak za dokončen. Ti-' tov pravni svetovalec Milan Bartoš namreč pojasnjuje, da Italija sama ne more spremeniti meje, ker so zaveznik' ki izjavili, da ne bodo podpirali itali—' janskih bodočih zahtev do cone B in Istre. Prav tako je treba ta sporazum smatrati za dokončen, ker so ga sprejele velesile, ki so stalne članice Varnostnega sveta ZN s pravico veta. Ko je bil sporazum sporočen Varnostnemu svetu ni nobena država zahtevala debato o njem. Tako je najvišja med- ■ narodna ustanova tiho odobrila sporazum. Tako Bartoš.
Italijanski- pravni strokovnjaki pa’ zagotavljajo, da ima sporazum samo začasen značaj: v sporazumu da ni zapisano, da sta Italija in Jugoslavija raztegnili svojo suverenost nad coni A in B, temveč določa samo „raztegnitev civilne uprave.“ Nekateri italijanski juristi gredo še dalj in zatrjujejo, da ; italijanska suverenost tudi nad vsem ozemljem Svobodnega tržaškega ozemlja ni prenehala, temveč „samo spi.“
Tržaški župan Bartoli, ki je bil takrat v bolnišnici, je od tam poslal italijanskemu prebivalstvu cone A in cone B poslanico, v kateri jim sporoča, da se Tržačani niso sprijaznili s tem, da bi del Italijanov za vedno ostal pod jugoslovansko oblastjo. Dobesedno pravi: „Tujec je še vedno v Istri, deželi mučeništva in zvestobe. Toda Italija bo s svojo vrnitvijo v Trst na boljšem položaju, kjer bo mogla slišati glas tega najplemenitejšega ljudstva, ki še čaka na pravično in mimo rešite?. Drugo fazo bomo dobili s potrpežljivim delom v združeni Evropi in na pomirjenem Jadranu.“
Tista „druga faza“ je, kakor se Rimu zdi, danes tu. V svetovnem tisku se veliko piše o krizah vseh vrst v Titovi Jugoslaviji, od partijske, družbene gospodarske do finančne. Notranje razrvana in tako oslabljena Titova jugoslovanska država je vaba za italijanske elemente, ki neprestano sanjajo o „italijanski Istri“, „italijanski Dalmaciji“ in o „italijanskem Jadranu.“
Titov komunistični režim, ki je v resnici kriv take rešitve tržaškega vprašanja, kakršna je bila sklenjena 5. oktobra 1954 (zahodni zavezniki na noben način niso hoteli izročiti Trsta v roke komunističnemu režimu) in ki je tudi kriv stanja, v kakršnem se danes jugoslovanska država nahaja, naj bi čim prej zgrmel sam vase in se razblinil v nič. Ne doma ne v zdomstvu mu noben Slovenec, Hrvat, Srb ali Makedonec, če ni komunist, ne želi obstanka. Vsak resen Slovenec, ki mu je za fizični obstoj slovenskega naroda, pa se boji, da ne bi notranja kriza jugoslovanske države povzročila tudi njene drobitve. Med prvimi drobtinami, ki bi jih Italija pobrala, bi bilo vsekakor slovensko ozemlje bivše cone B, če ne še več.
Rimska diplomacija namreč tudi drobtinčarstva ne odklanja, dasi se ne brani velikih zalogajev.
Podatki za gornji pregled so povzeti iz Zbornika Svobodne Slovenije za leto 1951: Matija Tratnik, Temna zarja na Primorskem ter iz knjige Bogdana C. Novaka: Triest, 1941—1954, The ethnic, political and ideological struggle, iz leta 1970.
S*
ŠKOFJA LOKA — Na Loškem gradu je retrospektivna razstava oljnih slik Janeza Sedeja iz Dobračeve pri Žireh privabila izredno veliko obiskovalcev, več kot katerakoli druga prireditev te vrste. Kritiki pravijo, da ni to nič čudnega, kajti nekdanji čevljar je s svojim resnim umetniškim delom zrasel v eno najzanimivejših slovenskih samouških umetnostnih osebnosti.
LJUBLJANA — Šentjakobsko gledališče je uprizorilo kot drugo letošnjo premiero Finžgarjevo Razvalino življenja. Uprizoritev je sovpadla kar v dva Jubileja — v stoletnico pisateljevega rojstva in petdesetletnico krstne pred-save te kmečke drame.
KRANJ —■ Fred mesecem smo napisali, da so za kranjsko poklicno gumarsko šolo, ki jo vzdržuje podjetje Sava, „uvozili“ iz Bosne nekaj učencev, da bi lahko obdržali prvi letnik. Iz Bosne so jih dobili 23. Toda Bosanci niso dolgo vzdržali v Kranju. Drug ea drugim so se vračali domov. 'Nazadnje je ostalo v prvem letniku vsega le 14 učencev, kar ne zadošča po pravilniku za en razred, zato so v tovarniškem izobraževalnem centru sklenili prvi letnik ukiniti. S tem je Sava ob eno generacijo izšolanih delavcev, kar se jim bo kasneje še bolj poznalo, saj tovarni že sedaj primanjkuje kvalificiranih delavcev.
GRADAC — Slovesno so odprli 20. novembra novo 10 km dolgo cesto, ki vodi iz Gradca v Semič. Cesta je veljala 3.500.000 din, in so skoro vse stroške krili s „samoprispevki“ Občinarjev in nekaterih podjetij.
LJUBLJANA — Na ljubljanskem Posavju je že precej enodružinskih hišic, nekatere niso stare niti 10 let, pa so obsojene na rušenje. Prebivalci Posavja so se zbrali na dveh sestankih in hudo kritizirali ljubljanske urbaniste in podjetje Soseska, ki je pooblaščeno „u-rejati zemljišča za stanovanjsko in drugo gradnjo“. Obsojenih je 66 hišic, ki naj bi dale prostor za 60.000 kv. metrov „načrtovane poslovno-stanovanj-ske bruto površine.“ Direktor Soseske ing. Julijan Žnidaršič pa je izjavil, da je res treba z razumevanjem upoštevati lastnike hiš, toda v mestih je treba graditi le visoke gradnje, kajti gradnja individualnih hiš zelo draži komu-
Občni zbor protikomunističnih borcev in proglasitev leta inž. Franca Emerja
nalno urejanje zemljišč: napeljave elektrike, plina, vode, telefona, kanalizacije in druge komunalije.
GORNJA RADGONA — Avstrijska Radgona je bolj kot katerokoli drugo obmejno mesto navezana na slovenskega kupca. Vsak tretji ali četrti avto ima tablico “MS” ali “MB”, nekateri pa tudi hrvaško. Kaj pa kupujejo v Radgoni ? Po podatkih tamošnjega župana | • Fratscherja slovenski kupci prenesejo 70% vsega prodanega blaga: 1500 kg . čebule (dnevno!), pomaranče, banane, klobase, bosensko grozdje, perilo in nogavice pa tudi nekaj industrijskih izdelkov. Župan je zadovoljno izjavil, da v „obratno smer“ gre prav malo. Pred vojno je namreč bilo obratno in je avstrijska Radgona dobesedno propadala,
, ker so Radgončani skoro vse kupovali na slovenski strani.
Umrli so od 14. do 20. novembra
LJUBLJANA. Julijana Tavš r. Makuc, Genovefa Pečar r. Bric, Ana Vrtač -' t nik r. Kucler, Josip Novak, bivši kap. v ( ! p. (78), Rozalija Juvan (92), Josip Luin, up., Edvard Virk, Franc Bratun,,
! žel. v p., Silvija Lozar r. Bučar, Ludvik' | Zajc, bivši urar, Ana Miljavec r. Šribar, I ' prof. Janez Kamnikar, Matija češnovar, mizar, Emil Jakil, inž. Fedor Gregorič, j up., Viktor Cimperman, žel. ur. v p., 1 Marija Mijač r. Pehani.
! MARIBOR. Julijana Stropnik (72), i Franc šenekar (83), Valerija Vošmk' (68), Genovefa Kmetič (60), Rozalija j kemik (87), Marcel Stanič (72), Albert Miglič (57), Frančiška Purgaj (84), j Jožef Breznik (46), Franc Kokolj (84), Zofija Janič (56), Tinko Štehornik (82), Ferdinand Dobravc (81).
RAZNI KRAJI. Roza Bezenšek r. Tomšič Podsreda, Jaka Hribar, matičar v p., Zg. Tuhinj, Anton Vampelj (Voda-metov oče), Dobrova, Jože Arko, Hrovača, Niko Bernard, Jesenice, Leopold Gluhak, mizar, Brezovica, Jože Zdešar, pos., Horjul, Kati Sešek r. Omahen, Sp. Kašelj, Joža Pavlovčič r. Milavec, Po- j stojna, Franc Novak, up., Dravlja, Marija Drmaš, Šentjernej, Vlado Zalokar, avtomehanik, Domžale, Dora Rapotec, Kozina, Hrpelje, Zora Žagar, Vojnik, Rosana Rechbach r. Plešivčnik, Celje, Frančiška Vovk, šmihelj, Ančka Alič r. Gradišar, Ribnica, Zofka Farčnik r.1 Poznič, Zagorje, Marija Pelicon r. Mo- j zetič, Miren pri Gorici, Ludvik Slani- j n ak (82), Kočevje, Marija Jeršin r. Andclšek, Franc Kavs, novinar, Trst, Matilda Vovčak r. Levičar, Brestanica, Leopold Zakrajšek, Vrhnika pri Ložu, Jože Arhar (68), Šentvid, Belcijan Janez, pos., Klopce, Emilija Rot r. Kar-pinski, Cerklje, inž. Alojz Ašič, Zagorje, Marija Stare, bivša gost., Blejska Dobrava, Marija Kovič (74), Osredki.
JULUSKR IČPRJINR 19R5-19Hí
----íWSflUJ5KO-lTílLUñNSl¿R MEJ«
-••-fWôTClJSKG MEJO -mo
irauJflftisičo-juiosuxANsiCR mej« -»««k
trqulBNSKO-	MEJ« ISH?
-=><><=> IT«UlBN5liP - JUGOSLOVANSKI) M£J« po ÍSS4
----SVOBOONO TRŽAŠKO OZEMLJE
.......... (vioQÓH NOV« LUMIJtt
----SLOV£N9i¿0 HKVftàltq NC3U
A V S T R IJA
Caí «sVtfC
ootyj ‘ V.
ßf/S ll>
/
r
Slovenski protikomunistični borci, združeni v Društvu slovenskih protikomunističnih borcev, in konzorcij Vestnika sta imela svoj XIV. tabor ali občni zbor v soboto 12. decembra v prostorih Slovenske hiše. Ob 19 je msgr. Anton Orehar daroval sv. mašo za umrle borce ter imel ob tej priložnosti pomemben cerkveni govor.
Po sv. maši so se borci zbrali pred spomenikom junakov k pomenljivi slovesnosti. Starešina Miha Benedičič je začel slovesnost z naslednjimi mislimi: Vsak izmed nas, ki hodi po svetu, nosi s seboj domovino, nosi s seboj spomin na tiste, ki so hodili z nami in se borili z nami, pa jih ni več z nami. Kadar gremo mimo tega spomenika, se nam znova vzbudi ne samo spomin nanje, ampak tudi globoka hvaležnost za njihovo žrtev in pa trdna vera v vstajenje pravice. Danes dajemo čast tistim, ki so dali več kot mi, dali so svoja življenja. Predvsem hočemo danes dati čast prvi žrtvi komunističnega zločinstva. Spominjamo se prvega borca, ki je padel pod streli komunistov. To je bil inž. Franc Emer. Prinesli smo prst z njegovega groba v domovini, da jo položimo pred ta spomenik, mimo katerega hodi in bo hodila naša mladina in se bo pri tem spomnila na strašne žrtve, ki so jih njeni starši in predniki doprinesli, da ona lahko živi v svobodi. Proglašam leto 1971 za leto inž. Franca Emerja.
Starešina Benedičič je nato stresel zemljo z Emerjevega groba v cvetlično gredo pred spomenikom junakov in v enominutnem molku je bila nato končana ta ganljiva slovesnost.
Po tej slovesnosti se je v prostorih Slovenske hiše vršil XIV. občni zbor DSPB, ki ga je vodil starešina Miha Benedičič. Odborniki so podali svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da ima DSPB v Argentini 138 članov. Po vseh svojih močeh je sodelovalo pri letošnjih spominskih slovesnostih 25 letnice vetrinjske tragedije v Argentini, katerih se je udeležil kot častni gost zveznj predsednik Karel Mauser. Tudi je bilo poudarjeno, da je DSPB sledilo pobudi lanuških domobrancev glede ponovne združitve vseh borcev v eni organizaciji. Pri volitvah so bili izvoljeni v starešinstvo DSPB v Argentini nasled-
nji: starešina Valentin Urbančič, član-1 ski načelnik Franc Zorec, gospodarski načelnik Pregelj Bogo, namestnik An-1 drejak Anton, tajnik Rudi Bras, na-1 mestnik Dolinar Lojze, nadzorni odbor: Loh Maks, Kralj Janez, Berlot Viktor, j V konzorcij Vestnika ter v njegovo j uredništvo in upravo so bili določeni: j Škulj Edvard, Mauser Karel, Benedičič Miha, Rant Pavle, Smersu Rudolf, Je-ločnik Avgust in Tičar Beno.
Nato je bila na predlog starešine Mihe Benedičiča sprejeta naslednja
izjava:
Letos, ko poteka petindvajset let najstrašnejše tragedije v slovenski zgodovini, preživeli slovenski protikomunistični borci slovesno ’zjavljamo:
1.	Naših protikomunističnih soborcev, padlih med vojno 1941—1945 in vrnjenih iz Vetrinja ter pobitih, ne bomo nikdar pozabili.
2.	V vseh sodobnih oblikah bomo nadaljevali boj proti komunizmu, ki kruto tepta najvišje vrednote človeštva, ki so svoboda, krščanska omika in dostojanstvo človeka. To je bil najvišji ideal mrtvih soborcev, to je ideal, kateremu je vetrinjska tragedija prižgala večno plamenico.
3.	'Naša emigracija je posledica našega protikomunističnega boja doma, zato mora ohranjati in z bujenjem narodne zavestj braniti ideale krščanske omike. Tako bomo ustvarjali protiutež komunističnemu nasilstvu v naši domovini vse dotlej, ko bo ves naš narod dočakal dan prave svobode.
4.	V svobodi bomo sami poiskali grobove vseh Slovencev, ki so umrli v času apokalipse od leta 1941 do danes, in jim izkazali čast, kot se mrtvim spodobi.
5.	Naš protikomunistični boj, ki je zgrajen na demokratskih vrednotah, nam je v čast in ponos ter je edino zagotovilo za pravo svobodo vsemu našemu narodu.
POČITNICE V CORDOBI
Če kdo ni dobil mojega odgovora na svoje pismo za letovanje v kordobskih gorah, ga prosim, naj me takoj obvesti; doslej sem odgovoril vsem, da lahko pridejo.
Hanželič
Rožmanov zavod v Adrogué
10	20	30	40	50	60	70	80	90	100	110	120	130	140	150
I	1_I	I	1	I I	I I lililí
I I n í
•	Domovi slovenskih družin v Argentini stoje ob lepo tlakovanih cestah — že dolgo.
•	Rožmanov zavod, naše bivše semenišče v Adrogueju, je še danes v blatu in sedaj poleti v prahu. Blato umaže le čevlje, prah pa nas peče
v oči in lega na pljuča.
• Ne pustite nas v prahu! Tlakujta nam ceste!
O Zavod je v tej zadevi naletel na izredno razumevanje rojakov; a manjka še dobra tretjina, ki kliče po novih dobrotnikih.
NEMČIJA ODSTOPA POLJSKI SVOJO ZEMLJO
MEDNARODNOPRAVNE ZANIMIVOSTI
^ X»	VÍ? v
<	t S ju
<
v-
o, rm
W¡ «J ana.
i ■ ■/
11
G OS L A va JA
! SLOVENIJA
SS
m com A JULIJSKE ICPflJHNE
G® CON« B —-
ßSJ CQNR q SVOBODNEGA mŽRSKEGf) oz. Ë3 CONR b
Pretekli teden sta Zahodna Nemčija in Poljska podpisali pogodbo, s katero je Zahodna Nemčija priznala razmejitev med Poljsko in Nemčijo na liniji Odra-Neisse. S tem se je Zahodna Nemčija odpovedala četrtini predvojnega nemškega ozemlja v dobro Poljski.
Zahodnonemški socialistični predsednik Brandt je označil pogodbo, ki je bila podpisana komaj štiri mesece po podpisu nenapadalne pogodbe med Moskvo in Bonnom, kot „mejnik na poti resničnega zmanjšanja napetosti v Evropi.“
Pogodba je bila podpisana v Varšavi ter jo mora, predno bo stopila v veljavo, še prej ratificirati zahodnonemški parlament. Ratifikacija ni navezana na noben pogoj, kakor je navezana ratifikacija nenapadalne pogodbe med Moskvo in Bonnom. Zahodna Nemčija nima namena ratificirati te pogodbe vse dotlej, dokler ne bo Moskva spremenila svoje politike do Zahodnega Berlina.
Takoj po ratifikaciji varšavske pogodbe nameravata Zahodna Nemčija in Poljska vzpostaviti redne diplomatske odnose.
„Politika moje vlade gre za resničnim zmanjšanjem napetosti v Evropi, predvsem v srednji Evropi,“ je izjavil Brandt v zdravici po podpisu pogodbe. „Moskovska pogodba je bila mejnik na tej poti in varšavska pogodba je tudi mejnik na tej poti. Naslednja bo naša pogodba s češkoslovaško, ki bo tudi mejnik,“ je izjavljal Brandt.
Vsak teden ena
NASA ATLANTIDA
Mirko Kunčič
Morje, ti široko morje!
Kakor sonce za obzorje si nam skrilo domovino, vrglo nas čez prod v tujino.
Si jo kakor čoln razbilo in na dno jo potopilo?
Je to zvon, ki iz globin nam pozvanja v tih spomin?
Naša Atlantida bajna!
Glej, krog nas je noč brezkrajna. Vstani, dvigni se iz morja kot ptič Feniks nad obzorja.
'"■■■■"■■■“■■■•■•■•“••••••“■••“•■••■■•■»•■••■■••■M»
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
14. decembra 1950. — št. 50.
VZOR JAVNEGA DELAVCA
Pokojni dr. Korošec je bil najuspešnejši slovenski politik. Ne le, da smo pod njegovim vodstvom Slovenc) postali državni narod, naš jezik čez noč postal uradni jezik v vseh šolah, sodiščih in uradih v Sloveniji, z edinima izjemama v vojski in pri carinah, Korošec je znal uveljaviti slovenske potrebe in zahteve, velike ali manjše. Trajna njegova spomenika sta: Slovenska univerza in Akademija znanosti in umetnosti Okoli teh dveh pa so večja ali manjša znamenja cvetočega življenja Slovencev v času med dvema vojskama, ki so v ogromni večini posredno ali neposredno pridelek Koroščevega stvarjanja. Slovenija se je takrat polepšala, modernizirala, ko je dajala Korošcu svoje zaupanje in mandat.
Ko so po Jugoslaviji šli mrzli vetrovi in odnašali politike v pozabljenje, je dr. Korošec ostal nepremakljivo močan. Imel je med svojim narodom globoke korenine, kot duhovnik, časnikar, govornik in za-drugar...
Komaj na stoletja se malemu narodu rode tako veliki in dobri ljudje. Če bi bil dr. Korošec' sin velikega naroda, bi se doba človeške zgodovine imenovala po njem. Kar je bil Slovenec, so vsi njegovi briljantni talenti ostali v službi malega našega naroda in deloma v jugoslovanski državi. Ali vsaj to stoji, da imamo v njem tak vzor javnega narodnega delavca, ki bi ga vsak, tudi največji narod, postavil na častno mesto, ob njem vžigal vedno nove kresove ponosa in ljubezni, ter se skozi rodove napajal v tem zgledu umetnije dela za narodov blagor. dr. M. Krek
Poudaril je tudi, da „pogodba o re-gularizaciji odnosov med Zahodno in Vzhodno Nemčijo tudi spada v ta sklep zahodnonemške politike.“
Opazovalci v zvezi z Brandtovo politiko sklepanja meddržavnih pogodb z vzhodnoevropskimi državami in Moskvo ugotavljajo naslednje mednarodnopravne zanimivosti:
Z Nemčijo (zahodno in vzhodno) še , ni bila sklenjena mirovna pogodba. Toda tako Zahodna kakor Vzhodna Nemčija sta vsaka zase sklenili že več mednarodnih političnih, gospodarskih in kulturnih pogodb. Pogodba med Varšavo in Bonnom je segla čez področje Vzhodne Nemčije in se tiče meje (na Odri in Neissi), ki ni meja Zahodne Nemčije, temveč meja med Vzhodno Nemčijo in Poljsko. Vzhodna Nemčija se spreminja v neke vrste sub-satelit Moskve; v Kremlju namreč resno jemljejo Zahodno Nemčijo, dočim jim je Vzhodna Nemčija le menjalni drobiž. Zahodna Nemčija se je (tudi v imenu Vzhodne Nemčije?) odpovedala ozemlju vzhodno od Odre in Neisse v dobro Poljski. Toda Poljska, kakor tudi Če- , škoslovaška, Madžarska in Romunija molčijo o svojih vzhodnih mejah z ZSSR. Moskva je vsem tem satelitom , po drugi svetovni vojni odtrgala večje ali manjše kose zemlje in si ijh prilastila, da „si je zaokrožila svojo zahodno mejo.“ Tudi zahodne velesile, ZDA, Anglija, Francija in vsa ostala Evropa o tem sovjetskem premiku mej molči.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Franc: Zurca in njegove gospe Vere roj. Ko kalj se je 9. nov. t. 1. rodil sin, ki je 8 decembra pri krstu prejel ime Tade Gabrijel. Krstil ga je v župni cerkvi i Castelarju dr. Alojzij Starc, botra p: sta bila Janez Kokalj in njegova žen: Francka roj. Jenko. — V družini Luk Milharčiča in njegove gospe Mary si je rodil 11. decembra sinček-prvorojenec
V družini Sreča Urbanije in njego ve žene Rezike r. Ravnikar, so dobil 15. t. m. hčerko Marjano.
Srečnim družinam naše čestitke.
— V nedeljo, 13. decembra t. 1. je bil: v ®lpv. kapeli krščena Vesna Gabrije-la Ribnikar, hčerka Rudija in Ane Marije Monteforte. Botra sta bila ga. Ine; P. de Venosta in g. Franci Jarc. Srečnim staršem naše čestitke!
Poroka. V župni cerkvi Santa Mari: del Trujuy v San Miguelu sta v pete! 4. t. m. ob 21 sklenila zakonsko zvez: gdč. Ineska Marija Rakovec in g. Jua: Carlos Correch. čestitamo.
OBVESTILA
SOBOTA, 19. decembra 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 20 predavanje zvočnih filmov, ki jih je posodilo nemško poslaništvo.
SFZ Castelar vabi vse člane na svoj občni zbor, ki bo ob 19. uri.
NEDELJA, 20. decembra 1970:
V	Domu v San Martinu ob 19 predbožična prireditev s pesmijo in glasbo, nato večerja.
PONEDELJEK, 21. decembra 1970:
SFZ Castelar prireja ob 19 člansko večerjo. Podatki pri odbornikih.
ČETRTEK, 24. decembra 1970:
Božična polnočnica v Slovenski hiši. Ob 23 priredi slovenski pevski zbor „Gallus“ božični koncert.
PETEK. 25. decembra 1970:
V	Slomškovem domu ob 19 Slovenski božič.
SOBOTA, 26. decembra 1970:
V	Slomškovem domu družabna prireditev s sodelovanjem orkestra Planike
V	Našem domu od 19 božična igra „Zlatko“.
NEDELJA, 27. decembra 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachayu prva tombola.
V	Slomškovem domu družinska nedelja.
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na
BOŽIČNO DRUŽINSKO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 19.
Že danes pa tudi vabi rojake
VELIKO SANMARTINSKO SILVESTROVANJE
s sodelovanjem PLANIKE,
Slovenski dom v Carapachayu
bo pripravil na svojem senčnem vrtu:
Dobitke — bogate, kot še nikjer. Tablice — kot povsod — po 1 peso. Pijačo —■ hladno in poceni.
okusno in poceni, kot vedno
Jedačo
Vse to in še več. ..
Niso samo obljube!
Prihitite zato na
Šaljivi nastopi
ki bo v četrtek, 31. decembra, ob 21.
novoletno veščilo
ples
SLOMŠKOV DOM
• v soboto, 26. decembra, ob 21. uri
DRUŽABNI VEČER
ob koncu leta
PRVO TOMBOLO
27. decembra 1970
Ves dan: 11.30 sv. maša
12.30	kosilo	Otroci vseh šol	dobe
16.30	pričetek tombolo	pri vhodu eno	tablico
prosta zabava	brezplačno!
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Nv 996.221	
Za dobro voljo in solidno postrežbo bo poskrbljeno
Sodeluje orkester Planika
v nedeljo, 27. decembra
DRUŽINSKA NEDELJA
Po sv. maši bo predaval g. p. Alojzij Kukoviča ¡S. Ji Nekaj psiholoških nasvetov za zakonske, pare
ODDAM
Riši) V MIRAMARU
za mesec januar Inf.: 621-1153
■.M.... n.................
PORAVNAJTE NAROČNINO 1
DRUŠTVENI OGLASNIK
SLOVENSKA RADIJSKA URA. Na
Božič, 25. decembra bo slovenska radijska oddaja posvečena izključno božičnemu prazniku. Vse organizacije in podjetja, ki želijo voščiti v slovenski uri, prosimo, da pravočasno prijavijo, najkasneje do 20. decembra.
Za kolonijo deklet in fantov od 13-16 leta je čas za prijavo do 20. dec. Kolonijo organizira Zedinjena Slovenija in prosi, da pohitite s prijavami.
Deveta otroška kolonija odpotuje iz Buenos Airesa v nedeljo, 27. t. m., ob 22,20 z vlakom štev. 15 (voz št. 33). Otroci naj se zbero na postaji Bme. Mi -tre v Retiru do 21. ure. Vse prav lepo prosimo, da poravnajo razliko vsaj Jo 23. t. m. v pisarni Z&. Kolonijo bodo spremljali: ga. Olga Omahna, gdčne. Anica Šemrov, Cveta Pavlovčič, Nina Pistovnik, g. Franček Breznikar i, dr.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: za Argentine $ 2.900.— Pri pošiljanju po pošti $ 3.000.— ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
ZVEZA MATER IN ŽENA Božični sestanek Zveze slovenskih mater in žena bo letos v Slomškovem domu dne 20. decembra ob 17. Vabljene vse matere in žene.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leandro F. Peljhan
M. P, 10693
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 15 do 21
Mariano Acosta 432, Capital Zahtevajte: določitev ure na T.E. 67-9791
Darujte svojim argentinskim prijateljem monumentalno slovensko izdajo argentinske pesnitve
MARTIN FIERRO
■r
S
z njo uveljavljate naš ugled v svetu!
a
Dobite jo v Dušnopastirski pisarni, Ramón Fa'icón 4158
a a
^""""""""""■■■■■■■^■""■■■■■■■■■■■■■■BBaBaaBaaafBaBBaaaaaaaaaaBaaBBaaBaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaa"
10. januar 1971: PRISTAV SKI DAN
... j
JAVNl NOTAR
FRANCISCO RAUL
CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Airea
Pta. baja, ofic. 2 T E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JUAN R LAZNIK
ipeciaiist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. ioež E. Uriburu 285, Cap. Ped. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5856
MISIJONSKA TOMROLA PRED DURMI
To pot bo 20. jubilejna!!!
Veliko smo z dvajsetimi tombolami že pomagali slovenskim misijonarjem in ubogim v Cerkvi in v človeštvu!
3. januarja 1971 pomagajmo jubilejno!
Zato naj bo volja nas. vseh:
„Na jubilejni misijonski veletomboli v Ateneo Don Bosco pa res ne smem manjkati..
Med drugimi prekrasnimi dobitki (za katere se rojakom lepo priporočamo) bo tudi kakih 100 spominkov slovenskih misijonarjev!
Tablice Vam bodo ponudili in dobitke ali darove zanje pobirali zvesti misijonski obiskovalci ob takozvani „avtomobilski akciji“, ki začne že 20. decembra! Lepo jih sprejmite, prosimo!
SLOVENSKA MISIJONSKA ZVEZA
SLOVENSKA RADIJSKA URA
Na božič, 25. decembra, bo slovenska radijska oddaja posvečena izključno božičnemu prazniku. Vse organizacije in podjetja, ki želijo voščiti v slovenski uri, prosimo, da se pravočasno prijavijo, najkasneje
do 20. decembra.
'BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBMaW
Ta dan je vsega veselja Devica je rodila tiga Sinka božjega.
Stara slovenska pesem
v \s
SLOVENSKI BOŽIC
Prireditev se ho vršila na božični praznik, 25, decembra, ob 19 v Slomškovem domu
• Božična sveta maša s petjem najlepših božičnih pesmi
#i Žive jaslice — odrski prikaz mladenk Slomškovega doma. Sodeluje mladinska godba.
.	Vsi slovenski rojaki vabljeni!
t
žena, sinovi, hčere in v domovini sestre umrlega
Franca Vodnika
se prav iskreno zahvaljujemo najprej č. g. župniku Škrbcu za njegovo duhovno skrb in obrede za umrlim. Prisrčna hvala tudi gg. Javoršku, Breznikarju, Bidovcu, ministrantom in vsem drugim prijateljem, ki so ga obiskali, spremili k sv. maši in na pokopališče.
Žalujoči
A. P. CONSTRUCCIONES s.r.l. - Arh. Pernišek*
Posebna svetovanja industrijskih, trgovskih in pisarniških oddelkov. Bavimo se z oančnimi krediti in finančnimi plani VEA in DGI. Načrti. Gradbeno vodstvo. Gradnja. Občinski postopki.
Uradne ure
Prositi uro na telefon 629-9838
vsak dan od 9—12, Lavalle 2331, Piso 5, of. 10
Dr. Tone žužek
advokat
Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(Coop, de Crédito „S.L.O.G.A.“ Ltda.)
Ramos Mejia
T.E. 658-6574
Bartolomé Mitre 97
: :
■ ■
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
TUCUMAN 1455, piao 9, oficina “E**, Capital T. E. 45-0320
Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega urnika
KINTA SLOGA
Del Cielito 279 — Villa Udaondo
Poletna sezona 1970/1971
Do 14. marca 1971 vse dni v tednu, razen ponedeljka, od 9 do 21.
Vstopnina:. ob sobotah, nedeljah in praznikih $ 3.— za osebo.
Vstopnina: ob delavnikih $ 2.— za osebo,
Sezonska vstopnica: $ 30.— za osebo.
Otroci članov do izpolnjenega 14. leta imajo vstop le z družinsko člansko izkaznico, sicer pa brezplačno; od 15. do 18. leta pa za polovično ceno. Vstop na kinto je dovoljen samo elanom Slovenske hranilnice in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni za ? 1.—.
Na kinti bo vedno na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah.
Zahvala
V neizmerni žalosti ob izgubi svojega dragega moža in očeta, sina in brata, se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh bridkih dneh stali ob strani.
Zahvaljujemo se posebno njegovim zvestim in požrtvovalnim prijateljem, ki so noč za nočjo prečuli v bolnišnici, darovalcem krvi, vsem, ki so neumorno darovali ure in dneve, da so na kakršen koli način lajšali dragemu pokojniku strašne bolečine.
Še osebej prisrčna hvala č. g. Stanoniku, duhovnemu asistentu v bolnišnici, č. g. msgr. Oreharju za obisk bolnika in pogrebno sv. mašo.
Zahvala vsem rojakom, ki so ga prišli kropit, ko je zadnjo noč ležal na mrtvaškem odru v domači hiši, ki so sočustvovali z družino in čuli ob pokojniku.
Tudi darovalcem nenavadno bogatega cvetja in moškemu zboru za žalostinke, prisrčna hvala!
In slednjič vsem, ki so našega blagega pokojnika spremili v cerkev in na pokopališče, Bog plačaj!
Nepozabnega Branka priporoča v molitev
družina Vrčon.
Po hudem trpljenju nas je zapustil naš član in odbornik, gospod
Branko Vrčon
Pokopali smo ga 12. decembra na pokopališču v Olivosu. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Slovenski dom v Carapachajru
Sv. maša zadušnica se bo darovala 27. decembra ob 11.30 v domu.
•aaaaaaaaaaaa
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBaBBBBBBBBBBBBI