30 let občinske gasilske zveze
Več poudarka preventivi
Za nami je mesec požame varnosti, za nami je tudi letošnja vaja NNNP — »Samozaščita 85«, znani pa so tud bolj ali manj skrb vzbujajoči podatki o šte-vilu požarov, ki so povzročili ogromno materialno škodo tako v družbenem kot zasebnem sektorju. V zadnjih letih pa se srečujemo še z nekim negativnim pojavom — vse pogostejša so izlitja nevarnih snovi, kar pomeni neposredno ekološko grožnjo, p, i čemer je najbolj ogrožen človek in njegovo okolje...
O vsem tem so govorili na nedavni slovesnosti ob 30-letnici uspešnega delovanja Občinske gasilske zveze Ljubljana-Siška. Uspešnega zategadelj. ker so člani gasilskih društev dosegli pomembne uspehe v preprečevanju požarov in ogrožanja var-stva okolja. kar vse sodi v koncept SLO in DS. Slove-snosti, ki je bila v osnovni šoli Ivan Novak-Očka v Vižmarjah, so se udeležili vidni dmžbenopolitični de-lavci naše občine, občinskih gasilskih zvez, mestne gasilske zveze Ljubljana, industrijskih gasilskih društev in pa republiške zveze. Slavnostna govor-nica je bila predsednica skupščine občine Šiška Anka Tominšek, ki je nanizala vrsto nalog gasilskih društev in njih članov kot sestavnega člena naše najbolj frontne organizactje — socialistične zveze.
V kroniki občinske gasilske zveze ob 30-letnici obstoja beremo tudl tole: po končani drugi svetovni vojni so člani gasilskih društev sodelovali pri obnovi, ponovno je zaživela aktivnost v gasilskih domovih. Najprej so se združevali v Okrajni gasilski zvezi, ki je tudi usmerjala takratni razvpj in obnovo. Ker je bil okraj le preveliko področje, se je pokazala potreba po ustanovitvi občinskih gasHskih zvez.
Te so bile ustanovljene leta 1955 in sicer v takrat-nih občinah Šiška, Šentvid in Medvode. Občina Šiška je imela takrat 3 teritorialna in 2 industrijski ga-sHski društvi, občina Šentvid je imela 14 teritorialnih društev in občina Medvode 7 teritorialnih in 5 indu-strijskih društev.
Do ustanovitve občinskih gasilskih zvez sta bila oprcma in orodje društev zelo skromna. Sredstva okrajnih gasilsklh zvez so bila pretežno namenjena oddaljenim krajem in povsod tam, kjer je vojna vihra društva oziroma opremo popolnoma uničila. Tudi po ustanovitvi so društva še nekaj let le životarila. Ni bilo opreme, še slabše je bilo z vozili, saj je imelo še veliko društev vozila na konjsko vprego a!i stara, od-služena vojaška vozila. Tudi oprema je bila še pred-vojna, zato je bilo veliko cevi dotraianih, vendar iih ni kazalo zavreči. Organizirani so bili seminarji za gasil-ce, nižje častnike in častnike, tudi zalo, ker je bilo takrat tega kadra zelo malc.
Konec leta 1960 sta se združili občini Šiška in Šentvid, občnizbor združene občinske zveze pa je bil 19. februarja 1961. V letu 1963 se je občini Siška prikijučila še občina Medvode. Na občnem zboru 17. marca 1963 pa so se domenili, da bo zveza nosila ime, ki ga ima še danes: občinska gasilska zveza Ljubljana-Šiška.
Po združitvi občin se je površina povečala na 156 kv.km. Zaradi lažje in boljše koordnacije s posa-meznimi društvi je bilo domenjeno, da vsako društvo v zvezo delegira svojega člana, takrat zastopnika v OGZ. Za boljše operativno delo se je zveza razdelila v 4 operativne sekforje, ki obstajajo še danes, le z manjšimi popravki. Sedaj ima OGZ sektorje: Šiška, Vižmarje, Vodice in Medvode, v katere je vključeno 24 teritorialnih in 12 industrijskih društev.
Leta 1963 so prvič nabaviti novo orodno vozilo in sicer TAM 2000 za GD Preska. Vse do tedaj so sredstva namenjali samo za popravila vozil. V letih od 1961 do 1968 so nabavili tud 4 nove motorne brizgalne Sora domače izdelave. Od leta 1967 pa so pričeli sistematično nabavljati orodna vozila IMV — kombije, nekatera društva pa so se odločila za vozila TAM 2000. Z letom 1968 se prične tud nabava uvo-ženih motornih brizgaln Rosenbauer. Na ta način so do leta 1974 opremili vsa teritorialna društva z no-vimi orodnimi vozili in motornimi brizgalnami. Neko-liko pozneje so nabavili še kombinirana vozila in av-
tocisteme, ki so zelo funkdonalne, saj služijo za ga-šenje in hitre intervencije ob sušnih obdobjih za pre-voz pitne vode...
Niso pa pozabili tudi na gasilske domove. V tem obdobju so zgradili 12 novih, 6 so jih obnovili, trije pa so trenutno v gradnji. Poleg domov so zgradili še 8 vodnih bazenov. Pri vseh nabavah orodnih vozil, motornih brizgaln, gradnji domov, deino pa tudi pri gradnji bazenov in drugih vozil so društva prispevala delež lastnih sredstev, ki jih je določil upravni odbor oz. razširjeno predsedstvo. Ta sredstva so društva pridobila od krajanov z nabiralnimi akcijami, z orga-nizacijo veselic, zabav in kultumih priredtev. Včasih pa so organizirala tudi delovne akcije. V časy, ko je obstajal občinski sklad »dinar za dinar,« so izkoristila tudi ta vir dohodkov.
Zveza je do leta 1976 prejemala finančna sred-sfva od SO Šiška in od sklada pri MGZ. Tega leta pa je bila ustanovljena SIS za varstvo pred požari. Skupnost je zagotavljala stalnejši dotok finančnih sredstev, ki omogoča tudi boljše načrtovanje. Vse-kakor pa društva ne bi bila tako dobro opremljena, če ne bi bilo skupnega razumevanja pri razdeljevanju finančnega kolača, kajti lastni delež je vsestransko zelo pomemben.
Če pogledamo članstvo, je bilo stanje leta 1963 naslednje: čtanov 834, članic 104, mladncev in mla-dink 78, pionirjev in pionirk 159. Skupaj torej 1175 V kongresnem tetu 1984 pa je bilo stanje naslednje: članov 1300, članic 94, mladincev in mladink 275, pionirjev in pionirk421, skupaj 2090, to pa je 80-od-stotno povečanje. Posebno pomembno pa je, da je zelo porasla strokovna usposobljenost, saj imajo danes 928 članov z izpilom gasilca, 203 z izpitom za nižjega častnika, 114 je častnikov, 17 pa je višjih častnikov. Veliko članov ima tud tečaj za strojnika in razne daige tečaje. Na skupno število občanov Šiške torej pride en član oz. članica gasilskega dru-štva na 59 prebivalcev.
V tridesetletnem obdobju so operativnt člani in mladina tekmovali v občinskem. mestnem, republi-škem in tudi zveznem merilu. kjer dosegajo lepe re-zultate, večji in boljši delež je tudi pri gašenju poža-rov in reševanju. V teku je nabava rado zvez za boljšo informiranost članov, za vzgojo mladine in pionirjev ustanavljajo krožke »mlad gasileo v osnovnih šolah. V vrete gasilcev želijo vključiti več žensk, predvsem za operativno delo. Člani preda-vajo na raznih tečajih, pa tudi krajanom o boljši do-žami varnosti, vedno boljša je tudi povezava s CZ v KS, predvsem pa z občinskim štabom civilne zašči-te.
Da je OGZ lahko dosegla tako pomembne rezul-tate, gre zahvala mnogim požrtvovalnim članom, ki so s svojim zglednim delom in tudi odrekanjem pri-spevali k temu, da občinska gasilska zveza zav-zema tisto mesto v naši samoupravni družbi, ka-kršno ji gre.
In tem najzaslužnejšim članom so zdaj izročili od-likovanja in priznanja mestne gasilske zveze Ljub-Ijana in prav je. da jih tudi omenimo:
Jože Unk, Pavle Kristan, Vinko Istenič, inž. Matija Terlep, Julijan Čeme, Franc Zalaznik, Alojz Tome, Janez Grum, Franc Kepic, Vinko Veber, Vili Černi-vec, Jemej Cedilnik, Feliks ČebaSek, Bogdan Snoj, Alojz Kogovšek, sedanji pfedsednik OGZ, Stane Istenič, Marjan Pipan, Janko Kopač, StaneZorman, Avgust Sešek, Stefan Romšak, Janez Kadivec, Peter Roš, Janez Škrbinc, Karel Frahm, Predrag Stojanovič, Franc Sodnik in Janez Jenko. Priznanja so prejele tudi družbenopolitične organizacije naše občine in pa predstavniki gasilskih zvez Ijubljanskih občin.
Ob koncu slovesnostl velja omeniti tud bogat kul-turni program, ki so ga izvedli: Sindkalni ženski pev-ski zborTekstil TOZD tkalnica Vižmarje, ki so se mu pridružili tudi mladi kitaristi ter recitatorja Janez Ro haček in Tadeja Kanc.                          Jože Čurin