H: i sklepa ravnateijsiva, vse na i-.nun ubogih vla- gatdjev, mladoletnih otrok. Država naj pomaga. Seveda, zakaj jo pa iniamo, Ce tie za kritje naših litniparij! Ni si treba prikrivati, da bode treba izgubo tudi iz obeinskib sredstev kriti. Ali so pa na.iprl- niernejši oni, ki so breinena zakrivili? — Kozla ne moretj nastavljati kot vrtnarja! Ljudska (klerikalna) stranka, ki je v največ slučajifi kriva, da je naše ljudsko premoženjc do pol milijardc znpisann 7.n dvoniljivo vojno posojilo, navidezno naj- huje nasprotuje obnovitvi občinskih od- borov. Ižče kompromise v celjski okoli- ^ki občini, iščc jih v Mariboru. Ce bi de- mokrati mislili le na težave, ki nas čaka- jo, da ta :^noj izkidamo, bi radi pustiÜ to skrb klerikalcem samim. Toda poštcna stranka tecra ne more pnstiti, saj nas gnoi sicor vse zaduši. Vsak politično inislee elovek brez ozira na slrankarsko inišlje- n)e mora pozdravljati prenovitev obein- skih odborov v teh razinerah. Najsi oj prislj tndi po veeini novi možje ali le de- lorna. Kdor zelo upije proti zastopstvu manjsin, je suinljiv. ^ Kdor niina srea za Ijudstvo, kdor ne vidi v državi iiio.iiočiieKa ščita našcga bUiKOstanja, kdor hoče ustrezati svoji prepirljivosti, naj ne sili, za Boj^a, v ob- einski odbor, ker bode nesreea sebi iii t;- vira dni.^iiTi. Misliti moranio na dobavo dohodkov za naše ceste. Misliti moranio na združitev obein. Kaj liočejo tako male obeine, ki jih je v enem samein ptujskem okrajn 153 in v mariborskem 190! Ustva- riti moranio vceje občine, ki bodo spo- sobne svojih nalo^. Misliti moramo na preosnovo zakona o okrajnih zastopih, na namestilo dezelne^a odbora. Vse je že sklenjeno na papirju, ni pa izvedeno in tudi ne more biti brez sodelovanja ob- ein. Ne bode zabavnn <- -fl**fi v obein- skem zastopu! POLITIČNE VESTI. | Politična posvctovanja v Zagrcbu. One 4. in 5. tm. so se prineljali v Zairer» minister Pribieevie iz Bcojjrada, mini- ster dr. Lukinič iz Karlovca, minister dr. Kramer in predsednik pokrajinske vla- de dr. Zerjav iz Ljubljane. Dne 5. tm. so se vršila važna politična in xospodarskn posvetovanja, pošebno tudi v valntnem vprašanju. Novoletnc čestitke. Poroatli smo, da je poslal min. predsednik g. tJ Davl- dovič vsem min. predsednikom zveznih clržav novoletnc čestitkc. »Prcsbko« javlja službetio od.u'ovor francoskega. I min. predsednika Clemcnceaii-ja, kl se Kläsi: »Oloboko «injen vsled Vuse brzo- javke, Vas prosim, da izvolite sprejetl z mojo hvaležnostjo tudi izraz jtfobokc simpati.ie, s katcro sm-cmlia IVancija razvoj in naprodck Vašc državc.« Sporazum med Jugoslavljo in Rumunsko. PariSki listi pnro^aio iz BnkureSte, da pride vsled zbi li^anih od- noS'HJev med obema do popolnepa spo- razuma Nova rumunska vlada ie baje prliiansVj Tninistor Nitti prcnn.^ra s'cor Dalmaciio Jiieo'slaviH, temboij pa zahte- v.a, eetndi prikrito, ReW)'. v reiner se sla- ft'a z enim c'elom italünnsko.cra iavn<"ra mnonia. knrtM'o je nverfeno. da je Italna zahteva'a Dalmacüo samo za to, da bi j?>to y'rirfi()fr];\ vvoifH^asno ynmoniriri z K>e- ko, knrere radi odpora Rusije ni moffia z Innrlonskim pa^tom nninhVo dobiH. -_ Za rasa, Vo sc je r^roln nova politi-"na ori'cntncüa, na 'o imel itnliianski premio.v nesreeno roko. Dreirnil ie has v iKiihn'so rnno nn juscosiovanskem telesn >— na Rc- ko. To mesto, ki po megovih besednh ni- ma poborc e^onornsVe važno^ti za Itali- jo. ie bnš za naše tr^ovstvo, obrt in pro- mpt, kakor rurti v rrr°s'nem oziru vele- važno. — Če Iioč-e Italija res »äsen spo- riizum, Ra lahko ima, se-ve na drujji p(ü- la.tci — nikdar pa na taki, kakor jo razla- isra Nitti, katero je nek dopisnik »Timesa« |)o.^odil prav dobro z »vojno po^ibeljo«. Proklamacija Nikite. Beovirajska »Uemokratijaj« prinaša v svoji številki od •4. tm. »proklamadjo< bivsetfa kralja Nl- kite oziroma nje^ove vlaJc, v kateri pej- zivlje »vse nodanike crno.eorske vlauc«, da se ob easu, ko bo u> vladu kraljevi- ne Črhegore« spoznala za dobro, podajo pod »sveti« barjak Crne^ore. Obencm je oprostila dijaštvo od tega vpoklica, da da piiliko dovršiti svoje studije, ako s^ isti s eastno obvezo zavežejo, da bf»c!o prilii- teli pod njegov prapor. Kdor se teniii po- zivu ne odzove in »ie vstopi v ltaliji poü črnoKorsko vojno, se ne sinatra od 15. ja- nuarja 1920 več za podanika erno.^orske vlade. Ta svetovni Klumač misli res, da um bodo ČrnoKorci šli na lim! Gotovo lsc mii bodo za njegovo vladanje v ltaliji na.ileršo ¦zahvalili. D' Annunzia hočejo socijalisti s silo ižtirati. Reški socijalisti so nameravali prirediti 7. tm, veliko maniiestačno skup- ščino, katero pa so arditi na d' Annunzi- jevo povelje razjfnali. Socijalisti so nato v tajncm shodu sklenili pozvati antanto, da takoj odstrani d, Annunzia, sicer bodo posegli sami po orožju in d' Annunzia iz- tirali s silo. D' Annunzio hoče k Janoncem. h Sušaka se javlja, da hoče d' Annun- zio z aeroplanom v Tokio in sicer preko atlantske^a morja, Amerike in tihega oceana. Priprnve za polet so v polnern teWu in bo d'Anniinzio bajc že tekom tejj;a me^eca odletel Adin »nfh->*igu — v materinem jeziku! Z dobijeno svobodo naj se osvobodi tudi dnša vernika in naj ßovori s Stvarnikom v svoji domaöi besedi. Stari privilcffij »čcškosa boßo- služnega jozika« naj pride zopet do ve- MILOS ST1BLER: I>fi srbskih kmeto- valcih v ŠumadijL (Dalje.) Srbski km et, ki tvori o;.;romno veei- wo svojega naroda, obdclujc v Sumadiji svoja polja na način, da bi mu v tem po- ßledu slovenski kmet imel pokazati Ie malo novega. Veliko prednost mu midi natnra, priroda sama s tem, da je srb- ska zemlja nenavadno rodovitna in moe- na. Toda razuntega pözna srbski kmet vse moderno kmctijsko orodjc in osobi- to tudi. stroje. Živinoreja v Šumadiji - - °stali so sicer samo ostanki .— istotako ^okaziije veliko sinotrenost, s kalero sc J0 Kojila ta grana ali panoga srbskega Knjutiiskega gospodarstva. Srbski kmet v bVmad'i« ima vinogtade, koiih obdelo- vanje za najbol.išimi v Sloveniji ne za- ostaja. Ima t„di hLše, stanovanja, ki mo- ra]o vzbuditi poZornost in obeudovanje vsakcja iiepnstranskega orazovalca. Sc. veda bo najti v Sumadiü tudi takih hiš, v katerih bi elovek na probival z isto ii;x- vdnšenostjo, kakor se more nrebivati v selu Banja pri kmetu Toei Dragačevičn ali pri kmetu Dzorc'zc Dukieu. Toaa imate mari v Sloveniji same lake kineč- ke hišc, v katerih se počuti rncSean ka- kor v dobri mešcanski hiši? Z stanovasm Ic pač ravno tako, kakor je z vsemi o- stalimi znaki, po katerih s<- v posamez- nih naroeih presoja stopnja kulture: Eni so jo že dosegli, drugi še ne! In drugo poglavje: Srbski kmet pri- deluje v lastnem gospodarstvu skorajda vse, kar potrebuje za svoje življenje in', svoje delo. Osobito omenjarn tu celo vr- j sto orodja in obleko tcr pcrilo.vobee. Ni ' tako dolgo od tega, ko smo inogli isto o- pazovati tudi pri slovenskem kmetu. To- da pri nas je to mimilo. Zakaj? Vcdno bolj se je začcl razvijati boj za zivl'cnje in za vsakdanji kruh. Siehern clovek je moral začeti trgovsko obravnavati i cas i svojo delavno moe. telcsno in duševno. To je bila zrragn kapitalizma in tndi nas kmet je opustil domaee izdelovanje ra/.- nih gospodarskih potrebščin in oblekc ter zarel vse to krpovati, res, da se tako dobi ceneje. In to pretvarjan'e so gotovi liud.ic zoret itrenovali nanrcc'ek kultnrc. Toda kaksen ic bil ta nrpredck? — Nas kmet je pozabil..kar ic niegovemu ocetu 5c dobro koristilo. Kulturni svet na ie po- vzroril razmerc, v katerih so posta'c.raz. ne potrebščinc tako red^c in tako drr cre, c'a si jih km^t ne more več kimovati. Kdo ic sedaj na boljšem: Ali na5 človek, ki je hitei za kuituro, ali pa srbski kmet, ki sc 5c ni navac'il dedc vsake malcnkosti, Ko- jo n»bi v svoiem gospodarstvu, na odvis- nost od trgovea oziroma od »trga«? Najzanimivejše pa je vsekakor tretje poglavje: Skupno delo, skupno trpljenje. Srbski kmet dela v »mobi«. Sosedje Se s delom medsebojno podpirajo. To se nc vrši za plačilo v denarju, tcmveč jaz dc- lam danes tebi, jutri delaš ti meni. Jaz te- bi posodim delo in ti mi zopet delo vrncs. Ni to končno isto, ako jaz plačam tvoje delo v denarju in ti zopet moje ravno tako? Ni; ravno v tem obstoji velikanska prednost pri srbskem načinu rnedsebojnc pomoči, da tarn ne gre za medsebojno denarno, gospodarsko izkoriščanjc. Dc- narni dobiček tarn ni prva misel, temvec tcmcljna misel je baš pomoč, ki jo hočem prinesti bratn, sosedu, sotrpinu in ki jo on zopet prinese rneni. Pri nas, kjer viada kultura, pa je prvo vprašanje, koliko nil boš plačal za moje delo. O ti sreena srb- ska »nokultura«, kako daleč si pred na- »iii! Slovenski kmet bo kmalu obupal vsled neznosne draginjc kmetijskih dc- lavccv, med tem ko pri srbskem kmetu o tem vsaj v Šumadiji — dalje so nisern bil -.- niti sluha ni. In končno izra/.a srn- ski način skupnega dela zdravo iedro clo_ vekoljubja, o čemer pri našem kapitali- siičncm načinu dein in mišljenja skorajda ni več sledu. Pri vsem lern mu io Ijudstvo velika pridnost, bistroumnost in treznost, razvin tega skromnost in zadovoljnost. Kako je vse to zadovoljuo z vsako drobtinico, ki prileti z miz one gospode, koja vodi upra_ vo dežele. Niti najmanjSe ncr.voznosti ne opaziš nikjer, temveč vse z najvecjo po- trpežl.iivostjo čaka na bodočnost, na do- bro, ko bo lcpše, ko bo tako lepo, kakor je baje dalje na zapadu, na Francoskem ali Angleškem. Lepo »polagano«, to Je: lepo počasi. a sigurno je treba iti naprej! Te potrpežljivosti ne najdcš samo pri kmcčkem ljudstvu, temvec pri vsem na- rodu. Baš je bila v Bcogradu vladna kri- za. Protie, vodia radikalccv je odstopil in opozicijonalnc skupiue so bilc poklicanc, da sestavijo novo vlado. Ali kako se je ta kriza razvijala! Počela je krog 20. julija 1919 in trajala je cela dva meseca. Kjc na'derno še podobne slučafe v modernih c'rzavah? 'I'oda to tukaj nikogar ne raz- burja. Kakor so potniki v Mladenovc« mirno in brez naimanjšega razburjenja nad tri ure čakali na odhod vlaka tor med tem z na.ivečjim navdušenjem rle- sali na železnirnem tiru »kolo«, ravno :U&o je vsak Beograjčan mirno Čnkal na resitev krizo. »Ali je kriza že rešena?« tako je vprašal vsak dan po dvakrat. »Ni Se!« In ni ver drt-zega govoril o tei stva- ri, nego Ic to še, da je za^ovarjal ali Pro- tiča ali Pribirevira, kateri skupini je pač ravno ycljala njegova simpatija. Da bi pa bilo treba take krize reševati hitreie, o tun se je le redkokct'aj in sc takrat sa- mo mimogredc rula kaka opazka. (Koncc prih.) Stra:i 2. »N O V A I) O B A« Siev S ljave. Cerkve in oltarji naj bodo trdnjavc materinskega jczika! Tako govori Ce- ška narodna duhovšeina svojim verni- kom; iia sto in stotisoče, na miljone so odziva eeški narod temu klicu in odo- brava korakc duhovništva. Tudi v Jugo- slaviji je gibanje za dcmokracijo cerkvc in za narodni jezik v službi božji poseb- no v Dalmaciji zclo živalmo. Jcdnako močno sc siri gibanje tudi po lirvat- skem. Nasa slovcnska duhovščina je pa preveč klerikalno latinsko organizirann. da bi so mogla vncmati za svoli narodni jezik, v katerem naj bi s svojimi vorniki skupno govorila z Bogom. Jugoslovanl imamo žc dobro predzgodovino svoje narodnc krščanske corkvc in bi bilo žc- leti, da so tudi naša duhovščina zavzame za isto z oiio vnenio, s katoro sc sieor ukvarja v politiki. Refonnno gibanje jc v.teku in tok sc nc bo dal vstaviti ob pasivnosti oziroma neodločnosti sloven- sko duhovščinc — uspeh bo lc ta, da bo naša duliovščina zopet zadiiia mod spo- znavalci! Pristaši Nikite poraženi. lz Podgori- co prihaja vest, da so jc zadnja 2 tedna udalo 50 zapeljanih Nikitinih podanikov. V zadnjih bojih jc bilo 50 mož ujetih, 10 ranjenih in 11 mrtvih. Vojaštvo preganja skupno s prcbivalstvom odpadnikc z u- spchom. V občc vlada mnenjo, da, Co o- krog Božiea nc bo vcč novcga vpada, so bo moglo reči, da je rovarenjo raz- kralja Nikite konenoveljavno zadušeno. Bolgars a mon^rh ja bo, kakor vse kaže, kmalu izginila. Po vesteh, ki prihajajo dan za dnevom iz Bo ga rije, se zdi, da bo boluarski iiarod kmalu pometel z ostanki monarhistič- ne vlade, ki mu je pripravila prav ne- hvaležno vlogo izdajice Slovanstva. Re- publikansko — revoi^cijonarno gibanje je tako razširjeno, da vse vladne od- redbe in prepovedi niČ več ne poma- gajo. Monarhiji bije zadnja ura. Če se to uresniči, upamo, . da bodo tudi Bol- gari po>tali zopet v istini Slovani. Konec evropske Tureije. Pariški list «Matin« poroča iz Londona, da jo vpra- šanjc Carigrada v glavnoin «ešeno. Za- vezniki in asociirana Amerika so, kakor znano, žo v londonskiii koniereneali do- ločili glavno smer, na poülagi katoro sc ima rešiti turškb vprasanjo. Vprašanje Carigrada in Dardanel je že dodohra pretreseno in jo doscžcn tudi sporazuin. edinole končni sklcp so so ni obolodanli. Ta sklcp se bo obenem z mirovno po- godbo izročil turski mirovni dclcgaciji, kakor Intro bo redakcija pogodbc konea- na. Toliko se vo, da jo v vsoh ločkan prodrlo stališče Anglije. Lloyd.George je ostal pri svojih zahtcvah, akoravno s po- četka ni bilo videti, da bi bili zavozniki z njegovimi prcdlogi zadovoljui; obvladal jc tckom pogajanj vso ležkoče, tako da je angleška težnja povsem prodrla. Sina- tra so, da bo scdož turškc vlade in pre- stolica prenešena v Malo Azijo in to v Bruso ali Konijo. Na ta naoin bi bili ostali zjjveziiiki zvesti programu, po katerein se odpravi Tureija iz Evrope. Kako se bo urcdila uprava Carigrada in vzliodnc Tracije, ki bi vsokako prišla pod medna- rodno kontrolo, šo ni sklcnjono. Nakane madjarske vlade in admirala Horty-ia. Admiral Horty namerava s svojimi eetami napasti najprej Rumunijo, ker meni, da ie ta najbolj razccpljena v notrajnosti; napad namerava izvršiti 2c v zgodnji spomladi. Potcni misli napasti tudi Cehoslovaško in Jugoslavijo. Kakor so doznava iz Budimpcšte, vlada med tamošnjimi grofi-mogotci impcrijalistiC- na struja, ki zatiteva vpostavitev staro- zgodovinskih mej ogrske krone sv. Ltc- fana. To je dokaz, da minula vojna prav nič ni spamctovala Ogrov, da so ostali isti imperijalisti, kakor pred vojno. Na Čehoslovaškem so zaplenili madiarskc letakc, v katerih se ščuva zoper edinstvo čehoslovaške rcpublikc. Amerika ustavi dovoz živil za Hall- jo. Vipavski župani so dobili od goriško- ga komisarijata obvestilo, da naj bodo pripravljcni, da že v prihodnjih dnch ob- čiiisko aprovizaciie ne bodo dobile več živil, kcr bo Amerika nstavila ves clovoz za Italijo. Vzrok poraza iieniške fronte. Rcak- cija sc trudi dokazati vedno in vedno. da jc bila ncmska armada pod Hindenbur- gom radi tega porazena. ker jc zaledic odreklo pomoč fronti. Temu nasproti so pa razkrili republikanski Nemci neko taj- ne vojaskc nktc in jib objavliajr da bi sred rnesta znosili vsi branjarii svoje j »razno blago« v skladišče. Dobro bi bilu, da se lastnika prisili spraviti dvo- rec v dober in estetičen stan, najbolje pa. če bi se isti konfisciral ter izročil kultnrni vporabi. Olepševalno društvo v Mariboru ie imelo 4. tm. svoj občni zbor. Večina /:borovalcev je bila slovenska. Pri vo- litvah je, bilo v kompromisu izvoljenih () Slovencev in 3 Nemci v odbor, kot namestniki 1 Slovenka in 2 Nemki. Po- däno je bilo tudi poročilo o staniu pre- rnoženja; končno je stavil Dr Valjavec tudi predlog glede slovenskih pravil in slovenskega uradovanja. Vsenemec dr. Mravlagg, odvetnik v Mariboru, katerega postopanje med vojno je vsakemu Slovencu do ostud- nosti znano, je dob'l baje neko po- sestvo svojega umrlega prista^a Repp- nigga v Cirknici nad Mariborom za 24 000 K letno v najem, akoravno je posestvo Reppniggove zapuščine pod državnim nadzorstvom in nadzornik gerent g. Lilek o tem ni fcil obve?>čen Še veČ: dr. Mravlagtf trdi. da ima'od vlade v Liubljani in Beograclu vsa do- voljenja »n celo predkupno pravico za celo posestvo za 400.000 K. Ker bi bilo to dcjstvo vočigled mišljenju in naka- nam dr. Mravla«;govim skoraj nečuve- no, bi bilo dobro vedeti, je-li je ta vest resnična in v kolikor se snie ista sma- trati opravičenim. Po našem mneniu bi bi!o treba pač poprej natančnih m- formacij, predno bi se-taka dovoljenja kratkomalo in brez ozira na obstoječe narodno-varstvene odredbe izdajala. Po- sebno'na severni na§i meji opreznost in dalekoviduost ni nikdar odveč. VoHIno gibanje v marlborskem okrožju Predsednik demokratske stran- ke dr. Kukovec je čez praznik treh kraljev obiskal mariborsko okrožje in stopil v dotiko z zaupniki stranke na sestankih v Središču, v Ptu:u in Mari- boru. Zanimanje za obnovo občmskih zastopov je povsod veliko. Demokrat- ska stranka, ki noče z^sledovati pri teh volitvah le strankarskih ciljev, am- pak stvarno napredovanje naših javnih zastopstev, se je prijelo dela za občin- ske volitve tudi na teh naitežavnejših točkah. Poslanec Fran Voglar je pre- potoval v istem smislu z uspebom Slo- venske gorice in nojde te dni na mejo v Marenber^ in Slovenjigradec Nemškj burši v kazinu. »Marib. delavec«, poroča, da so imeli Nemci dne 5. tm. v kazinu svojo predpustno zabavo. G'avni udeležrfiki bili so iz Gradca došlo burši. ki so se zopet en- krat v zaničevani Jngoslaviji do sitega naiedli. Ti mladeniči seveda niso mogli drugače, kakor da so pri tej zabavi hujskali zoper našo državo. Kaj hi rekli Nemci, te bi mi v Celovcu a!i Gradcu kaj sličnega počeli? Kratkomalo bi pri- reditev prepovedali. Mi pa smo popust- ljivi in dopuščamo take protidržavne agitacije. Čas je vendar, da se taki go- lazni zabrani dohod k nam; posebno pa, da poseže oblagt v predalčke nem- ških društev, kjer se goji zalega teh nestrpnežev. — Mar bo čani pa bodo sami znali v sličmh slučajih tem la- čenbergerjem pokazati pot v njih »ob- ljubljeno deželo«.— Doör.voljci v Mariboru in oko- Hci. G. dr, Ljudevit P fko sklicuje na nedeljo 11. tm. sestanek dobrovoljcev v svrho razgovora o organizaciji. Se- stanek se vrSi v promenadni kavarni (tik krčevinske sole) ob 8. uri zvečer. Sokolstvo. j Oplotnica. Sokol je prirodil na SI1- [ vestrov večer sročolov in prosto zabavo v prostorih gostilnc Kunej. Oplotnioani že spoznavajo pomen Sokola, kcr pri vc- sclicah so zmiraj vsi prostori napolnjem ! in tudi pri licitacijah se opaža živalmo gibanje; tako nam je 24. ura prcpiočila nadaljno licitacijo, kor je žo bilo okoli 1000 kron čistega dobioka. Za Oplotnico je to lep uspeh, kdor naše razmero po- zna, se bode gotovo čudil. Vsom, poseb- no učitoljstvLi od til in iz Poljoan tor uroz- ništvii prav iskrona hvala! Iz Oplotiiice. Dnc 4. prosinca ob t. uri popoldne so jo vršil redni občni zbor tukajsnjoga Sokola v prostorih gostilne »pri Kosu«. Udeležba jo bila jako lepa. -- Izvolil se jo nov odbor. Kot starosta je zopet izvoljen Franc Petelinšck, podsta- rosta Fcrdo Rahlo, tajnik brat uoitelj Br- ce, naeelnik brat Jožo Vivod, dalje brat Anton Stornad. Iniena jamčijo, da bo o- plotniški Sokol svojo nalogo tudi zana- prej vedel vršiti. Caka nas so ogromno dela, torej Oplotnioani, podpirajto nas tu- di zanaprej. Franc Potolinšek, starosta. Telovadiio dru^vo Sokol v Lašketn ima prvi rodni obeni zbor dne 11. jainiar- ja t. I. ob 7. uri zvečer v Citalniei v La- skem (noproj nom.ška1 sola) s sledečim dnevnim redom: Nagovor starosto, po- rooilo odbora, volitov novega odbora, slueajnosti. CELJSKE NOVICE. Osebna vest G dr. Vladimir Bre- zovnik, dozdaj poveljnik vojaške bol- nic« v Celju, je dobil drž štipendij v svrho nadaljevanja svojih študij na kliniki prof, dr Kukula v Pragi. Tem potom se poslavlja od vseh prijateljev in znancev. Oramatlčno društvo v Celju u- prizori dne 11. tm. v mestneni tt I e cl a - liS.'u oh 1/24. nri oonoldne'otroSko igro »Snetfiilčiro«. Na^topijo tudi tokrat vile! Iz seje mestnega sosveta celjskega. N'avzoc je nanovo imenovani clan sosve- ta g. Jos. Jagodič (namosto odišlega ravn. Braoka). Gereut poroea o spre- membi v mostni hranilnibi; poroea ob- enem, da jo dež. vlada narooila, da mora mostni so«ivet do 1. febr. imenovati nov upravni odbor. - Razpravlja se o vlogi nekaterih celjskih mešeanov, naj bi se v svrho zmanjšanja stanovanjske bede po- slavüo na stavbišču pri Josefshofu veli- ko poslopje s 50 stanovanii. Stavba bi stala okrog 4 mil. kron in bi jo naj izvrši- lo vojaško nastanjevalno drustvo. Kor bl rnestna občina nai prevzcla garancijo za obres« letnih 210.000 K, so skleiic, obrni- ti se do drzavnega'stanovanjskcga ura- da v Ljubljani z vprašanieni, ali bi bila država pripravljena kai prisp^vati. — V domovinsko zvezo celjske oboine sc sprejmoio: Helena Sknza, Anton Stern, Jakob Znnane, Ivana Zemliič, Fr, KrušiC, Amalija ^esko. — Na Poziv deželuo v'a- dc se sklene. iznlaraH bivžemu mestnc- mu zdravniku dr. Oolitschn oc'pravnino 27.265 K, vdovi dr. Airbroschit^clia pa odnravnino zvigati za okroglo 9000 K. - — Na nroŠnjo zdravstvenega odse^a za Slo- venijo za podporo slov. medicincem, ki so v obunnem gmotnoni poiožaiu, so sklenn z ozirom na sla^e fiim^^n^ rnvmc- re občine nodo'iti za letos 10°° K. Sklene se nnprosi+i vkvlo. naj obrlrži dozriajnl ustroi nie?cans-ke sole v Celju, Ver jc to TviiviSii tip lnešoanskih šol v Slovonüi. Obe'T'm se jo raj nanrosi. <"1a prispeva za v/d^zevanir» $ole vaj toliko, ka^or !e preišiva dež>lr»a vinc'a grnška. tako dabi nri občino odnaH'J le onj stroSM, VnVor- Sno ie n.osila nrc'Snia let'-». — Prcdli?^n1 rafnnski znkliučki mostne elo^trarnc, irtestnc rürarne, obrinske Vlyvnicc. Vinn In potrrobne^a zavoda, vsi za Icto 191«, so o^obre. Oprent noroča, da je dosege1! 74<\ plirarno drbnvo strartiSVegn ^emo'.r.i f.meso(xno 5 vncronov). ki je veliko boljši iicjro trboveh'sM; rnosto bo dalo v zame- 110 6—7 vagonov trbovc'isV^^a. Mestna M^vnicn bkn/n'e' ^ 1. 191R (Hvše nem- ško gosnod^rstvo'l!) mid'M 000 K -zguho; po poročilu nip^t^^^a knii^ovods+viv fto nsneh za 1. 1919 ve'iW» boli^i.,— Tudi ^<> stni po^^obni znvod i/kaz«i'o za 1. 1918 izcci'bn. Oa se finance ravnot'?-;e. se sklc- re zv'snti nTistoibine. H so že vcč lot nn isti vi^ini in r>e od^^^nrijMO v«%r rVmag. nüm razmernm. — S^l'1«^ se nn^nvitj dr- ?r.vno 7oc+avo za deMiš^o rpoš"a"sk6 šolo. — Obravn^vn sp nre^loj; me«t"^a 7sira\'nikri Hr. Schwihn -/n nanravo iav- nih strnn'^(x in «o sVlene. dati stovhc^c- rnn PodietniVn Stoiann ruloir. da isci.el». ' pnfM in nrorn^nn. __Stnnannr» v me^- nih hi^rih ?o ^^lone zviSa+i 7a 80%. — Nh preHIo^ cr. Pr^bekn se nam^i gerontn, naj predloži vlnHi nrošnio. dn bi sc od davka na vo'no dobičke odstopilo nekaj odstot- kov občinam. >tev 5 »N O V -A D O B A<______________________ '_____________________Stn>" *' Planinski pies. Vsled l/.redno visokih izdatkov primorani smo zvi- Sati vstopnino za pies za Clane na 10 K in za nečiane na 20 K. Vse dame, ki sodelujejo pri plesi., naj pridejo za- nesljivo v soboto dne 10. tm. ob 8. uri zvečer v Čitalnico (Nar. Dom) k važ- nemu sestanku. Celjski odsek Slov. plan. društva. Prva vaja za obrtniški pies se vrši danes 10. tm. ob ]/2&- uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. DemagoŠtvo. Na notico pod tern naslovo'm v zadnji štev. »N. D.« nam izjavlja predsednik celjske pol. org. soc. dem. stranke, da ni nikdar pošiljal špe- ha bivšim avstrijskim ministrom na Dunaj. Vzamemo na znanje in pribijemo le še, da nam je informacija doSIa iz vrst njegove stranke same. Klub naprednih slov. akademi- kov v Celju srnatrakot svojo dolžnost, da obvesti javnost v svojem delovanju v letoSnjem poslovnem letu. Kakor je bila pied vojno &lav;-,a naloga kluba, dvigniti med obmejnim narodom zavest in izobrazbo, tako tudi danes. Prvo svojo pozornost smo obrnili na slo- venski Korotan, kjer je ljudstvo vsled stoletnepa potujčevanja z malimi iz- jemami docela nezavedno. Da si pri- dobimo materijelivh sredstev, razpo- slali smo po celem slov. Štajcjrju na- biralne pole za denarne t prispevke in knjige. V naslednjem objavljamo imena tfospodičen in gospodov, ki so po raz- ličnih krajih nabirali in nam tako pri- pomosli do uspeha. Njim gre v imenu narcda naša najtoplejša zahvala. Bre- žice: ga. dr. Stiker-jeva 576 K? Trbov lje: gdč. Dežman-ova 3.50 K, Šoštanj: gdč. Mayer leva 304 K, Ptuj: j?ospa. dr. r-ermevč-eva 207 K, Dobrna: g. Apih o0 K, (jornjij-rad: gdč.-Mikuš-eva I60K, Mrastnik: «dč. Hofbauer-jcva 166 K, Ma- ribor: t>\ dr. Rosina 80 K, Ljubno: gdč. Druškovič 40 K, PetrovČe: gdč. Leo 6 K, Poljčane: gdč. Jerše 43 K, Rečica: gdč. Piano 61 K, Radeče: gdč Haller 135 K, št. Jurij ob juž. žel. gdč. Kincl 5860 K. St. Peter: gdč. Šribar 10 K, Šmarje pri Jeläah: gdč. Debelak 130 K, Slov. Bistri- ca: gdč. Lorber 111 K, Sv. Pave! pri Preboldn: j»dč. Pikl 111 K. Razuntega se je nabralo lepo število knjig; po- sebno se je v» tem odlikovalo mesto Celje. Ko nam je bil kapital v knjigah in denarju na razpolago, smo pričeli takoj z ustanavljanjem Ijudskih knjiž- nič. Prve dni oktobra se je ustanovita knji/,nica v Labodu, dva meseca pozneje kniižnica v Greb.niah in šele pred kratkim smo odposlali tretjo knjižnico v Zelezno kapljo. V prid obmejnim knjižnicam je izdal klub oknsno izde- lane narodne koleke, ki jih slavnemu občinstvu najtopleje priporočamo. Tvrd- ka Ooričar & Loskovšek je iz prijaz- nosti prevzela razpečavanje .in piodajo. Ob zaključku poslovnega lela smo od- poslali ()()() l< za Ciril-Melodovo družbo, za katero je klub vsa leta vneto agi- tiral in delal. V.prepričanju, da smo po najboljših močeli izvrševali svojo na- rodno dolžnost, vabiino vso slovensko javnost v imenu Gospesvete in neod- reSenega juga, da nam ohratii svoio naklonjenost in nas tudi v bodoče pod piia. Klub naprednih slov. akademl- kOV v Celju je na svojem nclnem obi1.- nem zboru 7. dne 4. prosinra I(>2O iz- volil medicinra tov. Vlad. Ka.ana novini predsednikom. Celjsko pevsko društvo ima svoj letni ončni zbor dne 21. prosinca 1920 v maü dvorani Nar. doma /. običajnim dnevnim redom. -- Redne pevske vaje se yrSijo ob pondeljkih in petkih za mešan zbor, ob sr.edah za moški zbor. Novi pevci se sprejemajo do 1 5. tm. Državna posredovalnica za delo, podružnica v Celju bo od 12. tm. dal|c radi selitve zaprta. Zopetno otvoritev urada in kraj nradnega lokabi objavi- mo svoječasno. Plesnl večer sester Mlre in El v're Snur Kakor čujemo. nameravata sestn Mira in Klvira' Šnur, deklici v Plesni °troSki starosti- v Celju prjrediti doslej, Vst " Povsoü- kjer ste nastopili stva. '»AgraV7'bUdili občlltlov^"lfi občin- nem riastopi?" /eitunK* P'^e ° nil'- plesni umetnostfacre?ll: "Zliačl|»° na gracija, trenutni r\{^\ ^ pn[°'ena in občudovanje, s kate?rilc't/'a 'epor° bene toto. P.esni *ZT%$* za 16. tm. ob 8. n zvečer v veliki tlvo ! rani hotela Union. Predprodaja vstOn- nic pri gospe F.. Deisinger, GregorCuVva ulica 3. Sol za Cel,fe in okolico. Vsc strac- ke iz incsta in oIkmiic ccljskn okolica dobijo za Januar 1920 I k.u' rnorskc soli na osebo in siccr tam, kjer so dobilu slacT- kor dcccinbra meseca. Ccna soli je 3 K 90 vin. za k'K- Veliki Ijudski koncert marihor- borske vojfiSke godbe pod vodstvom g. kat^elnikfi Her/oga se vr.^i 14. tm. v hotelu Union do 24 nre. Zatem i>11¦ s v mali rjvorani. (Zaprisega vojakov v Celju. Vslcd povolja prcdstojne vojaskc oblasti se i- niajo novo v službo stopivši vojaki v pondeljek dne 12. tm. zapriseči. Slaviiosi se vrši ob 10. ^ predpoldnc na travniku ob Ljubljanski cesti ined gimnazijo, prn- tcstantovsko cerkvijo in vojaškim skla- diSConi za obleko. Zaprise.ua sc vrši na .slcdeCi naC-in: Prvo zaprisežejo katoliki, poteni pravoskivni in sleclnjič niusliman- ski vojaki v navzočnosti dotičnili ccr- kvenih dostojanstveiiikov ter z voiašKo krodbo. DNEVNE NOVICE. Zoper sjunolastno taktiko. Cnienu?. da si brusijo gotox* .^ospod.ie |)cte, da ^c- vore o konipromisili za obcinske volitve, k: niso v skladu z objavljeiiimi teinel.ini- mi naceli stranke. Nobeiia stranka. tem .rnaiij demokratska, bi ne mo.u'la priznall pravice ljudein, ki so Iiolj iz\ren or^anizn-- ciie ne.n"o njeni izraziti pristaši, da v iiru:- nii istc ponnjajo bodisi v Šoštanju ali k.ierkoli iz takozvaiiih gospodarskih r \/.- logov klerikalcem in starim purgarjem in tovarnarjem sorazinenio, sporazmnuo zastopstvo. Tako zastopstvo ponnia \' zadostni meri volilni red sani, skupine si isto naj izvojnjejo z .ulasovnieo v roki. in lo v izrednih slucaiili se more iikreniti z oclobren.iein vodstva stranke dni.vjače. Usochio bi bilo-rcšiti zoper tenieljua in- cUa strj.nkc. ki so „a.š pr„,Os in naša n,oe. >ale m- bimio ()oznali, Uudski glas? lJisma bre/ podpisi.v niso nič iiovega, prislo je enako te dni tudi nam v roke. Vicleti je pa iz nje^a, ka- ko zrnešniavo napravi \p glavah prliziio besediCvn.ie o stvareli, katerill dotieniki ue raziimejo ali noOejo rnzumeti. »Kot in- valid Vam iavirr^strašne nezgndc, ki se .".odijo samo revniiu ljude.ni. Zdaj so oC,- tr.^ali clenar. Resite državo vojne.ua po- sojila. ker revtu) ljudstvo kar divja. kajti liili suio |)remoteni in dali smo zacinje /n- lje. In zdaj krieimo, da reSite vojno poso- iilo. Država.ie dolžna, da je yroza. (llcito na državo. drrse resi dolga in revne lin- Ui reši po.^ina.« Naravnosi tieverjetno ue- Miiiselno se tu vežejo stvari, ki same /a sebe niso brez podlaj^e. Ker je naša dv- zava 7.v .^rozno. dolžna. zato naj še rt-ši l.incÜ \ojne.u;i posojila. ki so ^i\ prcslcp- I.H'iii dali stari clržavi! l'otem bode nici:- cla manj dolžrui! »Mi smo ob zdravjo in denar!« pravi nepodpisani Ijudski j^Ius, vjiidar pa brani obeuem one. ki iinajo (.'eiiar. ker se pritožuje, Ua se je denar mltr.iail. 'l'ako se nhotco ljudstvo Ix^a! Kolonizacija Macedonije in Stare Srbije. V Macecloniji in Stari Srbijj }c ri\- si.ljenili okrog 2000 prebivalcev iz Crne jjore. Herce^ovine in krajev, ki so pripj- (.11 i K'tmiimski. Kolonizacijsko delo trpi i;a vvükili teluiieiiih in finaneijelnili (ežasali. Vojaki-dopustniki. Vojaška oblasi poroea. da se vojaki-dopustniki pogosto- kral vraOajo z zaniudaini z dopustov. 5 tcni seveda škodujejo saini sebi za slueaj poiiovne prosn.ic 7n dopust in tudi svo- jitn tovari.seui, ki radi zamude ne pridejo redno na vrsto. Vojaška oblast je nkre'iT- la, da se dopustnike stn^o kontrolira in ie mnevno, da ima prieakovati zamudiicž še kazen. Pozivljajo se toraj svojci. naj vplivajo na dopustnike. da sejsti pravo- easno vraeajo in se s tem obvarujejo sit- nosti in kazni. na dni^i strani pa poin;;- kra.io vspostaviti red, ki je predpogoj nor- malnili ra/nier. Avstrijska repnblika. \ pailainni taniili krotfili se govori. da naineravr, nulikaino krilo soeijalnib deniokrat^v izsiliti iziavo vlade. da je avstrijska re- prblika insolveiitna. Na tetn ni potova- nje kanclerja dr. Penner'' \ P¦"¦>¦/ \"*>>- rosvete v Beogradu je izdalo posebno naredbo o otvarjanju prvega razreda na učiteljiščih. Po tej naredbi pričenja se pouk v prvem razredu učiteljišč v onem mesecu, ko neha šolsko leto na ^imnazijah. Na ta način bodo dijaki z dovrženo spodnjo gimnazijo brez za- iiude nadaljevali lahko študije na uči- t/lji§čih. - OOPiSt Laško. Obrtniška zadruga priredi 17. tni. v dvoranah liotela lieuke v La- skein veliki »Obrtniški plesni raj*. Sode- luje Celjska mestna godba. Med 23. in I. uro vrši se obširua tombola s krasiiinii dobitki. Cisti dobrčck je nanienjeii za |)odponii sklad za obolele. ostarele in potom vojne poškodovane obrtnike sod- iie.ua okraja Laško. Sv. Pavel pri Preboldu. Povodorn tako sijajno uspele.n'a »liožienega dreve- sa« na Stefauovo se zahvaljnjf jo knjižni- earji zajedno \seiii onim, ki so nas pod- I'.irali .^inotiuj. bodisi kot darovalei dobit- kov. bodisi kot obiskovalei. S |>osebno li\-aleznostjo pa se obraeamo k našitn vi- lim dekletoiu za darovaiie sopke in za brlikosf, s katero so jih razpeeavale ter k fantoin, ki so s svojo maii.iivost.io naj- vee priponio.iiii do lepega uspelia. S po- iiosoin gledanio to ])rebujeno mladino. /. zavestjo. da nas ne zapusti nikdar pri iu;- sem podjetju v svoje in nase veselje In \'eselje \rseh onili, ki Ijnbijo pros\'eto, a v si'd onili, ki jo Orte. Iz Oplotniee. Tudi požarna brainba \- Oplotniei niarljivo deluje. Tako se je vršil due A. prosinca redni obeni zbor v L;ostilui pri Kosn. Izvolil se je nov odbor; kot ijaeclnik je zope4 iz\oljen Pran Pete- lin.šek, kot niega. namestnik L. Anton Str- nad. Ze dalje easa se je govorilo. da se bode brainba od nasprotne strani napa- dla. kar pa se ie popolnoiua opustilo; se vidi, da uihee ne niara iti za njinii. Po- žania bratuba priredi dne IS. prosinca l()20 plesni veneek v prostorili g. Stopar- ia. Vsi na vesclieo, da ne bode niliee mo- yel reei. da se samo za Sokola briuaiuo. za brambo pa ne. f-ranc Petelinsek. uačelnik. Rojjatec. Na Silvestrovo«ie prircdT- la t.ikajšuja še le po preobratu ustanov- Ijeiia »Citalnica« s\oj prvi Silvestro\ \'eeer s ])etjeni, sreekaujeiii, šaljivo oo- šio. plesom ild. Obisk je bil neprieako- \auo dober. kar sprienje lepi clobiček /100 K. f\^'ski xbor potl vodstvom nacl- ncitelja Ceiieic;i je zapel nekaj prav Ie- pili narodnili pesmi. med katerimi so se- \eda ugajale najbolj koroške. Vidi se, da gre nase kulttirno delo uspešno na- prej. Žalibože danes še ne morenio ko- voriti o kulturnein delu nekaterili nasili liLinskutarjev, ki danes nastopajo pou fiimo jugoslovanske socijalne demokra- eije. V prvi vrsti se odlikuje |)o svojein nekultiirnem obnašanju gostilničar Hre- zinšek. ()\i je rojen Mrvat. Podedoval je po svojem bratn vse |)reinoženje. kar ,^a ima. Na Stefanovo so bili nekteri Slovenei tako uesreeni, da so se udelezi- li veselice. ki so jo priredili socijalni de- niokrati. Po veseüci je ßrezinsek v svo- jem sovraštvii in nestrimosti do Slovoii- Vev se izrazil. da ne potrebuie Sloven- eev v svoji gostilni. Hobro. da to vemo. Siamota bi bila za vsake.ua Slovenca. ki bi sc kedaj prestopil prav: njegove .gostilne. Treba bo to povedati tudi okoli- eanoin. Na novega leta dan so nekateri Vseneiuci pre|ie\ali %¦ Brezinsekovi go- ^tilni »Die Wacht am Rhein«. Upanio. da i'obijo za to izivanje primerno kazen. Lansko l'Jto so neniskuiarji ves preiT- nustni eas razgrajali in izzivali Sloveii- i'e. To je šlo že tako dalee. da je enkrat rekel oee svojeinu sinn: »Ihr werdet es so lan.n'e treiben, bis einer auf den Oal- yen kommt!« Kai ne, lepo priznanje oee- ta ^iede obnašania svojega sina in njego- vili tovarisev-ra/graiacev, Mladi Hele. \-\ tukai okr<)!ss postopa. je bil pred !Xir dnevi tako predrzen. da ie nahnilil celo lo'iaske^a ^ostilničarja. ker hoee ta de- lati skupuo s Slovenei. Seveda je dobil to. kar je iskal: vcostilniear tfa je postavil !a>tnoroeno na eesto. Lanski nredpiist su'o trpeli to neprestauo izzivanje. kev sino prieakovali, da se bodo te ludutc pinske jiiaviee pohiKoma ohladile. l.etos to ne krre vee tako uaprej. ker bi na ta nach) trpela država na ujiledu, če bi nemškiitarji lahko delali, kar bi hoteii. Dru.u'im tfospodoni. ki na tiheni rujejo. bonio dru.^okrat kaj zabrenkaii. ee ne bo ii lira. Sv. Barbara v Halozah. Dne 14. t!e- eenibra I<¦>]*-> vpe]>elil je po/ar vjniOai- sko poslopje ueitelja Vobiča v Paradižu. Zgorelo je tudi vse poliistvo, živina in živež. Skoda je ogroinna. Sinn je letel takoj na izseljene viniearje in je postal večji, ko je čez par dni bivsa viničarka utonila in se je heerka bila v gozdu obe- sila, kjer so jo otroci iiašli. (lotovo ju je j,rnala k tem einom pekoča vest. Hudo prizadet je novopriscljJiii viniear, katc- remu je po.^orelo vse. živila. obleka, o- buvalo. razno orodje in dr.. kar je bil pred par dnevi spravil na podsrresje. TRGOVINA. ORBT IN NA- RODNO GOSP0OARSTV0. lzenačenje predpisov o prepovedmiem lovskein času v območjii deželne vlade /a Slovenijo do končne zakonite ureditve. Nova naredba deželnc vlade \r IJub- Ijani z dne 25. dec. doloea: Pri izvrševanjii lova je vposte\ati nastopni prepovedani lovski eas: I. Za dlakasto divjaeino: 1. a) za jelcne in damjakc (samee) od dike I. nov. do vštetega dne 30. juuija: b) za košute jelenov in damjakov in za n.iih jelenčke in kosutiee od dne 1. febr. do vštetega due M). septcmbra; 2. a) za kozoroge od due 1. novenibra do vste- te.ua drie .30. septe'mbra; b) za kozoro- žke in kozorožeke (koze in kozličke) vsc leto; .1 a) za divjc kozlc od dne 1. ian. do \stetekra due M. julija; b) za divje koze. kozličke in kozice od dne 1. dec. do vštetc^a d]\c 15. av^usta: '4. a) za srujake od due I. jannarja do vstete.ua due 31. niaja; b) za srne. srnjaeke in sr- niee od dne 1. januarja do vstetoca dne 15. oktobra; 5. za poljske in planinskc zajce od due 16. januarja do vstetesa cine 31. aviiusta. Za divjo perutnino: 6. a) za divje peteline od dne I. jun. do vštetega dne 31. marca; b) za ruševce od due 15. junija do vstetega dne 31. marca; c) za divje kokoši in ruševke za vse leto: 7. /a fazanc od dne 1. januarja do vstetega dne 31. avsrusta; 8. a) zn .u'ozdne jerebe. za belc in planinske jerc- be in jerebice od due I. decembra do všteteffa dne 31. av.uusta: b) za gozdne ierehice vse leto: 9. za poljske jerebice in prepelice od due 15. noveinbra do v- štetejfa dne 15. avtfnsta'; 10. za sloke (VljKjiače) od dne I. aprila do vštetcffa '.Ine 15. avKUsta; 11. za velike divje race od dne I. marca do vštete^a dne 31. ju- liia; 12. za druge divje race, za divjc ro- si. za nioevirne in povorin^ ntiec od dne 16. aprila do vštetega dne 30. junija. Pri ielcnih. potCMn pri small in divjih kozaii se sniatra za jelenčka ali kosutieo. za sr- niačka ali sruico. za kozlieka ali kozlco mlada divjačina do dne 1. julija leta pn porodu. :|: lit * Ob prepovcdarieui lovskern času se prenoveduie odstrel. nokončevanje ali lovlion.ie divjih živali. navedenih v 5 I. Prav tako ie prepovedano po preteku N iini, ko je nastopil prepovedani lovski eas in še dalje. dokler tra.ia, to divjaeino v eelih kosih. razdeiano ali pripravljeno Hersibpdi prodajati ali ponujati v nakiiji. Z:i df)b« od dne 16. januarja do dne 21. avicusta je vsako brakiran.ie prepo\c- ¦ilaiio. lzienie pn ?: J., prveica odstavka. mo- re dovolievati okraino politično oblastvo lc v teh primerih: a) ako ie dokazano, da ie djvjačina ubita v zakonitem času ali da i'.1 iivožena iz inozemstva: b) ako okr. politieno oblast\'o zaradi zaščite krneti.i- skih ali uozdarskih koristi odrcdi v prc- novedanem casn odstrel take divjačinc. ki se ie prekoinerno razpasla. V.obeli pri- mcrih mora prodai'tlec divjaeine varnosi. nim orsranom na zahtevo nokazati pisnre- no dovolilo okrainejra politieneira oblasf- \a. Konzervev dozali so od te.ua izv/ete. * + * .laic.i divjc oerutninc se lie sniejo imieevati ali pobirati. mlade živali ne ie- niati iz .unczd in gnezdti ne razdirati. Tz- ieinoma sine okrajno politieno oblastvo lovskemu upravieencu ali nje.vjoveniu po- moz'nenni osebiu dovoliti pobirnnjc jalc Straii'l. »NOVA DOB Ä« X1(N e; za to, da jih da izvaliti po domači perut- nini in v znanstvene svrhe. Na odstrel divjačine v zagrajenlli lovskih sajiščih se ta naredba ne nann- ša; vendar se mora prodajalcc divjaclnc izkazati z dovolilom, predpisaniin v § 3. Prestopke te naredbe kaznuje okraj- uo politično oblastvo z denarno fflobo 20 do 1000 kron, ki se sine, čc se je presto- pek ponovil ali ee je z njim nastala obeut- na oškodba na stanjii živali, zvišati cio 2000 K. Ob neizterljivosti se deiiarna M'loba izprerneni v zapor 24 nr za vsakili 21) kron. Razen teffa je divjaeino. k"i se prodaja. oziroma kupuje zoper določnc §§ 2. in 3., zapleniti in prodati na dražbi. Polovico denarnih ijlob in izkiipnin tistih zaplenjenili prcdmetov, ki se po zr,- konitih določilili zdraže psi okrajnein po- litienem oblastvn. se steka v dežclni lov- ski zaklad (§ 6. ^ori oincnjene naredbe), dninca poloviea pa v tibožni zaklad obči- iie. v katere obmoeju se jc izvršila pre- kršitev, oziroma zaplernba. Ostali zakoniti predpisi v posame.-- nili delih Slovenijc ostanejo do nadaljnje- .iCa tikrepa v veljavi. Ta naredba dobi inoe z dnem I. jn- niiarja 1920. Obnovitev belgijske iiidustriie. Ola- soiii poročila beltf. legacije v Beogra- du so dela za obnovitev bel.v^ijskc indn- strije že toliko nap.edovala, da je misliti na zopetno vspostavitev knpčijskih zvcr s svetovnimi tržišei, Kot predmete. ki jih bo Bclffija v kratkem izvažala. nava- ja iLMcaeiia naslednje: steklo, Sipe. zrcala, kozarce, steklenice, potrebseine za raz;- svetljivo, cement, keraiuične kocke iz ccinenta in tfline, lovske pnške. razlieni kemieni materijal, barve. lake, volnenc tkänine, klobnčevino. izdelke iz usnja, obnvala iz usnja. torbice zatlame. klobu- earske izdelke. barvasti papir. israTnc karte, molitvenike. svetc podobe, vži.d- lice. pohištvo. itfraec. snkanec, syilo, tna- lerijal za teleionske in brzojavne napra- ve. žeblje, vijakc. kuliinjsko in emajlira- no posodo. kovinastc izdelke za polii- štvo. potrebseine za razsvetljavo. kancli- te. vodovodne in plinske cevi. nwlenjal za železniee. vagoti'j. poljedelske stro.ie, nožarske izdelke. kinir^iC'iie inšlniinen- k\ eipke. bombaževe tkanine, IS plav- /ev je ze v obratn. Ltevilo obno\r!jeiiili obratov narasea od meseca do mesjeii. Nadaljne inforniacije je dobiti pri »Letfn- lion de I'-Jelffidiie« v I'Jeotfradii. Cciie klavne živinc. Deželna vlada za Slovenijo in zemaljska vlada v Za- y;rebii se posvetujeta o doloeitvi euotniii cen za klavno živino \ Sloveniji in eeli Rnnovini. Gospodarska komisija za stvarno demobilizjcijo v Ljubljani bo v svoji seji po 1 S. januarja 1920 oddajfila trač- nice, baiake, že!ezni$ke vozičke za polj- ski tir in milarne. Že vložene proSnje za te predmete se bodo upoštevale, nove prošnje naj se vlože pravočasr>o v. navedbo p mudnih cen. Volitve v emisljsko banko. I/. Beograda se poroča: Dne 5. tm. so se vršile nadomesine volitve v upravni svet in v nadzorstvo razširjene emisij- ske banke SliS. V upravni svet so bili izvoljeni: minister Voja Veljkovič ?. 758 glasovi, grof Miroslav Kuller s 723. Dratuitin Protič s 727 in dr. Momčilo Ninčič 7. 681 gla^ovi. V nadzorstvo so bili izvoljeni dr. Vekoslav Knkovec s 708, dr. M. Gjuric s 72b in dr. Velizar lankovič z 633 inlasovi. Preselitev tr^ovvike agencije naše države iz Kima v Milan. Glasotn po- ročila ministrstva irgovine in industrijc v Beogradu se je naša pooblaščena trgovska agencija preselila iz Rima v Milan, njen sedanii naslov je : Agenda Commerciale Privilegiata V. Petko- vitsch, Ufficio di Milano v Milanu, Vi.>>.,,,¦ ske plinarne so od S. tin. dalje ustavile oddajo plina za pet ur dnevno, radi pn- uiaiijkanja premoga. Tsiofako vozijo cc- stue zeleznice samo 12 ur na dan. f:nako trpi vsled pomanjkanja ludi obrat v itk1- stiiem vodovodii. Bela Kuii obtožen. Sodišee v Budim- pešti je obtožilo predsednika boljševi- ške vlade Be1.o Kima radi zloeina mno- ra v 236 slneajili, radi zioeiiia ropa v. 19 slueajili in radi /Jočina tatvine v 6 sluča- jili. Ogrska zaliteva izroeitev Belc Ku- na, ki se nabaia scdaj v Avstriji. Ogrska vlada trdi, da je Bcla Kim navaden zloel- liec, medtem ko Avstrija stoji 11a stališčn.' da jc krivda politic?!'* n;ir:i\r. VKiin se |)ogajanj_a. BaAkovcev za eiio iiiitjariSo so v enein tedmi natisnili na Dimaju. Ni cuda. da po tak ill »rekordih« avstrijski baiiko- vec nima sploh nobene vrednosli. > None Preic Presse« piše v uvodnikii. da ^n prieeli v tiskarni ' baukovcev z noenim clulom, ker se je banka bala. da brez ob- is i rue izrabe časa lie bi mogla z;',dostiti zalitevam finaneiie in^rave. Papiniata krona je midla tekom enega leta od 30 na 3 centime. Avstrija pa se vedno tiska, tiska za celo miliardo novili bankovcev skoro vsak teden. To jc najtežjn kriza, kI io ie kako Ijudstvo kdaj doživclo .... I,ist finančnili krogov, ki gotovo po/na #položai. pravi. da pa da republika v oruul)ali wu 2ö. \\o\. in 21. uil. vsa velcposestva razlasčajo in sicer pro- ii odskoduini. Brez odškoduiue se ran- laste vsa veleposestva Habsbiiržauov, dalje 011a dinastij 11:1111 sovrazuih dr/.av in 011a. ki so jili darovali y.a zaslariz. 9. jan. (LOU.) h Varsnve iavljajo. da ooljske c'Av. nadaljiijejo pr,-,- dirauje v Ukrniino. Nadaljcvanjo mirovne konlcrence. Nauen. 9. jan. (LDU/) Tz Pariza p()- roeajo. da se priC-nc v sredo 14. tm. n:-,- dalievanje mirovne konference. Tiirški problem bo prvi na dueviiem redn. Optimist Nitti. Pariz. 8. jan. (TJHO Ital. min. pred- scilnik Nitti jc de.ial v pogovoru, da bo' notrebna v sestavi mirovno konference r/orememba. ako bo 17. inn. izvoljeu Clemriiccaii za predsedilika Francosko repnblike. Upati Pa jo. i'a bo mir:i\'ivi konferenea že pred tem rokom dogo- 'lovljena. Clemeneetui za vojjasko zvezo z Jugo- slavijo. Berlin, S. jan. (LDIJ.) «Tägliche f^tindschau« poroča iz Bruslja: Franco- ski min. predsednik Clemenceau je izja- vil zastopnikom časopisja, da mora stre- meti Francija po vojaški zvezi s Poljsko. Cchoslovaško in Jugoslavijo. Zastopni- k:\ Poljske in .lugoslavije sta žc v Pari- /11. da se dogovarjata glede vojaske kon- veneije. Llstnica uredniStva. Organizacija vojnih invalidov v Smarju: lmamo izkušnjo, da se s ta- kimi dopisi v listn nič ne doseže. Naj stvar vzame resno v roke Vaša celot- na organizaeija v Ljubljani, le tako bo mogoče kaj doseči ! —' I? ----^ ^ Vsled odhoda v1 frago sc tem potom najsrčnejše poslavijam od v'seh prijateljev1 in znanceV. ZdraVoI dr. Vladimir BrezoVnik ^ a KINO G A B E u0i,tedaj se snK* kvecjemu mirnopri- n)aSUZC„-k0niade' ki raje K°re- Rad- domačin .r i Se mora vzdržati celo noč, ga naložil na ™L™ Prjnescl badnjak in in prinese eno VeiYko h odlde domaCica ; yezane slamc. 2e Si|^ z 4vr.vio-PlJ" .»kvocati«, to je klicau 4Vo, I?' T™e kakor kliče koklja svojc mlade ' a?*' prileti, prime mater za krilo in začne »n* jiikati«, to je klicati «pi, Pi, pi, pi«, kakor odgovarjajo piščeta koklji. Med kvoca» ¦! .'" '' " njem domačice in pijtikanjem deee jemlje domaciea iz bremena slaino in jo trosi po celi liiši, kar naj spominja na Kristovo rojstvo v jaslicah. Ko se to završi, čita domaein molitev, poklekne pred »ikono«, to je podoba hišne-ga pairona in se poklo- ni s čeloin do zeml.ie. Nato se začne večerja. Miza se od- strani. Sredi sobe so pogrne na slamo, ki jo je domačLu rnztrosüa po eeli solm, vrcča, v kattri jc biSo /ito ali lns-.ka. Oo- inačin meče v liišiie Hole orehe, deca Ue- ži za njimi in ;ib J'.vi. Kdr»r ii.i vlovi naj- več, ta bo iinel v bO'Jo;ein K.-ti: tudi naj- več sreče. Za tern se vsedejo na tia in vece'rjajo. Veceij;i je se pfjsiisa. l\; ve- čerji lomijo in jj-io orelic. Samo se jih nc sine lomiti /. zobmi. Kdor bi jili loiriil /. zobmi, trpel bi po narodnem Verovanju celo leto na zobobolu. »Pečenica<- (pecenka) iu peče iui sveti vecer. Navadno streljajo s pištola- mi, ko se pečenka prislavi k ognju, isto- tako ko se odstavi. Ravno take se stre- Ija, ko domaein nese badnjak v liiso, ko moli in ko se začne večerja. In ker se ta dela ne vrše v vseh hisah istocasno, zalo se v srbskem selu eeli večer slisi strc- Ijanje. Slama, ki jo je potrosila po liiši do- maciea, ostane dva dni, ravno tako vre- ča, ki shiži mesto mize. Raznme se, da sede ljudje okrog te »mize« na tleh. Vrv pa, s katero je bila zvezana slama, se nc razveže, temveč tretji dan vrže domači- ca zavozljano vrv na dvorišče, a na vrv vrže žiia za kokoši. Kokoši zobajo, a do- maciea jirn govori: »Kako u sknpu zoba- le, tako n sknpu nosile!« (»Kakor ste sku- paj zobale, tako boste skupaj nosile jaj- ca!«) Slama se tretji dan pobere pohiSi in slirani za gnezda valečim kokoseni. Rano zjutraj prvi dan božiča gre nekdo iz hiše, da prinese »nenačete vo- de«, torcj vode, ki je isti dan še niliee nl rabil. S to vodo se vsi umijejo. Navadno • je oni, ki prinese to vodo, pri stiidoncu ali potoku vrgcl v vodo najprvo nekoliko žita. »Nenačeta voda« se rabi tudi pri ku- lianju. Nato pride v liišo »polažajnik«. »Po- laziti se« je »obiskati se«. «Polažajnik« je torej obiskovalec, posetnik, gost. Na- rod veruje, da bo cela hiša srečna, ako ]c na božič prvi posetil hišo človck, ki je ;>dobre sreee«. Vsak domacin radi tega | že vnaprej naprosi primerncga Clovcka, da mu naj bo »polažajnik«', to se pravi, naj ga na prvi dan božiča poseti rano vjutro. S tern običajem se euva spomln na pastirje, ki so prvi pbiskali Bogočlo- veka. Polažajnik pozdravi že z vrat one v hiši z: »Hristos se rodi!« in vrže na n.ic nekoliko žita. Odgovore mu: »Vaistinu se rodi!« in istotako na njega vržejo ne- koliko žita. Nato stopi polažajnik k ognji- ščii. vzame oni del badnjaka, ki jc to noe slnzil kot vatralj in ndarja z njim po se gorečem clelu badnjaka tako močno, da odletavajo iskre in govori med tern: »Ko- liko vatrenica (isker), toliko godinica (let), toliko zdravlja, toliko sreče, toliko druba (živine) itd.!« Po tem se polažajnlk z domačimi in domači rred scboj »miro- božajo«, to se pravi, poljubljajo sc in go- vore pri lem sledeeC: »Mir božii! Hristos se rodi! Va istinu se rodi! Poklonimo se Hristu i Hristovu roždenstvii!« Ko se je to zvršilo, prinese domaciea encga od skritih stolov in povabi pola- žii.iiiika, da sede. Ko hočc sesti, mu nek- ('o spodncse stol, da pacle na tla, a doma- cica ga hitro pokrije s pripravljcnim »po- krivačom« (odejo), ker veruje, da bo ni- di tcga na mleku zmiraj debela smetana. Polažajnik mora ostati celi dan v hisi kot gost, da. smatra sc'cclo kot leak soroti- nik. Obično, ako je polažajnik iz sosednc hiše, grc kmalu domu in se ta dan po vcčkrat vrnc. Od domačice dobi nogavJ- ce in srajco kot darilo. Pri zajiitrku («doručak«) sc po §est- tedenskem postu prvič ie mastno jelo. ~- l^onekod se ob tej priliki kuha tudi »vn- renika«, to je rakija z medom. Pri doruc- ku se navadno povžije že kos ^pečeni- ¦ ce« (pečcnke). Po doručku odi('o»o v cer- kev. Po izvrseni »liturgiii« (maši) se vsi l.iudje medseboino »mirobožaio« in se pri tei prili'n izmirijo tudi vsi oni, ki so sc tekom leta sprli. Opoldne se lomi »česnica«. to je po- sebna od kornzne mo^e in mn^a umesn- na pogača, v kojo se dene srebrn ali z!at novac Po (jbeclu prinese domaein cesni- co. o^a('i njo in vse domače s kadilom, kakršno ie obi^amo v cerkvi, a nato za- čne česnico lomiti — nc rezati! — ter vsak koščck nameni druge#mu. Pri pr- vem koščku, ki ga odlomi, rece: »Zdrav- lju!«, pri drugem: »SrecÜ«, pri tretjem: »KucÜ«, to je: lriši. Te tri kose položi na stran. Naslednji kos velja: »Domačinu!«, torej lomitelju samemu ,četrti: «Domači- ci!« in nato siede vsi ostali člani hiše. - Kdor je v svojem kosn našel novac, ta bo imel v prihodnjem letu največ sreče. -- »Zdravlju«, »srcči« in »kuči« namenjeni kosi se navadno spravijo za berače. Prvi božični dan se ne gre v goste, •pač pa drugi dan. Ako je sneg, se mlaeli- na drugi dan sanka. Do »Bogojavljenja^, to je do Treh kraljev, se ljudje pozdrav- Ijajo z: »Hristos se rodi!«, a odgovarja se: »Va istinu se rodi!« Na »Bogojavlje- nje« se pozdravlja: »Hristos se javi!-< in odgovarja se: »Va istinu se javi!« To so božični običaji, kakor se vrse v Sumadiji. sreu Srbije. Vrše sc tudi po vseh ostalih krajih, kjer prebivajo Srbi, vendar ima v posameznostih vsak kraj kake posebnosti. Nekc posebnosti je vredno omeniti iz Vojvo'.'ine, to jc iz BaC_ ke, Baranje in Banata. Mladeniči že dol- go pred božičem negujejo svojc konje. Prvi dan božiča položijo prcko konja mesto sedla lcoe »čiliine«. to je prcprogc ali tcpihe in tako zajahajo skozi vas. Od svojih sorodnikov dobivajo »peškire« in »kosulie«, to je brisače in ^rajee kot da- rilo, razun tcga jih povsod pogoste, ka- mor pridejo. Drugi dan vprežejo najbolj- šc konje vnajlep.se vozove in dirjajo sko- zi selo. Cenjenim naročnikom vljudno naznanjamo, da znaša naroč- ninä »Nove Dobe«: celoletno 56 K polletno 28 K četrtletno 14 K mesečpio 5 K Nemorate spati? Nitl dehti? Imate nervozne bolefine? Občutek zado- volistva doprincse Vam Fellerjev pravi Elza-sluid, 6 dvojnatih ali 2 vdiki spc- cijalni steklenici 27 K- Trp te »a počasni prebavi? Zapitju? To zlo sc od-tnmi s pravimi Fellerjevimi Elxa krogljicami 6 škatljic 12 K Želodec okr-pčujoča švedska tinktura, steklenica 12 K. - Evgcn V. Felter, Stubica dnlnj^i, Elza- trg St. 35b. Hrvatska. 1590 D 15—2 Citajtc najprej ilustrovani cenik tvrdke H. Suttner, Ljubljana st. 983, l^redno si kupite uro. Ta cenik Vam bo zaščita provi škodi in jezi zaradi slabili bazardnih ur, in Vam pokaže, kako sc more dobro in vendar ceno kupiti. Ta ce- nik Vam svetuje gledc res dobrih ur spe- cijalne znamke »Iko« iz lastne tvornice- v Svici, pa tudi drugih dobrih ur, verižic, prstanov, uhanov, daril za krst in sveto birmoter vseh ostalih zlatih in srebrnlh prcdmetov. Pa tudi druge potrebščine n. pr. škarjc, nože, britvc, doze za ciga- rete, nažigalce, denarnice itd. Ivfln Dečho, Gelje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne stekleiiice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 1627 —25 Iščem qostilno v najem v celjski oko- lici. — Naslov se izv.' v upravnistvu. 41 3-1 ----------¦¦ \ Kupi se v Cefju ali bližnji okolici manjša hiša - vrfom ali poscstvo v dobrom stanju. Ponudbe se prosijo na upravo tcg.i lista pod Si fro 1313. . 19 3 2 Pro^ajo se 4 dvojnata okna srednje vt-li- ko^ti, in 5 izlivi. Vpraša se v Gosposki ul. S^_____________ 37 2-! Sprejme se t»a hfa.o uradnika ali dijaka. Naslov v upravništvu lista. 22 3 - 2 Za cpiio žgoti iSče delniška družba dobro moč, stio- kovrijaka. Znati mora posfaviti pnljske peči. Služba ie dobra in stalna. Ponud- be naj- se po^ljejo na 44 3-1 Blocknerjev anončni zavod Zagreb, Jurjevsaa ulica št. 31 pod šifro »Vapno« 781. Stole, zimnice, razno pohištvo in tapetniške izdelke ima v SJ'!^ Marija Boumgartner Gosposka uflica 25. Naročila se izvršuiejo točno in solidno. Solidna gospodična išče stanovanje in hrano. Pcnu.be v upravnistvu. 47 3-1 Par njiv med Žalcem in Sv. Petrom se da v najem ali proda. Naslov se izve v upravnistvu. 53 3—1 Mlmar se sprejme takoj ali puzneje, če moRoče samski, za mali umetni mlin pri 50 2-1 «Florjanu Gajšek v Lokl pri Žusmu. Hrana in stanovanje v trši, zahteva place se naj v ponudbi navede. Proda &e posestvo 48' 12 oralov, mMn in žaga, 7 gospodar- skih poslopij 1/2 ure od Celja. Cena po cogovoru. Naslov pove uredništvo »Nove Dobe«. Proda se dobro ohranjen crni pianino^ moderne vrste, pripraven za vsako restavracijo. Ljubljanska ceata 6, Celje. Samostojna, izurjena, slovenščine in nemščine zmožna 52 prodajalka, kakor tudi močan učenec se takoj sprejmeta v tr&ovino s špecerijo. Jurij Krušič, Celje. I Učenca, . 54 ptidnega in poštenega sprejme v trgovino s papirjem Janko Bovha, Celje Krai)a Vetra cesta: 31. Ugodno za kupiti: 1 velika Črna zimska suknja, 1 rujava zimska suknja, 1 sako-suknja, 2 para škornev št. 43, 1 par finihčevjjev št. 43. Vpraša se pri Maks Zabukovšeku, Cankarjeva ulica Celje. Kupim 58 2 1 dffl zdrava močna hOIljS, srednje teže, i za poljsko delo. Ponudbe z navedbo starosti, ccne I in drugo na naslov: I V JOS. Pauer, Braslovče, i ˇ Savlnjska doltna. V Proda se. dvokolesni mesarski voz, 1 sod dobrega hrušovca in nekaj starega pohištva. Kje, pove upravništvo. 59 2-1 S ŽBnltnfl ponudba. H Samostojni obrtnik s premoženjein, želi v svrho ženitvo znnnja s pošteno gospodično ali vdovo. Resne ponudb^ pod »P'ednost«, poštno ležeče, Žtlec. Runi ip hifa ali se pa v naJem vzame UU}JI JL lHaU mala trgovina z gostilno ali brez iste " bližini železniške prnge. Po- nudbe na li. Suster, Kaplja vas, Sv. Pavel pri Proboldu. 55 4-1 ¦111 ~\ f\ T11W Enkrat na teden eno pest. |f|f|\||f| Ob, pomanjkanju krme, IllllÜllllt ko se uPorahlJ'Jo nado- mestilna sred>tva za kr- tnila pa se primeša dvnkrat nn t den. PraSck Mastin, dii. tt tično sredstvo zaživino jedobil n ijvišje koliijne na razstavnh v Londonu, P-uizu, Rimu in Dunaju. Tiso'i gospodarjev hvalijo Mavtin, ko enljtat poizki'sijo in ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Alastin za- dostuje 7.A 6 mescev za 1 praSička hü vola. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem namčite po po5ti, 5 zavojev Mas'ina K -0 5ü postnine prosto na dorn. lYlazilo zoper gar je (nafi^amazilo) uni^i pri Ijudeh in živini garje, lišaj, srbeČico, kožne bolezni, izpufičaje. Ne smrdi, nemaže peiila 1 lonfek 8 K. Lckarna Trnköczy v Liubljani, Kranjsko, zravcn mtovž.i. — 5/ 24-1 = Strati 6._________________________________________________________»NOVA D O B A« ________ $tev ^ Ivon Ravnihop Celje kupuje po najvišjih dnevnih cenahs laneno seme, ,«4-107 8Uhe 9°be' in vosek. Sedlarska in tape- far ska del ..* vnica IV.StPBlBC ¦¦ ¦¦ 2-15 104-82 liPlIP Samostanska UbljUj ulica stev.16. r^ ———————————————— Tg*, § Maks p g Zabuhošeli I ZJt krojaski mojster j§ |j v Celju j| c^ Cankarjeva ulica ^Q *2 pe priporoča za točno in so- w? r& lidno izvršitev oblek za go- jLj L? spode. 11 2 H LUfUON s katerim si lahko vsak napravi 1A / finega čistila (kreme) za čevlje. Dobi se v Specerijski tr^ovini ter dežel. pridelki na debelo in drobno Franc Kolenc Celle, Narodni dom, Kupim tudi vsako množino lane- nega semena po najvišji ceni. 213 52-47 ¦ Sfavbeno in galan- ¦ H terijsKo kleparsfvo m y" Ant. Joila nasl. ^^ Fronjo Dolžon 1--------Celje----r— * % 2t) liralja «Petra cesfa 8 , % nauproti ..Belega vola" 3 Stm Prevtetna v»a v stroku spadajoča §Qä B9 deia, Izvrftliev totnu ia solldna, IB lzdclo*a»je vseh vrsi če*l]ew od priprostih df» najfinejših po dievitih cenah 45 150-2 Rud.Zonfič Celje (blizu kolodvora) Kocenova uHca fttev. 2. FranSTRÜFlS ©@ Zaloya stekla, ©@ porcelana, svetilk, 230 ogledal, okvirjev in raznovrstnih šip. Prevzetje Sle- klarskiH del Kralja Petra cesto priPORočam SEURADOM.ŠOLAM INPISARNAiVlZVELIKO ZALOGO VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA KRALJA PETRA CELJE CESTA ST 31 V zalogi vclika izbira vseh vrst Šolskih potrebšcin kakor: svin- čniki, peresa, zvezki, črnilo, radirke, tablice, barvice itd. Postrežba točna in so- lidna, cene nizke. ^--------' 10— 8 261 ||f g 52-49 i VmHo KuKoVcc : jU\Ibnopodc'jcintrgoiina ' z lesota ! La\'a šfei 22 pri Cžlja ! Vedno na novo dobiva velftrgovina Ster- mecMi v Celju v velikanskih mno- žinah sukno, katngarn in hlačevino za možke obleke, volno ccfir. modrovino in pisano tkanino za žfiiske obloke šifon, belo in in pisano platno za pe- rilo in rax.no mnnufcikturn oi|ago, ka- tero piodaja zar;idi ogrovnnt gn nakupa po najnižjih ccnah in ako še ne vevjja- mete, poskusite takoj, sanio zenim nakupom, da se s^imi prepričate. Veleiroo-i a in razpoSiljalna •R. StertnecKi v Celiu ima tudi velikansko zalogo gotovih moSkih, žcnskih, deških in otročjih oblek, "bluz, kril, h'ac, čevljev, perila, denamic, nogavic, robccv in nati>oče drugih piedmetov, katere tudi prodaja po Cudovito nizkih cenah in'ny z^litevo pošlje vsukomu ilustrov. ct-nik. I L V/.orcev sedaj še mj pošiljam. Jg 3^^^ -«¦ (ID Edina sloveiiska špecijalna trgovina z barvami. Fige, rožiče, rozinc, slivovko, rum, ter vse kolo- nijalnö blago, vermut, vino, brusni kamni, milo, biči za kočijaže itd. se dobi pri domači tvrdki Ivan ^Ferlež, Celje, Nar. dom^ Bukova drva rezana K 34-— v polenih K 32•—-, Hotel pri "Krowi" Izvrstna vm«, vedno sveže pivo in vsak čas topla in mrzla jedila Sprejemajo se tudi abonememi. Na razpolago so tudi konjski hlevi. Za obiien obisk se priporoča . - n.64 Adolf Kovac. XXXXXXXXJOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X Zaloga papirja, plsalnih in risalnih potrebščln na debelo in drobno. R xxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxvxxxxxxxxxxyxxxxxxvxxxxxxxxxx LZbir*imi oglasnik BrnPl?MI?IJ Zag»-eb, Jurjevska | —.«*-ik? DbULnntjn t^^z^i Zavod za oglašcvanje. m^v^^^wnw^m.^vv^iv^**^, Zavod za oglaševanje [ Hočete obdrzoti syojo Sepofq 7 Bioče^e imeti kakov* baržun tnehko kokol flocete solracnih peg, mozolje* in oc|»*cev? Uporabljaite Fellerjevo pravo Iilza obrazno kožo obvarujočo porrijidi ! Občudovani bodete! Zavidriiii! 1 lonček 6 K, St. III. močnejže vrste 9K, k temti Fellerjevo najfinejSe lilijno mlečno milo 15 K. Hočete imeti lcpe( zrtrjjve la-^e? — Fellerj.-va prava Elza Tannochine pomada za rast las doseže bujne last! Zapre^i prhaj prt- rano osivenie. Zabrani ,ple5c! 1 lonček 6 K š\ III. 9 K. - Mauilo z bike 1 K 80 v in 2 K .50 v. I Nlučiio Vi»a kurja cčesa ? ' Felleijev pravi turistovski ohliž učinkuje br< z bolefin hitro in zanesijivo! Nobenih kurjihočt^ ¦ več! Nobenih žuljev! Nobene tide kože! M;ila škatljica 3 K 50 v, velika škatlja 5K 50 vin. Inliin en S/oi9 Fellerjeve Elza umivaluc- pastilje «.Olim 3C RdJ f (Kolonjske vode) 1 äkatlja 5 K- - Fcllerjcv usipalen prašek proti potenju 1 škatlja 5 K. — Fel- icrjev mentolni črtnik zoper Rlavo in zobobol 1 škatljica \ K 5b v. ¦- Felli^ijev Elza Fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici, špcijalni 27 K. Najboljsi parfurn y. najsinej- ^im duhorn od 8 K naprej NajfinejSi Hoga-puder Dr. Klngcf. bell ri)7.a in rumen, 1 velika škatija 12 K. — Močna Fran covka v steklenicah po 6 K in 16 K. Omot in poštnin 1-.99 15 — 4 posebej, a najcenejc. Evgen V. Fel't-r Ijekarna, Stubica Donia, Elza trg št v. 356. (Hrvatsko } in poceni Kupiti? Najzanesljivejsa ura je Suttner-jeva ura! Nikelnasta, jeklena, srebrna ali zlata ura, ysaka Vas bo zadovoljila! Tudi vcrižice, prstane in uhane, vsakovr>tnc darove, in potrebščine, kakor: škarje, nože, priprave za britjt», šibičnjake, diamante za reznnje st kla, doze za sniodke in cicarete, zapestnice i. t. d. Vse dobro in poceni najdete v ceniku ,600.5-2 '—' H. Suttncr. Ljubljana §t. 983 *^B ^m ^1 fl VK jb ^R ^h H ^b ^* ^t fU ^A HT^B I ¦¦ Hr^H H ¦¦ H ¦¦ shbi ^w !¦¦ s H ^ ^h ¦¦ ¦¦ ^V h! ^b ^1 b JÜ ^1 fll ^1 ^h ^b B ¦¦' bt Hi hI • & " "~~"~~ "" "7. |"H/2'v/-.š7//c' okusno in hitro vsu v njcno stroko spaiiujoča üclu v priprosti m tudi v najmodcrnajti jmatzpelfavi. Najrazlične/še tiskovine za sole, šolska vodstvu, za občinskc in župnijskc urade, za ^¦(/rw.s/w/, korporaaje, tr^ovee in obrtnike, zasebnke ltd. Račims^c zaključkc za denanw zavodc. SiMjerp ulicn äeyj|