Št. 7.
V Gorici, v četrtek dne l»jamJYarja 1902.
Tečaj:XXXH.
Izhaja trikrat nt teden t Šestih tedanjih, ia sicor: vsak torek, četrtek ia soboto, Tjntranjje iz« danje opoldne, vežemo lzdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipolom* ob novem letu vred, po poŠti pre-jemana   ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-EO
četrt leta.........3 . 40 .   ,¦ - ... 1-70 .,
PosamiCne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 11 v Gorici vcGoriški Tiskarni« A. Gabrscek vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila i rez doposlane naročnine *e ne oziramo-
Oglasi In poslanic« sh računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-Jjrat 7 kr., 3-iratJf Jn\ vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklami in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino Ia oglase je plačati loco ttorlca.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 3t 7 v Gorioi y L nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Dpravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Dopisi naj se pošiljajo 1« uredništvo.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
i et&ne vse
Vse za omiko, svodo in napredek U   Dr. K. Lavrič.
„PRIMOREC"
izhaja neodvisno od cSoSe> vsak petek i leto S K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in <Frimoreo> se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz - Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni Larrenčič na trga della Casenna in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno Izdan)
>Gor. Tiskarna« A. GsursČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Strahovlada Gredolčie - Berhuč.
H.. Od prvega članka pod tem naslovom Jo današnjega so razni drugi sotrudniki razkrili marsikako rano, ki je vsekana slovenskemu narodu po zvezi Gredolčič-Pajerjevi. Nekaj dejstev naj pa še sledi, da bo povsem jasen pogled v sedanji politiški položaj goriške strahovlade pod Pajerjevim pokroviteljstvom.
Don GredolCie in prof. Berbuč sta torej slovenska deželna odbornika ; namestnika pa sta: za GredolčiCa — Klanci C, za Ber-buča — Jakončič.
Deželni statut, sprejet v jeseni, pa določa tako: Odbornik, ki je dva meseca zapored zadržan, se mora smatrati trajno zadržanim; ako je pa kak odbornik tudi državni poslanec, je on trajno zadržan za ves čas sesije. Na njegovo mesto mora torej priti namestnik.
Dr. Pajer, kolikor ga poznamo, je veliko prepremeten, da bi preziral to važno določilo deželnega statuta. On mora torej don GredolčiCu in dr. Verzegnassiju zabraniti pristop v deželni odbor ves čas, ko je sklican državni zbor. — Državni zbor pa je otvorjen navadno po 8 in več mesecev na leto.
Vso to dolgo dobo bo torej GredolčiCa nadomeščal — gosp. Anton K1 a n p i p i 7 Podgorel
In tu nam pero kar zastaja; difficile satvram non seribere!
Gospod Klančič je posestnik in župan v Podgori; je tudi predsednik cestnemu odboru. Tam je mož na svojem mestu, dasi potrebuje i ondi pomoči! — Ko so ga leta 1895. kandidovali v deželni zbor, je dejal: »Pustite me, jaz nisem za to!" — Enako je govoril večkrat in pred raznimi možaki. Prav hudega oporekanja ni izzval. Je, za kar je, vsa čast mu, — a za kar nt, pa ni, saj to i sam priznava! Ali če mu z vsemi štirimi vsiljujejo razne časti, jih pač ne odbija, kakor bi storil pač le redko kdo na svetu. — Ima pa jedno lastnost, in ta je: on gre čez drn in strn za dr. Gregorčičem. Klerikalec ni, s politikuj očimi nune? je imel dovolj prask, ne mara jih, a v pot liki gre ž njimi za Gregorčičem i v ogenj, ako treba. Nanj se Gregorčič lahko zanaša, — in v časih stare »edinosti* je  bil  dobrodošel v številu slovenske dese-
torice. Torej nič »hudega* ne rečemo o njem. Mnogi naprednjaki ga imamo osebno celo radi.
Toda vsaka reč ima svoj konec, in tako tudi naprednjaška navdušenost za Ant. Klančiča v Podgori. — Nam je naravnost neumevno, kako je mogel on —ki se vendar dobro pozna— sprejeti nadomesto-vanje dr, Gregorčiča v deželnem odboru. Kako bo mogel 011 opravljati naloge deželnega odbornika po 7—8—9 mesecev na leto? Ali se g. Klančič ne zaveda, da je prevzel tako silno važno mesto, za katero ni ustvarjen, da bi ga ljudstvo utegnilo proklinjati še 50 let po njegovi smrti?! Vse to bi moral že sam sprevideti, saj dobro pozna samega sebe, dobro pozna obseg in delo v deželnem odboru!!!
Najhujša zamera pa mora doleteti don GredolčiCa! Da se drzne ta katoliški svečenik, dobro plačan semeniški profesor za lenu-hanje, tako neusmiljeno norce briti s slovenskim narodom in z g. Klančičem, to je najvišja potenca klerikalne vsemogočnosti. On se je dal voliti, v ta namen je sklopil zvezo z dr. Pajerjom, dasi dobro ve, da ne more po 7—8—9 mesecev opravljati odborniških poslov, a svojim namestnikom si izbere — g. Klančiča. Vse tri zastopnike velepo-sestva je vpregel v svoj voz: Klančiča in jaKoneica koi namestnica oudumuku, bu^. Bolka pa za podpredsednika klerikalnega kluba. E se non ridi di che rider suoli?!! In tako se vse suče okoli solnca don Angurie, ki se zadovoljno reži sredi svojih planetov, kakor luna ob ščepu. Vsakdo ima nekaj, da lahko gloda in si je v svesti velikanske mogočnosti v tej ubogi deželi — neverjetnostij! In taka najgorostas-nejša neverjetnost je — deželni odbornik A. Klančič 1 Ako bi bi! kdo rekel pred letom kaj podobnega g. Klančiču, bi se mu ta sam smejal v brk ter ga proglasil za kandidata med prebivalce nove deželne norišnice. — In danes moramo računati s to bridko istino!
Ti slovensko ljudstvo pa glej, v kakošne roke so izročeni Tvoji najvažnejši interesi! Ako doživiš res .... šest suhih let, kakor jih je proroški videla »Gorica*, vedi, da se imaš zahvaliti za nje strahovladi Gredolčič-BerbučU                  ____
Klerikalne globe
i »Pevsko in glasbeno društvo".
Ifikalc! kar ne morejo preboleti, da se pevo in glasbeno društvo v Gorici lepo razvijadjubu temu, da tako preganja-negalruštva še ni bilo na Slove nsi m. Od prvega diha dalje so mu za petanm v enomer preže s svojimi zlobnimi jeziki ostudnimi nakanami, kako bi društvu škodoii. V zadnjem času ob volitvah so bili nateri klerikalci preglasni in šli so v svoji orečnosti* tako daleč, da so z jezikom i s peresom zakrivili nekaj, kar je spada neobhodno pred sodnijo in je bila obsod klerikalnih zlobnežev že naprej do-gnaiureč. Obsodbi so se ognili s tem, da so sve zadeve častno poravnali z globami, katerso moraii plačati v korist pevskega in glasbcga društva.
o je pobožnjake pri »Gorici" tako spekl da so izdali sedaj v njej oklic, v ka-terenpozivljejo svoje »rodoljube", naj se dadoajši kaznovati, da plačajo tako globo sodni mesto v napredne roke. N6, predno bodeledil temu nasvetu »Gorice", si mar-sikdiflremisli, ker klerikalci zagrešajo na-sprolnaprednjakom tudi take reči, katerim priti« zapor in ne le globa, drugič pa si pre»\li tudi marsikdo, ako sploh kaj nase urz nositi svoje pregrehe pieu »uumju, k«-terjbi mu vtisnila pečat lažnjivca ali obre-ko\ica ter rajši poravna svoj pregrešek izven sodje. Je manj sitnosti, žep pa se mora v obe slučajih izprazniti.
»Gorico* je gnalo do takega nasveto-va4 edino sovraštvo do pevskega in glajenega društva, kateremu želi vse slabo, in |ii privošči, da bi preminolo rajši danes neg jutri. Tako so predrzni ti ljudje okoli »Gice*, da si upajo pisati, da o pevskem jisbenem društvu ni znano ničesar, vršilo kako zares idealno narodno Klerikalci torej v svoji slepi strasti naj hudič vzame, ako ne gre iši volji!" — nočejo vedeti ničesar jsedanjih nastopih navedenega našega dria, s katerimi se je bavila tudi javnost, bila izrečena pohvala društva celo od drJrodne strani. Nič nočejo vedeti, da je drio otvorilo pevsko in glasbeno šolo ter v isti vadijo odrasli in  mladina,  kar
Dva huzarja.
Ruski spisal Lev NikolajeviS Tolstoj. Poslovenil I. Sodar.
Bilo je leta 1800., torej v Času, ko še ni bilo železnic, niti drugih umetnih cest, niti plinove, niti stearinove svetlobe, niti nizkih divanov z zmetmi, niti nelakovane hišne opravo, niti obupanih mladeniče v z očali, niti liberalnih ženskih filozofov, niti milih kamelijnih dam, i: X-terih je sedaj toliko, — v tem najivnem času, ko so potujoč iz Moskve v Pe-terburg z navadnim vozom a"\ kočijo jemali s seboj celo kuhinjo, i><ijti potovali so osem dnij po prašni ali blatni cesti ter posebno čislali pečena reberea in kuhane preste — ko so dolge jesenske večere svetili z lojevimi svečami v krogih od dvajset do trideset ljudij, na plesih natikali voščene sveče in sveče kito ve masti, ki so postavljali sistematično hišno opravo, ko so bili naši očetje še mladi in niso imeli še gub po obrazu in sivih las ter so se še ogle-davali za Ženskami, jim letali iz drugega kota sobe pobirat slučajno ali neslučajno na  tla pale  robce,  ko so
naše matere nosile obleko s kratkim stanom in j ako široke rokave, ter o rodbinskih stvareh vedeževale s kartami, v najivnem času masonskih lož, marti-nistotugendbunda, v času Miloradoviča, Davidova, Puškina, bil je v pokrajinskem mestu K. shod veleposestnikov in končale so se bile plemenitaške volitve.
I-
—  No, nič ne de\ če tudi v sobano, rekel je mlad častnik, v kožuhu in hu-zarski kapi, ki je bil baš stopil iz popotnih sanj v večjo gostilnico mesta K.
—  Tako velikansk shod, vaša vzvišenost, rekel je natakar, ki je bil izvedel od častnikovega sluge, da je huzarju ime grof Turbin, in ga je zaradi tega nazivljal: >vaša vzvišenost«. Afrenovska grajščakinja s hčerami je obetala, da odpotuje zvečer. Izvolite se torej nastaniti v jednajsti številki, je govoril mehko dohajajoč pred grofom in se vedno oziral nazaj.
V občni sobani,  za majhno mizo, j zraven  popolnoma  počrnelega potreta ' carja  Aleksandra,  je sedelo  pri  šampanjcu več plemenitašev,  ob strani pa ' potujoči trgovci v modrih kožuhih.
P°r
1K0 je vstopil v sobano in poklical'
poj  Blucherja, velikanskega psa
maedarja, ki je prišel ž njim, je vrgel
be plašč,  po  ovratniku pokrit z
ivjj, zahteval vodke ter, ostavši.v kratki
at%o modri suknji, sedel k mizi ter
razgovarjati z jp" podo, kateri se
Jro prikupil s _•. ._.-. lepo in prijetno
ztiljostjo,   in>u ponudili so mu šam-
Grof je izpil   kozarec  vodke,
pa   ukazal   prinesti   steklenico
njca,   da   tudi  on  pogosti nove
znls. Prišel je voznik in prosil kaj za
pij?
fašha! je zakričal grof: Daj mu! oznik  je  odšel s  Šašho  in   so kni vrnil, držeč denar v roki.
I- Kaj, gospod l Kako sem se trudili vašo milost!  Pol rublja ste mi obi dal ste pa le četrt rublja. i- Šašha, daj mu celega, lašha se je potuhnil in pogledal vola v noge.
I Saj je dosti zanj, je rekel z deli glasom: — več denarja tudi niii
l*of je vzel iz listnice zadnja dva mojbankovca in dal jednega vozniku, ki Ije poljubil roko in odšel.
je za povzdiga kulture med nami neobhodno potrebno. Nič nočejo vedeti, da smo se prav s pevskim in glasbenim društvom povspeli končno vendar do tega, da se je pričel resničen napredek med nami v petju in glasbi, kar dandanašnji neobhodno pritiCe inteligentni družbi, in česar doslej nismo imeli. Nič nočejo vedeti o kakem idealnem narodnem delu« čeprav se odigrava tako idealno narodno delo prav pred njihovimi očmi, ker so slepi in tako zastrasteni, da ničesar bolj na svetu ne hrepenijo nego smrti pevskemu in glasbenemu društvu prav po geslu: Naj vse hudič vzame, ako ne gre po naši volji! — Vrhunec falotarije v tej hudičevi gonji proti našemu društvu pa tiči v tem, da podtikajo, kakor da bi društvo v pokritje svojih potreb jemalo denar iz »Goriške ljudi. posojilnice". To je vrhunec »krščanskega" falotstva, ko dobro vedo, da posojilnica ne more imeli in nima nič opraviti z naporni* nanim društvom ter je poslovanje iste vzorno in čisto. Na nekaj drugega pa se moramo tu spomnili. Morda pa delajo tako klerikalci z denarjem »Centrifuge" P Morda jemljejo tam denar iz blagajne, kolikor ga je sploh, da ga rabijo potem v svoje vrhe? Ali ne velja tukaj nemški rek: Wic der Schelrn selbst ist, so denkt er von AnderenP Tisti, ki imate tam denar naložen, pazite l i...
tfnnrom krmen so dotikajo tudi »Šol. doma", češ, bogme dobro bi stal, ako bi hoteli vračati klin s klinom. S tako pisavo priznavajo, da slabo stoji. Zato pa rečemo mi: Bogme, dobro bi stal »Šol. dom", da ni uvedel dr. Gregorčič klerikalne politike med goriškimi Slovenci ter s svojo .kunštnostjo", ko hoče napihnjenec in domišljavec vse najbolje vedeti in znati, zapackal v glavnem vsega tistega idealnega narodnega dela, katero bi moralo biti in bi tudi bilo že davnaj dognano, da ni njega na čelu zavoda!
Med darovalci za »Šol. dom" čitarao vedno vse polno naprednjakov, tudi prvakov med njimi, ki se dajajo omehčati ter plačujejo prispevke za zavod, s katerim uganja dr. Gregorčič prav tako, kakor z drugimi rečmi, grdo klerikalno politiko ter se opira na ta zavod kot na jedno najbolj držljivih točk v svoji gonji proti naprednjakom. Le ti pletejo tako bič, s katerim jih potem neusmiljeno tepe don Antonio. Ali poglejte ga prav
—  Zdaj strn pognal poslednjih pet rubljev! — je rekel grof.
—  Po huzarski, grof, se je za-smehljal jeden plemenitašev, po brkah, glasu in energični hoji soditi bivši konjenik. — Ali mislite dolgo ostati tu, gospod grof?
—  Denarja moram dobiti; sicer bi ne ostal. Sob ni, — vrag jih poberi v tej prokleti krčmi.
— Dovolite, grof, je rekel konjenik: — ali ni ugodno, nastaniti se pri meni? Jaz sem tukaj v sedmi številki, če vam je drago, tukaj prenočiti. Ostanite tukaj kake tri dni. Ples bode pri načelniku plemstva. Kako bi ga veselilo!
—  Prav tako, pa ostanite pri naa v gosteh, je rekel drugi, lep, mlad človek — kam se vam tako mudi! Saj so vsaka tri leta le jedenkrat volitve. Ogledate si naše gospodične, gospod grof!
—  Šašha! daj perilo; pojdern se kopat, je rekel grof, vstajajo. — A potem bomo videli, morda se res zalotimo k načelniku.
Na to je poklical natakarja in se dolgo razgovarjal ž njim. Naposled mu je natakar rekel: »da,je vse delo človeških rok« in odšel.
tega doa Antonia v .Gorici«, ki je njegov list, kako infamno se zaletava v pevsko in glasbeno društvo, za katero niti globe, s katero se reši kazni, ne sme plačati nikdo, marveč se mora dati rajši obsoditi, četudi v zapor, samo da ne plača ničesar pevskemu in glasbenemu društvu. .Naj vse hudič vzame, ako ne gre po naši volji!* Ali si morete misliti še večjo strast? Menda ne.
In gledč na vse to svetujemo mi: Rodoljubi, nikar ne puščajte nekaznovane niti ene falotarije, žalitve ali obrekovanja od strani podivjanih klerikalcev in nikar se ne udajajte klerikalnim sirenam, ki izvabljajo denar iz Vaših žepov, da Vas z istim potem tepejo! Rodoljubi, podpirajte prepo-trebno pevsko in glasbeno društvo! To bo najlepši odgovor na vse klerikalne podlosti proti društvu.
Dopisi.
Ig Cerkn«, 13. jan. I90t. - Ker se bode vrlil v nedeljo 19. t. m. občni zbor Cerkljanske hranilnice in posojilnice, zdi se mi umestno opozoriti ne samo one, ki so s to hranilnico v kakoršni koli zvezi, ampak vse Cerkljane na lepe razmere v tem »uzor-nem* zavodu. Predvsem pa hočem seznaniti čitatelje z onim, kar piše .Slovenski Narod" o cerkljanski hranilnici.
V sobotni številki se bavi ta list z zavarovalnico »Unio cathol;ca", ki je bila največja klerikalna organizacija v državi. Kakor je Citateljem sSoče* in .Primorca* že znano, je vlada to največje klerikalno društvo razpustilo, ker je, kakor piše „Slov. Narod*, .naravnost sleparsko poslovala, da jo kar očitno goljufala ubogo ljudstvo, mej tem, ko so 3i njeni duhovniški in neduhovniški agentje žepe polnili/
Dalje čitamo v istem članku: .Zdi se nam, da se je z njenim propadom začel tisti splošni krah, ki je pri vsi klerikalni organizaciji neizogiben, tisti krah, pred čigar posledicami se že danes tresemo, ker bodo grozne,* In nekoliko nižje, da so razmere pri vsi klerikalni gospodarski organizaciji (na Slovenskem) še hujše, nego so bile pri raz-puščeni ,Unio catholica" zavarovalnici in da »Falsificiranje bilance* je na dnevnem redu,   tO se   kar   aiatemaUcuu   i&v*3ujc,
ne da bi se oblastva za to kaj pobrigala. Reda v teh društvih večinoma ne poznajo, in tako so defravdacijam vrata na stežaj odprta. Gospodari se z ljudskim imetjem večinoma brezvestno, tako brezvestno, da se Bog ve za kake nedruštvene namene kar pokrade, kolikor se ravno potrebuje, in zapiše mej .razne izdatke". Funkcionarji pa služijo tisočake in tisočake....
Za vzgled, kako se gospodari, naj navedemo jeden slučaj. V Cerknem na Goriškem imajo posojilnico, v kateri vlada tak nered, da mu še danes niso mogli konec narediti. Posojilnica je vsako leto predlagala oblastvom in članom bilance, a kakšne so morale te biti, se vidi že iz tega, da se dolgo časa ni opazila dogcdivša se defravdacija. Lani je začela .Gospodarska zveza" delati red za celih osem let. Revizor g. Pele je vsaj 15krat prišel v Cerkno, ostal tam po več dni ter si vselej zaračunil za voz tja in nazaj po 20 gld.
in dijet po 5 gld. na dan, kar utej zna*, sati kakih 500 gld. Vrh tega je bil tposlan drug uradnik, ki je od 11. junija d[. oktobra tam bil in delal red, za kar poleg hrane in stanovanja dobival po 3 gldi dan. Malo računano, velja to »v red tanje* vsaj 1000 gld. — red pa še dane« narejen. Za tako majhno posojilnico je 10 gld. stroškov samo za uredbo uprav grozrjvota. Oškodovani so seveda člani. Ti so Rži in niso v stanu izračunati, ali se jim bresti prav predpisujejo, oziroma bplačuj ter sploh nimajo sodbe, kako je s posojieo."
Tako torej .Slov, Narod«, ki na biti gotovo dobro poučen o tem, kar p. Za vzgled klerikalnih društev in zadrug, prej ali slej propadejo, in sicer na velikdeodo ljudstva, postavlja našo hranilnico. K pravita k temu gosp. dekan Murovec impan Kosmač P! Povejta nam, kakšne bilat ste predlagali članom in oblastvom, dae ni opazila dogodivša se defravdacija v cejan-ski hranilnici!? Ali nam morete opdcati, če pravimo, da so bile bilance f alsici-rane (ponarejene) (P).
Gospodje okoli hranilnice cerkljske, ako vam ni samo za denar, ki ga vlefe od cerkljanske hranilnice, ampak vam je resnici za ljudski blagor, povejte naraost, kako in kaj je s hranilnico v Cerkne da se ve ljudstvo potem ravnati in svoje risti varovati. Pristojna oblastva pa opozaimo, naj v korist ljudstva to hranilnico preglajo in se sama prepričajo, kake bilance s dobivala od društva.
One pa, ki imajo s hranilnico kaj ira-viti, opozarjamo na največjo pazljivost.
Čudno se nam zdi, kaj izgnanegpo-slanca, defravdanta in sleparska tako eče k nam v Cerkno; vsekakor bode vzrok dgje iskati, kakor v čitalničnih tamburicah. Teki pregovor, na katerega opozarjamo goode okoli hranilnice, pravi: Povej, s kom seaj-dašiš, in jaz ti povem, kdo si!
Zadostuj to za danes, viaeii bomokaj se sklene na občnem zboru v nedel, in potem bomo povedali še marsikatero oem »veleuzornem" zavodu cerkljanskih ki-kalcev, »Cimala & Comp.* pa pozivljamonaj vzame tudi te vrstice na .zapisnik", kiem jih zapisal   zato, ker se   popolnoma  ;ri-
ujaui   L  taMJuiAlMlI   CiaUKa   V   »OIOV. iNat»U",
ki pravi: ,Mi tega kraha ne moremore-prečiti. (Namreč kraha klerikalne organizije. Opomba dopisnika.) Naša skrb mora loiti, da ljudstvo opozarjamo na prefčo nesrečo, ki bo silno veliko narodnegare-moženja požrla, ter da s tem delujeana to, da bi bila ta nesreča ome;na na kar mogoče majhen krog.
.___0_ _jža delavca Petra Živca, ki je bil
marljiv sotrudnik na narodnem polju v tržaški okolici. Bodi mu lahka zemlja domača! Ples možkeg* Id ženskega zbora našega mladega .Pevskega in glasbenega društra" je bil nocojšnjo noč v veliki dvorani hotela Central. V teh prostorih je bila zbrana drugič prekrasna družba našega meščanstva, da se ne ozira s ponosom na ta nastop le društvo, ki ga je priredilo, marveč goriški Slovenci v obče. — Ples je pričel seveda s polonaiso, na čelu kot otvo-ritelja gospa društvenega predsednika dr. T umov a s predsednikom možkega zbora dr. Grunt ar je m. Prvo četvorko je plesalo 42 parov. Zabava je bila vseskozi živahna, presrčna, odkritosrčna, kajpada tutti una famigiia! — Došlo je tudi več topničarskih častnikov, ki simpatizujejo z društvom radi umetniškega poklica, kateri vrši v goriškem
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — V Trstu je mrl višji finančni svetovalec g. Fran Je bič, v finančnih krogih tržaških jako čislana sba. Pokojni Jelušič je iz znane rodoljub; in odlične rodbine v Kastvu. Pokojni, ki -doživel 59 let, je ostal zvest sin svojega roda, ki ni tajil svojega rojstva ter vzgojil sjega sina Hrvata. Bodi mu blag spomin!
V Barkovljah pri Trstu so pokdi v nedeljo ob  ogromni udeležbi ljudstvi 38-
—  Torej, milostivi gospod, v vašo sobo ukažem nesti svoj kovček, je za-klical grof iz durij.
Prosim, jako me osrečite s tem, je odgovoril konjenik, hiteč k durim. — Sedma številka, nikar ne pozabite !
Ko se niso več slišali koraki, vrnil se je konjenik na svoje mesto, sedel bližje k uradniku, pogledal ga smehljajoč v obraz in rekel:
—  To je prav on.
—  Nu?
—  Vsaj sem ti že pravil, da je to tisti dvobojevnik-huzar — neznani Turbin. Spoznal me je, stavim, da me je spoznal. Popivala sva v Lebedijani tri tedne, ne da bi kaj spala, ko sem bil pri dopolnilnem oddelku. Koliko neumnosti sva naredila skupaj. Njemu ni vse nič delo. Kak korenjak je to!
—  Korenjak! Kako prijaznega vedenja je ! Nič takega ni na njem, je odgovoril lepi mladi človek. — Kako hitro smo se seznanili___Imel bo kakih petindvajset let in ne več.
—  Le vidi se tako mlad, pa je stareji. Treba vedeti, kdo je. Kdo je odpeljal Migunovo ? On, Sablina je ubil,
Matneva za noge spustil z okna, eza Nesterova je pa obigral za tristosoč. Kaka glava je to, treba vedeti. Steten igralec, dvobojevnik, zapeljivec isk, prava huzarska duša, zares pra* hu-zarska duša. Kakšna čast za ns O, ko bi razumeli, kaj je pravi huzj To so bili prijetni časi!
In konjenik je j©> pripov<vati svojemu tovarišu o nekem lehjan-skem popivanju z grofom, kater« popivanja ni bilo in ga biti ni )glo. Prvič zaradi tega ne, ker grofa nfcdar videl. Odšel je bil poprej od vkov, nego je grof prišel k njim. Druj ker konjenik ni služil nikdar pri kikih. Dve leti je bil skromen kadet be-lavskem polku; ko je bil inovan praporščikom, je šel od vojakovo je bil podedoval pred desetimi leti pjstvo, je šel res v Lebedijan. Tam je pavi! sedem sto rublje v in si napravil jnsko uniformo z temnorumenim ovrjkom. Želja, vstopiti v konjico in trijedni, katere je preživel v Lebedijanu,pstali najsrečnejša in najlepša dobi njegovem življenju. Tako je napp jel misliti, da je bilo res, kar je žj Vse se mu je tako vtisnilo v spomija res
Predpustne plesne zabave. — .Prostovoljno gasilno društvo vTolminu" vabi na plesni venček, kateri priredi 2. fe-bruvarja 1902. v dvorani gosp. Ivana Ga-beršiika-Podšoiarja. Pri plesu bode sviralo 12 mož voj. orkestra 47. pešp. iz Gorice. — Vstopnina 2 K. Začetek ob 8. uri zvečer.
.Narodna Čitalnica« v Kanalu vabi na plesni venček, kateri bode v soboto dne 18. jan. 1902. v dvorani gostilne pri »Zlatem levu". Sviral bode goriški orkester na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 kroni.
Postojnski salonski orkester vabi k predpustnemu koncertu, katerega priredi s sodelovanjem čitalniškega pevskega zbora dne 19. januvarja 1902. v hotelu ,pri ogerski kroni«. Začetek ob 8. uri zvečer.
Fantje iz Še m p as a priredijo javni ples v nedeljo dne 28. t. m. v prostorih g. Josipa Humarja, gostilničarja.
Coiite Panigai in naši klerikalci. — »Gorica* od torka pripoveduje, da je conte Panigai radi tega odstopil, ker so Lahi nameravali poslati v dež. odbor dr. G. Luzzatta, — Na to čenčo potem do-daje marsikaj, kar se tiče naše stranke. — Da ne bomo predolgi, naj takoj naslikamo dejanski položaj, ki najbolje pobije klerikalne
spletkarje.
Miri deželne odbornike volijo tako: 1. skupina zastopnikov kmečkih občin, — 2. s. z. veleposetnikov, 3. s. z. mest in trgov, — 4. cela zbornica.
Edinega deželnega odbornika, katerega Italijani volijo sami brez kompromisa s Slovenci, je oni iz skupine mest in trgov. V veleposestvu se morajo Lahi bodisi sporazumeti s Slovenci ali pa žrebati. — Conte Panigai je zastopnik veleposestva. On ima torej glas v tej skupini. Ker ga ni več bilo v tej seji, ko se je volilo, bi bili trije Slovenci lahko volili po svoji volji, toda vsejedno so sklenili kompromis z Lahi. — V oni edini skupini pa, kjer Lahi sami odločujejo, ima dr, G. L u z z a 11 o večino, t. j. on, Naglos in Valentinis, ki so skupna frakcija italijanskega kluba. Ako je dr. L. le hotel, je bil tudi izvoljen, pa naj se še toliko protivi poslanec, ki nima niti glasu v oni skupini.
Tako je s to rečjo, ljubčki okoli »Gorice".   Ali   vam  pa ni nič znano, kako je
veruje v konjeniško preteklost svojo. Vzlic temu je v svoji dobrosrčnosti in poštenosti bil najvrlejši mož.
—  Da, kdor ni služil v konjiči, ne bode razumel nas jednega. Sel je polagoma na stol, pomolil brado malo raprej in spregovoril z debelim glasom:
—  Včasih jezdiš pred eskadronpm. Pod teboj je hudič, ne pa konj; ves je po koncu; in ti sediš na takem hudiču. Polkovnik pride ogledovat eskadron. — > Poročnik, pravi — brez vas ne bode ničesar — priredite svoj eskadron v paradi.« — Dobro, je že tukaj. Ogledaš se in zakričiš na svojo brkeže. Oh, za vraga, io so bili časi t
Grof se je vrnil ves rudeč in z mokrimi lasmi. Iz kopelji je šel naravnost v sedmo številko, v kateri je že sedel konjenik v halji, s pipo ter z radostjo in nekim strahom premišljeval o veliki sreči, ki ga čaka. Bival bode v jedni sobi z znanim Turbinom. — Nu, kaj se hoče, si je mislil, kar vzame, da sleče me do nazega, potem pa prime in vrže ven v sneg, ali pa samo... kot tovariš ne naredi tega,« se je tolažil.
—   Brucherja nakrmi, Šašha, je zakričal grof.
conte P. bil ves razkačen radi nepotrditve dr. Treota P! Mož je videl — n a s ilst vo!! »coriea* v istem odstavku zopet taji zvezo z dr. Pajerjem! — To je pa že javni škandali Tako notoriški znane resnice se drznejo javno tajiti katoliški lažnjivci! Saj to zvezo vsi vidimo, čutimo in bridko občutimo vsak dan in jo bomo še čutili!
Slovenski klub. — »Norica" je izdala velikansko tajnost, namreč, da je zbral dr. Gregorčič okoli sebe pet poslancev — v klub; don Gredolčič je predsednik, Bolko pa — podpredsednik. Gre dol, gre dol! Lani še je imel Gredolčič 10 poslancev v klubu! — Novo nam je to, da so pristopili klerikalnemu klubu trije veleposestniki. Gospod kardinal so vendarle dosegli svoj namen I!! Reklo, zatrjevalo se nam je, da bodo veleposestniki zavzemali drugačno stališče. Zdaj pa vidimo, da bodo hodili h Gre-dolčiču po povelja, katera sta prej sklenila on in Berbuč. Čestitamo 1 Več pa o priliki, gospodje!
AU bo Klavžar ,8ocV tožili! — Klerikalna trobila so pisarila, da E. K. je poštenjak od nog do glave, ker državno pravdništvo ni našlo povoda, da bi postopalo proti njemu na ... ovadbo »Soče*. Pred vsem konstatujerao, da »Soča* ni podala nikake ovadbe, marveč je le nastopi la dokaz resnice, da Cahej je... defravdant In slepar. To stališče je »Soča* v preiskavi zastopala in ga hoče zastopati dalje, namreč dokazati da E. K. je defravdant in slepar, ki je oškodoval nešteto javnih zastopov, občin, društev in zasebnikov za velike zneske.
»Soča* pa ni podajala ovadb. To pa iz več razlogov. Glavni je ta, da bi Klavžar zgubil penzijo, ako bi bil enkrat obsojen radi takih zločinov. Tolike nesreče pa nočemo nad — rodbino. .Soča* pa ima v svoji pravdi vsled Klavžarja že več stroškov; ako K, zgubi penzijo, bi »Soča* zgubila vse te troške. Vidite, nekoliko »grdega egoizma" je tudi vmes!
AH je dobilo državno pravdništvo dovolj povoda za obtožbo, s katero bi se upalo pred goriške sodnike ali porotnike, ali je raje obmolknilo iz teh ali drugih razlogov, to nas prokleto malo briga. Kar je »Soča* pisala, noče dokazati — In to Je glavno za vso široko javnost. »Soča" torej hoče dokazati, da E. K. je defravdant in slepar, naj se jej le d& prilika, a deželni zbor mora ra-čuniti s tem dejstvom, ki je sicer vsem tako znano (tudi Gredolčič« in Berbuču), da ni treba zgubljati daljnih besed. Treba je le porcijo klerikalne brezvestnosti onemu, ki drugače govori.
Ta kričeči slučaj je pač najboljši dokaz, kolika lumparija je klerikalna agitacija z geslom »Vse za vero, dom, cesarja!" Bodi slepar, defravdant, tat, kolikor hočeš, da le plešeš po naši volji, pa si izvoljenec nebeškega kraljestva ! Prst božji pokaže na te, kakor je pokazal na Caheja!  O tempora o moreš !
Kdo je maščevalen? — »Gorica" pravi, da so napredajaki maščevalni, da je grdo. Imenuje jih druhal. Govori pa to zopet po geslu: Rečem ti, da mi ne porečeš. Kajti maščevalni so v istini le klerikalci, in maščevalni so tako, da bi radi vse   naprednjake
Prišel je Šašha. Spil je bil, ko se je vstavil, kozarec vodke in se do dobrega vpijanil.
—  Nisi mogel čakati, napil si se, kanalja l.. Napasi Brucherja !
—  Saj ga še ne bode konec, vidite, kako je gladek ! je odgovoril šašha in pogladil psa.
—  Ne klepetaj, pojdi in nakrmi ga!
—  Vam ni drugega mari, da je le pes sit, a če človek izpije kozarček, mu ga očitate!
—  Kar ubijem te, zakričal je grof s takim glasom, da so zatrepetala stekla v oknih, in se je prestrašil še celo konjenik.
—  Vprašali naj bi, je li Šašha že kaj jedel. Le udarite me, če je vam pes ljubši nego človek, je rekel Šašha. Pa dobil je že tak strašen udarec s pestjo po licu, da je padel zadel z glavo v posteljnjak, in zgrabil se z roko za nos, odskočil,v duri ter se zvrnil na skrinjo v hodniku
—  Zobe mi je izbil, stokal je Šašha in z jedino roko brisal okrvavljeni nos, z drugo pa drgnil Bliicherja po hrbtu.
(Dalje pride.)
spravili v zapor. Ker tega ne morejo, jih silijo i do izjav, v katerih se ti izrekajo proti na- I rodno-napredni stranki tako, kakor diktira I ali napise nune, ki tako izsili iz človeka I nekaj, s čemur se prizadeti nikakor ne strinja. Spominjamo se tu, kako je neki bivši učitelj I na Vipavskem, sedaj na Štajerskem, podpisal I neko izjavo, katero so potem fruktificiraii j krščanski listi tako, kakor da jo je sam poslal L v javnost. Kaj pa je bilo res ? Res je bilo, I da mu je sestavil tisto izjavo sam dr. šu- j steršič, in mož, ki je bil v siiskah ter se je j bal še drugih sitnostij, je podpisal. Sicer to j ni bilo možato, ali nam služi v dokaz, kako I izsiljujejo iz ljudij razne izjave, s katerimi I se potem bahajo po Iitish, češ ta je obsodil I narodno-napredno stranko. To delajo le iz I maščevalnosti, in iz same maščevalnosti so I bili postavili, na čelu jim dr. Gregorčič, na I zatožno klop tudi dr. Turno in Gabrščeka. j Iz maščevalnosti (»Edinost*! čitaj, kdo se I maščuje!) in ne iz strahu je gnal don An- j tonio Gabrščeka do obsodbe. — To je bil vrhunec maščevalnosti! In taki ljudje, iz ka- j terih kar vre maščevalnost, se drznejo pisati J potem o drugih, da so maščevalni.                 I
Naprednjaki so v takem oziru veliko I preveč potrpežljivi in prizanesljivi. Šele ko I so bili klerikalci prerobati, so jih začeli prije- ' mati. Svetujemo pa: Nobenega pardona kle- i rikalcem! Kakor oni z nami, tako mi ž I njimi. Klin s klinom!
»Zaveza" In .Slomškova zveza" nasproti gorlSkemu ačlteljstvu. — Ko je bilo učiteljsko vprašanje na Goriškem t najbolj perečem stadiju, se je »Zaveza", v kateri so združeni napredni učitelji in učiteljice, živo zavzela za goriško učiteljstvo in prišla je zborovat v Gorico, da je tako podkrepila in utrdila učitelje na Goriškem v boju za boljšo eksistenco. Vprašanje učiteljsko v naši deželi še davno ni rešeno tako, kakor bi bilo želeti. Radi tega je bilo pričakovati, da se tudi Slomškarji kaj oglasijo za kako zboljšanje učiteljskega stanja. Tako-le na zborovanju Slomškove zveze v Ljubljani tam pred novim letom je bil čas za to. AH skrbno so se ogibali na tistem zborovanju sprožili le misel o kakem zboljšanju gmotnega stanja med učiteljstvom na sploh in tudi na Goriškem, čeprav je bil navzoč reprezentant goriške podružnice kojščanski učitelj Cenčič, in so zborovalci .gotovo vedeli, da obstoji velika razlika med plačami učiteljev na Kranjskem in na Goriškem! Niti zevnili niso o kakem zboljšanju in tudi Cenčič je molčal. Zakaj ? Zato, ker klerikalna stranka noče gmotno dobro stoječega učitelja, marveč le takega, ki tiči v bedi, da ga tim lože skuša pestiniti z vsakim sredstvom v stiski.
Učitelji  »Zaveze"   vedo,  da imajo  na I svoji strani čuteča srca in moči, katere jim hočejo pomagati;  Slomškarji pa  bi morali vedeti, da imajo na svoji  strani ljudi, ki o plačilu previdno molčijo, ali jih hočejo  Um I pridnejše izkoriščati ter jih privaditi tako lepo J slepe pokorščine, da postanejo iz njih zopet j — mežnarjil Zato jih tudi »žegnajo".
Cenčič in Holzingerica sta klečala v j Ljubljani pred ljubljanskim škofom, kateri ju je „požegnai\ Da pobožni Holzingerici zado- j stuje tisti »žegen«, to radi verjamemo, Cen-čiča, ki je danes gotovo v Gorici, bi pa vseeno vprašali, kako ga je kaj »potroštal« škofov „žegen" in kak »profit« bo imel od njega on in njegova podružnica?!
Frančiškan v Cepovann. - Da  so poslali na Sv. Goro frančiškane radi tega, da bodo delali zdražbe, to je bilo razvidno že s prvega počitka, in smo to tudi mi pribili takrat, ko so se vsedli rujavi patri za stalno na Sv. Gori ter se jim je moral umakniti blaga duša pokojni župnik Leban,  katerega prezgodnjo smrt imajo ti rujavi menihi na vesti. Ker jih je preveč v samostanu, hodijo  tudi okoli, in tako je  privabil  za  nedeljo znani razsajač,  čepovanski  župnik   Rejec,   enega izmed njih v Cepovan pridigat   On  sam se je bil nekam  umaknil, ker si ne upa več I tako predrzno v cerkvi govoriti proti napred« njakom, ker se boji; že ve zakaj. Ta »pater j sanctissimus" je ropotal v nedeljo  v čepo- j vanski ctrkvi proti  »umazanim*  časnikom, I umazanim knjigam itd., da se mladina po- j hujšuje, da tisti,  ki širijo umazane časnike, J so še hujši: od onih,  ki jih berejo.  To je j greh, po cerkvenih postavah prepovedan itd. J Tako je bil zamišljen v ta greh, da je po- j zabil na koncu celo na Očenaše; ga je moral mežnar opomniti na molitev. Napredni možje in mladenči so bili jako razdraženi vsled takega hujskanja na svetem mestu. — Takih prisraodarij in hujskanj ni nikdo obvezan v I
cerkvi poslušati, zato je najbolje v takih slučajih obrniti hrbet razgrajajočemu popu pa oditi. Ce bo imel le stare ženice v cerkvi, si že premisli, govoriti o »umazanih" časnikih. Umazanec je najbrže sam potreben perila; zato naj opere najprej samega sebe, predno očita drugim umazanost.... Ako bi živel ranjki Leban, zjokal bi s.e nad svojimi .nasledniki v svetišču na ŠVjGori!
Iz italijanskega "taborja. — Nasprotje, o katerem smo govorili, da je nastalo v klubu italijanskih deželnih poslancev, se je deloma poravnalo, ker je klub ugodil zahtevam izstopivših a poslancev. Izstopili so bili: dr. Luzzatto.Naglos in Valentinis radi zadeve o deželni norišnici. Podpredsednik italijanskega kluba dr, Marani je priobčil v »Corriere Frlulano" v imenu kluba komunike, v katerem pravi, da je nasprotje poravnano, ker pl. Dottori ni imel namena, onemogočiti zgradnjo norišnice, in ker so se zadovoljili vsi člani kluba z dodatkom h klubovim pravilom, s katerim so ugodili zahtevam manjšine, to je trojici izstopivših poslancev. Nasprotje je sicer poravnano, ali ta dodatek dovoljuje manjšini, da sme, četudi se večina ne strinja s kako rečjo, isto spravljati vseeno na razpravljanje ter glasovati po svoji volji, in ne po sklepih kluba, tako da se manjšina ne da majorizovati in terorizovtti. Doslej so bili vezani na sklepe v klubu vsi poslanci. Torej nekaj, kar Pajerju ni prav po volji.
Dnevnik  »Gazzettino popolare" izide baje v soboto v Skertovi tiskarni. List bo urejeval baje predobro znani C o d e r m a z, ki se je vrnil iz Italije v Gorico. Živel je v Benetkah, kjer se mu je neki jako slabo godilo, tako da se je vsa tista ljubezen za blaženo Italijo,  katero  je   izražal   v nekdanji! »Sentinelli", ohladila tako, da se mu je pri-studilo vsako Škilenje čez  mejo. Vederemoi Iz županlje Sv. KrIŽ  na  Vipavskem! nam naznanjajo, da se bodo vršile v kratkem občinske volitve. Želeti je, da bodo izvoljen za  starašine značajni   možje,  ki bodo ka veljali, ne kakor doslej, ko je  šlo le za to j da je strankarstvo obveljalo. Volilci, ganite s* I ter si  izberite  može v starašinstvo, s kate I rimi boste zadovoljni, ki bodo  znali gospo dariti ter se ne  bodo   dali   komandirati oi izvestne strani !
Priznanje  surovosti  in  knznjlvtii
dejanj.   —   »Gorica*   priznava   v  svojejn
članku   »Pozor rodoljubi"! v št. 3. surovobt
in  kaznjiva dejanja  svojih   »rodoljubov"is
tem, da jih svari, naj bodo previdni ter jip
svetuje, naj se dado rajši kaznovati, nego i
bi se z lepa poravnali z razžaljenim ali obre-
kovanim naprednjakora. Priznanje  jemljemo
z zadovoljstvom na vednost. Sedaj je jasnL
I kdo je tisti, ki  dela nemir   in zdražbe tio |
| diželi. Ti so   klerikalni   »rodoljubi* in njjh j
j privrženci. Ti so stranka nemirnežev, zdrsi- j
barij, lumparij in falotstva,  ne pa strania
miru in sprave. To priznanje je  prav dri- I
goceno in ga bomo poribali  pod  nos kleri- j
j kalcem vselej, kadar se bodo,   namesto nad
seboj, zgražali nad nami.                            f
Kdor drugemu jamo koplje!! -f
V »Gorici* smo Čitali dolgo klobasarijo pol
tem naslovom. Reč je prevažna, da ne bi kaj
več govorili o njej. In to  tudi storimo! -f
Tu le še rečemo: Klerikalec pri nas je pro-
tip zlobnega in pokvatjenega človeka. In tako
ta člankar. Sam podel  ne more pojmiti, da
je dobrih ljudij na svetu, in  svojo podlost
krstijo z dobrimi in  lepimi naslovi, — Kdo
je pa tisti, ki neprestano drugim jamo koplje?
To je don Antonio Gredolcig!  Saj že od 1.
1889. ne dela drugega  nego   tuhta noč in
dan, kako bi komu skopal prav globoko javno.
Deklica zgorela Živa. — Te dni je
j pustila Tereza, žena Franca Furlana, ki„sta-
I nujeta na poti proti pokopališču št. 2., svojo
J triletno hčerko Margareto samo pri ognjišču.
j Šla je nekam ven po opravku. Ognja je bilo
J baje le malo,   zato da ni bilo misliti na ni-
I kako nesrečo. Ali ko se je  Furlanka  vrnila
i čez nekaj minut v kuhinjo, je našla punčiko
I mrtvo, sežgano, posebno " obrazu. Prvotno
J je vsa preplašena in prestrašena mati trgala
j obleko s telesa svojega mrtvega otroka, po-
i tem pa je bežala kakor znorela iz hiše, kličoč:
i Margareta, Margareta! in   na to se je vrgla
J v potok Koren. Neka sorodnica in en deček
J sta jo potegnila iz vode še  pravočasno,  na
J kar so jo prenesli domov, kjer so videli, da
J ima obe roki  ranjeni. Redarstvo in zdrav-
I niška pomoč sta bili takoj na mestu. Ponovno
J in  ponovno  kličemo:  Pazite na   otroke in
ogenj! Nesreč takih je toliko, da je groza! I          Prodaja drv In oglja.   —   Nazna-
I njarao  našim  čitateljem, da   c. kr. gozdno
osfeništvo (Solkanska ulica št. 5)^pošlje vsfteremu na ustmeno ali po dopisnici izrecno zeljo brezplačno cenik drv in oglja tuljšnjega skladišča, in koliko se plača za žajnje, razcepljenje in skladanje drv in za deažanje drv in oglja.
Na podlagi tega cenika si vsakdo lehko sa: izračuni, koliko ima plačati za drva ali ojL, katero namerava vkapiti*--,.„.„_
| Ako se pošlje dotični znesek omenje-n<au oskrbništvu po poštni nakaznici z na-tačnim naslovom (stanovanjem), se bo na-rdtev naravnost izvršila in se tako prihrani p do oskrbništva.
j (Razgled po svetu,
1  I   Wolf zopet Izvoljen. — Včeraj se je
j vlila v Trutnovu dopolnilna volitev, pri ka- I
Iri je bil zopet izvoljen v državni zbor Wolf.
bbil je 1695 glasov,  Bachmann,  kandidat
emških naprednjakov, je dobil 1297 glasov.
Državni zbor se snide najbrže koncem j 3ga meseca, kadar proračunski odsek skonča azpravo o proračunu. Vlada upa, da ta razprava v zbornici konča do 22. marca, da bi nogli potem po Veliki noči zborovati deželni pori.
V  proračunskem odseka je govoril o {proračunu ministerstva za notranje posle taiinisterski predsednik KOrber, ki je izjavil, 'da vlada v kratkem predloži uravnavo lekar-hištva, predlogo glede zavarovanja za bolezen, ponesrečenje, starost in invaliditeto, potem zakonska določila glede vsega zavarovalništva in zakon glede izseljevanja. Naznanil je dalje, da se vlada intenzivno peča z izvedbo konvencije glede živine, posebno z Nemčijo. — Glede vprašanja avtonomije Trentina je dejal, da vlaua deluje na to, da bi se isto rešilo ugodno za vso deželo, posebno pa za Trentin.
Družba ruskih železnic bo gradila železniško progo od Kjahte do Pekinga, Inženirji mandžurske železnice so že odšli, j da pričnejo s trasiranjem proge.
V   Dalmaciji je pričelo živahno gibanje za prestop v unijatsko cerkev. — Med raznimi vzroki je pač glavni ta, da Slovanom I
I pritiče v cerkvi slovanski obred, jeden med j glavnimi vzroki pa je ta, da se zaderski nadškof Dvornik očitno nagiblje na italijansko stranko v Dalmaciji, kar je pokazal že ob raznih prilikah z zapostavljanjem hrvatskega jezika za laščino. Je pač škof, ki je podpisal reverz, kakor drugi, da bo postopal v smislu vladnega sistema, to se pravi v Dalmaciji, [ da bo negoval stremljenje peščice Lahov, zanemarja1 pa Hrvate ter jih pritiskal ob zid. »Edinost* piše o tem med drugim:
Hierarhija v naših južnih pokrajinah — častnih izjem ne tajimo — je dandanes prek in prek sovražna vsakemu narodnemu ide-I jalu.   Mišljenje te hierarhije je izborno ilu-j strirano po dogodku, ki se je bil te dni pripetil v Zadru, ki je morda sicer malenkosten, j a vendar simptomatičen in značilen. Na Sil— S vestrov  večer je  svirala glasba po mestu sramotilko  »El si". Sodrga za godbo pa je kričala;   »Živel italijanski   Zaderl*  in   — »Živio nadškof!"
In na to se je zgodilo nekaj neču-I venega, nekaj neverjetnega, Mitropolita Dvor-{ nik, mitropolita v deželi, ki je do 98* slovanska, je pristopil — on, ki je sam Hrvat j — k oknu in se zahvalil demonstrujoči so-j drgi ter je s tem pritisni! svoj »placet* ta-I kemu izzivanju!
j          In kako je v nas Slovencih?! Notorična
resnica je, katere ne more utajiti nikdo, da konservativni  (konservativna brez konservativnosti. Op. ured. »Soče«.) stranki v narodu slovenskem,  torej   — to  treba priznati — J najmočneji stranki, je   danes faktični vodja j njeg. eminenca v Gorici.   A  poznate-li  naš avstrijski sistem!   Kje je razsoden Slovenec, j ki ne bi vedel, kakega duha je ta sistem I nasproti nam in koliko ran je Že usekal narodnemu bitstvu našemu! A danes je glavni steber temu sistemu med nami — kardinal I Missia!!
Dvornik se je zahvalil laški sodrgi, ko
I je demonstrovala,  ter tako žalil Hrvate.
I Tu se spominjamo zopet žalostnega dejstva,
kako je kardinal Missia za  časa  bivanja v
I Gorici razsvetlil laški napis na svoji palači
v zasmeh Slovencem in v veselje Lahom.
I Glejte,   tu se  nekako   ujemata   Missija in
Dvornik.   Sta pač oba avstrijska škofa  in
orodje sistema!
Anokslja Bosne in Hercegovine. — J Različni listi so poročali, da misli Avstro-I Ogrska v kratkem anektirati Bosno in Her-I cegovino. »Fremdenblatt", glasilo grofa Golu-I ehovskega, je to vest  deraentiral,  in sedaj
so tudi carigrajski uradni listi dementirali tak namen avstro-ogrske vlade ter zatrjujejo, da ostane vse pri starem, ker vztraja avstro-ogrska vlada na stališču, da se vzdrži »status quo\ Garigrajska vlada konstatuje, da vlada glede Bosne in Hercegovine med obema ministrstvoma popolna sloge.
Sistem na Hrvatskem. — 13. t. m. sta bila na okrajnem sodišču v Vinkovcih obsojena upravitelj okrajne oblasti, Ljubomir Nagel, na 5 dni, komisar Jakšič pa na dva dni zapora radi prestopka po § 331 kaz. zak. kateri zapor se spreminja v globo 50 ozir, 20 K. Proti navedenemu § sta se rečena funkcijonarja pregrešila s tem, da sta za časa volilnega  gibanja dra. Leva Mazzuro — ki
pofclica — dala jednostavno zapreti kakor kakega potepuha in ga odvesti nazaj v Zagreb.
Hude posledice spora med očetom in sinom. — 44-letni Josip Drganc iz Ricmanj se je že dlje časa pritoževal radi ponašanja svojega sina Dragolina. Ta sin se je uda! pijači in to je globoko žalilo skrbnega očeta. Ko je oče doznal v ponedeljek, da je sin šel v gostilno, mesto na delo, Bel ga je iskat v gostilno in tu sta se tudi malo sprla I Na to je oče zapustil gostilno. Ko se je lin povrnil na dom, ga je oče zopet strogo prijel in sin, videči razjarjenega očeta, je pobegnil. Razburjeni oče je na to prijel za neko nabasano puško in ustrelil za sinom. Sin, zadet v noge, je vskliknil od bolečine in se je zgrudil na tla. Oče, vide, kaj je naredil v svoji razburjenosti, je bežal od hiše kakor blazen. Ranjenega sina so prepeljali v tržaško bolnišnico,                                                   -
Moje vesti. —Koloman Tisza, znani ogerski državnik, je zopet izvoljen v državni zbor, in sicer soglasno. — Slovanski dobro« delni komite v Moskvi je poslal Javorskemu znesek 200 rubljev za žrtve v Vrelnu. — Devet se nahaja na severu od mesta Sindlev. Kralj Edvard je izrazil 1300 vojakom, ki so odšli včeraj v južno Afriko, nadojo, da bo kmalu konec vojne.
Narodno gospodarstvo.
Račun obrestij hranilnih vlog.
(Nafiim posojilničarjem v prevdarek.)
Pač marsikateri uradnik naših posojilnic in manjših hranilnic ni posebno vesel bližajočih se dnij decembra vsakega leta, kajti ravno v teh dneh se ne pomnože samo izdatno tekoči dnevni posli, marveč pridruži se istim še drugo delo, katero pa se mora končati kolikor hitro mogoče, toda bolj kot nekako postransko delo, ker premnogi posli v tekočem delu absorbirajo skoraj vse poslovanje v rednih uradnih urah.
Letni račun (bilanco) sestaviti kolikor hitro mogoče, to ni dobremu in vestnemu posojilniškemu uradniku samo Častna dolžnost, marveč za vsako v redu poslujočo posojilnico tudi neobhodna potreba. Glavni predpogoj pravilnega računa pa je natančno poznanje vsega, kar je bilo v letu prejetega, torej natančna sošteta sestava vseh postojank dolga in imetja, obtežena z vsemi obrestmi.
Znano je, da zahteva marsikatera stranka upis obrestij v svojo knjižico že prve dni meseca januarja, nekateri se javijo v uradu že celo koncem decembra, da zvedd iznos pripadajočih jim obresti, na kar s primernim doplačilom okrožijo saldo prvega januarja bodočega leta. V tem slučaju je jako umestno, da ima uradnik iznos obrestij že izračunan ter zabilježen z ozirom na eventualno se še pojavljajoče spremembe s svinčnikom na vsakem kontu, ker bi stranki gotovo ne bilo ljubo, da bi se isti računal šele v njeni navzočnosti, ker provzroči to le zamudo časa.
Večina naših posojilniških uradnikov upošteva tudi ta dejstva ter si »računa že pričetkom decembra v izvenuradnih urah na vsakem kontu iznos obrestij. Eventualne premembe hranilne vloge med časom korigira se pri obrestih s primernim pripisom ali odpisom sočasno z vknjižbo vloge, tako da stoje koncem meseca decembra vse obresti hranilnih vlog na dotičnih kontih in je treba iste torej le še izpolniti s črnilom.
Večje posojilnice 7 razširjenim prome-[ tom v hranilnih vlogah pa so prišle kmalu do prepričanja, da s to metodo ^ ne izhajajo več, ker jim manjka časa, da bi se to delo izvrševalo v najbolj neugodnem času, v času namreč, ko se vknjižuje hranilna vloga. Take posojilnice in hranilnice pridejo same do sklepa, da je neobhodno potreben zanesljiv način, ki jim omogoči, oskrbeti obrestovanje vlog že mej letom in si tako prihraniti to naporno in mnogo časa potrebujoče delo neposredno pred letnim zaključkom. Tak način sprotne vknjižbe obresti eksistira in je jako porabljiv in priporočljiv sa največjo kakor tudi za najmanjšo posojilnico, odnosno hra-I nilnico. Uporabiti je pri tem namreč način I predračuna (pozitivna s!: progresivna i metoda).                               (Konec pride.)
Svilene bluze gld. 2'35
jn vj^je _ 4 metre — kakor tudi ,Hennebergova svila*, Črna, bela in barvana od 60 kr. do gld. 14-65 j meter.   Vsakemur franko  in carine  prosto na doni. i Uzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se fran-kirajo v Švico s 25 vin.
G. Henneberg, tovarnar svile
(3)     (c, in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu.
Podpisana priporočata slavnemu obCin-stvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvln.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovecv iini rum, različna vina, goražice (Senf),J^                                 in Ciril-
Metodovo mflo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin,
trgovca v Semenlški ulici št. 1 v lastni nisi, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi BaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovallšče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojafa in čevljarje.
Srctinjice. ~ Rožni venci. — Mašite knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodž' *
fajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35—8
V^arol prašči^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. J^riporoSa vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i, t. d., ,
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna naročila ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (Y lastni Mši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega ,Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Božjast.
B Kdor t ni na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico a teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Schvraf;.--a-Apoteke, Frank-fnrt A. M.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
i_J        v Gorici
ulica* Vetturim št. 3.
BDrmin-Nabrežina in obratno.
Kraji nad Trstom in pil Korniiuoui kažejo zveze te proge ž onimi od Nabrežino naprej in v Italiji.
Lekarna
Cristofoletti y Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Patlovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vrodijo rodno I probavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Žlicico popije. Ctkrepe po-
(Varstvena znamka).   fcmrj0ni   žolOCteC
store, da zgine v kratkem času
omotica in živofna tenost (mrtvost).
Te kapljice tudi stor-5, da stavek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem veSčakom, častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi doiiro uro, da smo oprejeli
edh o razprodajo novoiznajdene originalne
karatne remor are zlatega - elektro - pla-que, B sestav glas-halte1'. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski umi stroj, so najnatančneje regulirane in preskušene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatUj in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Gena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš> njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-_ 5-— ia 8*— K. A\<t ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
N a r o č b e je pošhjati na Razpošiljanj« ur »Chronoa Baaal" (ivica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot.
katerega se je prodalo v svetovni razstavi v čikagi nad 2 V« milijona komadov, se dobiva odslej pri meni za nizko ceno
samo kron 2-40
fienavaijni ••
•   ^      •itS|MMM»|-«1..      katere treba naprej poslali, bodici za kron 260 fnuiko, ali proti
V     IIIKKPIl>Klln     povzetju 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da
w     lllini UUIHip     se vsaka reč vidi da 1000-kiat povečana. Vidi se praSne mrčese
"¦¦iMMiMMHMHHa     ter za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelenega hroiSča.  Ne-
toovečavalnn nfalrlrri     obhodno potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-
jenih jedil ter pokvarjenega mesa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smuiejo po vodi. Razun tega ja aparat tudi pripraven za kratkovidno, da lahko Citajo najmanjše pisavo. — Boljl mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupna z mnogimi objekti m objektivnim i stekli, stane v elegantni Skatlji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. — Najfi-neji dftljuotfled, b kojim se vidi v vel ke daljave, z akroma Učnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni flatulji za samo 5 kron. — RazpoSiJja A. Frtt, Dunaj, V/*. Matzleinsdorferstrasse 76.
faunig & Dekleva v Goriti-bgM.*iu
VELIKA  ZALOGA  ŠIVALNIH   STROJEV
raznih sistemov, slamorezn'e In železnih blag-ajnlc, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-znano prve angleške tovarne,   »Helical-Promier«, »Kegent«, »Lucifer« in »Postilion« itd. — Prodajajo so tudi posamezni deli dvokoles in Šivalnih strojev. Cene zmerne! Brez konkurence! V zalogi se nahajajo različni Šivalni stroji -kakor za Čevljarje, krojače in prav fine MPi*air** i za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika) j Komad Sivank za Šivilje stane 36 kr. Zaloga pušk, samokresov In patronov. Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Konkurenca z nami nemogoča
Žretanje nepreklicno
16. januvarja 1902.
Žrebanje danes zvečer ob 8. uri!
Loterija za gorta zatočišča
glavni dobitek 40.000 kron
v vrednosti.
Srečke a 1 krono
priporočajo: G, Genfili, V.A.Jona, NtichelstSdter & Gonrp, In A. Pincherlo v Gorici.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehlatlil ali prenupolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na goračici, želodčnem kriu, ti&čanju želodca, težkem prenavljanju aH zasliženju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je Že mnogo let v rabi.   To zdravilo je
Hubert Ullrich-oiro zeliščno vino.
Ulricb-ovo zeliščno vino je napravljeno Iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zeliš<5, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnov^jenje  sveže krvi.
Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo,  i Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu,   rigan)ut deraviei  (zgaga), j napenianiu, bljuvanju takoj rabiti.   Večkrat izginejo vse te bolezn\j,   ako človek parkrat pije omenjeno 2eliSčno vino.
Ako se človeku zapeka in ne unire na potrebo, culi nekako tesnobo, klanja (madron), srčno utripanja, brezsanost, k;,lor tudi sasfldianja krvi v jetrih, vranici in vratnici I (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi  neprebavljivost  in  odstrani  iz že- ' iodca in črev vse nepotrebue in nerabni ve snovi.
Medlost Medast, pomanjkanje krvi in oslabelost LTX^*& l
krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetitn oslabi, a glavobol in noči prebile brez spanjn \ uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivSi životno moč. | Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeSi delovanje krvi, pomiri razdražene i živce in obudi veselja do življenja. Vse to dokazujejo mno»e zahvale in pripoznanja.       '
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1-50 in 2'— v lekarnah v Gorici, Kor-mmu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romaasu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, | 1 Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu. Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Portograaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro>ogerske monarhijo in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji.
Opominja se na različne ponaredbe!
Zahteva naj se izrecno
Hubert UllriGh-ovo zeliščno vino.
Ooje zeliščno vino ni »ikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina^450,0, vinskega Špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod loO.O, Črešmevega soka mane «0,0, kopreca, jansža( helenine korenike. amerikanske koremke, koremke svižča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmešal