133
Politične stvari,
Anton vitez Schmerling in pa Edvard
grof Taaffe.
V boju za narodno enakopravnost imajo avstrijski Slovani kazati le redko kedaj nekoliko malega vspeha. — Tudi sedanja vlada, vkljub obljubi svoji, da bode enakopravna vsem narodom, le redkokedaj pokaže, da nam vsaj načeloma hoče biti pravična, ako izvzamemo vse dosedanje na učne ministre Taaffejeve dobe.
Tak izraz pravičnosti bila je naredba pravosodnega ministerstva z dne 23. septembra 1886., v kateri se za pražko nadsodnijo določuje, da se morajo tje dospevše češke pravde tudi pri tej nadsodniji obravnavati v če-ščini.
134
To je prevzetne Nemce na Ceskem. [ * tudi drugod nekatere silno v oči zbodlo.
V zbornici poslancev in pa v jezikovnem odseku rohneli so Plener, Chlumeckv, Pickert in vsi drugi Ve-likonemci zaporedoma, potem__pa so si najeli še v gosposki zbornici predsednika najvišje ^odnijer:r viteza SUJ^m erjjjigaT da jim pride n^jio^noč^ssv^jo sod-niig^o^«La^noveljavo, č^^a^o^^na^i^^oJnik v državi izreče zoper to naredbo, p^era^gjjj^^aAtiali^na-redba ali Da n^im^l^r^v^                ali oboje.
ChrHHiecky in nekaj somišljencev poda toraj Schmer-lingu predlog, ki se glasi:
„Glede na to, da je jezik notranjega službovanja pri sodnijah in političnih uradih nemški; z ozirom na to, da se je tega^načela jjrjati v^interesu držijvajnpmnf.-nosti uprave, — glede na to, da je naredba visokega ministerstva za pravosodje z dne 23. septembra 1886 v nasprotji s tem načeli, — glede na to, da je ta naredba v nasprotji z večkratnimi zagotovili gospoda minister-skega predsednika, — glede na to, da se naredba ta ne da zediniti z večimi določbami najvišjega patenta z dne 3. maja 1853. leta, — glede na to, da morejo vsled te naredbe gastatizli nasledki /a. pr^vosndjft iu da se po nji \fflik del sodnijskega stanu o^eJLvjrabliivosti: ko-nečno tudi z ozirom na to, da ta naredbaTtucTi v dr-žavnopravnem in političnem oziru povod daje k resnim pomislikom, naj visoka zbornica sklene :
Izvoli se komisija 9 članov iz visoke zbornice, da naredbo visokega, pravosodnega ministerstva z dne 23. septembra 1886, tako glede pravne strani, kakor glede političnih posledic pretresava, o tem visoki zbornici poroča, oziroma primerne nasvete stavi". — To je ona z velikim vrišem in z odobravanjem vse opozicije zoper sedanjo sistemo vržena bomba, katera bi morala razde-jati sedanjo vlado in večino, ker je po bpfipf]a^ Rphnn^r-lingovih n^j^dnj^ejia^p^rj^^stobstanku države nevarna.
Ta jtrecnug stavil Te Schrmefling uže dne 28. oktobra minulega leta in si je vedel pridobiti primeroma veliko število podpisov, utemeljeval pa ga je še le minuli petek dne 22. t. m.
Schmerling je sicer govoril precej dolgo in prizadeval si je dokazati, kar trdijo „oziri" njegovega predloga, toda v obče se sme trditi, da je Schmerling slabo stv^r ^i^^z^j^r^aA;   čula^e^je^vse skozi  pesenTTtarega,
^oj^leg^iientralista, najWfflL^\JL ^j^J<LlO&i^' deželno brambo in domobrahTe^ pa dokaz se mu vemfttr ni hotel posrečiti. Ko je koncem govora na pomoč klical stari svoj argument od ;;Reichsgedanken" — o „cesarsKi kroni", o moči in velikosti države, zvabil je sicer somiš-ljence k demonstrativnern^loskanji, toda kar fraza rodi, to tudi ž njo pogine in tako so se tudi takoj ohladili ploskajoči starešinci, ko je za Schmerlingom besedo poprijel ministerski predsednik Taaffe.
Ta mu je na drobno dokazal, sklicaje se na veljavne postave, da ni resnično, kar trdijo „pomi-sliki" Schmerlingovega. „Ni res", da bi bil notranji službeni jezik nemški, ker laški je uže od zdavnej v južnih  Tirolah,   v Dalmaciji in  večidel  na Primorskem,
poljski je v Galiciji.^ Na vprašauje, kaj je razumeti pod notranjim službenim jezikfcM)dgovarja grof Taaffe: Vlada je menenja, da se mora od jezika notranje službe ločiti sodnijski jezik, to je: jezik sod-nije nasproti pravico iskajočim strankam.
Priznati se bode moralo, odkar velja člen 19. državnih temeljnih postav z dne 21. decembra 1867 (št. 142 dr. z.), da pravica strank, dobiti razsodbo v njem razumljivem deželnem jeziku, ob enem obsega dolžnost sodni je, da to sodbo določi v onem deželnem jeziku, v katerem je izdati, in so izjeme od tega načela samo tam in toliko časa dopustljive, kjer to jezikovna nezmožnost sodnika onemogočava.
Le pri najvišjem sodnem dvoru veljajo v tem oziru po ces. patentu z dne 7. avgusta 1850 posebna pravila, vendar pa tudi v tem patentu §. 27 določuje za slučaj, ko je bila prejšnja razprava predmeta v nenemškem jeziku, najviši sodni dvor mora izdati poleg nemške sudbe, tudi sodbo z razlogi vred v onem jeziku, v katerem se je predmet obravnaval v prvi instanci.
Da je razločitev med Jezikom notranje službe" in pa „sodnij skim" jezikom vtemeljena, sklicuje se minister Taaffe na ministersko naredbo z dne 5. junija 1869, s katero se poljščina zaukazuje za Galicijo kot jezik notranje službe in katere §. 3 vendar določuje, da je pri sodnijah, ako je sodba izdati v drugem kot poljskem jeziku — kolikor moč — poročilo in posvetovanje voditi v onem jeziku, v katerem je izdati sodba.
Minister Taaffe dalje dokazuje, da je Schmerling sam leta 1863 pri obravnavah o naredbi pravosodnega ministerstva z dne 10. januarija 1864, št. 617, zagovarjal prav ono stališče glede nenemških socleb, kakor sedanja vlada.
Minister Taaffe sklepal je dolg in temeljit svoj govor tako:
O pravoveljavnosti naredbe pravosodnega ministerstva z dne 23. septembra 1886 se tedaj po prepričanji vladinem dvomiti ne more. In ker se po navedenem ne more zanikavati, da je naredba pravosodju koristna, in se ta glede na državnopravno zagotovljeno jezikovno enakopravnost kaže potrebno, zato se tudi zoper njeno politično stran ne more ugovarjati.
Po vsem tem ne more vlada predloga, da se voli komisija, katera naj bi naredbo pravosodnega ministerstva z dne 23. septembra 1886, št. 17.520, tako glede pravne strani, kakor glede političnih posledic, preiskovala in o tem visoki zbornici poročala, oziroma predloge stavila — smatrati utemeljenega. Toda vlada se ne boji ustanovljenja take komisije, v kateri ji bode dana prilika, še dalje uvreči postavi in dejanskim razmeram nasprotujoče izpeljave gospoda predlagatelja in bolj nadrobno zastopati naredbo, katero je v popolni zavesti svoje dolžnosti in odgovornosti izdala. (Dobro! dobro! na desni.)
Ker je gospod predlagatelj svoj predlog uže stavil dne 28. oktobra m. L, in se prvo čitanje vrši še le danes, je skrb opravičena,   da  bi se ne samo na javno
135
menenje, temveč tudi na sodnijski stan z ozirom na uradniški stan gospoda predlagatelja moglo na njihovo menenje enostransko vplivati. (Prav res! na desni.)
Zato mora vlada do visoke zbornice staviti nujno prošnjo, sedaj predlog prevzvišenega gosp. viteza Schmer-Jinga kar_hitreje dokonečno rešiti, d$ se s tem daljno motenje prebivalstva zabraui. (Živahna pohvala na desni.)
tjrof Falkenhayn potem izjavlja v imenu svojih so-mišljencev, da so zavolj spoštovanja za veliko število gospodov, ki so predlog podpisali zato, da se voli posebna komisija, predlaga pa, da naj ima Komisija 15 članov in da naj se takoj voli.
Ta predlog se sprejme in v komisijo se volijo: Schmerling, Unger, Haerdtel, Hye, Randa, knez Juri Lobkovic, Chorinskj, Falkenhayn, Sapieha, knez Thurn-Taxis, knez Trautmanns-dorf, Conrad, Coudenhove, Plener in Šrom.
Gosposka zbornica bode   gotovo   prav kmalu priliko dobila,   svojo   dokonečno   sodbo   izreči  o pravdi  pivega^ ^n^nilja v državi   zj3per^H»*ftdstoječega  mu pravosodnega ministra in oziroma zoper vlado Taaffe-jevo.