ZAZIDALNI   NAČRT 
PODUTIK
Na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbani-stičnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67 in 27/72, ter 8/78) in ob smisplni uporabi 223. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Izvršni svet Skupš-čine občine Ljubljana-Siška na svoji... seji dne... sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za ob-močje šS 12 Podutik II. faza I. etapa
1.  člen
Javno se razgrne zazidalni načrt za ob-močje ŠS12 Podutik II. faza I. etapa, ki obsega območje naslednjih zazidalnih otokov:
ŠS 12-2a, ŠS 12-1b, ŠS 12-2b, ŠS 12-1c, Šo-12, Šl 12, ŠR 12/1, ŠR 12/2, ŠR 12/4, ŠR 12-8.
2.  člen
Zazidalni načrt je izdelal Urbanistični inštltut Slovenije v februarju 1983, številka projekta UI916.
3.  člen
Navedena urbanistična dokumentacija se razgme tretji dan objave tega sklepa v Urad-nem listu SRS za trideset dni v avli Skupščine občine Ljubljana-Šiška in Krajevni skupnosti Podutik.
Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrni-tve.                           *
4.  člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
' •    Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana-Šiška
Dušan BREKIČ, dipl. oec.
Daižbeni plan občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981 —1985 je kot eno pomembnej-ših nalog na področju iirejanja prostora ter stanovanjskega in komunalnega gospodar-stva opredelil izdelavo zazidalnega načrta za območje šS-12 Podutik. Pričetek načrto-vanja stanovanjske soseske Podutik sega v prva leta prejšnjega desetletja, v času, ko je bilo celotno tamkajšnje območje deležno pre-cejšnjega zanimanja za zasebno gradnjo, pa
tudi nenačrtne preobrazbe z nedovoljeno gradnjo. V letu 1975 je bila soseska oprede-Ijena na ravni Generalnega plana urbanistič-nega razvoja mesta Ljubljane, leta 1979 pa je bil izveden intemi natečaj za pridobitev zazi-dalne zasnove. Naosnovi rezultatovnatečajaje bila izdelava zazidalnega načrta zaupana Ur-banističnemu inštitutu SRS, ki je v kasnejšem obdobju izdelal nekaj zazidalnih načrtoy za posamezna ožja območja individualne giad-
nje, predvsem južno od Podutiške ceste.
Izgradnja tega dela, kjer se nahaja tudi na-selje stanovanjske zadruge »Litostroj«, je bila prva faza celotne soseske, medtem ko je druga faza načrtovana na območju, ki leži se-vemo od Podutiške ceste do pobočja iznad
Ceste Andreja Bitenca. Tu je načrtovana gtav-nina usmerjene stanovanjske gradnje na ob-mofcju naše občine v prihodnjem srednjeroč-nem obdobju. Zgrajenih naj bi bilo 669 stano-vanj v blokih, 110 v atrijski zazidavi, 66 v tera-sasti ter 35 stanovanj v gručasti zazidavi. Načrt določa tudi povrSine za centralne, druž-bene in ostale spremljajoče dejavnosti ter re-kreacijske površine. Sočasno z izdelavo zazi-dalnega načrta so tekle tudi priprave za iz-gradnjo potrebnih komunalnih objektov in na-prav, ki bodo bistveno izboljšale sedanje neu-rejene razmere, ki so v veliki meri posledica nenačrtne, med drugim tudi nedovoljene gradnje v preteklosti.
Ob izdelavi zazidalnega načrta so bile do-sledno upoštevane zahteve po varovanju kva-litetnih kmetijskih zemljišč. Zato načrt ohranja obsežne površine za nadaljnjo kmetijsko rabo, stanovanjska gradnja pa je načrtovana predv-sem na slabših zemljiščih ter na pobočjih. Za-zidalni načrt izrablja ambientalne in krajinske kvalitete celotnega območja Podutika ter lo-kacijske prednosti, ki izvirajo iz sorazmerne bližine'mestnega središča in prometne lege ob razcepu avtoceste in obvoznice. Navedene značilnosti obetajo zelo dobre bivalne pogoje bodočih stanovalcev v novi soseski, prav tako pa utemeljujejo njeno primemost tudi z vidika racionalnega prostorskega razvoja mesta Ljubljane kot celote.
Dosedanji napori pri načrtovanju opraviču-jejo pričakovanje, da se bo v času javne razgr-nitve osnutka zazidalnega načrta v javno raz-pravo tvomo vključilo čimveč občanov, ki bodo s svojimi predlogi in mnenji prispevali h končni kvaliteti soseske.
URBANISTIČNO-ARHITEKTONSKA    UflE-DITEV (ZAZIDALNA SITUACIJA)
Območje Podutika šS-12 II. faza, I. etapa predstavlja nadaljevanje oz. povezovanje po-dutiškega prostora proti severu, proti gozd-nemu zaledju ter prenos naselitve preko Nove Podutiške ceste. Cestno-prometni okvir — (Nova Poduttška, Cesta v Kamno gorico in Cesta A. Bitenca) kot nosilec prometnih tokov omejuje in povezuje naselitvene otoke organi-zirane gradnje, obstoječe aglomeracije in otoke javnih programov ter zelenih varovalnih površin. Urbani prostor nastaja v tesni pove-zavi z naravnim okoljem, upošteva njegove značilnosti in občutljivost oblikovanja. Izredne ambi entalne zmogljivosti prostora kot so trav-niki, griči, gozd... dajejo območju kvalitetno bivalno okolje, kjer so združene vse kategorije zelenja v stiku med urbanim in naravnim oko-Ijem. Značilnost nove bivalne sredine je razno-likost tipologije stanovanjske izgradnje: od blokovne do atrijske, terasaste in gručaste za-zidave; tipi oz. oblika zazidave se nizajo glede na intenzivnost prostora, glede na specifično obliko terena ter na funkcionalne povezave z obstoječim.
Severni del otoka SS-12/2a predstavlja kla-sičen mestni blok (mestno stanovanje). Sku-pine blokov v ortogonalni postavitvi spremljajo prečno in vzdolžno pešaško pot, ki se iztekata v sos^Kinja stanovanjska in zelena območja.
Bloki-atriji so zasnovani z notranjim internim prostorom (igrišča) in zunanjim javnim prosto-rom (ulica). Objekti so odprti proti JZ, tako da Imajo dobro osončenje in ventilacijo. Ob prečnl pešaškl poti so, pred iztekom le-te v zelene površine locirani objekti javnega programa (WZ, osnovna oskrba, trgovine, servisi), ki se
navezujejo tudi na stanovanjsko cono SS 12/2b, ki je lochana na južnem pobočju nad Cesto A. Bitenca. Sklop stanovanjskih objek-tov obkroža gozdnati osamelec z zelenim podnožjem v obliki parka. Garaže so vkopane v teren, na strahah garaž pa so predvideni parkirni prostori. Garaže proti Cesti v Kamno Gorico so v ozelenjenih brežinah, ki istočasno predstavljajo protihrupno zaščito. Proti jugu ob Krimski poti se intenzivnost zazidanosti zmanjšuje, strukture postajajo mehkejše, pot pa se preko zelenega energetskega koridorja zaključuje v družbeno-trgovskem centru ob Novi podutiški cesti.
Neposredno ob obstoječi individualni iz-gradnji, ki je vključena v sam otok, so locirane skupine atrijskih objektov in skupine objektov (individualni) v gručah. Vmesni prostor, na za-hodni strani, naslonjen na proste in športno-rekreacijske površine izpolnjuje objekt osnovne šole s pripadajočimi igrišči, ki služijo sočasno za rekreacijo prebivalcev. Celoten sklop, različen po tipologiji izgradnje in struk-turi.predstavlja celoto, ki se vključuje v obsto-ječe naravno okolje, ga izkorišča in kot podalj-šek vključuje v svojo sredino.
Prečna ulica se, preko ceste v Kamno gori-co, nadaljuje v otok ŠS-12/2b, ki predstavlja intenzivno, organizirano terasasto izgradnjo na ravnini, dopolnjeno s skupino atrijskih ob-jektov na terasi. Prometno je območje do-stopno z obhodnih cest, garaže in parkirni prostori so vkopani v teren ali nasuti (brežine) ali pa so locirani pod terasami etaž terasastih enot. Teme griča nad predvideno zazidavo je varovano (vizure, stik z gozdom...) predvi-deno za prosto zeleno površino — igrišča.
Oba otoka, 2a in 2b predstavljata osrednji del II. faze, med obema markantnima griče-ma, lako po intenzivnosti zazidave, kakor tudi po kvaliteti bivalnega okolja. Podaljšek Krim-ske poti, ki na svojem poteku v smeri S-J združuje oz. navezuje stanovanjske aglome-racije in javne programe, se preko energet-skega koridorja (zelena površina ŠR-12/4) iz-teka v cono SO-12, kjer je lociran družbeno-trgovski center, ki služi tako obstoječi I. fazi, kakortudi novopredvideni II. fazi ŠS-12 Podu-tik. Sama lokacija ob Novi podutiški cesti omogoča dostopnost, položaj v celotnem pro-storu Podutika (centralno) pa dobro in sora-zmerno kratko povezanost.
Stanovanjska cona ŠS-12/1 b leži na južnem pobočju Dolnic nad Cesto A. Bitenca. S so-sednjimi območji je povezana preko pešaške poti in preko dovozne ceste, ki se priključuje na cesto A. Bitenca. Zazidava je, glede na ka-rakteristične prereze terena, terasasta v se-vernem, bolj strmem delu, v južnem, nižjem delu pa so predvidepi atrijski objekti v terasah. Garažna mesta so pod terasami terasnih ob-jektov in ločeno, vkopana v teren v kombinaciji s parkimimi mesti nad njimi. Del otoka je izlo-čen in ostaja ob obstoječi izrabi kot tampon oz. kot zelena cezura, ki loči novo in obstoje-če. Večji, vzhodni del otoka pa ostaja v sklopu kmetije in je nezazidljiv.
Rezervat za inštitutsko dejavnost je predvi-den kot površina za še neznane uporabnike, vendar okvirno površinsko determiniran in funkcionalno preverjen, tako da se funkcio-nalno Kot tudi programsko vklaplja v celotno zasnovo šS-12 Podutik.
Obsežnejši kompleks javnih programov je predviden ob izteku deviirane pešaške Krim-ske poti ter ob Novi podutiški cesti, tako da dostopnost ustreza tako obstoječim stano-vanjskim conam kakor tudi novoprojektiranim. 9b8teje6«
Obstoječe skupine individualne bolj ali manj neorganizirane, tudi črne gradnje se glede na izbrani koncept v največji možni meri vklju-čujejo oz. povezujejo s predyideno novograd-njo. Koncept omogoča povezovanje sorodnih tipov objektov — individualna — gručasta, in-dividualna-atrijska, tako da v večini primerov - ne prihaja do disproporca oblike zazidanosti (bloki — individualni objekti).
V primeru, ko je v nevarnosti osnovni kon-cept, ko je onemogočena realizacija celotne zasnove, je odstranitev obstoječega nujna (glej tč. 4, faznost izgradnje, rušenja).