Arheo
SAD
SLOVENSKO ARHEOLOŠKO DRUŠTVO
Ljubljana, december 2016
Arheološka obvestila. Glasilo Slovenskega arheološkega društva, številka 33, leto 2016. Odgovorna oseba izdajatelja:
Bojan Djuric, predsednik SAD. Uredništvo: Matija Črešnar, Boštjan Laharnar, Tina Milavec, Marko Mele, Dimitrij Mlekuž, Gašper Rutar, Manca Vinazza. Izdajateljski svet SAD: Matija Črešnar, Januš Jerončič, Marjeta Šašel Kos, Tina Milavec, Predrag Novakovic, Peter Turk, Milan Sagadin. Znanstveni in strokovni prispevki v reviji so recenzirani. Recenzenti: Matija Črešnar, Ksenija Geršak, Tamara Leskovar, Branko Mušič, Maja Ovsenik, Polona Ropret, Biba Teržan, Nina Zupančič.
Naslov uredništva: Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, p. p. 580, SI-1001 Ljubljana (01 241 1558). Grafična zasnova: Ranko Novak. Naslovnica: rentgenska posnetka zoba (Iztok Štamfelj). Jezikovni pregled: Nina Krajnc (slovenščina), Andreja Maver (angleščina). Stavek: Nives Zupančič. Tisk: Tiskarna Present, d. o. o. Naklada: 300 izvodov. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Imetniki moralnih in avtorskih pravic so posamezni avtorji.
Tisk so finančno podprli Center za preventivno arheologijo ZVKDS, Narodni muzej Slovenije in Oddelek za arheologijo FF UL.
3
5 Uvodnik
Matija Črešnar
7 Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
Silos - special ceramic forms. Contribution to the knowledge of the Early Iron Age households in the Karst region
Manca Vinazza
25 Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
Identifying the origin of the raw materials in lithic productions using X-ray fluorescence spectroscopy (XRF)
Tina Berden, Matej Dolenec
39 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Palaeodontological analysis of the skeletal remains from the Bronze Age tumulus at Brezje below Brinjeva gora
Iztok Štamfelj
75 Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
Application of FTIR spectroscopy for analysing bones from archaeological contexts
Tamara Leskovar
95 Gabrovčev dan. Poklon arheologu, muzealcu, profesorju in akademiku
Matija Črešnar, Biba Teržan, Peter Turk
97 Vitrina meseca na Oddelku za arheologijo FF UL. Odsev zainteresiranosti študentov.
Manca Vinazza, Danijela Udovič
99 Predstavitev projektov PalaeoDiversiStyria in Iron-Age-Danube ter povabilo k sodelovanju
Matija Črešnar, Marko Mele, Katharina Zanier, Anja Vintar, Sarah Kiszter, Anja Hellmuth Kramberger
103 Navodila avtorjem
Guidelines to the Contributors
4
Arheo 31, 2014, 151-162
5
1.20 Predgovor, spremna beseda
Uvodnik
Spoštovani kolegice in kolegi,
pred vami je nova, 33. številka revije Arheo. Glasilo Slovenskega arheološkega društva.
Vsebina te številke je nekoliko manj zajetna, kot je bila v zadnjih letih. Razlogov je več in med njimi je brez dvoma tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Po drugi strani je bilo uredništvu posredovanih manj kakovostnih prispevkov, žal pa tudi naša pobuda, da bi v Arheu ponovno objavljali krajše prispevke s svežimi idejami in prebliski ter tako spodbujali dialog in razmislek o tem, kje kot stroka smo in kam se usmerjamo, še ni obrodila sadov.
A revija se s članki, ki predstavljajo njeno jedro, ne oddaljuje od svojega poslanstva. Prav vsi so doprinos za našo stroko, saj predstavljajo nova dognanja, kažejo na raznolikost našega dela in ponovno podčrtujejo njeno interdisciplinarno naravnanost - ob tem uvajajo tudi novosti v slovenski strokovni terminologiji.
V prvem prispevku je predstavljena oblika keramične posode, ki je doslej med prazgodovinskim gradivom na Slovenskem nismo uspeli prepoznati, silos. Kot ugotavlja Manca Vinazza, gre za posode, ki se pojavljajo v širšem prostoru od severne Italije do Krasa in naj bi po tradicionalni interpretaciji služile pridelavi vina in/ali skladiščenju žit. Njena značilnost je žganje pri nizkih temperaturah in prav to je razlog, da se pogosto ohrani zelo fragmentarno, posledično pa je oblika cele posode še vedno nepoznana. Na podoben način so bile izdelane tudi t. i. glinene obloge in prenosne peči, zato je avtorica v prispevku predlagala tudi parametre za njihovo razločevanje.
Drugi prispevek je plod raziskave Tine Berden v sodelovanju z Matejem Dolencem in je nadgradnja magistrske naloge prve avtorice na Oddelku za arheologijo UL. Predstavljena je uporaba rentgenske fluorescenčne spektroskopije (XRF) pri identifikaciji izvora surovin za izdelavo kamenih orodij. S to metodo je bilo analiziranih večje število orodij, izkopanih na prazgodovinskih najdiščih Prekmurja, iz rezultatov pa izhaja, da je bila večina odbitkovnih orodij izdelana iz kamnin, najdenih na območju Panonske nižine, večina glajenih orodij pa je bila verjetno izdelana iz lokalno in regionalno dostopnih kamnin.
Fourierjeva transformacijska infrardeča (FTIR) spektroskopija omogoča hitre in natančne kemične analize majhnih vzorcev, ki se ob izvedbi ohranijo. Zaradi teh lastnosti se je začela vse pogosteje pojavljati kot del (osteo) arheoloških raziskav. Kot predstavlja Tamara Leskovar, ta metoda nudi vpogled v kemično sestavo vzorca in s tem lahko ponuja izhodišče za razumevanje stanja oz. ohranjenosti kosti ter procesov, ki so nanjo vplivali v preteklosti.
Osrednji del revije zaključujemo s prispevkom Iztoka Štamflja, ki nas seznanja z detajlno raziskavo čeljustnic in zob treh oseb, odkritih v srednjebronastodobni gomili na Brezju pod Brinjevo goro. Rezultati izredno široko zastavljene raziskave, ki vključuje soočanje različnih tehnik in metod, v veliki meri potrjujejo zaključke antropološke analize skeletov, ob tem pa osvetljujejo morfološke značilnosti zob, oralno zdravje in prehrano takratnega človeka.
Biba Teržan, Peter Turk in Matija Črešnar nato predstavljajo pobudo Slovenskega arheološkega društva, da bi z vsakoletnim Gabrovčevim dnevom ob počastitvi spomina na našega velikega predhodnika v naslednjih nekaj letih dopolnili naše znanje o halštatski kulturi na širšem jugovzhodnoalpskem prostoru. Ob tem pa je to tudi apel za sodelovanje čim večjega števila raziskovalcev iz Slovenije in obmejnih območij, ki je za dosego namena bistveno.
Manca Vinazza in Danijela Udovič sta skupaj s študenti Oddelka za arheologijo FF UL snovalki Vitrine meseca, ki je na ogled v oddelčni knjižnici. Zgledov zanjo ni manjkalo, a ker je njeno ustvarjanje predvsem v domeni študentov, gre za nekoliko nekonvencionalne postavitve in nepričakovane asociacije. Vsekakor vse pohvale vreden projekt, v sklopu katerega bodo študentje v prihodnje pogosto potrebovali pomoč tudi koga od vas, dragi kolegi.
Sledi kratka predstavitev projektov PalaeoDiversiStyria in Iron-Age-Danube, ki sta pred kratkim začela s svojimi aktivnostmi. Njuna izhodišča in temelji so rezultati arheoloških strokovnih in znanstvenih raziskav, ob tem pa so njuni cilji, čeprav v veliki meri povsem različni, povezani z vključevanjem rezultatov arheoloških raziskav v razvoj trajnostnega turizma in oblikovanjem pozitivnega mnenja o arheološki dediščini. Tudi pri teh dveh projektih bi bilo v več segmentih dela zaželeno vaše sodelovanje.
6
Uvodnik
Naj se za konec z očmi pristranskega opazovalca, saj drugače pač ne gre, ozremo po lastni stroki. Brez dvoma lahko opazimo, da v določenih segmentih našega dela nedvomno hodimo z ramo ob rami z mnogo večjimi in finančno veliko bolje podprtimi strokovnimi sredinami ter smo tako na naše delo in njegove rezultate lahko ponosni. Tudi naša tehnična usposobljenost je na zavidljivo visokem nivoju. A smo, podobno kot je opaziti tudi v tujini, začeli pešati na nekaterih drugih področjih.
Ali smo ob vsej naglici, ki pogosto narekuje potek terenskih del, in ozki, malodane manufakturni specializaciji posameznikov v ekipah, ki je na terenih skorajda postala pravilo, ter prekomerni natančnosti ob zajemanju nepreglednih količin podatkov, še zavezani vsebini, ki jo odkrivamo? Ali je v naših mislih še človek, ki je za seboj pustil sledove, ki jih mi odkrivamo, ali pa so natančno tridimenzionalno umeščeni SE-ji, VZ-ji in PN-ji postali smoter sami po sebi. Včasih se zdi, da ne vemo več, kje je razumska meja, in ne opazimo, da je včasih preveč, enostavno preveč!
Spet drugje naj bi, tako vsaj pride tu in tam na uho, arheologija trpela zaradi naših želja po na trgu pridobljenih raziskavah. T. i. »dumping« postaja karcinom, ki načenja našo stroko. Odstraniti ga, preden se razseje in postane »modus operandi«, bi moralo biti v našem skupnem interesu. Nekatere evropske prakse kažejo, da je takšne anomalije moč izkoreniniti, spet drugi so na tej preizkušnji padli. Kje se vidimo čez nekaj let mi?
Zadnja vroča tema, ki ponovno ni le naš slovenski fenomen, je manko objav, ki prihajajo iz prevladujočega segmenta terenskih raziskav, tj. zaščitnih raziskav. Če odmislimo publikacije AAS, ki so nas in nas še bodo razveseljevale z novostmi in so za nekatera arheološka obdobja pomenile preporod, je celostnih publikacij najdišč zelo malo. Če pa umanjkajo tudi krajše notice, ki na srečo pogosto najdejo svoje mesto bodisi v publikacijah Arheologija v letu ... in/ali Varstvo spomenikov, so podatki izjemno težko dostopni. Že res, da v tiskanih publikacijah ne moremo objavljati vseh »lukenj«, a morda je le prišel pravi čas, da bi revija Varstvo spomenikov obrnila nov (digitalni) list in dobila sestrsko spletno različico, ki bi se lahko ves čas dopolnjevala in bi se tako lahko bolj ažurno odzivala na hitrost sveta, del katerega smo. Odločitev brez dvoma ne gre sprejemati hitro in za to bi bilo potrebno zagotoviti tudi človeške in finančne vire, a razmislek v to smer morda ne bi bil napačen.
Zapisane besede so brez dvoma osebno mnenje in predstavljajo subjektivno videnje, a ...
Matija Črešnar
Arheo 31, 2014, 151-162
7
1.01 Izvirni znanstveni članek
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
Silos - special ceramic forms. Contribution to the knowledge of the Early Iron Age households in the Karst region © Manca Vinazza
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, manca.vinazzza@gmail.com
Izvleček: V prispevku obravnavamo silose - posebne keramične oblike, ki so bili najdeni na več gradiščih iz starejše železne dobe na Krasu. Gre za obliko posode, ki se pojavlja na širšem prostoru od severne Italije do Krasa in se zaradi žganja pri nizkih temperaturah ohrani zelo fragmentarno. Prav zato je njena celotna oblika še vedno nepoznana. Tovrstne posode naj bi služile pridelavi vina in/ ali skladiščenju žit. Na podoben način so bile izdelane tudi glinene obloge in predvsem prenosne peči, zato v prispevku predlagamo tudi parametre za določanje tovrstnih keramičnih oblik.
Ključne besede: Kras, prazgodovina, bronasta doba, starejša železna doba, shranjevanje, silosi, Tabor pri Vrabčah, Štanjel
Abstract: The contribution deals with silos or special ceramic forms unearthed at several Early Iron Age hillforts in the Karst region, Slovenia. Similar containers are known from a wider area covering northern Italy and reaching to the Karst in Slovenia. Because of the low firing temperature, they survive in highly fragmented conditions and we have been unable to offer a complete reconstruction of their form. They were probably used in wine production and/or cereal storage. A manner of manufacture similar to that of the silos has also been observed on terracotta plaques and portable kilns, which leads us to propose common parameters in determining such ceramic objects.
Keywords: Karst region, prehistory, Bronze Age, Early Iron Age, storage, silos, Tabor near Vrabče, Štanjel
Uvod
V članku obravnavamo obliko posode, ki je bila najdena na več starejšeželeznodobnih najdiščih v zahodni Sloveniji in je bila doslej kot takšna neprepoznana. Gre za t. i. silose, ki so izdelani iz nežgane gline oz. so žgani pri nizki temperaturi, pri čemer odstopajo od običajnih keramičnih oblik, kot so lonci, sklede, pokrovi itd. Takšni predmeti se zato večinoma zelo slabo ohranijo in jih praviloma najdemo izredno fragmentirane. Ob stiku z vodo hitro razpadajo, kar zahteva drugačen pristop pri pranju oz. čiščenju v okviru obdelave najdb. Zato glede na naše izkušnje predlagamo zgolj suh način čiščenja (suho ščetkanje)1. Prav fragmentarnost in naknadna nerazpo-znavnost večkrat botrujeta temu, da so ti predmeti med arheološkimi izkopavanji spregledani oz. površno in/ali napačno interpretirani kot odlomki ožgane gline ali peči.
Na podoben način so izdelani tudi nekateri drugi keramični predmeti, žgani na nizki/nižji temperaturi, ki so jim pripisane različne namembnosti (uteži, svitki, glinene obloge ...). Zato izhodiščni problem predstavlja že samo poimenovanje in uvrstitev osnovne oblikovne skupine2 ter nadaljnje določanje podskupin. Po klasifikaciji Milene Horvat so tovrstni predmeti razvrščeni v tri različne oblikovne
1	Ščetine naj ne bodo iz kovinskega ali drugega zelo grobega materiala.
2	V italijanski terminologiji se za izdelke iz ožgane gline uporablja nadpomenka concotto, kar v arheološkem izrazoslovju pomeni izdelek ali del izdelka iz gline ali zemlje, ki je bil sekundarno ali po nesreči žgan oz. ki zahteva le osnovno žganje. Sem sodijo omet,
tlak, peči, svitki, ognjiščne koze in t. i. silosi (ustno G. Tasca).
skupine (od skupno petih), in sicer posebne keramične oblike (tretja skupina), tehnična keramika (četrta skupina) in gradbena keramika (peta skupina) (prim. Horvat 1999, 88-89, 179-183). Pri tej klasifikaciji izhodišče predstavlja osnovna oblika, medtem ko je pri italijanski izhodišče način izdelave. Prav to je po našem mnenju eden od razlogov za številne različne opredelitve posameznih predmetov.
Ker nizka stopnja ohranjenosti predstavlja eno izmed glavnih težav pri določanju namembnosti predmetov, žganih na nizki/nižji temperaturi, je pri obravnavi gradiva s posameznih najdišč nujno obravnavati tudi predmete, katerih namembnosti (še) ne poznamo. Šele s širšo sliko in morebitnimi bodočimi znanji bomo sposobni bolje prepoznati/določiti/ovrednotiti tovrstne predmete in z njimi povezane aktivnosti.
Zaradi naštetih razlogov in zaradi številnih tipoloških neskladij pri obravnavanju tovrstnih predmetov vse predmete iz tretje, četrte in pete oblikovne skupine, ki so žgani na nizki/nižji temperaturi, imenujemo kot običajne keramične oblike z opisno nadpomenko keramika, žgana pri nižji temperaturi. Obsežne objave gradiva z najdišč iz bronaste in železne dobe v zadnjih letih so predvsem po zaslugi projekta izgradnje avtocest v Sloveniji (SAAS) bistveno dopolnile seznam že obstoječih keramičnih oblik z novimi keramičnimi oblikami, ki nam omogočajo prepoznavanje aktivnosti znotraj gospodinjstev3.
3 Npr. lončarski pripomočki (kalup, peč), tkalski pripomočki (vretence, utež, motek, svitek), ognjiščni pripomoček (ognjiščna koza,
8
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
Slika 1. Karta razprostranjenosti silosov (zelena - pozna bronasta in starejša železna doba, črna - starejša železna doba,
rdeča - 6.-zač. 4. stol. pr. n. št).
Figure 1. Distribution map of silos (green - Late Bronze and Early Iron Ages, black - Early Iron Age,
red - 6th to early 4th century BC).
Seznam najdišč (k sliki 1):
1.	Brecciago (Lago di Como). Odlomek silosa (Merlo, Frigerio 1986, 57), najden znotraj naselbine iz 5. stol. pr. n. št. (De Marinis 1986, 30).
2.	Camerano (Lago di Como). Odlomek silosa (Merlo, Frigerio 1986, 58), najden znotraj naselbine iz 5. stol. pr. n. št. (De Marinis 1986, 30).
3.	Frattesina (Rovigo). Deset fragmentov. Premer silosa na 64 cm, debelina stene 5 cm (Bellintani 1992, 251, T. 9, 10). Sodijo v 3. fazo naselbine, in sicer v čas 10. in 9. stol. pr. n. št. (Bellintani 1992, 265). Najden je bil odlomek, ki predstavlja tip 89 po Leonardiju (1979, 172, T. 1: 89), ter dva okrašena odlomka iz zgodnje starejše železne dobe (Malnati 2001, fig. 2; slika 10: 3).
4.	Gradisca di Spilimbergo (Pordenone). Šestindvajset fragmentov silosov znotraj naselbine iz 5. stol. pr. n. št (Tasca 2007b, 331-332, T. II: 9-14, III: 15-27).
prenosno ognjišče, svitek), pripomočki za pridelavo soli (briketi), metalurški pripomočki (talilnik, talilni lonec, kalup, šoba, zatič, deli peči, prenosna peč), astronomski pripomočki (lunarni idol, utež).
5.	Gradiscutta di Varmo (Videm), lok. Braida San Gottar-do (Tasca 2007a, T. 38: 123-124; 39: 125; 40: 126; 52: 159; 62: 186; 71: 220; 73: 228; 93: 293; 116: 375-378; 117: 379; 118: 380-381; 119: 382-383). Št. 375-383 sodijo v čas 6. in 5. stol. pr. n. št., medtem ko št. 123-126 niso datirani (Tasca 2007a, 38).
6.	Lovara (Vicenza). Najdeni vsaj trije fragmenti iz zgodnje starejše železne dobe (Moffa 2002, fig. 1: 4-6).
7.	Montagnana, lok. Borgo S. Zeno. Sedemnajst fragmentov (Tasca 1998, 323-325, št. 1-17; slika 10: 4) znotraj naselbine iz 11.-8. stol. pr. n. št. (Bianchin Citton 1998, 249).
8.	Montebello Vicentino (Vicenza). Najdeni odlomki iz pozne bronaste dobe (Fogolari et al. 1987, fig. 90: 16) ter odlomki znotraj hiše iz železne dobe (4. in 3. stol. pr. n. št.) (Leonardi et al. 2011, 283-284, fig. 30: 107, 109, 115-118, 120).
9.	Montereale Valcellina (Pordenone). Štirje odlomki silosov znotraj hiše „Casa dei dolii" iz 5. stoletja pr. n. št. (Tasca 1996b, 438, fig. 17: 61-64).
Arheo 33, 2016, 7-23
9
10.	Monte Lozzo (Padova). Odlomek iz pozne bronaste dobe (Bianchin Citton 1984, 623).
11.	Most na Soči. En odlomek neobjavljen; sicer več odlomkov iz hiše 1 (faza 2) (Svoljšak, Dular 2016, T. 7: 1,
3,	4, 6).
12.	Oderzo (Treviso). En odlomek na lokaciji Via Savonarola, area SO.PR.I.T., znotraj konteksta s konca 6. in začetka 4. stol. pr. n. št. (Tasca 1996a, 120, fig. 11: 95; Tasca 1992, 157, fig. 6). Na lokaciji Piazza San Pio najdeni odlomki v odpadni jami iz pozne bronaste in starejše železne dobe (Salerno, Tomaello 2004, 38, fig. 1: 1, 2).
13.	Padova, lokacija Ex Storione, Canton del Gallo. Najdeni trije odlomki iz 8. stol. pr. n. št. (Leonardi 1976, 105, T. 17: 99-101; slika 10: 1-2). Na lokaciji Via dei Tadi 10-12 najdena dva odlomka s konca 5. in začetka
4.	stol. pr. n. št. (Gambacurta, Tomaello 2006-2007, 89, T. 2: 6-7).
14.	Pozzuolo (Videm), lokacija Cjastiei. V sondi 4, struktura 1, najdeni odlomki iz pozne bronaste in zgodnje starejše železne dobe (Adam et al. 1982, 52, 54, fig. 7;
Cassola Guida, Vitri 1988, 251, 253, fig. 13; velikost 19 x 20 cm).
15.	Santorso (Vicenza). Odlomek iz 5.-3. stol. pr. n. št. (Gamba et al. 1982, 33, fig. 3d).
16.	Štanjel.
17.	Udine: cerkev San Francesco - piazza Venerio - via Mercato Vecchio. Najden odlomek silosa z apliciranim rebrom z motivom križa v krogu. Sodi v razvito železno dobo (Vitri et al. 1991, 110, fig. 9: 9; slika 10: 5).
18.	Trissino (Benečija). Najdeni odlomki silosov v hiši s konca 5. in 4. stol. pr. n. št. (Pirazzini 1995, 136-149, fig. 12: 31).
19.	Capannone del Iatte (Altino). Odlomki silosov s konca 5. in 4. stol. pr. n. št. (Groppo 2005, 52, T. VIII: 14).
20.	Concordia Sagittaria, lok. Area del Teatro - Quartiere Nord-Ovest. Odlomek iz starejše železne dobe (Salerno 1996, 220, fig. 33: 82).
21.	Tabor pri Vrabčah.
22.	Debela Griža (Vinazza 2012, sl. 10: 57).
Gospodinjstvo razumemo kot sožitje med strukturo in delovanjem družbenih skupin in posameznikov (Hendon 2004, 272). Arheologom, ki preučujemo materialno kulturo, torej tisto, kar izkopljemo, pa nato izziv predstavlja razlaga različnih aktivnosti posameznega gospodinjstva (Sweitz 2005, 90-91). Ključen pri prepoznavanju aktivnosti znotraj gospodinjstev je reprezentativen vzorec, kar pa primera iz Štanjela in Vrabč po našem mnenju nista zaradi dejstva, da je šlo za izkopavanja manjšega obsega.
Silosi4
Giovanni Leonardi je leta 1976 kot prvi opredelil silose in uporabil ta termin za odlomke z najdišča Ex storione v Padovi (Leonardi 1976, 105, 117-118, št. 99-102, T. 17). Opisal jih je kot it. grande contenitore, kar pomeni velika posoda. V osnovi silos predstavlja veliko ovalno posodo s premerom ustja nad 50 cm (Tasca 1998, 322). Izdelana je iz svaljkov in žgana pri nizkih temperaturah. Silosi so
4 Termin silos povzemamo po že uveljavljeni italijanski terminologiji (vasi silos). Glede na domnevno funkcijo (glej v nadaljevanju) se nam zdi izraz povsem primeren in v skladu z rabo v slovenskem jeziku. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi: silos -a m (i) naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos; silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog // agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih (SSKJ).
lahko okrašeni z apliciranimi rebri, ki so po večini gladka, redko razčlenjena z odtisi prstov ali orodja, včasih pa jih krasi tudi vrezan okras. Rebra večkrat tvorijo različne motive (meander, koncentrični krogi, križ ...), redko srečamo tudi modeliran okras, kot so antropomorfne figure. Silos v celoti še ni bil najden, zato je osnovna oblika le delno poznana. Največkrat so ohranjeni deli ostenij oz. svaljki, iz katerih so bili izdelani. Še redkeje se ohranijo ustja in dna posod z izjemo dveh odlomkov z najdišč Concordia Sagittaria (Salerno 1996, fig. 33: 82) in Gra-discutta presso Varmo (Tasca 2007a, 107, T. 62: 186) v Videmski pokrajini.
Še bolj kot oblika je vprašljiva njihova namembnost. V literaturi prevladujeta dve mnenji, in sicer da so služili fermentaciji vina in/ali piva (Leonardi 1976, 105) ter shranjevanju poljskih pridelkov (Cassola Guida, Vitri 1988, 251). Razlog za različni mnenji je v odsotnosti naravoslovnih analiz, kot je plinska kromatografija5, ki na
5 V keramiki, ki je deloma absorbirala tekočino, lahko prepoznamo t. i. markerje, ki nam omogočajo sledenje določenim sestavinam. Pri vinu gre za vinsko kislino (Koh, Betancourt 2010, 16-17). Na tak način je bila namreč dokazana proizvodnja vina v bakreni dobi v Armeniji (lok. Areni - 1 cave) (Barnard et al. 2011, 7) in na Kreti v Ierapetri (lok. Isthmus) (Koh, Betancourt 2010, 19-20). Pri analizi vsebine vrča iz Tutankamone grobnice so uspeli določiti, da je šlo za rdeče vino (Guasch-Jane et al. 2004, 1677). Da je pridela-
10
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
podlagi t. i. markerjev omogoča sledenje določenim sestavinam in posledično sklepanje o namembnosti posod.
Silose poznamo v naselbinah od Lombardije, Benečije, Furlanije (Tasca 1998, 322) do Posočja in Krasa (slika 1)6. Najbolj zahodno točko predstavljata najdišči Brecciago in Camerano ob Comskem jezeru (Merlo, Frigerio 1986, 57-61), najbolj vzhodno pa Tabor pri Vrabčah (Josipo-vič, Vinazza 2014). Pogostejši so v Benečiji, kjer so bili najdeni na najdiščih Frattesina (Leonardi 1979, 172, T. 1: 89; Bellintani 1992, 249, T. 9, 10), Montagnana (Tasca 1998, 323-325, št. 1-17), Montebello Vicentino (Fogo-lari et al. 1987, fig. 90: 16), Lovara (Moffa 2002, fig. 1: 4-6), Monte Lozzo (Bianchin Citton 1984, 623), Pado-va (Leonardi 1976, 105, T. 17: 99-101), Oderzo (Tasca 1992, 157, fig. 6; Tasca 1996a, 120, fig. 11: 95; Salerno, Tomaello 2004, 38, fig. 1: 1, 2) in Santorso (Gamba et al. 1982, 30-31, fig. 3d). Časovno so opredeljeni v pozno bronasto dobo in/ali začetek starejše železne dobe, le odlomki iz Santorsa sodijo v razvito železno dobo. V Furla-niji jih poznamo z najdišč Montereale Valcellina (Tasca 1996b, 438, fig. 17: 61-65), Gradisca di Spilimbergo (Tasca 2007b, 331-332), Gradiscutta presso Varmo (Tasca 2007a, T. 40: 126; 52: 159; 62: 186; 71: 220; 73: 228; 93: 293; 116: 375-378; 117: 379; 118: 380-381; 119: 382-383), Pozzuolo (Adam et al. 1982, 52; Cassola Guida, Vitri 1988, 251, fig. 13) in Videm (Vitri et al. 1991, 110, fig. 9: 9). Slednji primeri kažejo nekoliko drugačno časovno pojavnost, saj so vsi z izjemo najdišča Pozzuolo, ki sodi na prehod iz pozne bronaste v starejšo železno dobo, opredeljeni v razvito železno dobo. V Sloveniji je bil poleg primerov iz Vrabč in Štanjela najden odlomek silosa tudi na Debeli Griži pri Volčjem gradu, vendar brez konteksta (Vinazza 2012, sl. 10: 57).
Leta 2011 so na Taboru pri Vrabčah, ki ga je prvi odkril že Carlo Marchesetti (Marchesetti 1903, 54, T. V, fig.7), potekala zaščitna izkopavanja na območju obzidja in dela notranjosti gradišča, ki na osnovi analize keramičnega gradiva in radiokarbonskih datacij sodita v starejšo železno dobo (8.-7. stol. pr. n. št.) (Josipovič, Vinazza 2014).
va piva potekala na območju severne Italije (canton Ticino), kaže makroskopska analiza usedline iz posode iz groba 11 z najdišča Pombia/Quara, v kateri so našli zrno hmelja (Castelletti et al. 2001, 109). Grob sodi v 6. stol. pr. n. št. (De Maio et al. 2001, 67). V Italiji prav čas železne dobe predstavlja prelomnico, ko pride do udomačene vinske trte (prim. najdišče Montale (terramare) (Mercuri et al. 2006; Maselli Scotti, Rotoli 2007, 801-802)).
6 Kartirani so vsi odlomki, ki so v literaturi opredeljeni kot silosi.
Slika 2. In situ najdeni odlomki silosa. Figure 2. Fragments of a silo in situ.
Na notranji strani obzidja smo našli veliko odlomkov keramike, žgane pri nizkih temperaturah (SE 9; slika 2-3), s skupno težo kar 29,9 kg. Vsi odlomki so bili neokraše-ni in na vseh (slika 4: 1-3) je bil prepoznan prostoročni način izdelave s svaljki. Menimo, da gre za odlomke in situ ohranjenega silosa. Na podlagi večjih odlomkov ohranjenih ostenij je bil izračunan približni premer silosa, ki znaša med 44 in 46 cm (slika 4: 3), vendar dopuščamo možnost večjega premera, saj so bili odlomki komaj ukrivljeni. Delov posod, kot je npr. rob ustja ali dno, nismo našli oz. se kot takšni niso ohranili.
Leta 2010 je bil znotraj gradu na gradišču v Štanjelu izkopan delno ohranjen starejšeželeznodobni kletni prostor, grajen iz treh suhozidnih kamnitih zidov (Fabec, Vinazza 2014, 591). Del objekta je v začetku 80-ih let 20. stoletja izkopal že Zorko Harej (Harej 1984, 286-287). Tik za južnim zidom (SE 42), zunaj kletnega prostora, je bilo najdenih veliko odlomkov keramike, žgane pri nizkih temperaturah (SE 28), ki predstavljajo dele silosa. Za razliko od odlomkov iz Tabora so v Štanjelu bistveno bolje ohranjeni deli posode. Na podlagi analize keramike in rezultatov radiokarbonskega datiranja sklepamo, da je bil prostor v uporabi med 6. in 5. stol. pr. n. št., v začetku 4. stol. pr. n. št. pa je pogorel (Fabec, Vinazza 2014, 596).
Med odlomki iz Štanjela je ohranjen odlomek silosa z ravno odrezanim robom ustja in razširitvijo na zunanji strani (slika 4: 4). Premer roba ustja znaša 76 cm. Tik pod robom se nahaja aplicirano gladko rebro, na delu katerega so vrezi (slika 4: 5), ki predstavljajo venetski napis7,
7 Kot venetskega sta ga opredelila tako dr. Franco Crevatin (Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Studi Umanistici) kot
Arheo 31, 2014, 185-192
11
i
Z
KERAMIKA
SILOS
KAMEN
2,5 m
Slika 3. In situ najdeni odlomki silosa (po Josipovič, Vinazza 2014). Figure 3. Fragments of a silo in situ (after Josipovič, Vinazza 2014).
ki je bil vrezan pred žganjem. Drugi odlomek ostenja (slika 4: 6) je okrašen z apliciranim vodoravno in navpično potekajočim gladkim rebrom (Vinazza 2011, 82, 87). Skupna teža odlomkov iz Štanjela je znašala 7,4 kg8. Odlomki dokazujejo način izdelave s svaljki.
Odlomki silosov iz Tabora in Štanjela predstavljajo odlomke posode, ki je bila prostoročno izdelana iz grobozr-nate glinene mase. Masi so bili pridani kalcijev karbonat ter organske sestavine (slika 5), v njej pa so bili prisotni tudi železovi oksidi, ki so naravna sestavina gline kot surovine. Velikost pridanih vključkov kalcijevega karbonata velikokrat presega 2 cm.
Odlomki silosov iz Tabora in Štanjela so izdelani iz svalj-kov (prim. Horvat 1999, 18, sl. 2; it. colombino; slika 6),
tudi dr. Luka Repanšek (Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), za kar se jima najlepše zahvaljujem.
8 Domnevamo, da niso bili najdeni vsi deli silosa, sa se izkopavanja v smeri proti jugu, zunaj kletnega prostora, niso nadaljevala.
kar dokazujejo odlomki ostenij. Na preseku odlomka iz Tabora (slika 4: 1, 4) je na spodnjem delu ohranjena „iz-jeda" v obliki narobe obrnjene črke „U", medtem ko imata druga dva odlomka (slika 4: 2, 6) ohranjene sledi od-lomljenega zgornjega dela svaljka. Oblikovanja s svaljki dokazujejo tudi površinske sledi, kot so pomanjkljiva dodelava površine in odtisi prstov (slika 7), zlasti na mestih, kjer so se svaljki stikali. Višina svaljkov je med 4 in 6 cm (prim. tudi Tasca et al. 2003, 268-271) in so višji kot pri drugih keramičnih posodah. Običajno je višina svaljka dvakrat večja od debeline stene.
Površina izdelkov je groba, zravnana je le glina med zrni (delci), zato je na otip neravna, ostra. Trdota je 7 do 8 po Mohsu, žganje pa nepopolno oksidacijsko. Barva površine variira od svetlo rdeče do rjave oz. svetlo rjave, včasih so na zunanji površini vidne rjave lise.
12
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
Slika 4. Silosi iz Tabora pri Vrabčah (1-3) in Štanjela (4-6). M. 1-4, 6 = 1 : 5, 5 = 1 : 2 (po Josipovič, Vinazza 2015, T. 14:
207-209; Vinazza 2011, T. 12: 128-130).
Figure 4. Silos from Tabor near Vrabče (1-3) and Štanjel (4-6). Scale 1-4, 6 = 1 : 5, 5 = 1 : 2 (after Josipovič, Vinazza 2015, Pl.
14: 207-209; Vinazza 2011, Pl. 12: 128-130).
Arheo 33, 2016, 7-23
13
Slika 5. Organski vključki in kalcijev karbonat na 10-kratni povečavi silosov. 1-2 Štanjel, 3-6 Tabor pri Vrabčah. Figure 5. Organic inclusions and calcium carbonate in silo sherds, 10* magnification. 1-2 Štanjel, 3-6 Tabor near Vrabče.
r ■
I
m
1
À
Slika 6. Značilen stik dveh svaljkov. Figure 6. Characteristic contact of two clay coils.
Slika 7. Zgornji (zgoraj) in spodnji (spodaj) del nekdanjega svaljka.
Figure 7. Upper (top) and lower (bottom) part of a clay coil.
14
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
1	2	3
Slika 8. Prenosna peč z najdišča San Giorgio di Valpollicella (1) (po Gamba et al. 2013, 11.2.2.1-11.2.2.2), prenosna peč z najdišča Oderzo (2) in njena rekonstrukcija (3) (po Groppo 2014, Fig. 3).
Figure 8. Portable kiln from San Giorgio di Valpollicella (1) (after Gamba et al. 2013, 11.2.2.1-11.2.2.2), portable kiln from Oderzo (2) and its recontruction (3) (after Groppo 2014, Fig. 3).
Prenosne peči
Silosi so zaradi načina izdelave pogosto zamenjani s prenosnimi pečmi (in ne pečkami) ter okrašenimi stenskimi glinenimi oblogami9, tj. oblikami, ki se prav tako
9 V literaturi srečamo tudi poimenovanje (okrašen) stenski (glinen/ ilovnat) omet, okrasne plošče, glinaste plošče, nazadnje glinene obloge (prim. Svoljšak, Dular 2016). Gre za gradbene elemente, s katerimi so bile notranje stene hiš obložene s tankimi stenskimi opekami (oblogami), čez njih je bil položen omet (prim. Lazar 2006, 33). V literaturi se za te obloge večkrat uporablja termin stenski omet, vendar to ni v skladu z definicijo, saj omet nastane kot posledica ometavanja in je zelo tanek. Obloge so med drugim bistveno
pojavljajo predvsem v starejšeželeznodobnih kontekstih severne Italije in zahodne Slovenije.
Dvodelna prenosna peč je tista, ki je najlažje zamenljiva s silosi, saj se ujemajo njune debeline sten, način lomljenja na mestih nekdanjih svaljkov in način izdelave. Je valjaste oblike, dno pa ima po celotni površini številne odprtine premera 2 cm (rešetka). Drugi del peči predstavlja pokrov, tudi valjaste oblike, v sredini pa ima večjo
debelejše (nad 2 cm) in imajo večkrat ohranjene predrtine, ki so služile pritrjevanju na steno (prim. Svoljšak, Dular 2016, T. 5: 1-2; 6: 8; 19: 1; 49: 1; 77: 16, 18, 21; 85: 10; 87: 1,3 ).
Arheo 33, 2016, 7-23
15
odprtino za dim (Gamba et al. 2013, 11.2.2.1-11.2.2.2, 391-392). Takšna peč je bila najdena v jami na lokaciji Via Dalmazia v Oderzu (Treviso, Benečija, Italija), znotraj sicer že znane naselbine (Ruta Serafini, Balista 1999). Po zaslugi visoke stopnje ohranjenosti je bila možna njena rekonstrukcija (Groppo 2014, fig. 3; slika 8 - desno). Vendar ne gre za osamljen primer. Na najdišču Pozzuolo so v odpadni jami iz 6. in 5. stol. pr. n. št. našli ostanek prenosne peči z ohranjeno luknjo za dim (Tasca 2014), na podlagi najdb trikotnih podpornikov pa lahko domnevamo, da gre za takšno peč tudi v primerih iz Vidma, lokacija San Francesco, in Padove, lokacija San Lorenzo (Tasca 2014; Bonato et al. 2010, 25). Domnevamo, da tudi odlomek silosa iz Frattesine (prim. Bellintani 1992, T. 9: 1) predstavlja zgornji del prenosne peči z odprtino za kamin. Najbolje ohranjena prenosna peč je z najdišča San Giorgio di Valpollicella (Benečija) (slika 8 - levo). Njen premer znaša 60,5 cm, v višino meri 30 cm. Višina zgornjega dela (pokrova) znaša 20 cm, premer 60,5 cm, debelina ostenij pa je 3,3 cm. Najdena je bila znotraj pravokotnega bivalnega objekta iz 5. in 4 stol. pr. n. št. (Gamba et al. 2013, 11.2.2.1-11.2.2.2, 391-392).
Stenske glinene obloge
Drugo obliko predstavljajo okrašene stenske glinene obloge, ki se pojavljajo dlje časa na širšem prostoru. Poznamo jih že v mlajši kameni dobi iz hiše na najdišču Rocca di Rivoli v Italiji (Barfield 1966) s primerjavami na Balkanskem polotoku (Barfield, Wardle 2005, 82) ter iz bronaste dobe iz domnevne hiše ob glavnem zidu na Monkodonji (Hansel et al. 2015, 139, sl. 90. 2). V zgodnjo ali srednjo bronasto dobo sodi tudi primer s spiralnim motivom okrašene glinene obloge (opredeljena kot hišni lep) iz jame na najdišču Platt na Spodnjem Avstrijskem (Kultus 2014, 224, Abb. 21). Vsi ti zgodnejši primeri na nam bližjem območju so posamezne oz. izjemne najdbe. Porast okrašenih glinenih oblog je opazen v pozni bronasti dobi, kar sklepamo na osnovi najdišča Nyergesujfa-lu (županija Komarom na Madžarskem) iz starejše faze kulture žarnih grobišč (Smolnik 1996, 96, Abb. 15: 2). Drugi odlomki z najdišč Burgstallkogel (Smolnik 1996, 96, Abb. 15: 3), Njergesujfalu (Patek 1968, 133, T. CXI: 7) in Isera - La Torretta (Pedrotti 2000, fig. 41; Barfield, Wardle 2005, 82) sodijo ali v bronasto ali železno dobo. Na prehod v starejšo železno dobo (stopnja Ha B3-C1) sodi odlomek iz Ormoža (Lamut 1988-1989, 240, T. 19: 1), domnevno pa tudi odlomek iz jame 274 (Dular, Toma-
nič Jevremov 2010, T. 120: D8). Med bolje ohranjenimi je okrašena glinena obloga z najdišča Montereale Val-cellina10, ki izhaja iz znamenite „Casa dei dolii" in je v višino ohranjena kar 25,6 cm, njena značilnost pa je konkavna oblika. Najdena je bila skupaj s keramiko s konca 5. in 4. stoletja pr. n. št. (Gamba et al. 2013, 401-402). V čas med 5. in 3. stoletjem sodi tudi glinena obloga z najdišča Coazze (Gazzo Veronese), ki je bila sprva opredeljena kot ognjiščna koza (prim. Salzani 1976, 169-170). Najbolje ohranjeni primeri pa prihajajo iz starejšežele-znodobnega naselja na Mostu na Soči, kjer so v zasutju lončarske peči med drugim našli 22 fragmentov takšnih oblog (prim. Svoljšak 2014, 293, sl. 8-9). Najdene pa so bile tudi ob predelni steni nad tlemi v ruševinah hiš 1, 11, 15, 15A, 23, 29 (Svoljšak, Dular 2016, 51, 95, 174, T. 7: 1, 3-4, 6; 39: 1-3, 5; 47: 1; 78: 5; 93: 4). Obloge so bistveno debelejše (nad 2 cm) kot ostenja silosov in imajo večkrat ohranjene predrtine, ki so služile pritrjevanju na steno (prim. Svoljšak, Dular 2016, T. 5: 1-2; 6: 8; 19: 1; 49: 1; 77: 16, 18, 21; 85: 10; 87: 1, 3), bile pa so navpične ali vodoravne (slika 9). Drugje v Sloveniji jih poznamo še s prekmurskega najdišča Kotare-Baza (Kerman 2011, 109, G631) in Sermina v slovenski Istri (Sakara Sučevic 2008, 51, Tav. 2: 21).
Glinene obloge se torej pojavljajo v istem času kot silosi in prenosne peči, vendar prav številni primeri z najdišča Most na Soči omogočajo boljše razumevanje te oblike. Imajo namreč dve osnovni značilnosti, in sicer predrti-no, ki je vodoravna ali navpična in je služila pritrjevanju na steno, ter način lomljenja, saj so prelomi praviloma oglati.
Za vse tri obravnavane keramične oblike, silos, prenosne peči in glinene obloge, smo določili parametre za določanje osnovnih oblik (tab. 1), ki jih lahko upoštevamo le v primeru, da so se v arheološkem kontekstu dovolj dobro ohranili. Pri tem se nam upravičeno pojavlja pomislek o pravilni opredelitvi vseh do sedaj objavljenih in kot takšnih opredeljenih silosov, predvsem zato, ker raziskovalci praviloma objavljajo le največje, najlepše (okrašene) in najbolj razpoznavne odlomke ter povečini brez natančnih najdiščnih podatkov. Prav zato menimo, da je prikazana karta razprostranjenosti silosov nekoliko popačena (slika 7).
10 V objavi iz leta 1996 je opredeljena kot silos (prim. Tasca 1996b, 438).
6
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
B
Slika 9. Stenska glinena obloga z navpičnim (A) in vodoravnim (B) načinom pritrjevanja (po Svoljšak, Dular 2016, T. 5: 1; 87: 1).
Figure 9. Terracotta plaques with holes for either vertical (A) or horizontal (B) attachment to the wall (after Svoljšak, Dular 2016, Pls. 5: 1; 87: 1).
Silos	ustje (edini zaključni del), ovalna oblika posode, premer nad 50 (večinoma nad 70) cm, na prelomih odlomkov vidne sledi oblikovanja s svaljki, večja količina fragmentov na manjšem prostoru, okras (vtisi, aplicirana rebra, modeliranje)
Prenosna peč	deli rešetke, odprtina za dim, ovalna oblika stene, trikotni podporniki, na prelomih odlomkov vidne sledi oblikovanja s svaljki, večja količina odlomkov na manjšem prostoru
Stenska glinena obloga	ravna in/ali blago ukrivljena glinena plošča, predrtina (vodoravna ali navpična) za namestitev, distančnik za namestitev obloge na steno, številni zaključni (vogalni) deli*, praviloma pravokotne/kvadratne oblike, na prelomih odlomkov ni vidnih sledi oblikovanja s svaljki
Tabelal. Posamezni elementi, značilni za določanje posameznih oblik, predstavljajo osnovne parametre za določanje posameznih
oblik, obravnavanih v tekstu.
Table 1. Characteristic features as the basic parameters for determining the different ceramic objects discussed in the
contribution.
Glineno oblogo lahko zlahka zamenjamo tudi za ognjiščno kozo (prim. Salzani 1976).
Arheo 33, 2016, 7-23
17
Na osnovi danes poznanih primerov silosov lahko podamo njihove osnovne tipološke značilnosti. Več avtorjev je to že poskušalo, vendar le na primerih znotraj posameznih najdišč (npr. Gambacurta, Tomaello 2006-2007). Kljub temu da je ta oblika v italijanski arheologiji poznana že okrog 40 let, ne poznamo preglednega članka na to temo.
Glede na vse ohranjene odlomke ostenij silosov ni dvoma, da gre za posode ovalne oblike s premerom nad 50 cm. Osnovno obliko ustja predstavlja ravno odrezan rob, ki je na zunanji strani razširjen, na notranji (slika 10: 1, 3; tip 1a) poševno odrezan (slika 9: 3) ali ni preoblikovan (slika 10: 2; tip 1b). Pri opredeljevanju ustja moramo biti previdni, da ga ne zamenjamo s tistimi deli silosov,
Slika 10. Ustja in okrašena ostenja silosov. 1-2 Padova, 3 Frattesina, 4 Montagnana, 5 Udine*. Ni v merilu. Figure 10. Rim forms and decoration on silos. 1-2 Padova, 3 Frattesina, 4 Montagnana, 5 Udine. Not to scale.
* Glej Seznam najdišč (str. 8-9).
18
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
pri katerih gre za nekdanje svaljke (prim. slika 4: 1, 3). Bistveno bolj raznovrstni so okrasi, kot je vtiskovanje (tip 1) prstov ali orodja (slika 10: 4). Najbolj pogosta so aplicirana rebra (tip 2), ki so lahko vodoravna, navpična in/ali krožna (slika 10: 5). Naslednji okras je modeliranje (tip 3), pri katerem gre za različne motive, kot so svastika, spirala, trikotniki, križ, antropomorfne in zoomorfne figure (slika 10: 6). Izkazalo se je, da se različni tipi ustij in okrasa pojavljajo tako v bronasti kot tudi železni dobi na širšem prostoru.
Zaključek
V pozni bronasti in starejši železni dobi so bili silosi v uporabi na širšem prostoru od Komskega jezera (Lago di Como) v Italiji do Krasa v Sloveniji. Zaradi načina izdelave in slabe ohranjenosti predlagamo parametre za njihovo lažjo opredelitev in opozarjamo na možnost zamenjave predvsem s prenosnimi pečmi, medtem pa so glinene obloge, v kolikor so dovolj dobro ohranjene, bistveno manj zamenljive s silosi.
Kot je domneval že Leonardi (1976, 105), so silosi služili proizvodnji vina vsaj ob koncu starejše železne dobe, kar domnevamo tudi na podlagi najdb iz Štanjela. Kot posreden dokaz namreč razumemo odkritje več zoglenelih pešk udomačene vinske trte (Vitis vinifera cf. vinifera), najdene znotraj kletnega prostora stavbe (Fabec et al. 2014). Da je imel štanjelski silos poseben pomen, morda kaže tudi venetski napis, ki glede na časovno opredelitev silosov (6.-5. stol. pr. n. št.) sodi v skupino najstarejših napisov v Sloveniji (prim. Lejeune 1974, 13; Istenič 1985, 313). To pa še ne pomeni, da niso bili uporabni za shranjevanje živil (žit). Namembnosti silosa iz Vrabč zaenkrat še ne moremo ugotoviti, saj se je ohranil v drugačnem okolju kot ta iz Štanjela, kajti v Štanjelu je požar botroval ohranitvi arheobotaničnih ostankov. Dokončno razlago bomo morda lahko podali šele po pridobitvi rezultatov plinske kromatografije11.
Silosi v vsej svoji razdrobljenosti razkrivajo nov element znotraj posameznih gospodinjstev v pozni bronasti in starejši železni dobi na širšem prostoru CaputAdriae in predstavljajo eno od značilnih oblik tega časa.
11 Analizirana sta bila odlomka silosa tako iz Vrabč kot Štanjela, vendar rezultati še niso na voljo.
Arheo 33, 2016, 7-23
19
Silos - special ceramic forms. Contribution to the knowledge of the Early Iron Age households in the Karst region
(Summary)
The contribution presents a group of hitherto undetermined ceramic containers, called as silos (or vasi silos in Italian), recovered from several Early Iron Age sites in western Slovenia. As opposed to other pottery forms such as jars, bowls, lids and so forth, they are made of clay that was either unfired or fired at low temperatures, and hence poorly preserved and generally recovered in highly fragmented states.
Silos are large cylindrical containers with a rim diameter exceeding 50 cm (Tasca 1998, 322). They are made of clay coils and in some instances decorated with applied cordons with finger or tool impressions, sometimes with incisions. The complete form of these silos remains unknown.
We know even less of their use. There are two main interpretations: as a container for either wine and/or beer production (Leonardi 1976, 105) or for storing cereals (Cassola Guida, Vitri 1988, 251).
Finds of silos have come to light in settlements from Lombardy in Italy (Tasca 1998, 322) to the Karst region in Slovenia (Figure 1). The contribution presents in more detail two examples from Tabor near Vrabče (Figures 2-3, 5) and Štanjel (Figures 4-5).
Given the lack of knowledge on their form, it is easy to confuse them with objects such as portable kilns and terracotta plaques. They are often found in the same settlements and in the same time frames. To avoid confusion, we propose a series of distinguishing parameters (Table 1).
Based on their typological characteristics, we defined two types bearing the decoration of cordons and three types bearing other decoration, keeping in mind that the same silo types may have been used in different periods and areas.
Silos offer a new insight into the activities taking place in the households of the Late Bronze and Early Iron Ages in the area of Caput Adriae and represent one of the typical forms of the time.
2922
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
Literatura / References
ADAM, A. M., P. CÀSSOLA GUIDA, M. MORETTI, S. VITRI 1982, Insediamento protostorico (Scavi 198081). Pozzuolo del Friuli (Udine). - Relazioni 1, 47-67.
BARFIELD, L. 1966, Excavations on the Rocca di Rivoli (Verona) 1963. - Memorie del Museo Civico di Storia Naturale di Verona XIV, 1-100.
BARFIELD, L., D. WARDLE 2005, The white house at Rivoli Veronese. - Quaderni di archeologia del Veneto XXI, 81-85.
BELLINTANI, P. 1992, Frattesina di Fratta Polesine: il materiale ceramico conservato presso il museo Civico di Rovigo. Classificazione, suddivisione in fasi e la loro considerazione sulla cronologia del Bronzo Finale nella pianura Padana orientale. - Padusa XXVIII, 245-299.
BIANCHIN CITTON, E. 1984, Il bronzo finale. - V/In: A. Aspes (ur./ed.), Il Veneto nelVantichità. Preistoria e protostoria II, Verona, 617-630.
BIANCHIN CITTON, E. 1998, Linsediamento di Mon-tagnana - Borgo S. Zeno. - V/In: E. Bianchin Citton, G. Gambacurta, A. Ruta Serafini (ur./eds.), "pressol Adige ridente" Recenti rinvenimenti archeologici da Este e Montagnana, Padova, 247-304.
BARNARD, H., A. N. DOOLEY, G. ARESHIAN, B. GASPARYAN, K. F. FAULL 2011, Chemical evidence for wine production around 4000 BCE in Late Chalco-lithic Near Eastern highlands. - Journal of Archaeological Science 38-5, 977-984.
BONATO, S., C. DESTRO, S. MAZZOCCHIN, E. TO-MAELLO, S. TUZZATO 2010, Nuovi dati sullabitato di IX-VIII sec. A. C. e sulFedilizia pubblica romana da nuovo scavo presso il ponte di S. Lorenzo a Padova. -Archeologia Veneta XXXIII 2010, 8-43.
CÀSSOLA GUIDA, P., S. VITRI 1988, La ceramica dei castellieri. - V/In: T. Miotti (ur./ed.), I Castelli del Friuli VII, Videm, 221-259.
CASTELLETTI, L., A. MASPERO, S. M. DE CARLO, R. PINI, C. RAVAZZI 2001, Il contenuto del bicchiere della t. 11. - V/In: F. M. Gambari (ur./ed.), La birra e il fiume. Pombia e le vie delVOvest Ticino tra VI e Vsecolo a. C, Torino, 107-111.
DE MARINIS, R. 1986, Labitato protostorico di Como. - V/In: Como fra Etruschi e Celti. Catalogo della mostra, Como, 25-38.
DI MAIO, P., F. M. GAMBARI, F. GERNETTI, S. PI-ROTTO, M. SQUARTANTI, I corredi ed i reperti. - V/ In: F. M. Gambari (ur./ed.), La birra e il fiume. Pombia e le vie delVOvest Ticino tra VI e V secolo a. C, Torino, 25-93.
DULAR, J., M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Ormož. Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit. - Opera Instituti archaeologici Slo-veniae 18, Ljubljana.
FABEC, T., M. VINAZZA 2014, Štanjel. - V/In: B. Ter-žan, M. Črešnar (ur./eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem /Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. - Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 595-602.
FABEC, T., T. TOLAR, M. VINAZZA 2014, Il sito protostorico di Štanjel (Slovenia). - V/In: Preistoria e protostoria del Caput Adriae. Convegno: riassunti, comuni-cazioni e poster, Udine: http://www.iipp.it/wp-content/ uploads/2014/09/abstract-totali-pdf.pdf (dostop, 14. 11. 2016).
FOGOLARI, G., E. BIANCHIN CITTON, A. DE GUIO, A. RUTA SERAFINI 1987, La fine dell' eta del Bronzo e la civilta paleoveneta. - V/In: Storia di Vicenza I. Il territorio, la preistoria, l'eta romana, Vicenza, 106-119.
GAMBA, M., N. PANOZZO, S. TUZZATO 1982, Os-servazioni su una sequenza stratigrafica a Santorso (Vicenza). - Archeologia veneta 5, 21-35.
GAMBA, M., G. GAMBACURTA, A. RUTA SERAFINI, V TINE, F. VERONESE (ur./eds.) 2013, Venetkens. Viaggio nella terra dei veneti antichi. Venezia.
GAMBACURTA, G., E. TOMAELLO 2006-2007, La sequenza protostorica in via dei Tadi 10-12 a Padova: analisi delle strutture e tipologia die materiali. - Archeologia Veneta XXIX-XXX, 79-133.
GROPPO, V. 2005, Ceramica d'impasto. - V/In: A. Zaccaria Ruggiu, M. Tirelli, G. Gambacurta (ur./eds.),
"Fragmenta ". Altino tra Veneti e Romani. Scavo scuola 2000-2002, Venezia, 33-58.
Arheo 33, 2016, 7-23
21
GROPPO, V 2014, Il fomo ad elementi mobili di Oder-zo (TV), via Dalmazia. - V/In: Preistoria e protostoria del Caput Adriae. Convegno: riassunti, comunicazioni e poster, Udine: http://www.iipp.it/wp-content/uplo-ads/2014/09/abstract-totali-pdf.pdf (dostop, 14. 11. 2016).
GUASCH-JANE, M. R., M. IBERN-GOMEZ, C. AN-DRES-LACUEVA, O. JAUREGUI, R. M. LAMUE-LA-RAVENTOS 2004, Liquid Chromatography with Mass Spectrometry in Tandem Mode Applied fort he Identification of Wine Markers in Residues from Ancient Egyptian Vessels. - Analytical Chemistry 76-6, 1672-1677.
HANSEL, B., K. MIHOVILIC, B. TERŽAN 2015, Mon-kodonja. Istraživanje protourbanog naselja brončanog doba Istre. Knjiga 1. Iskopavanje i nalazi gradevina / Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil 1. Die Grabung und der Baubefund. - Monografije i katalozi 25, Arheološki muzej Istre, Pula.
HAREJ, Z. 1984, Štanjel. - Varstvo spomenikov 26, 286-287.
HENDON, J. A. 2004, Living and Working at Home: The Social Archaeology of Household Production and Social Relations. - V/In: L. Meskell, R. W. Preucel (ur./eds.),
A Companion to Social Archaeology, Maiden, 272-286.
HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lončenine, keramični arhiv. - Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana.
KOH, A. J., P. P. BETANCOURT 2010, Wine and olive oil from an early Minoan I hilltop fort. - Mediterranea Archaeology and Archaeometry, vol. 10, no. 2, 15-23: http://www.rhodes.aegean.gr/maa_journal/2_Betan-court.pdfH (dostop: 10. 5. 2011).
ISTENIČ, J. 1985, Zapisi v venetski pisavi na Koroškem in v Sloveniji. - Zgodovinski časopis 39/4, 313-334.
JOSIPOVIČ, D., M. VINAZZA 2014, Il sito protostorico di Tabor presso Vrabče (Slovenia). - V/In: Preistoria e protostoria del Caput Adriae. Convegno: riassunti, comunicazioni e poster, Udine: http://www.iipp.it/wp-content/ uploads/2014/09/abstract-totali-pdf.pdf (dostop, 14. 11. 2016).
JOSIPOVIČ, D., M. VINAZZA 2015, Končno strokovno poročilo o arheološki raziskavi Arheološko dokumentiranje/raziskava ob gradnji na Taboru pri Vrabčah (EŠD 7323 Tabor pri Vrabčah - Arheološko najdišče Tabor). Ljubljana.
KERMAN, B. 2011, Kotare-Baza pri Murski Soboti. -Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana.
KULTUS, M. 2014, Platt. - Fundberichte aus Österreich 53, 223-225.
LAMUT, B. 1988-1989, Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu. - Arheološki vestnik 39-40, 235-276.
LAZAR, I. 2006, Ilovica pri Vranskem. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana.
LEJEUNE, M. 1974, Manuel de la langue venete. Heidelberg.
LEONARDI, G. 1976, Insediamenti. - V/In: G. Fogola-ri, A. M. Chieci Bianchi (ur./eds.), Padova Preromana, Padova, 71-225.
LEONARDI, G. 1979, Il bronzo finale nellItalia nord-orientale. Proposte per una suddivisione in fasi. -V/In: Atti della XXI riunione scientifica. Il bronzo finale in Italia, Firenze 21-23 ottobre 1977. In memoria di Ferrnate Rittatore Vonwiller, Firenze, 155-188.
LEONARDI, G., A. FACCHI, M. MIGLIAVACCA 2011, Una casetta seminterrata delfeta del ferro a Mon-tebello Vicentino, Vicenta, Italia. - Preistoria Alpina 45, 243-292.
MALNATI, L. 2001, L'alba delfeta del ferro nel Veneto: due frammenti di pithoi figurati da Frattesina. - Quader-ni di archeologia del Veneto XVII, 158-164.
MARCHESETTI, C. 1903, I castelliere preistorici di Trieste e della regione Giulia. Trieste.
MASELLI SCOTTI, F., M. ROTOLI 2007, Indagini ar-cheobotaniche all' Ex Essiccatoio nord di Aquileia: i resti vegetali protostorici e romani. - Antichita Altoadriatiche LXV, 783-816.
22
Silosi - posebne keramične oblike. Prispevek k poznavanju gospodinjstev v starejši železni dobi na Krasu
MERCURI, A. M., C. ACCORSI, M. BANDINI MAZ-ZANTI, G. BOSI, A. CARDARELLI, D. LABATE, M. MARCHESINI, G. TREVISAN GRANDI 2006, Economy and environment of Bronze Age settlements - Ter-ramaras - on the Po Plain (Northern Italy): first results from the archaeobotanical research at the Terramare di Móntale. - Vegetation History and Archaeobotany 16, 43-60.
MERLO, R., G. FRIGERIO 1986, Labitato. Technolo-gia edilizia. - V/In: Como fra Etruschi e Celti. Catalogo nella mostra, Como, 41-61.
MOFFA, C. 2002, Frammenti di concotto dallarea della struttura 1 dellabitato della prima eta del ferro di Lovara.
-	V/In: A. Aspes (ur./ed.), Preistoria Veronese. Contribu-ti e aggiornamenti, Verona, 172-174.
PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. - Archaeologia Hungarica XLIV, Budapest.
PEDROTTI, A. 2000, Il neolitico. - V/In: M. Lanzingher, F. Marzatico, A. Pedrotti (ur./eds.), Storia del Tren-tino. La preistoria e la protostoria 1, Bologna, 19-181.
PIRAZZINI, C. 1995, I materiali. Nuovi datti dallo scavo delFabitato daltura di Trissino (VI). - V/In: R. Poggiani Keller (ur./ed.), Atti del II Convegno Archeologico Provinciale 3, Grosio, 136-149.
RUTA SERAFINI, A., C. BALISTA 1999, Oderzo: verso la formazione della citta. - V/In: Protostoria e Storia del „Venetorum angulus". Atti del XX Convegno di Studi Etruschi ed Italici (16-19 ottobre 1996), Pisa-Roma, 73-90.
SALERNO, R. 1996, Concordia Sagittaria. I materiali.
-	V/In: L. Malnati, P. Croce Da Villa, E. Di Filippo Ba-lestrazzi (ur./eds.), La Protostoria tra Sile e Tagliamento. Le antiche genti tra Veneto e Friuli, Padova, 220-232.
SALERNO, R., E. TOMAELLO 2004, La produzione ceramica tra bronzo finale e prima eta del ferro. - V/In: E. Bianchin Citton, Alle origini di Treviso. Dal villaggio aVabitato dei Veneti antichi, Treviso, 38-39.
SALZANI, L. 1976, Coazze. - V/In: A. Aspes, G. Rizzet-to, L. Salzani, 3000 anni fa a Verona. Dalla fine dell'eta del bronzo all'arrivo dei romani nel territorio veronese, Verona, 169-170.
SAKARA SUČEVIC, M. 2008, Sermino protostorica e i castellieri del litorale sloveno. - V/In: R. Auriemma, S. Karinja (ur./eds.), Terre di mare. L^archeologia dei pae-saggi costieru e la cariazione climatiche. Atti del Convegno Internazionale di Studi, Trieste, 8-10 novembre 2007, Trst, Piran, 44-56.
SMOLNIK, R. 1996, Der Burgstallkogel bei Kleinklein II. Die Keramik der vorgeschichtlichen Siedlung. Veröffentlichung des vorgeschichtlichen Seminars Marburg, Sonderband 9, Marburg.
SVOLJŠAK, D. 2014, Lončarjeva delavnica ob "obrtni poti" v železnodobni naselbini na Mostu na Soči / Pottery workshop on the 'artisans's street' in the Iron age settlement at Most na Soči. - V/In: S. Tecco Hvala (ur./ ed.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular. -Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, Ljubljana, 287-295.
SVOLJŠAK, D., J. DULAR 2016, Železnodobno naselje Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe / The Iron age settlement at Most na Soči. Settlement structures and small finds. - Opera instituti archaeologici Sloveniae 33, Ljubljana.
SWEITZ, S. R. 2005, On the periphery of the periphery: Household Archaeology at Hacienda San Juan Bautista Tabi, Yucatán, Mexico: http://link.springer.com/ book/10.1007%2F978-1-4614-1496-4 (dostop, 20. 12. 2016).
TASCA, G. 1992, I manufatti in impasto ceramico non vascolare. - V/In: C. Balista, A. Ruta Serafini, Oderzo, via Savonarola (area SO.PRI.T. 1990). Uno scavo stra-tigrafico d urgenza in ambito protourbano (nota pre-liminare). - Quaderni di archeologia del Veneto VIII, 150-166.
TASCA, G. 1996a, I materiali (Oderzo). - V/In: L. Mal-nati, P. Croce Da Villa, E. Di Filippo Balestrazzi (ur./ eds.), La Protostoria tra Sile e Tagliamento. Le antiche genti tra Veneto e Friuli, Padova, 119-121.
TASCA, G. 1996b, Elementi in terracotta (Montereale Valcellina). - V/In: L. Malnati, P. Croce Da Villa, E. Di Filippo Balestrazzi (ur./eds.), La Protostoria tra Sile e Tagliamento. Le antiche genti tra Veneto e Friuli, Padova, 437-440.
Arheo 33, 2016, 7-23
23
TASCA, G. 1998, I vasi silos. - V/In: E. Bianchin Cit-ton, G. Gambacurta, A. Ruta Serafini (ur./eds.), "presso! Adige ridente" Recenti rinvenimenti archeologici da Este e Montagnana, Padova, 322-325.
TASCA, G., D. CALLARI, I. LAMBERTINI 2003, Gra-discutta di Varmo: campagna di scavo 2003. - Quaderni Friulani di Archeologia XIII, 268-271.
TASCA, G. 2007a, Evidenze protostoriche nel territorio del comune di Varmo. - V/In: M. Buora (ur./ed.), Presen-ze romane nel territorio del Medio Friuli, Videm,13-252.
TASCA, G. 2007b, I reperti concotti. - V/In: P. Cássola Guida (ur./ed.), Gradisca di Spilimbergo (Pordenone). Indagini di scavo in un castelliere protostorico 19871992. - Studi e ricerche di protostoria mediterránea 7, Rim, 315-347.
TASCA, G. 2014, I concotti del castelliere di Pozzuolo (trincea E4). - V/In: Preistoria e protostoria del Caput Adriae. Convegno: riassunti, comunicazioni e poster, Udine: http://www.iipp.it/wp-content/uploads/2014/09/ abstract-totali-pdf.pdf (dostop, 14. 12. 2016).
VINAZZA, M. 2011, Prazgodovinski Štanjel na Krasu - izkopavanja 2010. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana (neobjavljeno/unpublished).
VINAZZA, M. 2012, Prazgodovinska keramika z gradišča Debela griža. Raziskave in pomen volčjegrajskega gradišča. - V/In: M. Guštin (ur./ed.), Volčji grad, Komen, 39-59.
VITRI, S., M. LAVARONE, E. BORGNA, S. PETTA-RIN, M. BUORA 1991, Udine dalFetá del bronzo ad etá altomedievale. - Antichitá Altoadriatiche CCCVII, 71-122.
Spletni vir / Web source
Splet 1/Web 1: http://www.archeoveneto.it/portale/wp-content/filemaker/stampa_scheda_estesa.php?recid=146 (dostop, 14. 11. 2016).
24
Arheo 33, 2016, 25-38
25
1.01 Izvirni znanstveni članek
Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
Identifying the origin of the raw materials in lithic productions using X-ray fluorescence spectroscopy (XRF)
© Tina Berden
tinaberden@hotmail.com
© Matej Dolenec
Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, smudut@siol.net
Izvleček: V članku predstavljamo poskus uporabe rentgenske fluorescenčne spektroskopije (XRF) pri identifikaciji izvora surovin za izdelavo kamenih orodij. Z omenjeno metodo smo analizirali 274 kamenih orodij s štirih prazgodovinskih arheoloških najdišč v Prekmurju (Pod Kotom-sever pri Krogu, Kalinovnjek pri Turnišču, Gornje njive pri Dolgi vasi 2 in Pod Grunti - Pince). Rezultate analiz smo statistično primerjali z rezultati analiz drugih raziskovalcev, da smo iz morebitnega ujemanja med njimi lahko sklepali na provenienco materiala. Ugotovili smo, da je bila večina odbitkovnih orodij izdelana iz kamnin, najdenih na območju Panonske nižine, večina glajenih orodij pa je bila verjetno izdelana iz lokalnih in regionalnih kamnin.
Ključne besede: kamena orodja, arheometrija, rentgenska fluorescenčna spektroskopija, XRF, prazgodovina, Prekmurje
Uvod
Kamena orodja igrajo pomembno vlogo pri arheološkem proučevanju človekovega vedenja v prazgodovini, še posebej v t. i. predkovinskih obdobjih, iz katerih so pogosto edini ohranjeni ostanki nekdanje človekove dejavnosti v določenem prostoru (Andrefsky 1998, 1, 40; Odell 2004, 1, 9). Določanje provenience surovin, iz katerih so bila izdelana (ang. sourcing), nam daje informacije o naravnih nahajališčih surovin za njihovo izdelavo, omogoča študije gibanja ljudi v določenem prostoru ter študije socialnih in trgovskih interakcij med ljudmi.
Slovenski arheologi provenienco surovin za izdelavo kamenih orodij večinoma iščejo s pomočjo makroskopskih analiz (Buser 1980; isti 1987; Lubšina Tušek 1993, 50-51; Turk, Turk 2004a, 54-55; ista 2004b, 180-181; Kavur 2005a; isti 2005b; isti 2010a, 56, 58; isti 2010b, 148-150; isti 2011, 50; isti 2012, 46-47; isti 2013, 4748; Horvat 2006; Petru 2008; Črešnar 2009; Turk, Turk, Turk 2014), ki pa lahko kljub odličnemu petrološkemu znanju arheologa dajejo zavajajoče rezultate. Nanje namreč močno vplivajo geološko znanje arheologa, njegove izkušnje ter osebni kvalitativni kriteriji. Tudi sama identifikacija minerala ali kamnine je lahko vse prej kot
Abstract: The contribution presents the application of X-ray fluorescence spectroscopy (XRF) in identifying the origin of the raw materials used in the manufacture of stone tools. Our analysis involved 274 stone tools from four prehistoric archaeological sites in the Prekmurje region in Slovenia (Pod Kotom-sever near Krog, Kalinovnjek near Turnišče, Gornje njive near Dolga vas 2 and Pod Grunti - Pince). The results were then statistically compared with those of other researchers and, based on the obtained statistical correlations, inferrences were drawn as to the provenance of the raw materials. The results show that most chipped stone tools were made of materials found in the Pannonian Plain and that the raw material for most of the polished stone tools probably came from locally and regionally available sources.
Keywords: stone tools, archaeometry, X-ray fluorescence spectroscopy (XRF), prehistory, Prekmurje
enostavna. V primeru opazovanja drobnozrnatih kamnin namreč stežka prepoznamo zrna posameznih mineralov, določene vrste mineralov in kamnin pa lahko med sabo ločimo le z uporabo kemičnih analiz (Henderson 2000, 299; Odell 2004, 28, 32; Andrefsky 2009, 77-78; Bustillo et al. 2009, 182; Rapp 2009, 26-27, 47, 75). Zanesljivejše dokaze o izvoru določene surovine lahko pridobimo z arheometričnimi raziskavami, pri katerih lahko z instrumentalnimi tehnikami za ugotavljanje mineralne in kemične sestave ter strukture in teksture kamnine natančno določimo izvor posamezne surovine. Arheometrične preiskave kamenih orodij s slovenskih arheoloških najdišč so se večinoma osredotočale na prostor med Jadranskim morjem in Ljubljansko kotlino (Peloi 1996; Petru 1997; Montagnari Kokelj 2001; Montagnari Kokelj et al. 2001; isti 2006; Alberti et al. 2007; Bernardini 2007; Bernardini et al. 2008; isti 2009a; isti 2009b; isti 2010; isti 2011a; isti 2011b; isti 2011c; isti 2011d; isti 2014a; isti 2014b; isti 2014c; Velušček 2010, 71; Velušček, Čufar 2014, 50-51), medtem ko je prostor vzhodne Slovenije ostal spregledan, kar poskušamo delno spremeniti s predstavljeno raziskavo.
S cilji identifikacije provenience surovin za izdelavo kamenih orodij ter testiranja uporabnosti raziskovalne teh-
26
Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
Slika 1. Lokacije obravnavanih arheoloških najdišč: A - Pod Kotom-sever pri Krogu, B - Kalinovnjek pri Turnišču, C - Gornje
njive pri Dolgi vasi 2, D - Pod Grunti - Pince.
Figure 1. Locations of the archaeological sites discussed in the text: A - Pod Kotom-sever near Krog, B - Kalinovnjek near Turnišče, C - Gornje njive near Dolga vas 2, D - Pod Grunti - Pince.
nike in metodologije za nadaljnje podobne raziskave smo z eno izmed arheometričnih raziskav, tj. z rentgensko fluorescenčno spektrometrijo (XRF), analizirali 274 jedrnih in odbitkovnih kamenih orodij ter glajenih sekir s štirih prekmurskih prazgodovinskih arheoloških najdišč (slika 1): Pod Kotom-sever pri Krogu (Kerman 2011), Gornje njive pri Dolgi vasi 2 (Kerman 2013b), Kalinovnjek pri Turnišču (Kerman 2013a) in Pod Grunti - Pince (Kerman v tisku).
Metodologija
Sam raziskovalni pristop pri določanju provenience surovin, iz katerih so bila izdelana kamena orodja, temelji na predpostavki O. Helma, da je za vsako kamnino ali mineral značilna določena elementna sestava (beri: kombinacija glavnih in slednih kemičnih prvin), ki predstavlja njen „prstni odtis" in jo loči od kamnin ali mineralov enake vrste na drugih geografskih lokacijah (Goffer 2007, 26, 42; Pollard et al. 2014, 625). „Prstni odtis" kamnine
in minerala lahko „razberemo" z različnimi naravoslovnimi preiskavami - v predstavljenem primeru z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF).
Rentgenska fluorescenčna spektrometrija spada v skupino rentgenskih spektroskopskih metod in temelji na emisiji karakterističnih rentgenskih žarkov, značilnih za kemične prvine, ki sestavljajo vzorec. Pri analizah površino vzorca obsevamo z visokoenergijskimi rentgenskimi žarki. Elektroni rentgenskih žarkov lahko zaradi svoje hitrosti in energije v elektronskih orbitalah določenih elementov iztrgajo oziroma odbijejo elektrone, ki se nahajajo v njih, ter pri tem oddajo fotoelektrone. Atom zaradi manjkajočih elektronov postane ioniziran in nestabilen, zato želi nadomestiti manjkajoče elektrone v posamezni orbitali z elektroni iz zunanjih orbital. Ob „skoku" elektrona iz zunanje orbitale v orbitalo bližje jedru atoma pride do presežka energije in emisije sekundarnih rentgenskih žarkov oziroma fotonov, torej do pojava fluorescence. Večina sekundarnih rentgenskih
Arheo 33, 2016, 25-38
27
žarkov se absorbira v okolici (elementi od vodika - H2 -do natrija - Na), določen delež pa doseže analizator, kjer lahko z merjenjem njihovih valovnih dolžin in intenzitete določamo prisotnost določenih kemijskih elementov v vzorcih in njihovo koncentracijo. „Surove" podatke nato kalibriramo z uporabo internih in mednarodno priznanih standardov (NIST, CCRM, USGS), da jih lahko primerjamo z rezultati drugih svetovnih laboratorijev in statistično obdelamo (Andrefsky 1998, 42; Henderson 2000, 15-16; Odell 2004, 34; Bernardini 2007, 9; Goffer 2007, 35; Pollard et al. 2007, 93-104; Rapp 2009, 22; Shackley 2011, 16-18, 33; Splet 1; Splet 2).
Največji prednosti uporabe XRF sta njena nedestruktiv-nost (analiziranih predmetov se običajno sploh ne dotaknemo) in univerzalnost (rezultati merjenja nam dajo razmeroma širok spekter podatkov). Gre za hitro metodo (za analiziranje posameznega predmeta porabimo 5-6 minut ali manj), ki je, v primerjavi z drugimi primerljivimi metodami, razmeroma poceni. Razvoj tehnologije je pripeljal tudi do razvoja in uporabe prenosnih analizatorjev, s katerimi je razmeroma lahko rokovati in omogočajo in situ analize. Ena izmed glavnih pomanjkljivosti metode je dejstvo, da nam pokaže zgolj povprečno kemično sestavo površine analiziranega predmeta, saj rentgenski žarki lahko prodrejo maksimalno 200 mikronov globoko. Rezultate analiz lahko popačijo tudi razne nepravilnosti na površini vzorcev in delci okoliškega sedimenta, ki so se sprijeli s površino predmeta, izpostavljenega zelo visokim temperaturam (npr. krakelirani roženci). Težave lahko predstavlja tudi velikost predmetov, saj je iz predmetov, večjih od merilne mizice, treba izdelati manjše vzorce, kar pomeni poškodbe na artefaktih; problematično pa je lahko tudi analiziranje predmetov, krajših od 10 mm in ožjih od 2 mm, kar rešujemo z izborom ožje zaslonke, ki zmanjša analizirano površino (Andrefsky 1998, 42^3; Mantler, Schreiner 2000, 4, 7; Odell 2004, 34-35; Pollard et al. 2007, 11, 106-109, 118-119; Verna 2006, 76, 87; Rapp 2009, 22; Desnica 2011, 188-189; Shackley 2011, 8-10).
V okviru študije smo analizirali že inventarizirane arheološke artefakte z zgoraj naštetih arheoloških najdišč, ki jih hranijo v depojih Pomurskega muzeja, tj. dostopna odbitkovna in jedrna kamena orodja ter glajene sekire z dobro dokumentiranim najdiščnim kontekstom, torej z znano lego v stratigrafskem zapisu (za Katalog analiziranih arheoloških artefaktov glej Berden 2015, Pril. 1).

Prenosna mizica XRF analizator NITON
Slika 2. Prenosni XRF analizator NITON GOLDD XL3t+ (foto: M. Udovič, NTF).
Figure 2. Portable XRF NITON GOLDD XL3t+ analyser (photo: M. Udovič, NTF).
Ker pravila pristojnega muzeja ne dovoljujejo izvajanja drugih destruktivnih analiz, na artefaktih nismo delali svežih lomov, prav tako nismo dodatno čistili površine z acetonom ali alkoholom.
274 artefaktov smo v obdobjih 24.-27. 5. 2014 in 2.-3. 4. 2015 analizirali s prenosnim spektralnim analizatorjem NITON XL3t+ GOLDD 900S-He z MINING modulom proizvajalca Thermo Scientific (slika 2), ki je bil med analizami pritrjen na pripadajočo laboratorijsko mizico. Velikost večine artefaktov je dovoljevala uporabo standardne, 8-milimetrske zaslonke, pri artefaktih z manjšo površino pa smo zaradi zmanjšanja vpliva ozadja morali zaslonko zmanjšati na 3 mm. Na analizirano mesto smo v času merjenja dovajali helij (He) zaradi lažje detekcije lažjih elementov (Mg, Si, Al, P, S, Cl). Čas merjenja je bil omejen na 150-152 sekund. Ob izbiri obsevane površine smo bili pozorni, da zaslonka ni zajela površine, kontaminirane s permanentnim markerjem oziroma prozornim lakom za nohte, posledice označevanja artefaktov z in-ventarnimi številkami.
Pri analizah smo merili vrednosti 11 glavnih elementov (Si, Al, K, Fe, Ca, Ti, Mn, Cl, P, S, Mg), katerih vrednosti so podane v odstotkih (%), ter 19 slednih elementov (Ba, Sb, Sn, Mo, Nb, Zr, Sr, Rb, Bi, As, Se, Au, Pb, W, Zn, Cu, Co, Cr, V), katerih vrednosti so podane v mg/kg. Večino artefaktov smo zaradi homogenosti kamninskega materiala analizirali enkrat, v primeru nehomogenih materialov (npr. serpentinit, amfibolit, diabaz, filit, peščenjak) pa smo predmet analizirali večkrat in nato iz vseh meritev izračunali povprečne vsebnosti merjenih elementov.
28
Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s programom Statistica 10. V prvem koraku smo operirali zgolj z vrednostmi glavnih elementov. Uporabili smo analizo glavnih komponent (PCA) (slika 3) in diskriminantno analizo, da smo ločili posamezne vrste kamnin. Posamezno statistično identificirano vrsto kamnine smo makroskopsko pregledali s pomočjo digitalne lupe, opažanja primerjali z rezultati analiz njene kemične sestave in jo poimenovali. V naslednjem koraku smo operirali z vrednostmi glavnih in slednih elementov. Uporabili smo združevalno oziroma klastersko analizo (hierarhični drevesni diagrami, Wardova metoda), da smo znotraj posamezne identificirane vrste kamnine preverili obstoj morebitnih različic kamnine, ki se razlikujejo glede na kemično sestavo. V naslednjem koraku smo ponovili klastersko analizo. Dobljene podatke smo tokrat primerjali z rezultati XRF analiz geoloških vzorcev iz objavljenih referenčnih zbirk tujih kolegov (Biro, Dobosi 1991; Biro et al. 2000), iskali obstoj morebitnih statistično značilnih zvez ter v primeru statističnega ujemanja med rezultati analiz določili geografski izvor kamnine. V primeru obstoja ali neobstoja šibkih korelacij smo predvidevali, da kamnina izvira iz najbližjega naravnega primarnega ali sekundarnega nahajališča (slika 4 - šrafirana območja).
Rezultati
Pod Kotom-sever pri Krogu
Arheološko najdišče Pod Kotom-sever pri Krogu (EŠD 15525) (slika 1: A) se nahaja jugozahodno od vasi Krog, ob cesti, ki vodi v Bakovce. Odkrito je bilo leta 1998 z ekstenzivnimi arheološkimi terenskimi pregledi pred izgradnjo avtoceste na odseku MP 03/2 Vučja vas-Bel-tinci. Zaradi indikativnih površinskih najdb so v obdobju oktober 1998-oktober 1999 pod vodstvom B. Djurica, I. Šavel in B. Kermana opravili intenzivni površinski pregled, ki so mu v obdobju 26. 5.-29. 9. 2001 sledila zavarovalna arheološka izkopavanja pod vodstvom B. Ker-mana in B. Kavurja, med katerimi so raziskali 24.000 m2 površine na območju načrtovane trase avtoceste (Kerman 2003, 213; isti 2011, 5-9, 15; isti 2014b).
Izkopavanja so odkrila dve keramični posodi iz zgodnje bronaste dobe, naselbino iz srednje in pozne bronaste dobe, halštatsko keramiko, poznolatensko-zgodnjean-tično naselbino, bojevniški grob iz poznega latena, zgo-
dnjeslovansko keramiko in srednjeveške jame (Kerman 2003; isti 2011; isti 2014b).
Analizirali smo dve kameni orodji (za rezultate analiz glej Berden 2015, 51, Tab. 2), okvirno (za razpravo glej Berden 2015, 46-49) iz obdobja bronaste dobe.
Z XRF analizami smo ugotovili, da oba artefakta pretežno sestavlja kremenica (SiO2); makroskopski pregled artefaktov je pokazal, da gre v obeh primerih verjetno za roženec, ki prehaja v opal. Združevalna oziroma klaster-ska analiza je pokazala, da roženca ne izvirata iz istega naravnega nahajališča, saj sta pokazala statistično značilno ujemanje z rezultati XRF analiz referenčnih geoloških vzorcev z dveh različnih naravnih nahajališč (Biro, Dobosi 1991; Biro et al. 2000). Izvor surovine za njuno izdelavo postavljamo na okrog 300 km1 oddaljeno območje Severnomadžarskega hribovja (slika 4: 1).
Kalinovnjek pri Turnišču
Arheološko najdišče Kalinovnjek pri Turnišču (slika 1: B) se nahaja na območju jugozahodno od Turnišča in severovzhodno od vasi Lipa. Odkrito je bilo leta 2005 z ekstenzivnimi arheološkimi terenskimi pregledi pred izgradnjo avtoceste na odseku MP 03/3 Beltinci-Radmo-žanci. Zaradi indikativnih površinskih najdb so v obdobju april-junij 2006 pod vodstvom B. Kermana opravili intenzivni površinski pregled, ki so mu v obdobju 20. 9.-28. 11. 2006 sledila zavarovalna arheološka izkopavanja pod vodstvom B. Kermana, med katerimi so raziskali 23.000 m2 površine na območju načrtovane trase avtoceste (Kerman 2013a, 5-11).
Izkopavanja so odkrila ostanke naselbine iz poznega ne-olitika in bakrene dobe, antične naselbine, zgodnjeslo-vanske keramike in novoveških vkopov, za katere avtor objave dopušča možnost naravnega nastanka (Kerman 2010; isti 2013a).
Analizirali smo 58 kamenih orodij - 50 odbitkovnih orodij in osem glajenih sekir (za rezultate analiz glej Berden 2015, 80-82, Tab. 23) iz obdobja lasinjske kulture, kulture keramike z brazdastim vrezom in premešanih prazgodovinskih plasti (neopredeljeni ostanki iz lasinjske kulture in kulture keramike z brazdastim vrezom) (Kerman 2013a, 5-11).
1 Vse navedene razdalje so podane kot zračne razdalje, merjene v programu Google Earth.
Arheo 33, 2016, 25-38
29
Slika 3. Razsevni diagram analiziranih artefaktov z najdišča Kalinovnjek pri Tumišču (PC1: Si, Al, K, Fe, Ca, Ti; PC2: Mn, Cl, P, S, Mg). Komponenti pojasnita 71,46 % variance.
Figure 3. Scatterplot diagram of the analysed artifacts from Kalinovnjek near Turnišče (PC1: Si, Al, K, Fe, Ca, Ti; PC2: Mn, Cl, P, S, Mg). Total variance explained 71.46 %.
S kombinacijo analize glavnih komponent (PCA) in diskriminantne analize smo identificirali pet različnih kamnin. Posamezno statistično identificirano vrsto kamnine smo makroskopsko pregledali s pomočjo digitalne lupe, opažanja primerjali z rezultati analiz njene kemične sestave in jo poimenovali. Tufe in rožence smo ločevali predvsem glede na videz. Prvi namreč vsebujejo več vključkov hipidiomorfnih in ksenomorfnih zrn različnih barv, izmed katerih so nekatera tudi močno kloritizirana ter se kemično nekoliko razlikujejo v primerjavi s čistim rožencem, saj vsebujejo večje količine aluminija (Al) in kalija (K). V naslednjem koraku smo s pomočjo združevalne oziroma klasterske analize iskali podobnost kemične sestave artefaktov, za katere smo ugotovili, da so bili izdelani iz enakega materiala. Ugotovili smo, da so
prebivalci naselbine v Kalinovnjeku uporabljali: amfibo-lite (slika 3: A), kvarcite (slika 3: K), serpentinite (slika 3: S), šest vrst okremenjenih tufov (slika 3: T) in 23 vrst rožencev (slika 3: R). Z združevalno oziroma klastersko analizo smo ugotovili statistično ujemanje določenih naših rezultatov z določenimi rezultati XRF analiz iz referenčnih zbirk (Biro, Dobosi 1991; Biro et al. 2000).
Izkazalo se je, da so prebivalci naselbine v Kalinovnjeku odbitkovna orodja izdelovali iz okremenjenih tufov, ki so prihajali iz okrog 300 km oddaljenega območja Se-vernomadžarskega hribovja (slika 4: 1), okrog 150 km oddaljene planine Meček (slika 4: 2) in še neznanih lokacij, kvarcitov, ki so morda prihajali iz okrog 30 km oddaljenega severozahodnega Goričkega (slika 4: 5), ter
30
Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
rožencev, ki so prihajali iz okrog 300 km oddaljenega območja Severnomadžarskega hribovja (slika 4: 1) in še neznanih lokacij.
Glajena orodja so izdelovali iz amfibolitov, ki so prihajali iz še neznane lokacije, kvarcitov, ki so morda prihajali iz okrog 30 km oddaljenega severozahodnega Goričkega (slika 4: 5), in serpentinitov, ki so jih morda nabirali na območju vsaj 10 km oddaljenih prodišč ob Muri (slika 4: 8).
Kar se tiče sprememb strategij pridobivanja surovin za izdelavo kamenih orodij skozi čas, med obdobjem lasinj-ske kulture in obdobjem kulture keramike z brazdastim vrezom ni opaziti bistvenih razlik. V obdobju kulture keramike z brazdastim vrezom sicer izginejo orodja iz amfibolitov in serpentinitov, vendar to dejstvo pripisujemo predvsem različnim funkcionalnim zahtevam in manjšemu številu raziskanih arheoloških struktur iz tega obdobja.
Gornje njive pri Dolgi vasi 2
Arheološko najdišče Gornje njive pri Dolgi vasi 2 (del EŠD 15532) (slika 1: C) se nahaja ob cesti Mostje-Dolga vas, na območju vzhodno od struge Kobiljanskega potoka in zahodno od lendavske obvoznice. Odkrito je bilo leta 1997 z ekstenzivnimi arheološkimi pregledi pred izgradnjo lendavske obvoznice, ki so jim v obdobju ju-nij-december 2004 zaradi spremembe trase načrtovane avtoceste MP 04/2 Lendava-Pince sledili dodatni terenski pregledi. Zaradi indikativnih površinskih najdb so v decembru 2004 in aprilu 2005 pod vodstvom B. Djurica, B. Kermana in I. Šavel opravili intenzivni površinski pregled, ki so mu v obdobju 29. 5.-10. 8. 2006 sledila zavarovalna arheološka izkopavanja pod vodstvom B. Kermana, v katerih so raziskali 25.600 m2 površine na območju načrtovanih zemeljskih del (Kerman 2013b, 5-11, 410; Šavel, Kerman 2014).
Izkopavanja so odkrila naselbinske ostanke iz bakrene dobe, jamo s skledo in naselbinske ostanke iz pozne bronaste dobe, dve jami z latensko keramiko in ostanke anti-čne2 ter srednjeveške naselbine (Kerman 2013b).
2 Osrednji del antične naselbine je bil raziskan v sklopu najdišča Gornje njive 1 (Šavel 2003; Šavel, Kerman 2008; ista 2014), ki na vzhodnem robu meji na obravnavano najdišče.
Analizirali smo 12 artefaktov - 10 odbitkovnih orodij in dve kamniti sekiri (za rezultate analiz glej Berden 2015, 109, Tab. 29) iz obdobja kulture keramike z brazdastim vrezom, ki mu zelo verjetno pripada tudi šest artefaktov iz paleoornice (Kerman 2013b).
S kombinacijo analize glavnih komponent (PCA) in diskriminantne analize smo identificirali dve različni kamnini. Obe statistično identificirani vrsti kamnin smo makroskopsko pregledali s pomočjo digitalne lupe, opažanja primerjali z rezultati analiz njune kemične sestave in ju poimenovali. V naslednjem koraku smo s pomočjo združevalne oziroma klasterske analize iskali podobnost kemične sestave artefaktov, za katere smo ugotovili, da so bili izdelani iz enakega materiala, ter iskali morebitno statistično značilno ujemanje z XRF rezultati analiz iz referenčnih zbirk (Biro, Dobosi 1991; Biro et al. 2000).
Izkazalo se je, da so prebivalci naselbine v Gornjih njivah glajena orodja izdelovali iz serpentinitov, ki so jih morda nabirali na območju vsaj 6 km oddaljenih prodišč ob Muri (slika 4: 8), odbitkovna orodja pa iz rožencev, ki morda izvirajo iz okrog 70 km oddaljenega območja Blatnega jezera (slika 4: 4) in/ali okrog 300 km oddaljenega območja Severnomadžarskega hribovja (slika 4: 1).
Pod Grunti - Pince
Arheološko najdišče Pod Grunti - Pince (EŠD 23610) (slika 1: D) se nahaja na območju južno od Pinc, ob cesti, ki vodi v naselje Pince-Marof. Odkrito je bilo leta 2004 z ekstenzivnimi arheološkimi pregledi pred izgradnjo avtoceste Lendava-Pince in avtocestnega počivališča Pince. Zaradi indikativnih površinskih najdb so leta 2005 opravili intenzivni površinski pregled, ki so mu v letih 2005 in 2007 sledila zavarovalna arheološka izkopavanja, med katerimi so raziskali 81.000 m2 površine (Kerman 2014a, 31).
Izkopavanja so odkrila naselbinske ostanke iz bakrene dobe, zgodnje bronaste dobe in prehoda srednje v pozno bronasto dobo, antične jame in fragmente antične keramike ter ostanke srednjeveške naselbine (Kerman 2014a, 31-32).
Analizirali smo 202 artefakta - 185 odbitkovnih orodij in 17 kamnitih sekir (za rezultate analiz glej Berden 2015, 144-151, Tab. 85) iz obdobja lasinjske kulture, kulturnega horizonta Somogyvar - Vinkovci, obdobja srednje
Arheo 33, 2016, 25-38
31
Slika 4. Črna območja - dokazana nahajališča surovin za izdelavo analiziranih kamenih orodij (1 - Severnomadžarsko hribovje, 2 - Meček, 3 - Karpati), šrafirana območja - hipotetična nahajališča surovin za izdelavo analiziranih kamenih orodij (4 - severna obala Blatnega jezera, 5 - severozahodno Goričko, 6 - zahodno Goričko, 7 - Lendavske gorice, 8 - struga reke Mure).
Figure 4. Black areas - confirmed deposits of the raw materials used in the analysed lithic production (1 - North Hungarian Mountains, 2 - Mecsek Mountains, 3 - Carpathian Mountains), cross-hatched areas - hypothetical deposits of the raw materials used in the analysed lithic production (4 - northern coast of Lake Balaton, 5 - northeastern Goričko Hills, 6 - western Goričko
Hills, 7 - Lendavske gorice Hills, 8 - the Mura riverbed).
in pozne bronaste dobe ter iz premešanih plasti (ostanki iz uničenih plasti in srednjeveških jam) (Kerman 2014a; isti v tisku).
S kombinacijo analize glavnih komponent (PCA) in diskriminantne analize smo identificirali osem različnih kamnin. Posamezno statistično identificirano vrsto kamnine smo makroskopsko pregledali s pomočjo digitalne lupe, opažanja primerjali z rezultati analiz njene kemične sestave in jo poimenovali. Tufe in rožence smo ločevali po enakih kriterijih kot v primeru artefaktov z najdišča Kalinovnjek. Ugotovili smo, da so prebivalci naselbine v Pincah uporabljali: diabaz, obsidian, filit, kvarcit, serpen-tinite, limonitizirani peščenjak, štiri vrste okremenjenih tufov in 36 vrst rožencev. Z združevalno oziroma klas-tersko analizo smo ugotovili statistično ujemanje določe-
nih naših rezultatov z rezultati XRF analiz iz referenčnih zbirk (Biró, Dobosi 1991; Biró et al. 2000).
Izkazalo se je, da so prebivalci naselbine v Pincah od-bitkovna orodja izdelovali iz okremenjenih tufov, ki so prihajali iz okrog 300 km oddaljenega območja Sever-nomadžarskega hribovja (slika 4: 1), okrog 130 km oddaljene planine Meček (slika 4: 2) in še neznanih lokacij; rožencev, ki so prihajali iz okrog 300 km oddaljenega območja Severnomadžarskega hribovja (slika 4: 1) in še neznanih lokacij, obsidiana, ki je prihajal iz okrog 300 km oddaljenega karpatskega območja (slika 4: 3); kvar-cita, ki je morda prihajal iz okrog 50 km oddaljenega severozahodnega Goričkega (slika 4: 5), in filitov, ki so jih morda nabirali na območju vsaj 3 km oddaljenih prodišč ob Muri (slika 4: 8).
32
Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
Glajena orodja so izdelovali iz serpentinitov, ki so jih morda nabirali na območju vsaj 3 km oddaljenih prodišč ob Muri (slika 4: 8), filitov, ki so jih morda ravno tako nabirali na območju teh prodišč (slika 4: 8), diabazov, ki izvirajo iz še neznane lokacije, okremenjenih tufov, ki so prihajali iz okrog 300 km oddaljenega območja Sever-nomadžarskega hribovja (slika 4: 1), in limonitiziranih peščenjakov, ki so morda prihajali iz okrog 45 km oddaljenega zahodnega Goričkega (slika 4: 6) ali bližnjih, 1,5 km oddaljenih Lendavskih goric (slika 4: 7).
Kar se tiče sprememb strategij pridobivanja surovin za izdelavo kamenih orodij skozi čas, med obdobjem lasinj-ske kulture, obdobjem kulturnega horizonta Somogyvar - Vinkovci ter obdobjem srednje in pozne bronaste dobe ni opaziti bistvenih razlik. V obdobju lasinjske kulture so prebivalci naselbine v Pincah uporabljali zgolj odbitkov-na orodja, izdelana iz rožencev, ki izhajajo iz Severno-madžarskega hribovja, morda tudi z območja ob severni obali Blatnega jezera. V obdobju kulturnega horizonta Somogyvar - Vinkovci so strategije oskrbe z roženci ostale enake, se pa med materialom pojavita tuf, domnevno uvožen z območja planine Meček, in domnevno regionalni limonitizirani peščenjak, kar morda kaže na širjenje socialnih vezi prebivalcev naselbine ali vzpostavitev novih trgovskih poti. Tudi v obdobju srednje in pozne bronaste dobe so uporabljali enake materiale iz enakih nahajališč kot prej s to razliko, da iz arheološkega zbira izgine regionalni peščenjak, uveljavi pa se uporaba materialov iz domnevno sekundarnih geoloških nahajališč (struga Mure in njena neposredna okolica), kot so ser-pentiniti, diabaz in filiti. To morda kaže na širjenje stikov naselbine tudi v smeri zahoda ali pa je zgolj posledica funkcionalnih zahtev prebivalcev naselbine, ki so morda v tem obdobju začeli intenzivneje krčiti gozdne površine v okolici naselbine, za kar so potrebovali več glajenih orodij in kar nakazujejo tudi paleobotanične raziskave (Culiberg, Šercelj 1989, 221-223; Šercelj 1996, 36; Cu-liberg 2010, 129; Kaligarič, Paušič 2010; ista 2011a; ista 2011b; Culiberg 2011, 138; ista 2013, 127-128).
Razprava in sklepi
S pričujočo študijo smo pokazali, da je rentgenska fluorescenčna spektroskopija (XRF) primerna metoda za analize izvora surovin za izdelavo kamenih orodij, še posebej v primeru obstoja referenčnih zbirk z rezultati XRF analiz geoloških vzorcev.
Tovrstne analize predstavljajo odlično rešitev predvsem v primeru analiziranja velikega števila artefaktov in različnih preliminarnih raziskav, saj so nedestruktivne, relativno finančno nezahtevne, povrhu pa dajejo širok spekter podatkov, ki jih lahko hitro konvertiramo in naše rezultate primerjamo z rezultati analiz kolegov z vsega sveta. Zavedati se moramo, da ima metoda tudi svoje šibkosti; z njo namreč lahko analiziramo zgolj površino artefaktov, saj žarki prodrejo manj kot pol milimetra globoko. Največjo težavo v primeru analiziranja kamenih orodij tako predstavljajo krakelirani artefakti, saj je njihova površina kontaminirana z okoliškimi sedimenti, erodirani artefakti ter slabo očiščeni ali naknadno kontaminirani artefakti3. Problematični so lahko tudi artefakti, večji od nosilne mizice analizatorja, saj je iz njih v določenih primerih treba izdelati manjše vzorce; vendar je ta pomislek v primeru analiziranja kamenih orodij drugotnega pomena, saj smo v našem primeru vse glajene sekire uspeli analizirati brez poškodb.
V okviru opravljenih raziskav smo predvidevali tudi uporabo drugih komplementarnih metod za raziskovanje provenience surovin za izdelavo kamenih artefaktov, med katerimi velja izpostaviti optično mikroskopijo zbruskov kamnin, ki raziskovalcu da podatke o mineralni sestavi, strukturi in teksturi kamnine. Primerjava zbrus-kov arheoloških artefaktov in kamnin z naravnih nahajališč s pomočjo polarizacijskega mikroskopa bi nam omogočila neposredno korelacijo arheološkega artefak-ta in geološkega vzorca, tako pa smo se lahko zanašali zgolj na rezultate XRF analiz, statistične izračune in makroskopska opažanja.
Glede na pojavnost različnih surovin za izdelavo kamenih orodij na obravnavanih štirih arheoloških najdiščih in njihov izvor sklepamo, da so prebivalci Prekmurja v prazgodovini imeli intenzivne stike predvsem s prostorom Panonske nižine, kar je, glede na geografske značilnosti prostora, tudi logično. Z rezultati XRF analiz smo
3 Kontaminacije so večinoma posledica pisanja muzejskih inventar-nih številk na površino artefaktov.
Arheo 33, 2016, 25-38
33
potrdili domneve predhodnih raziskovalcev, ki so izvor kvalitetnih rožencev z arheoloških najdišč v vzhodni Sloveniji povezovali predvsem z madžarskimi nahajališči (Buser 1987, 195; Lubšina Tušek 1993, 50-51; Kavur 2010a, 56; isti 2010b, 148; isti 2012, 46; isti 2013, 48), s to razliko, da večina rožencev ne izvira z območij ob Blatnem jezeru, ampak z bolj oddaljenega območja Se-vernomadžarskega hribovja. Potrdili smo tudi domneve, da surovine za izdelavo glajenih orodij izvirajo predvsem z območij strug rek Mure in Drave (Buser 1980, 80; isti 1987, 195; Lubšina Tušek 1993, 51; Petru 2008, 135; Kavur 2010a, 58; isti 2010b, 148-150; isti 2011, 50; isti 2012, 47; isti 2013, 47). Navedena območja so očitno predstavljala osnovne vire surovin za izdelavo orodij, ki so jih občasno dopolnjevali tudi s surovinami z drugih območij.
Primerjava uporabe posameznih identificiranih različic kamnin med analiziranimi arheološkimi najdišči (Ber-den 2015, 179-182, sl. 99) je pokazala, da so prebivalci pokrajine uporabljali enake vire surovin v daljšem časovnem obdobju, kar bolj kot na oskrbo z občasnimi odpravami, ki bi iskale primerne surovine, kaže na obstoj stalne in dobro razvite socialne in/ali trgovske mreže vsaj na območju med Muro in Karpati.
Glede na interesantne in v določenih primerih presenetljive rezultate bi bilo s tovrstnimi analizami vredno nadaljevati ter vzpostaviti vsaj digitalno bazo podatkov (t. i. digitalno litoteko), kar bi raziskovalcem omogočilo medsebojne primerjave rezultatov analiz, lažje in zanesljivejše iskanje izvora določenih surovin ter nenazadnje razvoj kompleksnejših študij populacijskih dinamik in trgovskih povezav, še posebno v arheološko slabše poznanih obdobjih, kot je npr. paleolitik, v katerem so kamena orodja velikokrat edini informatorji o človeški aktivnosti v določenem prostoru.
Zahvala
Članek je nadgradnja magistrske naloge z naslovom Iskanje surovin za izdelavo kamenih orodij odkritih na območju Prekmurja, ki sem jo T. Berden zagovarjala v septembru 2015. Na tem mestu bi se, skupaj s soavtor-jem, rada zahvalila vsem, ki so omogočili izvedbo analiz in pripravo pričujočega članka. To so: doc. dr. Simona Petru (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo), red. prof. dr. Breda Mirtič (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo), dr. Branko Kerman (Pomurski muzej Murska Sobota), doc. dr. Simona Jarc (Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo) in Ema Hrovatin (Naravo-slovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo).
34
Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
Identifying the origin of the raw materials in lithic productions using X-ray fluorescence spectroscopy (XRF)
(Summary)
The article explores the potential of X-ray fluorescence spectroscopy (XRF) for identifying the origin of the raw materials used in the production of stone tools. Applying this method, we analysed 274 stone tools from four prehistoric archaeological sites in Prekmurje (Pod Kotom--sever near Krog, Kalinovnjek near Turnisce, Gornje njive near Dolga vas 2 and Pod Grunti - Pince). The results were then statistically compared with those of other researchers and inferences drawn about the provenance of the raw material.
The results revealed that the communities in the Prek-muije region had close contacts with those living in the Pannonian Plain, which is logical given the geography of the region. The majority of the chipped stone tools was made of raw materials from the Pannonian Plain, while the majority of the polished stone tools was probably made of local and regional rocks. These areas represented the basic sources of the raw materials occasionally supplemented with materials from other areas.
The communities living in Prekmurje used the same sources of raw materials over longer periods of time, indicating that, rather than occasional expeditions, we are dealing with a stable and well-developed social and/or trading network responsible for supplying lithic raw materials in the area between the River Mura and the Carpathian Mountains, possibly also beyond.
Arheo 33, 2016, 25-38
35
Literatura / References
ALBERTI, A., F. BERNARDINI, G. BORELLI, F. CU-CCHI, G. DEMARCHI, E. MONTAGNARI KOKELJ, C. PIANO, F. PRINCIVALLE, A. VELUŠČEK 2007, Le materie prime litiche nelle Valli del Natisone e nelle aree limitrofe. - V/In: M. Chiaba, P. Maggi, C. Magrini (ur./ eds.), Le Valli del Natisone e dell'Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico. Atti del convegno internazionale di studi. San Pietro al Natisone (UD), 15-16 settembre 2006, Trieste, Roma, 189-208.
ANDREFSKY, W. Jr. 1998, Lithics. Macroscopic approaches to analysis. Cambridge.
ANDREFSKY, W. Jr. 2009, The Analysis of Stone Tool Procurement, Production and Maintenance. - Journal of Archaeological Research 17, 65-103.
BERDEN, T. 2015, Izvor surovin za izdelavo kamenih orodij odkritih na območju Prekmurja. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana (neobjavljeno/unpublished).
BERNARDINI, F. 2007, Studio archeometrico di asce in pietra levigata provenienti dal Caput Adriae; (http://www.openstarts .units.it/dspace/handle/10077/ 3127?mode=full).
BERNADINI, F., A. ALBERTI, G. DEMARCHI, E. MONTAGNARI KOKELJ, F. PRINCIVALLE, A. VELUŠČEK 2008, An archaeometric study of the prehistoric polished stone tools from the Ljubljanica river (Slovenia).
- Atti della societa per la preistoria e protoistoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 16, 53-73.
BERNARDINI, F., E. MONTAGNARI KOKELJ, G. DEMARCHI, A. ALBERTI 2009a, Scambi e strategie di approvvigionamento nel Ljubljansko barje del IV millen-nio a.C. dedotti dallo studio archaeometrico di manufatti in pietra / Izmenjava in oskrbovalne strategije na Ljubljanskem barju v 4. tisočletju pr. Kr. na podlagi arheometrič-nih raziskav kamnitih orodij. - V/In: A. Velušček (ur./ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, Ljubljana, 251-279.
BERNARDINI, F, A. DE MIN, G. DEMARCHI, E. MONTAGNARI KOKELJ, A. VELUŠČEK, D. KOMŠO 2009b, Shaft-hole axes from Slovenia and North-Western Croatia: a first archaeometric study on artefacts manufactured from meta-dolerites. - Archaeometry 51/6, 894-912.
BERNARDINI, F., E. MONTAGNARI KOKELJ, N. SODINI, D. DREOSSI, S. FAVRETTO, G. DEMARCHI, A. ALBERTI, E. PRINCIVALLE 2010, Serpentinite shaft-holed axes in the Caput Adriae: preliminary results and perspectives based on X-ray computerized microto-mography. - V/In: E. Montagnari Kokelj, M. Budich, C. Tuniz (ur./eds.), Science for cultural heritage. Technological innovation and case studies in marine and land archaeology in the Adriatic region and inland. VII. International Conference on Science, Arts, and Culture, August 28-31, 2007, Veli Lošinj, Croatia, New Jersey, 226-237.
BERNARDINI, F., A. ALBERTI, G. DEMARCHI, A. DE MIN, M. DI REMIGIO, E. MONTAGNARI KOKELJ 2011a, Polished Stone Axes from Spaha / Glajene kamnite sekire s Spahe. - V/In: A. Velušček (ur./ed.) 2011, Spaha. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, Ljubljana, 245-252.
BERNARDINI, F., A. DE MIN, D. LENAZ, C. TUNIZ, E. MONTAGNARI KOKELJ 2011b, Scientific analyses of stone axes: reconstructing Neolithic long-distance connections in north-eastern Italy. - V/In: Italian - Australian Archaeology and Cultural Heritage Workshop. New Scientific Techniques in Archaeology, Paleo-Anthropology and Cultural Heritage, Sydney, 27-28.
BERNARDINI, F., A. DE MIN, D. EICHERT, A. ALBERTI, G. DEMARCHI, A. VELUŠČEK, C. TUNIZ, E. MONTAGNARI KOKELJ 2011c, Shaft-hole axes from Caput Adriae. Mineralogical and chemical constraints about the provenance of serpentintic artefacts. - Archaeometry 53/2, 261-284.
BERNARDINI, F., D. EICHERT, D. LENAZ, A. DE MIN, C. TUNIZ, A. VELUŠČEK, E. MONTAGNARI KOKELJ 2011d, Synchrotron FTIR micro-spectroscopy applied to the study of polished serpentinite artefacts: a non-destructive analytical approach. - Archaeometry 53/4, 753-764.
BERNARDINI, F., A. DE MIN, D. LENAZ, Z. KASZ-TOVSZKY, P. TURK, A. VELUŠČEK, V SZILAGYI, C. TUNIZ, E. MONTAGNARI KOKELJ 2014a, Mineralogi-
36
Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
cal and chemical constraints on the provenance of Copper Age polished stone axes of 'Ljubljana type' from Caput Adriae. - Archaeometry 56/2, 175-202.
BERNARDINI, F., A. DE MIN, D. LENAZ, Z. KASZ-TOVSKZY, P. TURK, A. VELUŠČEK, C. TUNIZ, E. MONTAGNARI KOKELJ 2014b, Petrographic and geo-chemical comparison between the Copper Age 'Ljubljana type' axes and similar lithotypes from Eisenkappler Diabaszug complex (southern Austria). - Journal of Archaeological Science 41, 511-522.
BERNARDINI, F., E. MONTAGNARI KOKELJ, A. VELUŠČEK, A. DE MIN, D. LENAZ, C. TUNIZ 2014c, Neolithic and Copper Age cultural connections in the Caput Adriae suggested by the archaeometric analyses of polished stone axes. - V/In: Preistoria e protostoria del Caput Adriae. Convegno: riassunti, communicazioni e poster, Udine, Udine, Pordenone, 16.
BIRÓ, K. T., V T. DOBOSI 1991, Lithoteca. Comparative Raw Material Collection of the Hungarian National Museum. Budapest.
BIRÓ K. T., V. T. DOBOSI, Z. SCHLÉDER 2000, Lithoteca II. Comparative Raw Material Collection of the Hungarian National Museum 1990-1997. Budapest.
BUSER, S. 1980, Kameninska sestava kamnitih sekir iz Prekmurja. - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 8, 79-81.
BUSER, S. 1987, Kameninska sestava neolitskega kamnitega orodja iz Prekmurja. - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 15, 195-197.
BUSTILLO, M. A., N. CASTAÑEDA, M. CAPOTE, S. CONSUEGRA, C. CRIADO, P. DÍAZ-DEL-RÍO, T. OROZCO, J. L. PÉREZ-JIMÉNEZ, X. TERRADAS 2009, Is the macroscopic classification of flint useful? A petroarchaeological analysis and characterization of flint raw materials from the Iberian neolithic mine of Casa montero. - Archaeometry 51/2, 175-196.
CULIBERG, M. 2010, Paleobotanične raziskave. - V/In: A. Plestenjak, Gorice pri Turnišču. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 12, Ljubljana, 127-128.
CULIBERG, M. 2011, Paleobotanične raziskave. - V/In: M. Novšak, A. Tomaž, A. Plestenjak 2013, Brezje pri Turnišču. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 40, Ljubljana, 127-128.
CULIBERG, M. 2013, Paleobotanične raziskave. - V/In: I. Tušek, B. Kavur 2011, Ivankovci (Ivankoc) pri Lendavi.
-	Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 15, Ljubljana, 127-128.
CULIBERG, M., A. ŠERCELJ 1989, Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklosti. - Gozdarski vestnik 5, 218-223.
ČREŠNAR, M. 2009, Rogozapri Mariboru in njeno mesto v bronasti in železni dobi Podravja. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana (neobjavljeno/unpublished).
DESNICA, V 2011, Prijenosni uredaj za rentgensko fluo-rescentnu analizu (XRF) kao jedinstveni instrument za in situ elementnu karakterizaciju objekata kulturne baštine.
-	Godišnjak zaštite spomenika kulture Hrvatske 33/34, 187-196.
GOFFER, Z. 2007, Archaeological Chemistry. New Jersey.
HENDERSON, J. 2000, The science and archaeology of materials. An investigation of inorganic materials. London, New York.
HORVAT, A. 2006, Petrološka sestava in provenienca kamnitih artefaktov - I. / Petrologic composition and provenance of stone artefacts - I. - V/In: A. Gaspari (ur./ed.)
Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. Stone Age hunters camp at the western edge of the Ljubljansko barje. - Opera Instituti archaeologici Sloveniae 11, Ljubljana, 121-124.
KALIGARIČ, M., I. PAUŠIČ 2010, Arheobotanič-ni pregled arheološkega najdišča. - V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Za Raščico pri Krogu. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana, 119-121.
KALIGARIČ, M., I. PAUŠIČ 2011a, Arheobotanični pregled najdišča. - V/In: B. Kerman, , Kotare-Baza pri Murski Soboti. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana, 110-111.
KALIGARIČ, M., I. PAUŠIČ 2011b, Arheobotanični pregled. - V/In: B. Kerman, Pod Kotom-sever pri Krogu.
-	Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 22, Ljubljana, 268-273.
KAVUR, B. 2005a, Kamnita orodja iz izkopavanj v letih 1956-60. - V/In: M. Guštin, A. Tomaž, B. Kavur 2005,
Arheo 33, 2016, 25-38
37
Drulovka pri Kranju. - V/In: M. Guštin (ur./ed.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture. - Annales Mediterranea, Koper, 56-63.
KAVUR, B. 2005b, Kamnita orodja na najdišču Ča-tež-Sredno polje. - V/In: M. Guštin (ur./ed.), Prvi poljedelci. Savska skupina Lengyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture. - Annales Mediterranea, Koper, 131-144.
KAVUR, B. 2010a, Kamnita orodja. - V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Za Raščico pri Krogu. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana, 56-59.
KAVUR, B. 2010b, Kamnita orodja. - V/In: I. Šavel, Pod Kotom-jug pri Krogu. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, 148-150.
KAVUR, B. 2011, Kamnita orodja. - V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Pri Muri pri Lendavi. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana, 50-51.
KAVUR, B. 2012, Kamnita orodja. - V/In: I. Šavel, Š. Karo, Popavapri Lipovcih 1. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 30, Ljubljana, 43-47.
KAVUR, B. 2013, Kamnita orodja. - V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Nedelica pri Turnišču. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana, 46-48.
KERMAN, B. 2003, Pod Kotom-sever. - V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 213-215.
KERMAN, B. 2010, Glinena figurica s Kalinovnjeka pri Turnišču. - Zbornik soboškega muzeja 15, 49-61.
KERMAN, B. 2011, Pod Kotom-sever pri Krogu. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 24, Ljubljana.
KERMAN, B. 2013a, Kalinovnjekpri Turnišču. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 33, Ljubljana.
KERMAN, B. 2013b, Gornje njive pri Dolgi vasi 2. -Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 36, Ljubljana.
KERMAN, B. 2014a, Pince pri Lendavi. - V/In: B. Ter-žan, M. Črešnar (ur./eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem /Absolute dating of Bronze
and Iron Ages in Slovenia. - Katalogi in monografije / Ca-talogi et monographiae 40, Ljubljana, 31-63.
KERMAN, B. 2014b, Pod Kotom-sever. - V/In: B. Ter-žan, M. Črešnar (ur./eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem /Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. - Katalogi in monografije / Ca-talogi et monographiae 40, Ljubljana, 159-176.
KERMAN, B. v tisku, Seznam stratigrafskih enot. - V/In:
B.	Kerman, Pod Grunti - Pince. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 1-90.
LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Sloveniji. - V/In: B. Lamut (ur./ed.), Ptujski arheološki zbornik. Ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 31-158.
MANTLER, M., M. SCHREINER 2000, X-Ray fluorescence spectrometry in art and archaeology. - X-Ray Spectrometry 29-1, 3-17.
MONTAGNARI KOKELJ, E. 2001, Pietra verde, Neolitico e Post-Neolitico, Carso e Friuli (Italia nord-orientale): lo stato della questione. - Atti e Memorie della Commis-sione Grotte „E. Boegan" 38 (2000), 71-86.
MONTAGNARI KOKELJ, E., C. PATRIZI, F. CUCCHI,
C.	PIANO, S. BERTOLA 2001, Geo-archeologia nella valle dellIsonzo (Italia nord-orientale) e oltre. - Aquileia nostra LXXII, 29-58.
MONTAGNARI KOKELJ, E., A. VELUŠČEK, C. D'A-MICO, A. ALBERTI, F. BERNARDINI, M. BURIC, D. KOMŠO, F. PRINCIVALLE, T. TEŽAK-GREGL 2006, „Greenstone" shaft-hole axes of North-Eastern Italy, Slovenia, Croatia: a new research project. - V/In: Atti della XXXIX riunione scientifica. Materie prime e scambi nel-la preistoric Italiana nel cinquantenario della fondazione dell'Istituto Italiano di Preistoria e Protoistoria, Firenze, 25-27novembre 2004, Firence, 713-725.
ODELL, G. H. 2004, Lithic Analysis. Manuals in archaeological method, theory and technique. New York, Boston, Dordrecht, London, Moscow, Kluwer.
PELOI, D. 1996, Le asce-martello in pietra levigata. Proposta di lettura analitica ed esempi applicativi a contes-ti del Friuli-Venezia Giulia e della Slovenia. Diplomsko delo. Universita degli studi di Trieste, Facolta di lettere e filosofia, Trieste (neobjavljeno/unpublished).
38
Identifikacija izvora surovin za izdelavo kamenih orodij z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF)
PETRU, S. 1997, Tehnike izdelave in uporaba paleolit-skih, mezolitskih in neolitskih kamenih orodij. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana (neobjavljeno/unpublished).
PETRU, S. 2008, Določitev kamninske sestave kamenega orodja iz Gornjih njiv. - V/In: I. Šavel, B. Kerman, Gornje njive pri Dolgi vasi. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana, 135.
POLLARD, A. M., S. BLATT, B. STERN, S. M. M. YOUNG 2007, Analytical Chemistry in Archaeology. Cambridge.
POLLARD, A. M., P. J. BRAY, C. GOSDEN 2014, Is there something missing in scientific provenence studies of prehistoric artifacts? - Antiquity 88, 625-631.
RAPP, G. R. 2009, Archaeomineralogy. Berlin, Heilderberg.
SHACKLEY, M. S. 2011, An Introduction to X-Ray Fluorescence (XRF) Analysis in Archaeology. - V/In: M. S. Shackley (ur./ed.), X-Ray Fluorescence (XRF) in Geoar-chaeology, New York, 7-44.
ŠAVEL, I. 2003, Gornje njive pri Dolgi vasi. - V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 135-136.
ŠAVEL, I., B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. - Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana.
ŠAVEL, I., B. KERMAN 2014, Dolga vas pri Lendavi. -V/In: B. Teržan, M. Črešnar (ur./eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem /Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. - Katalogi in monografije / Catalogi et monographiae 40, Ljubljana, 79-82.
ŠERCELJ, A. 1996, Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji / The origins and development of forests in Slovenia. Dela SAZU, Razred za naravoslovne vede 35, Ljubljana.
TURK, I., M. TURK 2004a, Razlaga orodnih tipov in armatur ter postopkov pri izdelavi orodij in armatur, najdenih v Viktorjevem spodmolu / Interpretation of types of tool and armature and technology of production of tools and armatures found in Viktorjev spodmol. - V/In: I. Turk., M. Ovsenik (ur./eds.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca.
Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji. / Viktorjev spodmol and Mala Triglavca. Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia. - Opera Instituti archaeologici Sloveniae 9, Ljubljana, 53-61.
TURK, M., I. TURK 2004b, Arheološke najdbe / Archaeological finds. - V/In: I. Turk, M. Ovsenik (ur./eds.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji. / Viktorjev spodmol and Mala Triglavca. Contributions to understanding the Me-solithic period in Slovenia. - Opera Instituti archaeologici Sloveniae 9, Ljubljana, 176-196.
TURK, J., M. TURK, I. TURK 2014, Surovine, uporabljene za izdelavo artefaktov / Raw materials used for making artefacts. - V/In: I. Turk (ur./ed.), Divje babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. II. del: Arheologija / Divje babe I. Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. Part II: Archaeology. - Opera Instituti archaeologici Sloveniae 29, Ljubljana, 37-56.
VELUŠČEK, A. 2010, Raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju. -Argo 53/1, 69-73.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2014, Kolišča na Ljubljanskem barju / Pile-dwellings at Ljubljansko barje. - V/In: S. Tecco Hvala (ur./ed.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, Ljubljana, 39-64.
VERNA, H. R. 2006, Atomic and Nuclear Analytical Methods. XRF, Môssbauer, XPS, NAA and B63Ion-Beam Spectroscopic Techniques. Berlin, Heilderberg.
Spletni viri / Web sources
Splet 1/Web 1: http://www.swxrflab.net/xrfinstrument. htm (dostop: 22. 3. 2015).
Splet 2/Web 2: http://learnxrf.com/ (dostop: 22. 3. 2015).
Arheo 33, 2016, 39-74
39
1.01 Izvirni znanstveni članek
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Palaeodontological analysis of the skeletal remains from the Bronze Age tumulus at Brezje below Brinjeva gora
© Iztok Štamfelj
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa in Univerzitetni klinični center Ljubljana, Center za zobne bolezni, iztok.stamfelj@mf.uni-lj.si
Izvleček: V prispevku je predstavljena raziskava zob in čeljustnic dveh moških in enega ženskega skeleta, ki so jih leta 1956 našli v bronastodobni gomili pod Brinjevo goro v vzhodni Sloveniji. V raziskavi sem med drugim uporabil zobozdravstveni mikroskop in rentgenske slikovne metode, vključno z računalniško tomografijo s stožčastim snopom. Rezultati potrjujejo zaključke antropološke analize skeletov, osvetlili pa so tudi morfološke značilnosti zob, oralno zdravje in prehrano bronastodobnih posameznikov.
Ključne besede: paleodontologija, zobna morfologija, paleopatologija, bronasta doba, računalniška tomografija s stožčastim snopom
Uvod
Zobje in čeljustnice so zaradi obstojnosti dragocen vir podatkov o ljudeh iz preteklih zgodovinskih obdobij. Zobje imajo ključno vlogo pri žvečenju, zato lahko pri preteklih ljudstvih iz pojavnosti kariesa in obrabe zob določimo osnovne značilnosti prehrane in načina preživljanja, neobičajna obraba pri določenem posamezniku pa lahko kaže na uporabo zob pri različnih ponavljajočih se opravilih. Oblika in velikost zob sta pretežno genetsko določena in zato uporabna pri določanju biološke sorodnosti med prebivalstvenimi skupinami. Negenetske razvojne napake sklenine so nespecifičen pokazatelj delovanja škodljivih vplivov okolja (npr. bolezni in neustrezne prehrane) na ljudi iz preteklih obdobij. Forenziki so razvili metode za dentalno določitev spola in kronološke starosti posameznika, ki so uporabne tudi v antropologiji (Pagliara et al. 2014).
Tudi čeljustnice so bogat vir antropoloških podatkov. Spodnja čeljustnica se uvršča med najobstojnejše kosti, zato si z njenimi merami in oblikovnimi značilnostmi lahko pomagamo pri določitvi spola, zlasti kadar so ostali deli skeleta slabo ohranjeni (Balci et al. 2005). Na osnovi stopnje zakostenelosti šivov med kostmi trdega neba lahko ocenimo kronološko starost posameznika (Mann et al. 1987). Zelo zanimiv del čeljustnice je tudi alveolna kost s svojimi fiziološkimi in bolezenskimi spremembami.
Analiziral sem zobe in čeljustnice treh človeških skeletov iz bronastodobne gomile pod Brinjevo goro (1600-1500 pr. n. št.), ki so jo leta 1956 izkopali pod vodstvom arheologa Stanka Pahiča. Namen paleodontološke raziskave
Abstract: The contribution brings the results of the analysis of teeth and jawbones belonging to two male and one female skeleton unearthed in 1956 in a Bronze Age tumulus below Brinjeva gora, eastern Slovenia. The analysis used several devices including a dental microscope and X-ray imaging methods such as cone-beam computed tomography. The results corroborate those of the anthropological analysis of skeletal remains and shed light on the morphologic characteristics of the teeth, oral health and diet of the three Bronze Age individuals.
Keywords: palaeodontology, dental morphology, palaeopathology, Bronze Age, cone-beam computed tomography
je bil določiti: (i) oblikovne znake zob in čeljustnic, (ii) zobne mere, (iii) kronološko starost posameznikov na osnovi rentgenskih posnetkov stalnih zob, (vi) bolezenske spremembe zob in čeljustnic, (vii) obrabo zob. Raziskava želi prispevati k boljšemu poznavanju bioloških lastnosti, zdravstvenega stanja, prehrane in načina življenja bronastodobnih prebivalcev na ozemlju današnje Slovenije. Poudariti velja, da raziskava osvetljuje oralno zdravje treh posameznikov, zato rezultatov ne moremo neposredno prenesti na celotno prebivalstveno skupino, ki so ji ti posamezniki pripadali. Analiza obsežnejšega skeletnega gradiva bi lahko dala bistveno drugačne epidemiološke podatke.
Skeletno gradivo in metode
Skeletno gradivo
Pahič (1962-1963) poroča, da je bilo v gomili pet grobov in v vseh so bili med ostanki skeleta tudi (vsaj deloma ohranjene) čeljustnice in zobje. Del tega gradiva se je v kasnejših letih izgubil, zato so predmet pričujoče raziskave le čeljustnice treh skeletov (2, 3 in 5) s skupno 49 stalnimi zobmi. Podatke o spolu in kronološki starosti teh posameznikov poznamo iz rezultatov dveh antropoloških analiz (glej Tomazo Ravnik 2012; Thomas 2012). Analizi sta pokazali, da je skelet 2 pripadal moškemu, ki je bil starejši od 50 let, skelet 5 pa moškemu, ki je bil po eni oceni star 40-55 let, po drugi oceni pa 50-60 let. Skelet 3 je pripadal ženski, ki je bila po eni oceni stara približno 20 let, po drugi oceni pa približno 30 let.
40
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Zapisovanje zob
Zaradi nazornosti je v prispevku uporabljen Muhlrei-terjev način zapisovanja zob, pri katerem stalne zobe zapišemo s črkami I, C, P in M (okrajšava za sekalce, podočnike, ličnike in kočnike) in z arabsko številko (1 za podočnike, 1 ali 2 za sekalce in ličnike ter 1, 2 ali 3 za kočnike), pri tem s položajem številke označimo, ali je zob zgornji ali spodnji, levi ali desni. Tako npr. desni zgornji prvi kočnik zapišemo z 'M, levi spodnji podočnik s C', levi zgornji drugi sekalec pa z I2.
Ugotavljanje oblikovnih znakov zob in čeljustnic
Oblikovne znake zob in čeljustnic sem ugotavljal makroskopsko in z 10-kratno povečavo z lupo. Pri zobeh, ki jih ni bilo mogoče odstraniti iz alveol, sem število korenin določil na osnovi rentgenskih posnetkov.
Merjenje velikosti zobnih kron
Velikost zobnih kron sem izmeril z digitalnim kljunastim merilom s koničasto zabrušenimi merilnimi kraki (Walter Werzeuge Salzburg GmbH, Avstrija) z natančnostjo 0,1 mm. Izmeril sem širino (meziodistalni premer) in debelino (vestibulooralni premer) zobnih kron. Močno obrabljenih ali poškodovanih zob nisem izmeril.
Periapikalno in panoramsko rentgensko slikanje zob
Zgornje in spodnje čeljustnice bronastodobnih skeletov 2 in 5 smo posneli z digitalnim ortopantomografom Kodak 8000C Digital Panoramic and Cephalometric System1. Pred tem smo čeljustnice z lepilnimi trakovi pričvrstili v ortopantomograf v ustreznem položaju. Nekatere zobe smo posneli tudi z aparatom za intraoralno rentgensko slikanje Planmeca Prostyle Intra (Helsinki, Finska)2.
Računalniška tomografija s stožčastim snopom
Spodnji čeljustnici skeletov 2 in 5 smo posneli še z novejšo radiološko slikovno metodo, imenovano računalniška tomografija s stožčastim snopom (RTSS).
1	Snemanje je potekalo pri nastavitvah 71 KV, 12 mA in 13,2 s.
2	Slikanje je poteklo pri nastavitvah 60 kV, 8 mA, 0,160 s. Pri tem
smo uporabili rentgenski film Carestream Dental E-speed (velikosti 30,5 x 40,5 mm).
Uporabili smo aparaturo Veraviewepocs 3D R100 (J. Morita Mfg. Corp., Kyoto, Japonska)3.
Določanje kronološke starosti posameznikov
S programom Adobe Photoshop 5.0 sem na digitaliziranih lokalnih rentgenskih posnetkih izbranih zob določil relativno obsežnost pulpine votline in izračunal kronološko starost posameznika po metodi, ki so jo razvili Kvaal in sodelavci (Kvaal et al. 1995).
Ugotavljanje zobnega kariesa
Tako kot priporoča Caselitz (1998), je bilo merilo prisotnosti kariesa kaviteta v sklenini ali cementu, vidna s prostim očesom. Pri vsaki kariozni spremembi sem zabeležil lokacijo na zobu (krona, vrat, korenina) in zobno ploskev (okluzalna, mezialna, distalna, vestibularna, oralna). Na-predovanost karioznih sprememb sem ocenil rentgensko.
Ugotavljanje apikalnega parodontitisa
Znake prisotnosti apikalnega parodontitisa sem ugotavljal makroskopsko in rentgensko.
Ugotavljanje parodontalne bolezni
Razgradnja marginalne alveolne kosti je eden od znakov parodontalne bolezni. Izgubo marginalne kosti pri bronastodobnih skeletih sem vrednotil na dva načina: i) po absolutni (direktni) metodi, pri kateri merimo razdaljo med skleninsko-cementno mejo (SCM) in robom alveol-ne kosti (RAK) v mm, in ii) po relativni (proporcionalni) metodi, pri kateri izražamo višino alveolne kosti, ki obdaja zob, kot odstotni delež dolžine zoba (Snoj Cvetko et al. 1994). Poleg vodoravne razgradnje alveolne kosti sem ugotavljal še prisotnost poševne kostne resorpcije in razgradnjo kosti v predelu koreninskega razcepišča več-koreninskih zob (prizadetost koreninskega razcepišča) (Salvi et al. 2008).
Pri absolutni metodi sem ob vsakem prisotnem zobu na šestih mestih z Williamsovo parodontalno sondo (Hu-Friedy, ZDA) izmeril razdaljo SCM-RAK: mezio-
3 Snemanje je potekalo pri 90 kV in 7 mA. Čas ekspozicije je bil 9,4 s, velikost voksla 0,125 mm, debelina rezine pa 1 mm. 2D prereze in 3D rekonstrukcije anatomskih struktur sem pregledoval na zaslonu osebnega računalnika s programom i-Dixel One Volume Viewer 2.0.0 (J. Morita, Kyoto, Japonska).
Arheo 33, 2016, 39-74
41
bukalno, bukalno, distobukalno, meziopalatinalno, pala-tinalno in distopalatinalno. Tista mesta, na katerih je bila kost poškodovana po smrti, sem pri meritvah izpustil. Za vsak zob sem izračunal povprečno razdaljo SCM-RAK.
Pri proporcionalni metodi sem analiziral digitalizirane panoramske posnetke zgornjih in spodnjih čeljustnic. S programom Adobe Photoshop 5.0 sem na posnetkih izmeril razdaljo med vrhom krone in koreninsko konico (dolžina zoba) ter razdaljo med robom alveolne kosti in koreninsko konico (višino alveolne kosti) na mezialni in distalni strani vseh prisotnih zob. Za višino alveolne kosti pri vsakem posameznem zobu sem upošteval povprečje izmerjenih vrednosti na mezialni in distalni strani zoba. Na panoramskih rentgenskih posnetkih analiziranih skeletov je bilo zaradi zob, izgubljenih po smrti, in po-škodovanosti čeljustnic izmerljivih le 34,4 % (66/192) aproksimalnih ploskev.
Ugotavljanje zobnega kamna
Prisotnost zobnega kamna sem ugotavljal z zobozdravstvenim mikroskopom (OPMI Pico, Carl Zeiss AG, Oberkochen, Nemčija) pri 3,4-kratni in 5,1-kratni povečavi. Pri vsakem zobu sem določil, na katerih ploskvah je zobni kamen in njegovo lego glede na SCM. Ničelno domnevo, da se pogostnost zgornjih in spodnjih zob z zobnim kamnom ne razlikuje, sem preverjal s testom hi--kvadrat, posebej za zobe interkaninega (sekalci in podočniki) in transkaninega predela (ličniki in kočniki). Statistični izračuni so bili narejeni s programom Microsoft Excel. Razliko sem obravnaval kot statistično značilno pri p < 0,05.
Ugotavljanje hipoplazij sklenine
Makroskopski pregled površine sklenine sem dopolnil s pregledom pod zobozdravstvenim mikroskopom pri 8,5-kratni povečavi. Z digitalnim kljunastim merilom sem izmeril razdaljo med SCM in sredino vsake ugotovljene linearne hipoplazije sklenine (LHS). Izmerjeno razdaljo sem pretvoril v starost otroka v času nastanka hipoplazije tako kot Goodman in sodelavci (Goodman et al. 1980).
Določanje okluzijskega odnosa med zobnima lokoma
Uporabili smo Anglovo razvrstitev okluzijskega odnosa med zobnima lokoma v sagitalni (anteroposteriorni) ravnini: razred I (normalni griz), razred II (distalni griz), razred III (mezialni griz).
Ugotavljanje obrabe zob
Stopnjo okluzalne obrabe zob sem določil po osemsto-penjski Molnaijevi lestvici (1-8) (Molnar 1971). Uporabil sem tudi kazalnik obrabe zob TWI (Tooth Wear Index), ki ima pet stopenj (0-4) in ločeno vrednoti vratni in preostali del vestibularne ploskve ter grizno ploskev/ grizni rob in oralno ploskev (Smith, Knight 1984).
Rezultati
Skelet 2
Opis zgornjih čeljustnic
Ohranjene so obe zgornji čeljustnici s 7 stalnimi zobmi in situ in leva nebnica (tabela 1, slika 1A). Desna zgornja čeljustnica je zlepljena iz dveh delov, ker se je po smrti prelomila prek zobiščnega in nebnega odrastka. Prelom poteka ob alveoli zoba 2P. Incizivni šiv je v celoti zakos-tenel, znake zakostenevanja pa kažejo tudi ostali trije nebni šivi. Ob prevzemu gradiva je bil v alveolo zoba I1 prilepljen 'C, ki pripada skeletu 3. Alveola zoba 'C v zgornji čeljustnici skeleta 3 se po velikosti in obliki ujema s korenino omenjenega zoba. Poleg tega se omenjeni *C z distalno aproksimalno faseto natančno prilega mezialni aproksimalni faseti *P, ki pripada skeletu 3. Slika 1A prikazuje zgornji čeljustnici skeleta 2 po tem, ko je bil *C prenesen k skeletu 3. I2 skeleta 2 je prilepljen v ustrezno alveolo, vendar je zasukan za 180° in tako z la-bialno ploskvijo obrnjen v palatinalno smer, s palatinalno ploskvijo pa v labialno smer. Kljub veliki obrabljenosti lahko pri tem zobu s pomočjo zobozdravstvenega mikroskopa določimo palatinalno in labialno ploskev, ker ima prva na zobnem tuberklu vidne sledove vzdolžnih brazd, mezialna ploskev pa se od distalne razlikuje po višjem loku SCM. Po smrti so bili izgubljeni 3M, 2P, 21I1, P2, M3. V nasprotju s tem sta bila 1M1 izgubljena za časa življenja, njuni alveoli sta se preoblikovali in zapolnili s kostnino. Lega alveole po smrti izgubljenega P2 kaže, da je bil zob zasukan distopalatinalno za 45°, ^ sta
42
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
pomaknjena nekoliko nad grizno ravnino. Opisane spremembe so nastale postopoma po izgubi 'M1, iz njih pa lahko sklepamo, da omenjena zoba nista bila izgubljena neposredno pred smrtjo.
Opis spodnje čeljustnice
Ohranjena je spodnja čeljustnica s 14 stalnimi zobmi in situ (tabela 1, slika 1B). Kost je zlepljena, ker se je po smrti prelomila med telesom in desno navpično vejo v predelu simfize, zdrobljena pa je bila tudi v predelu levih kočnikov. Mentalni odprtini (foramen mentale) sta enojni in ležita pod stikom obeh spodnjih ličnikov. Predel brade je pri pogledu s spodnje strani oglate oblike. Spodnji
rob telesa spodnje čeljustnice je na obeh straneh nekoliko izbočen, brez predgonialne zareze. Oba čeljustna kota sta pri pogledu iz zadajšnje strani ravna. Zadajšnji rob obeh ramusov je brez upogiba. 1I1 sta bila izgubljena po smrti, njuni zobnici sta poškodovani in zato le delno ohranjeni.
Oblikovni znaki zob in čeljustnic
Pri zgornjih zobeh zaradi napredovane obrabe ni bilo mogoče določiti večine oblikovnih znakov zobne krone, lahko pa sem določil število korenin: ena korenina pri 1'2I1'2, 1C1, 2P2, dve korenini pri 1P1, tri korenine pri 3,2M2,3 (slika 2). Pri spodnjih zobeh je boljša ohranjenost zobnih kron omogočala določitev večjega števila oblikovnih
Značilnost	3M	2M	'M	2P	[P	[C	2I	[I	I1	I2	C1	P1	P2	M1	M2	M3
MD premer krone	PM	9,1	AM	PM	--	5,4	PM	PM	PM	5,5	5,9	--	PM	AM	9,5	PM
VO premer krone	PM	11,6	AM	PM	8,7	8,9	PM	PM	PM	6,4	8,7	9,0	PM	AM	12,0	PM
Stopnja obrabe**	PM	7	AM	PM	7	7	PM	PM	PM	6	7	8	PM	AM	7	PM
Lega kariesa	PM	D*	AM	PM	O	O	PM	PM	PM	O	O	O	PM	AM	D*	PM
Napred. kariesa	PM	N	AM	PM	O	O	PM	PM	PM	O	O	O	PM	AM	N	PM
AP	O	O	AM	O	O	O	O	O	O	O	O	P	O	AM	O	O
Zobni kamen	PM	O	AM	PM	O	O	PM	PM	PM	X	O	O	PM	AM	X	PM
LHS	PM	O	AM	PM	O	O	PM	PM	PM	O	O	O	PM	AM	O	PM
Značilnost	3M	2M	>M	2P	1P	!C	21	J	I1	I2	C1	P1	P2	M!	M2	M3
MD premer krone	10,2	10,6	10,3	7,3	7,3	--	5,9	PM	PM	6	7,1	7,2	7,1	10,5	10,8	10,6
VO premer krone	10,1	10,0	10,4	8,1	8,2	8,8	6,4	PM	PM	6,4	8,6	7,9	7,9	10,3	10,0	10,2
Stopnja obrabe**	4	5	6	4	4	4	3	PM	PM	3	4	4	4	6	4	4
Lega kariesa	O	B*	M*, D*	O	O	O	O	PM	PM	O	O	O	O	D*	O	O
Napred. kariesa	O	Z	S, Z	O	O	O	O	PM	PM	O	O	O	O	S	O	O
AP	O	O	O	O	O	O	O	PM	PM	O	O	O	O	O	O	O
Zobni kamen	X	X	Y	X	X, Y	X	X	PM	PM	X	X	X	X	Y	O	O
LHS	O	O	O	O	O	O	P	PM	PM	P	O	O	O	O	O	O
Legenda: PM - posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM - zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), MD - meziodistalno, VO -vestibulooralno, M - mezialno, D - distalno, B - bukalno, * - karies na zobnem vratu, ** - 8-stopenjska lestvica po Molnarju (1971), Z/S/N - zunanja/srednja/notranja tretjina dentinskega plašča, AP - apikalni parodontitis, LHS - linearna hipoplazija sklenine, O - odsotnost kariesa/AP/ zobnega kamna/LHS, P - prisotnost AP/LHS, X/Y - zobni kamen nad/pod skleninsko-cementno mejo.																
Legend: PM - postmortally lost tooth, AM - intravitally lost tooth, MD - mesiodistally, VO - vestibuloorally, M - mesial, D - distal, B - buccal, * - cervical caries, ** - 8-point Molnar's scale (1971), Z/S/N - outer/middle/inner third of dentine, AP - apical periodontitis, LHS - linear enamel hypoplasia, O - absence of caries/AP/calculus/LHS, P - presence of AP/LHS, X/Y - calculus above/below the cementoenamel junction.																
Tabela 1. Značilnosti zobovja pri skeletu 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro - manjkajoči zobje, zobne mere (v mm), stopnja okluzalne obrabe po Molnarjevi lestvici, karies, apikalni parodontitis, zobni kamen in linearne hipoplazije
sklenine.
Table 1. Characteristics of the teeth belonging to Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora - missing teeth, tooth measurements (in mm), occlusal attrition stage on the Molnar scale, caries, apical periodontitis, dental calculus and
linear enamel hypoplasia.
Arheo 33, 2016, 39-74
43
Slika 1. Zgornji čeljustnici (A) in spodnja čeljustnica (B) skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Figure 1. Maxillae (A) and mandible (B) belonging to Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora.
Slika 2. Panoramski rentgenski posnetek zgornjih čeljustnic skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Puščici	označujeta kariozni spremembi na
distalni ploskvi zob 2M2. D - desno, L - levo.
Figure 2. Panoramic radiograph of maxillae belonging to Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. Arrows	mark the carious lesions on the distal
sides of 2M2. D - right side, L - left side.
znakov. 1P1 imata na grizni ploskvi po 2 vršička, 2P2 po 3 vršičke, 32M23 po 4 vršičke. 3M3 imata pod meziobukal-nim vršičkom drobno jamico, ki je najverjetneje protosti-lid. 2M2 imata fisurni sistem X oziroma Y, 3M3 pa fisurni sistem + oziroma X. Pri 1M1 zaradi velike obrabljenosti ni bilo mogoče določiti niti števila vršičkov niti vrste fisurnega sistema. 3 2M2 imajo na bukalni ploskvi približno 1 mm dolg skleninski jezik. Eno korenino imajo 21I12,
1C1, 21P12, dve korenini pa 321M123. Čeljustnice nimajo kostnih izboklin (eksostoz). Spodnji rob telesa spodnje čeljustnice je izbočen, zato na ravni površini ni stabilna in jo lahko zazibamo (zibajoča spodnja čeljustnica, angl. rocker jaw).
Okluzijski odnos med zobnima lokoma
Zobna loka sta simetrična, njuno okluzijsko ujemanje pa je zaradi večje obrabljenosti zgornjih zob v primerjavi s spodnjimi zobmi slabo. Določitev okluzijskega odnosa med zobnima lokoma ni bila mogoča zaradi premajhnega števila ohranjenih zgornjih zob.
Obraba zob
Zgornji zobje so zelo močno obrabljeni, okluzalna obraba je od 6. do 8. stopnje po Molnarjevi lestvici (tabela 1) oz. 4. stopnje po kazalniku TWI (tabela 2). Njihove zobne krone so zaradi obrabe skoraj v celoti uničene (sliki 3-4). Pri je vlogo grizne ploskve prevzela zobna korenina, le na bukalni ploskvi je pri P1 2 mm, pri XP pa 3 mm ohranjene sklenine. Obraba je dosegla zobno korenino tudi na palatinalni strani 2M2 (slika 4). Pri vseh zgornjih zobeh je zaradi obrabe izpostavljen terciarni dentin, pri P1 pa je odprt pulpni prekat (slika 3B). Pri ohranjenih
44
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Slika 3. Levi zgornji zobje skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. A - pogled z labialne strani. Poševna razgradnja alveolne kosti (44) ob korenini zoba I2. B - pogled z okluzalne strani. C1 ima na palatinalni strani poševno zabrušenje
pri P1 pa je zaradi velike obrabljenosti odprt pulpni prekat (f). C - pogled z bukalne strani. Apikalna razgradnja kosti (^4^) ob bukalni korenini P1. D - puščice na rentgenskem posnetku označujejo periapikalni radiolucenci ob koreninah zoba P1.
Figure 3. Left maxillary teeth of the skeleton 2 from Bronze Age site Brezje under Brinjeva gora. A - labial view. Note vertical loss of alveolar bone (44) near root of the tooth I2. B - occlusal view. C1 exhibits an inclined wear facet on the palatal side whereas the pulp chamber of P1 has been exposed (f) as a result of heavy wear. C - buccal view. Note apical bone resorption (^4^) associated with buccal root of P1. D - arrows on radiograph indicate periapical radiolucencies associated with both roots of P1.
interkaninih zobeh (I2, 'C1) je obraba vodoravna, C1 pa ima na palatinalni strani še poševno zabrušenje (slika 3B). Ohranjeni zgornji transkanini zobje OP1, 2M2) imajo grizne ploskve obrabljene poševno v palatinalni smeri pod kotom približno 30° (slika 4).
Pri skeletu 2 preseneča precej manjša obrabljenost spodnjih zob v primerjavi z zgornjimi zobmi (sliki 1A-1B);
okluzalna obraba spodnjih zob je od 3. do 6. stopnje po Molnarjevi lestvici (tabela 1) oz. od 2. do 4. stopnje po kazalniku TWI (tabela 2). Najbolj obrabljena spodnja zoba sta 1M1. Okluzijska ravnina v predelu spodnjih kočnikov je poševna, vendar bistveno manj kot pri 2M2. Grizne ploskve spodnjih kočnikov so čašasto oblikovane, ker so predeli z izpostavljenim dentinom obrabljeni bolj kakor okolna sklenina.
Arheo 33, 2016, 39-74
45
Slika 4. Distalna ploskev zoba 2M (A) in zoba M2 (B), ki pripadata skeletu 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Puščici	označujeta
kariozni spremembi na zobnem vratu obeh
zob. Pri obeh zobeh je obraba griznih ploskev izrazito poševna in na palatinalni strani že sega v zobno korenino.
Figure 4. Distal sides of 2M (A) and M2 (B) which belong to the skeleton 2 from Bronze Age site Brezje under Brinjeva gora. Arrows	indicate cervical
carious lesions on both teeth. Occlusal surfaces of both teeth show markedly oblique wear planes which are palatally engaging the root.
Zobna ploskev	3M	2M	'M	2p	[P	[C	2I	Zgornji zobni lok [I ll1		I2	C1	P1	P2	M1	M2	M3
C	PM	1	AM	PM	1	1	PM	PM	PM	1	1	--	PM	AM	1	PM
B	PM	1	AM	PM	--	--	PM	PM	PM	--	--	--	PM	AM	1	PM
O/I	PM	4	AM	PM	4	4	PM	PM	PM	4	4	4	PM	AM	4	PM
L	PM	--	AM	PM	--	--	PM	PM	PM	1	4	--	PM	AM	--	PM
L	1	1	1	1	1	1	1	PM	PM	1	1	1	1	--	1	1
O/I	3	3	4	2	2	2	2	PM	PM	2	2	2	2	4	3	3
B	1	1	1	1	1	1	1	PM	PM	1	1	1	1	1	--	1
C	1	1	1	1	1	1	1	PM	PM	1	1	1	1	1	1	1
Zobna ploskev	3M	2M	M	2P	1P	1C	2I	J Spodnji z	I1 obni lok	I2	C1	P1	P2		M2	M3
Legenda: PM - posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM - zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), C - cervikalno, B - bukalno, O/I -okluzalno/incizalno, L - lingvalno, * - Tooth Wear Index (Smith, Knight 1984).																
Legend: PM - postmortally lost tooth, AM - intravitally lost tooth, C - cervical, B - buccal, O/I - occlusal/incisal, L - lingual, * - TWI (Smith, Knight, 1984).																
Tabela 2. Kazalnik obrabe zob TWI* pri skeletu 2. Table 2. Tooth wear index* scores in Skeleton 2.
Povprečna stopnja obrabe po Molnarjevi lestvici je pri zgornjih zobeh 7,0 (49/7), pri spodnjih zobeh pa 4,2 (59/14). Tudi če pri izračunu upoštevamo samo tiste spodnje zobe, ki imajo ohranjen istoimenski zob v zgornji čeljusti, je povprečna stopnja obrabe spodnjih zob 4,0 (28/7). Povprečna vrednost kazalnika TWI za incizalni rob/grizno ploskev je pri zgornjih zobeh 4,0 (28/7), pri spodnjih zobeh 2,6 (36/14). Kazalnik ima na palatinalni strani C1 zaradi prej omenjenega poševnega zabrušen-ja vrednost 4, na vseh ostalih vestibularnih in oralnih ploskvah pa vrednost 1.
Zobni karies
Kavitirane kariozne spremembe so na distalnih ploskvah 2M2 (sliki 4A-4B), na bukalni ploskvi 2M (slika 6B), na mezialni in distalni ploskvi 1M ter na distalni ploskvi M1 (tabela 1). Vseh 6 karioznih sprememb je na zobnem vratu. Po rentgenski sliki sta kariozni spremembi na di-stalnih ploskvah 2M2 globoki in segata v notranjo tretjino dentinskega plašča (slika 2), kariozni spremembi na mezialni ploskvi 1M (slika 5A) in na distalni ploskvi M1 (slika 5B) segata v srednjo tretjino dentinskega plašča, kariozni spremembi na distalni ploskvi 1M (slika 5A) in
46
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
na bukalni ploskvi 2M (slika 5C) pa sta omejeni na zunanjo tretjino dentinskega plašča.
Apikalni parodontitis
P1, pri katerem je obraba dosegla pulpni prekat, ima ob konici bukalne korenine makroskopsko vidno razgradnjo kosti premera 3,2 mm (slika 3C). Na rentgenskem posnetku tega zoba sta ob konicah obeh korenin (bukalne in palatinalne) vidni manjši neostro omejeni radiolucen-ci (slika 3D). Alveoli po smrti izgubljenih zob 2P2 sta v apikalnem delu nepravilno oblikovani, kar dopušča možnost, da gre za vnetni razgradnji kosti. Tudi njun nastanek bi bil vzročno lahko povezan z odprtjem pulpnega prekata zaradi obrabe. V nasprotju s tem pa ob spodnjih zobeh ni znakov apikalne razgradnje kosti.
Hipoplazije sklenine
2I2 imata v vratni polovici labialne ploskve vsak po 2 šibko izraženi vodoravno potekajoči hipoplaziji sklenine (slika 6A). Pri I2 sta hipoplaziji od SCM oddaljeni 2,6 mm in 3,4 mm, pri 2I pa 2,3 mm in 3,4 mm.
Parodontalna bolezen
Znaki parodontalne bolezni so prisotni ob 42,9 % (12/28) ocenjenih zob, med katerimi je devet kočnikov (3,2M2,3, 321M12), dva ličnika (P1,2) in en sekalec (I2) (tabela 3). Kočniki 21M1, 2M2 imajo prizadeto koreninsko razcepišče (slike 4A, 4B, 5A, 5B, 6B in 6C). Ob mezialni korenini 2M in ob korenini zoba I2 je razgradnja alveolne kosti poševna (slike 3A, 5A in 6B), ob ostalih 10 zobeh pa vodoravna. Ob parodontalno prizadetih zobeh je povprečna
Slika 5. Prikaz spodnje čeljustnice skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro z metodo račinalniške tomografije s stožčastim snopom. A - meziodistalni
vzdolžni prerez predela desnih spodnjih ličnikov in kočnikov. Zob jM ima kariozni
spremembi na mezialni in distalni ploskvi ter prizadeto koreninsko razcepišče (*). Ob mezialni korenini zoba 2M je vidna poševna razgradnja alveolne kosti (t).
B - meziodistalni vzdolžni prerez predela levih spodnjih ličnikov in kočnikov. Zob M ima kariozno spremembo na distalni ploskvi in prizadeto koreninsko razcepišče (*). C - bukolingvalni vzdolžni prerez zoba 2M s kariozno spremembo na bukalni ploskvi (-).
Figure 5. Cone-beam computed tomography images of the mandible belonging to Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. A - mesiodistal longitudinal section of the right mandibular premolars and molars. jM exhibits carious lesions on mesial and distal sides as well as furcation involvement (*). Note vertical loss of alveolar bone (t) near
the mesial root of 2M. B - mesiodistal longitudinal section of the left mandibular
premolars and molars. M exhibits a carious lesion on the distal side and furcation involvement (*). C - buccolingual longitudinal section of 2M showing a carious lesion on the buccal side
Arheo 33, 2016, 39-74
47
B			C	
		.	«	A
		Ill	m m*	
	1		Wr/MHUt	
	* * *		*	
Slika 6. Spodnji zobje skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. A - zob I2 z dvema šibko izraženima linearnima hipoplazijama sklenine B - predel desnih spodnjih ličnikov in kočnikov z bukalne strani. Pri zobu 2M sta s puščicama označena kariozna sprememba in poševna razgradnja alveolne kosti (f) ob mezialni korenini. Zoba 21M imata prizadeto koreninsko razcepišče (*). C - predel levih spodnjih ličnikov in kočnikov z bukalne strani. Zob M1 ima prizadeto
koreninsko razcepišče (*).
Figure 6. Mandibular teeth of Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. A - I2 with two faintly expressed linear enamel hypoplasias B - buccal view of the right mandibular premolars and molars. Arrows mark a carious lesion and vertical loss of alveolar bone (f) near the mesial root of 2M. 21M exhibit furcation involvement (*). C - buccal view of the left mandibular premolars and molars. M1 exhibits furcation involvement (*).
Zgornji zobje
■ skelet 2
Vrsta zoba
Slika 7. Povprečna razdalja med skleninsko-cementno mejo (SCM) in robom alveolne kosti (RAK) pri zobeh skeletov 2 in 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro.
Figure 7. Average cementoenamel junction (CEJ) to alveolar crest (AC) distance in the teeth of Skeletons 2 and 5 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora.
48
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
razdalja SCM-RAK med 4,5 mm in 7,3 mm, ob zobeh brez znakov parodontalne bolezni pa med 3,0 mm in 3,9 mm (slika 7). Pri prvih je višina alveolne kosti v območju med 41,9 % in 57,2 % dolžine zoba, pri drugih pa med 56,2 % in 75,5 % dolžine zoba (slika 8). Napredovana parodontalna bolezen (višina alveolne kosti < 50 % dolžine zoba in/ali prizadetost koreninskega razcepišča 2. ali 3. stopnje) je bila prisotna ob petih zobeh (2M2, I2, 1M1).
Zobni kamen
Otočki zobnega kamna so prisotni pri 66,7 % (14/21) zob (tabela 1). V zgornji čeljusti ima zobni kamen 28,6 % (2/7) zob, v spodnji čeljusti pa 85,7 % (12/14) zob. Otočki zobnega kamna ležijo na anatomski kroni, razen pri 1M1, kjer ležijo na anatomski korenini, in pri 1P, kjer ležijo tako na anatomski kroni kot na anatomski korenini. Na anatomski kroni ležeči zobni kamen je pri obeh zgornjih zobeh na bukalni ploskvi, pri vseh spodnjih zobeh pa na palatinalni ploskvi. Na anatomski korenini ležeči zobni kamen je pri vseh treh spodnjih zobeh na bukalni ploskvi, pri 1M pa tudi na palatinalni ploskvi.
Mesto	3M	2M	'M	2P	[P	'C	2I	'I	I1	I2	C1	P1	P2	Mi	M2	M3
MB	PM	7,0	AM	PM	4,0	4,0	PM	PM	PM	7,0	5,0	3,0	PM	AM	5,0	PM
B	PM	6,0	AM	PM	4,0	4,0	PM	PM	PM	7,0	5,0	--	PM	AM	5,0	PM
DB	PM	7,0	AM	PM	3,0	3,0	PM	PM	PM	7,0	4,0	5,0	PM	AM	6,0	PM
MP	PM	8,0	AM	PM	3,0	3,0	PM	PM	PM	3,0	3,0	--	PM	AM	--	PM
P	PM	8,0	AM	PM	3,0	3,0	PM	PM	PM	4,0	3,0	--	PM	AM	--	PM
DP	PM	8,0	AM	PM	3,0	3,0	PM	PM	PM	5,0	3,0	--	PM	AM	6,0	PM
Povprečje	PM	7,3	AM	PM	3,3	3,3	PM	PM	PM	5,5	3,8	4,0	PM	AM	5,5	PM
PKR	PM	3	AM	PM	0	--	PM	PM	PM	--	--	0	PM	AM	2	PM
Mesto	3M	2M	1M	2P	iP	iC	21	i1	Ii	I2	Ci	Pi	P2	Mi	M2	M3
MB	4,0	7,0	6,0	4,0	2,0	3,0	3,0	PM	PM	3,0	3,0	3,0	3,0	5,0	5,0	--
B	3,0	5,0	9,0	5,0	6,5	8,0	3,0	PM	PM	3,0	i0,0	6,5	5,0	9,0	5,0	--
DB	3,0	4,0	9,0	4,0	4,0	3,0	3,0	PM	PM	2,5	3,0	3,0	3,0	5,0	3,0	--
ML	5,0	4,0	6,0	3,0	3,0	3,0	2,5	PM	PM	2,0	3,0	3,0	3,0	5,0	5,0	--
L	4,0	4,0	7,0	3,0	3,0	2,0	3,0	PM	PM	2,0	2,0	3,5	3,0	5,0	5,0	--
DL	4,0	4,0	5,0	3,0	2,5	3,0	3,5	PM	PM	2,0	2,5	3,0	3,0	5,0	4,0	--
Povprečje	3,8	4,7	7,0	3,7	3,5	3,7	3,0	PM	PM	2,4	3,9	3,7	3,3	5,7	4,5	--
PKR	0	1	3	--	--	--	--	PM	PM	--	--	--	--	2	0	--
Legenda: MB - meziobukalno, B - bukalno, DB - distobukalno, MP - meziopalatinalno, P - palatinalno, DP - distopalatinalno, PKR -stopnja prizadetosti koreninskega razcepišča (0 - brez prizadetosti, 1 - do 1/3 širine, 2 - več kot 1/3 širine, 3 - celotna širina medkoreninskega kostnega pretina). Zobje z znaki parodontalne bolezni (povečana razdalja SCM-RAK, spremenjen potek roba alveolne kosti, izguba povrhnje kompakte ipd.) so zapisani krepko. Siva polja označujejo zobe, pri katerih ohranjenost čeljustne kosti ne zadošča za oceno prisotnosti/odsotnosti parodontalne bolezni.																
Legend: MB - mesiobuccally, B - buccally, DB - distobuccally, MP -mesiopalatally, P - palatally, DP - distopalatally, PKR - degree of furcation involvement (0 - no involvement, 1 - not exceeding 1/3 of the width of the interradicular bony septum, 2 - exceeding 1/3 of the width of the interradicular bony septum, 3 - whole width of the interradicular bony septum). Teeth with signs of periodontal disease (increased CEJ-AC distance, change of the contour of the AC, loss of the surface cortical bone, etc.) are written in bold. Grey boxes indicate teeth with insufficient alveolar bone preservation to assess the presence/absence of periodontal disease.																
Tabela 3. Razdalja med skleninsko-cementno mejo (SCM) in robom alveolne kosti (RAK) pri zobovju skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro (v mm).
Table 3. Cementoenamel junction (CEJ) to alveolar crest (AC) distance in the teeth of Skeleton 2 from the Bronze Age site at
Brezje below Brinjeva gora (in mm).
Arheo 33, 2016, 39-74
49
Slika 8. Primerjava zob pri skeletih 2 in 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro po višini alveolne kosti, izraženi kot odstotni delež dolžine zoba.
Figure 8. Comparison of the heights of alveolar bone expressed as a percentage of tooth length in Skeletons 2 and 5 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora.
Zgornji zobje
■ 100 80 60 40 20 0
I skelet 2 I skelet 5
Spodnji zobje
■ 100 80 60 40 20 0
3M 2M im
■	skelet 2
■	skelet 5
Skelet 3
Opis zgornjih čeljustnic
Ohranjeni so manjša dela obeh zgornjih čeljustnic ob incizivni odprtini in dva zgornja stalna zoba ('P in 'C) (tabela 4). Incizivni šiv je v celoti zakostenel, ohranjeni del prednjega sredinskega nebnega šiva je nezakostenel, ostali nebni šivi pa niso ohranjeni. V prevzetem gradivu je bil 'C skeleta 3 prilepljen v alveolo zoba I' pri skeletu 2, skelet 3 pa je imel v alveolo zoba 'I prilepljen 2I, v alveolo zoba C' pa C'. 2I najverjetneje ne pripada skeletu 3, njegova obrabljenost je namreč nesorazmerno majhna v primerjavi z obrabljenostjo sosednjih 'P in 'C. C' najverjetneje pripada skeletu 3 in je le prilepljen na napačno mesto, njegova alveola v spodnji čeljustnici pa ni ohranjena. Slika 9A prikazuje ohranjena dela zgornjih čeljustnic, pripadajoča zoba 'P in 'C ter zob C', ki spada k spodnji čeljustnici. P'2 sta bila izgubljena za časa življenja, njuni alveoli sta zapolnjeni s kostnino. V predelu alveole manjkajočega zoba 2I je čeljustna kost razgrajena, luknjičasta in brez sledov lamine cribriformis, zato sklepam, da je bil tudi ta zob izgubljen pred smrtjo (slika 9B). Po smrti so bili izgubljeni 2P, 'I'2, C'.
Opis spodnje čeljustnice
Ohranjen je le manjši brezzobi kos spodnje čeljustnice ob desnem čeljustnem kotu (slika 10C). V njem je alveola zoba 3M, ki je bil izgubljen po smrti (tabela 4). 2M in najverjetneje tudi 'M sta bila izgubljena za časa življenja, njune alveole so zapolnjene s kostnino.
Oblikovni znaki zob in čeljustnic
Eno korenino imajo 2'I'2, 'C', C', dve korenini pa 'P. Na ohranjenih delih čeljustnic ni kostnih eksostoz.
Okluzijski odnos med zobnima lokoma
Ohranjenost zob in čeljustnic ne zadošča za določitev okluzijskega odnosa med zobnima lokoma, zato na tej osnovi ni bilo mogoče preveriti, ali gre za ostanke čeljustnic istega skeleta.
Obraba zob
Po Molnarjevi lestvici je obraba edinih dveh ohranjenih zgornjih zob ('P, 'C) stopnje 5, obraba edinega ohranjenega spodnjega zoba (C') pa stopnje 4 (tabela 4). Stopnja obrabljenosti približno ustreza istovrstnim zobem skeleta 5. Kazalnik TWI za incizalni rob/grizno ploskev ima pri
50
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Značilnost	3M	2M	'M	2P	'P	'C	2I	'I	I1	I2	C1	P1	P2	M1	M2	M3
MD premer krone	N	N	N	PM	5,7	7,5	AM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
VO premer krone	N	N	N	PM	8,3	7,8	AM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
Stopnja obrabe**	N	N	N	PM	5	5	AM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
Lega kariesa	N	N	N	PM	M*	O	AM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
Napred. kariesa	N	N	N	PM	N	O	AM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
AP	N	N	N	O	O	O	AM	O	O	O	O	AM	AM	N	N	N
Zobni kamen	N	N	N	PM	O	X	AM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
LHS	N	N	N	PM	O	O	AM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
Značilnost	3M	2M	iM	2P	1P	1C	21	i1	Ii	I2	C1	P1	P2	M1	M2	M3
MD premer krone	PM	AM	AM	N	N	N	N	N	N	N	6,7	N	N	N	N	N
VO premer krone	PM	AM	AM	N	N	N	N	N	N	N	7,1	N	N	N	N	N
Stopnja obrabe**	PM	AM	AM	N	N	N	N	N	N	N	4	N	N	N	N	N
Lega kariesa	PM	AM	AM	N	N	N	N	N	N	N	O	N	N	N	N	N
Napred. kariesa	PM	AM	AM	N	N	N	N	N	N	N	O	N	N	N	N	N
AP	PM	AM	AM	N	N	N	N	N	N	N	O	N	N	N	N	N
Zobni kamen	PM	AM	AM	N	N	N	N	N	N	N	O	N	N	N	N	N
LHS	PM	PM	AM	N	N	N	N	N	N	N	O	N	N	N	N	N
Legenda: PM - posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM - zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), N - manjkajoči del čeljustnice z zobmi, MD - meziodistalno, VO - vestibulooralno, * - karies na zobnem vratu, ** - 8-stopenjska lestvica po Molnarju (1971), Z/S/N - zunanja/srednja/ notranja tretjina dentinskega plašča, M - mezialno, ARK - apikalna razgradnja kosti, LHS - linearna hipoplazija sklenine, O - odsotnost kariesa/ ARK/zobnega kamna/LHS, P - prisotnost ARK/LHS, X/Y - zobni kamen nad/pod skleninsko-cementno mejo.																
Legend: PM - postmortally lost tooth, AM - intravitally lost tooth, N - missing portion of the jawbone with teeth, MD - mesiodistally, VO -vestibuloorally, * - cervical caries, ** - 8-point Molnar's scale (1971), Z/S/N - outer/middle/inner third of dentine, M - mesially, AP - apical periodontitis, LHS - linear enamel hypoplasia, O - absence of caries/AP/calculus/LHS, P - presence of AP/LHS, X/Y - calculus above/below the cementoenamel junction.																
Tabela 4. Značilnosti zobovja pri skeletu 3 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro - manjkajoči zobje, zobne mere (v mm), stopnja okluzalne obrabe po Molnaijevi lestvici, karies, apikalna razgradnja kosti, zobni kamen in linearne hipoplazije sklenine.
Table 4. Characteristics of the teeth belonging to Skeleton 3 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora - missing teeth, tooth measurements (in mm), occlusal attrition stage on the Molnar scale, caries, apical periodontitis, dental calculus and
linear enamel hypoplasia.
Arheo 33, 2016, 39-74
51
Slika 9. Ohranjeni deli čeljustnic in zobje skeleta 3 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. A - ohranjena dela zgornjih čeljustnic z zobema 1P (a) in 1C (b). V alveolo po smrti izgubljenega zoba C1 je prilepljen zob C1 (c), ki spada k spodnji čeljustnici. Alveoli zob P1,2 sta zapolnjeni s kostnino, ker sta bila zoba izgubljena za časa življenja. B - v odlomku desne zgornje čeljustnice so vidne deloma ohranjene alveole zob 1P, 1C in 1I (TU), v predelu 2I (j) pa je lamina cribriformis povsem razgrajena, ker je bil zob izgubljen pred smrtjo. C - ohranjen del spodnje čeljustnice ob desnem čeljustnem kotu z alveolo po smrti izgubljenega zoba 3M (j). Alveoli zob 21M sta zapolnjeni s kostnino, zoba sta bila izgubljena za časa življenja.
Figure 9. Remains of the jawbones with teeth belonging to Skeleton 3 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. A - fragments of maxillae with 1P (a) and 1C (b). The tooth in the socket of postmortally lost C1 is actually C1 (c) belonging to the mandible of Skeleton 3. The sockets of P1,2 are filled with bone since both teeth were lost during lifetime. B - partly surviving
sockets of 1P, 1C in 1I (TTT) are visible in the fragment of the right maxilla; however, lamina cribriformis in the area of 2I (j) is completely resorbed indicating that the tooth was lost before death. C - mandible fragment in the part near the mandibular angle with the empty socket of postmortally lost 3M (j). Sockets of 21M are filled with bone; these teeth were lost during lifetime.
Zobna ploskev	3M	2M	'M	2P	[P	[C	2I	Zgornji z [I	obni lok	I2	C1	P1	P2	M1	M2	M3
C	N	N	N	PM	1	1	PM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
B	N	N	N	PM	1	1	PM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
O/I	N	N	N	PM	3	3	PM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
L	N	N	N	PM	1	3	PM	PM	PM	PM	PM	AM	AM	N	N	N
L	PM	AM	N	N	N	N	N	N	N	N	1	N	N	N	N	N
O/I	PM	AM	N	N	N	N	N	N	N	N	2	N	N	N	N	N
B	PM	AM	N	N	N	N	N	N	N	N	1	N	N	N	N	N
C	PM	AM	N	N	N	N	N	N	N	N	1	N	N	N	N	N
Zobna ploskev	3M	2M	!M	2P	!P	!C	21	J Spodnji z	obni lok	I2	C1	P1	P2	M!	M2	M3
Legenda: PM - posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM - zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), C - cervikalno, B - bukalno, O/I -okluzalno/incizalno, L - lingvalno, * - Tooth Wear Index (Smith, Knight 1984).																
Legend: PM - postmortally lost tooth, AM - intravitally lost tooth, C - cervical, B - buccal, O/I - occlusal/incisal, L - lingual, * - TWI (Smith, Knight, 1984).																
Tabela 5. Kazalnik obrabe zob TWI* pri skeletu 3. Table 5. Tooth wear index* scores in Skeleton 3.
52
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
1C in 1P vrednost 3, pri C1 vrednost 2 (tabela 5), kar ustreza istovrstnim zobem skeleta 5. Omenjeni kazalnik ima na vestibularnih in oralnih ploskvah vrednost 1 z izjemo palatinalne ploskve 'C, na kateri ima vrednost 3.
Zobni karies in apikalni parodontitis
Zob 'P ima kavitirano kariozno spremembo na mezialni ploskvi v predelu zobnega vratu (slika 10A). Rentgenski posnetek zoba je pokazal, da sega karies v notranjo tretjino dentinskega plašča (slika 10B). Preostala zoba *C in C nimata kariesa. Aveola zoba 2I je deloma razgrajena, na mestu, kjer je normalno gladka alveolna kost, je spon-gioza (slika 9B). Zob je bil najverjetneje izgubljen kratek čas pred smrtjo. Na ohranjenih delih čeljustnic ni znakov apikalnega parodontitisa.
Parodontalna bolezen
Alveola po smrti izgubljenega 3M kaže znake vodoravne razgradnje alveolne kosti, ob ostalih zobeh pa je čeljustna kost tako slabo ohranjena, da ni bilo mogoče oceniti prisotnosti/odsotnosti parodontalne bolezni.
Slika 10. Zob 'P skeleta 3 z bronastodobnega najdišča Brezje
pod Brinjevo goro. A - mezialna ploskev zoba. Puščici označujeta kariozno spremembo na zobnem vratu	B -
rentgenski posnetek zoba kaže, da sega kariozna sprememba v neposredno bližino pulpine votline.
Figure 10. *P belonging to Skeleton 3 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. A - Mesial side. Arrows mark a cervical carious lesion . B - radiograph shows a close proximity between the carious lesion and the pulp cavity.
Slika 11. Zgornji čeljustnici (A) in spodnja čeljustnica (B) skeleta 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo
goro. Puščici označujeta torus palatinus.
Figure 11. Maxillae (A) and the mandible (B) of the skeleton 5 from Bronze Age site Brezje under Brinjeva
gora. Torus palatinus is marked with arrows
Zobni kamen
1C ima otoček zobnega kamna na distalni ploskvi anatomske krone, ostala dva zoba (1P in C1) nimata zobnega kamna.
Skelet 5
Opis zgornjih čeljustnic
Obe zgornji čeljustnici sta deloma ohranjeni in imata 9 stalnih zob in situ (tabela 6, slika 11A). Desna zgornja čeljustnica je zlepljena, ker se je po smrti prelomila prek alveole zoba *P. Incizivni šiv je povsem zakostenel, prav tako tudi ohranjeni srednji del prečnega šiva, prednji sredinski nebni šiv je nezakostenel. Čeprav ima desna zgornja čeljustnica *M že in situ, je bil v prejetem gradivu poleg nje še en izolirani *M. Zob je bil najverjetneje napačno določen za M1 in zato dodan skeletu 5. Morda pripada skeletu 3, pri katerem pa pripadajoča alveola ni
Arheo 33, 2016, 39-74
53
ohranjena. Delno ali v celoti ohranjene alveole zob 3M, 'P1 kažejo, da so ti zobje izpadli po smrti. Zobiščni odrastek z zobmi P2, M1,2,3 ni ohranjen, vendar bi iz normalnega položaja grizne ravnine v predelu levih spodnjih transkaninih zob (antagonistov) lahko sklepali, da so bili tudi ti zobje izgubljeni šele po smrti. Temu v prid govori tudi stopnja obrabe spodnjih transkaninih zob (drugega ličnika in kočnikov), ki je na levi strani v povprečju celo nekoliko večja kot na desni strani (4,8 vs. 4,0 po Mol-narjevi lestvici). Za časa življenja pri tem posamezniku najverjetneje ni bil izgubljen noben stalni zob.
Opis spodnje čeljustnice
Spodnja čeljustnica je ohranjena v celoti skupaj s 14 stalnimi zobmi in situ (tabela 6, slika 11B). Zlepljena je iz več delov, ker se je po smrti zdrobila v predelu P' 2 in M', odlomila pa sta se tudi oba sklepna odrastka. I2 in P' sta se izgubila po smrti. Rentgenski posnetek C'je pokazal, da je njegova zobna korenina zlomljena v apikalnem predelu. Poškodba je verjetno nastala po smrti. Spodnja čeljustnica ima na desni strani enojno, na levi strani pa dvojno mentalno odprtino (foramen mentale). Mentalne odprtine ležijo pod stikom drugega ličnika in prvega ko-
Značilnost	3M	2M	'M	2P	[P	[C	2I	[I	I1	I2	C1	P1	P2	M1	M2	M3
MD premer krone	PM	8,9	9,9	6,7	PM	8,0	7,0	8,5	8,5	6,9	8,1	PM	N	N	N	N
VO premer krone	PM	11,9	11,7	8,8	PM	8,9	6,4	7,6	7,8	6,5	8,9	PM	N	N	N	N
Stopnja obrabe*	PM	5	7	5	PM	5	5	5	5	5	5	PM	N	N	N	N
Lega kariesa	PM	O	O	O	PM	O	O	O	O	O	O	PM	N	N	N	N
Napred. kariesa	PM	O	O	O	PM	O	O	O	O	O	O	PM	N	N	N	N
AP	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	N	N	N	N
Zobni kamen	PM	X	X	X	PM	X	X	X	O	X	X	PM	N	N	N	N
LHS	PM	O	O	O	PM	O	O	O	O	O	O	PM	N	N	N	N
Značilnost	3M	2M	!M	2P	!P	!C	21	J	I1	I2	C!	P1	P2	M!	M2	M3
MD premer krone	11,9	10,9	10,1	7,0	6,5	7,3	5,6	4,3	4,5	PM	6,9	PM	7,2	9,8	10,8	10,4
VO premer krone	9,9	10,4	10,9	8,3	8,0	8,5	6,4	6,1	6,0	PM	8,6	PM	8,3	10,7	10,4	10,6
Stopnja obrabe*	3	4	6	3	3	4	4	5	5	PM	4	PM	4	6	5	4
Lega kariesa	O	O	O	O	O	O	O	O	O	PM	O	PM	O	O	O	O
Napred. kariesa	O	O	O	O	O	O	O	O	O	PM	O	PM	O	O	O	O
AP	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O
Zobni kamen	X	X	X	X	X	X	X	X	O	PM	O	PM	X	X	X	X
LHS	O	O	O	O	O	O	O	O	O	PM	O	PM	O	O	O	O
Legenda: PM - posmrtno (post mortem) izgubljen zob, N - manjkajoči del čeljustnice z zobmi, MD - meziodistalno, VO - vestibulooralno, * - 8-stopenjska lestvica po Molnarju (1971), AP - apikalni parodontitis, LHS - linearna hipoplazija sklenine, O - odsotnost kariesa/AP/zobnega kamna/LHS, P - prisotnost AP/LHS, X/Y - zobni kamen nad/pod skleninsko-cementno mejo.																
Legend: PM - postmortally lost tooth, N - missing portion of the jawbone with teeth, MD - mesiodistally, VO - vestibuloorally, * - 8-point Molnar's scale (1971), AP - apical periodontitis, LHS - linear enamel hypoplasia, O - absence of caries/AP/calculus/LHS, P - presence of AP/ LHS, X/Y - calculus above/below the cementoenamel junction.																
Tabela 6. Značilnosti zobovja pri skeletu 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro - manjkajoči zobje, zobne mere (v mm), stopnja okluzalne obrabe po Molnarjevi lestvici, karies, apikalni parodontitis, zobni kamen in linearne hipoplazije sklenine.
Table 6. Characteristics of the teeth in Skeleton 3 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora - missing teeth, tooth measurements (in mm), occlusal attrition stage on the Molnar scale, caries, apical periodontitis, dental calculus and linear enamel
hypoplasia.
54
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
čnika. Bradna izboklina (protuberantia mentalis) je močno izražena. Predel brade je pri pogledu s spodnje strani oglate oblike. Spodnji rob telesa spodnje čeljustnice je na desni strani raven, na levi strani ima manjšo predgo-nialno zarezo. Oba čeljustna kota sta uvihana (gonialna inverzija). Zadajšnji rob obeh ramusov je brez upogiba.
Oblikovni znaki zob in čeljustnic
Zobni kroni 'I1 na palatinalni strani nimata vidnih obrobnih grebenov (nelopatasta oblika zobne krone), pri 2I2 pa sta obrobna grebena šibko izražena (lopatasta oblika v sledeh), poleg tega imata oba na palatinalni ploskvi slepo jamico (foramen caecum). Pri 'C1 ima zobni tuberkel obliko vršička, ki ga od preostale zobne krone ločujeta
Slika 12. Predel levih (A) in desnih spodnjih kočnikov (B) skeleta 5 z lingvalne strani. Puščice (tt) označujejo mizasto oblikovan, luknjičav alveolni rob na lingvalni ploskvi zob 3M3. Na zobnem vratu M2 je debelejša plast zobnega kamna (*).
Slikanje spodnje čeljustnice z metodo računalniške tomografije s stožčastim snopom je pokazalo, da ima zob M3 nadštevilno korenino radix entomolaris: na meziodistalnem vzdolžnem prerezu (C) in na vodoravnem prerezu (D) levih spodnjih kočnikov je
nadštevilna korenina označena s puščico.
Figure 12. Lingual view of the left (A) and right mandibular molars (B) belonging to Skeleton 5. Arrows (tt) mark the porous boardlike border of the limbus alveolaris on the lingual sides of 3M3. A thicker deposit of calculus (*) is present along the cervix of M2. Cone-beam computed tomography has revealed that M3 possesses a supernumerary root, radix entomolaris: arrows mark the supernumerary root on the mesiodistal longitudinal (C) and axial sections (D) of the left mandibular molars.
Arheo 33, 2016, 39-74
55
fisuri. Pri 21M ter 1M1 število vršičkov na grizni ploskvi zaradi napredovane obrabe ni določljivo, 2M2 imata po 4 vršičke, 3M3 pa po 5 vršičkov. Pri 3M bukalna fisura zavija distalno, kar je ena od oblik protostilida. Fisurni sistem ima pri 2M2 in M3 verjetno obliko X, pri 3M pa verjetno obliko +. 21M12 imajo na bukalni ploskvi približno 2 mm dolg skleninski jezik.
Pri prisotnih zobeh sta določitev števila korenin omogočila klasično rentgensko slikanje in RTSS, pri zobeh, ki so bili izgubljeni po smrti, pa makroskopski pregled zob-nic. Eno korenino imajo 21I12, 21I12, 1C1, 1C1, 21P, 21P12, 3M, dve korenini 3 21M12, tri korenine pa 21M in M3. Posnetki z RTSS so pokazali, da ima M3 poleg dveh rednih korenin (mezialne in distalne korenine) še nadštevilno korenino radix entomolaris (RE) (sliki 12C-12D). RE izhaja iz koreninskega debla na lingvalni strani med obema rednima koreninama. Vhod v koreninski kanal RE leži distolingvalno od vhoda v lingvalni kanal mezialne korenine. RE je ravna in 2-3 mm krajša od obeh rednih korenin.
Čeljustnice skeleta 5 imajo več kostnih izboklin, t. i. ek-sostoz. Vzdolž sredinskega nebnega šiva, ki je ohranjen v
dolžini 3 cm, je podolgovata kostna izboklina visoka 2-3 mm - palatinalni torus (torus palatinus) (slika 11A). Na palatinalni strani desnih zgornjih kočnikov so vozličaste kostne izbokline visoke 2-3 mm, medtem ko predel levih zgornjih kočnikov ni ohranjen. Na spodnji čeljustma so na lingvalni strani desnega podočnika in ličnikov tipne vozličaste kostne izbokline - mandibulni torus (torus mandibularis). Kontralateralni predel spodnje čeljustnice je poškodovan, vendar se zdi, da je bil omenjeni kostni znak izražen obojestransko. Spodnja čeljustnica je na ravni podlagi stabilna.
Okluzijski odnos med zobnima lokoma
Zobna loka sta simetrična in usklajena. Usklajenost zobnih lokov potrjuje pripadnost obeh čeljustnic istemu skeletu oz. posamezniku. Okluzijski odnos sem lahko določil le na desni strani, ker levi zgornji zobje manjkajo. Odnos prvih stalnih kočnikov ustreza tipu III (mezialni griz) po Anglovi razvrstitvi. V središčni okluziji je bukalna brazda 1M mezialno od meziobukalnega vršička 1M. Tudi odnos stalnih podočnikov ustreza razredu III: zgornji podočnik okludira distalno od stika med spodnjim podočnikom in spodnjim prvim ličnikom. Pri skeletu 5
Zobna ploskev	3M	2M	'M	2p	[P	[C	2I	Zgornji [I	obni lok I1	I2	C1	P1	P2	M1	M2	M3
C	PM	1	1	1	PM	1	1	1	1	1	1	PM	N	N	N	N
B	PM	1	1	1	PM	1	1	1	1	1	1	PM	N	N	N	N
O/I	PM	3			PM	3	3	4		3	3	PM	N	N	N	N
L	PM	1	1	1	PM	1	1	1	1	1	1	PM	N	N	N	N
L	1	1	1	1	1	1	1	1	1	PM	1	PM	1	1	1	1
O/I	2	3			2	2	2	2		PM	2	PM	2	4	3	3
B	1	1	1	1	1	1	1	1	1	PM	1	PM	1	1	1	1
C	1	1	1	1	1	1	1	1	1	PM	1	PM	1	1	1	1
Zobna ploskev	3M	2M	M	2P	1P	1C	21	J Spodnji	1 obni lok	I2	C1	P1	P2		M2	M3
Legenda: PM - posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM - zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), C - cervikalno, B - bukalno, O/I -okluzalno/incizalno, L - lingvalno, * - Tooth Wear Index (Smith, Knight 1984).																
Legend: PM - postmortally lost tooth, AM - intravitally lost tooth, C - cervical, B - buccal, O/I - occlusal/incisal, L - lingual, * - TWI (Smith, Knight, 1984).																
Tabela 7. Kazalnik obrabe zob TWI* pri skeletu 5. Table 7. Tooth wear index* scores in Skeleton 5.
56
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
izračunu upoštevamo le spodnje zobe, ki imajo prisoten istoimenski zob v nasprotni čeljusti, je povprečna stopnja obrabe spodnjih zob 4,4 (35/8). Povprečna vrednost kazalnika TWI za incizalni rob/grizno ploskev je pri zgornjih zobeh 3,3 (30/9), pri spodnjih zobeh 2,5 (35/14). Omenjeni kazalnik ima na vseh vestibularnih in oralnih ploskvah vrednost 1. Okluzijska ravnina v predelu kočnikov je poševna. Grizne ploskve kočnikov so čašasto oblikovane, ker so predeli z izpostavljenim dentinom obrabljeni bolj kakor okolna sklenina.
Mesto	3M	2M	1M	2P	1P	1C	2I	1I	I1	I2	C1	P1	P2	M1	M2	M3
MB	PM	4,0	3,0	2,0	PM	--	2,0	2,5	2,0	--	--	PM	N	N	N	N
B	PM	4,0	3,0	3,0	PM	--	--	1,5	--	--	--	PM	N	N	N	N
DB	PM	4,0	3,0	2,0	PM	--	--	1,0	--	--	--	PM	N	N	N	N
MP	PM	3,0	3,0	3,0	PM	--	1,0	1,0	1,0	1,5	2,0	PM	N	N	N	N
P	PM	3,0	3,0	3,0	PM	--	1,0	2,0	2,0	1,5	--	PM	N	N	N	N
DP	PM	3,0	2,0	2,0	PM	--	--	2,0	--	1,5	--	PM	N	N	N	N
Povprečje	PM	3,5	2,8	2,5	PM	--	1,3	1,7	1,7	1,5	2,0	PM	N	N	N	N
PKR	PM	0	0	--	PM	--	--	--	--	--	--	PM	N	N	N	N
Mesto		2M	1M	2P	1P	1C	2I	1I	I1	I2	C1	P1	P2	M1	M2	M
MB	2,5	2,0	3,0	--	--	--	--	--	--	PM	--	PM	2,5	--	2,5	2,5
B	2,5	2,0	--	--	--	--	--	--	--	PM	--	PM	--	4,0	3,0	3,0
DB	2,0	2,0	3,0	3,0	--	--	--	--	--	PM	--	PM	--	3,5	2,5	2,5
ML	4,0	3,0	3,0	--	--	--	--	--	--	PM	--	PM	2,5	4,0	3,0	4,0
L	4,0	3,0	--	--	--	--	--	--	--	PM	--	PM	--	4,0	3,0	4,0
DL	4,0	2,5	3,0	2,0	--	--	--	--	--	PM	--	PM	--	4,0	3,0	3,0
Povprečje	3,2	2,4	3,0	2,5	--	--	--	--	--	PM	--	PM	2,5	3,9	2,8	3,2
PKR	0	0	0	--	--	--	--	--	--	PM	--	PM	--	0	0	0
Legenda: MB - meziobukalno, B - bukalno, DB - distobukalno, MP - meziopalatinalno, P - palatinalno, DP - distopalatinalno, N - manjkajoči del čeljustnice z zobmi, PKR - stopnja prizadetosti koreninskega razcepišča (0 - brez prizadetosti, 1 - do 1/3 širine, 2 - več kot 1/3 širine, 3 - celotna širina medkoreninskega kostnega pretina). Znaki parodontalne bolezni so prisotni samo na lingvalni ploskvi obeh spodnjih tretjih kočnikov, zato sta zapisana krepko. Siva polja označujejo zobe, pri katerih ohranjenost marginalne alveolne kosti ne zadošča za oceno prisotnosti/ odsotnosti parodontalne bolezni.																
Legend: MB - mesiobuccally, B - buccally, DB - distobuccally, MP -mesiopalatally, P - palatally, DP - distopalatally, N - missing portion of the jawbone with teeth, PKR - degree of furcation involvement (0 - no involvement, 1 - not exceeding 1/3 of the width of the interradicular bony septum, 2 - exceeding 1/3 of the width of the interradicular bony septum, 3 - whole width of the interradicular bony septum). Signs of periodontal disease are present on the lingual side of both mandibular third molars which are therefore written in bold. Grey boxes indicate the teeth with insufficient alveolar bone preservation to assess the presence/absence of periodontal disease.																
Tabela 8. Razdalja med skleninsko-cementno mejo (SCM) in robom alveolne kosti (RAK) pri zobovju skeleta 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro (v mm).
je ali spodnja čeljustnica protrudirana ali pa je zgornja čeljustnica retrudirana.
Obraba zob
Zobje skeleta 5 so močno obrabljeni, okluzalna obraba je 3. do 7. stopnje po Molnarjevi lestvici (tabela 6) in 2. do 4. stopnje po kazalniku TWI (tabela 7). Najbolj obrabljeni zobje so zgornji in spodnji prvi kočniki (1M, 1M1). Po Molnarjevi lestvici je povprečna stopnja obrabe zgornjih zob 5,2 (47/9), spodnjih zob 4,3 (60/14). Tudi če pri
Table 8. Cementoenamel junction (CEJ) to alveolar crest (AC) distance in the teeth of Skeleton 5 from the Bronze Age site at
Brezje below Brinjeva gora (in mm).
Arheo 33, 2016, 39-74
57
Zobni karies in apikalni parodontitis
Zobovje skeleta 5 je brez kavitiranih karioznih sprememb in apikalnih razgradenj kosti (tabela 6).
Parodontalna bolezen
Pri skeletu 5 marginalna alveolna kost ob 19 ocenjenih zobeh z izjemo obeh spodnjih modrostnih zob ne kaže sprememb, ki so značilne za parodontalno bolezen. Al-veolni rob je oster in posnema obliko SCM. V nasprotju s tem je na lingvalni ploskvi spodnjih modrostnih zob alveolni rob širok (3 mm), mizasto oblikovan in ima lu-knjičavo površino (sliki 12A-12B). Takšna oblika alve-olnega roba je znak prisotnosti parodontalne bolezni, ki se pojavlja zlasti ob kočnikih, in jo v angleški literaturi označujejo z izrazom mizasti rob (boardlike border) (Strohm, Alt 1998). Na lingvalni ploskvi spodnjih tretjih kočnikov je razdalja med SCM in RAK 4 mm, koreninska razcepišča niso prizadeta. Pri skeletu 5 je povprečna razdalja med SCM in RAK večja od 3,0 mm pri 4 zobeh (2M, 3M, Mj, M3), kar predstavlja 25,0 % (4/16) izmerjenih zob, večja od 3,5 mm pa le pri enem zobu (M^, kar je 6,3 % (1/16) izmerjenih zob (tabela 8, slika 7). Pri zobeh skeleta 5 je višina alveolne kosti v območju med 54,1 % in 69,8 % dolžine zoba (slika 8).
Zobni kamen
Zobni kamen je prisoten pri 87,0 % (20/23) zob (tabela 6). V zgornji čeljusti ima zobni kamen 88,9 % (8/9) zob, v spodnji čeljusti pa 85,7 % (12/14) zob. Pri vseh 20 zobeh leži zobni kamen na anatomski kroni. Gre za otočke zobnega kamna, le na lingvalni ploskvi M2 (slika 12A) in na palatinalnih ploskvah 1C1, I2 je prisoten v debelejši plasti vzdolž SCM. Pri zgornjih zobeh je zobni kamen največkrat prisoten na bukalni ploskvi (7/8), sledita pa-latinalna (5/8) in mezialna ploskev (2/8). Pri spodnjih zobeh je zobni kamen največkrat prisoten na palatinalni ploskvi (10/12), manj pogosto na bukalni (3/12), mezial-ni (3/12) in distalni ploskvi (2/12).
Izolirana zgornja stalna zoba (desni drugi sekalec in desni prvi kočnik)
Oblikovni znaki zob
V gradivu sta bila tudi dva zoba, ki ne pripadata nobenemu od analiziranih treh skeletov. Po oblikovnih znakih gre za 2I in 'M (slika 13). 2I ima nelopatasto zobno krono in zobni tuberkel v obliki gladkega izbočenja, ki ga distalno omejuje prek obrobnega grebena potekajoča kronsko-koreninska palatinalna brazda (slika 13E). Braz-
Slika 13. Izolirana zoba, pri katerih je analiza pokazala, da ne pripadata skeletom 2, 3 in 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Zob 1M ima na mezialni (A) in distalni ploskvi (B) kariozno spremembo	Rentgenski posnetek zoba (C)
kaže, da segata obe kariozni spremembi v srednjo tretjino dentinskega plašča (M - mezialno, D - distalno). Zob 2I z labialne (D) in palatinalne strani (E). Puščica označuje kronsko-koreninsko palatinalno brazdo.
Figure 13. The two isolated teeth established not to have belonged to Skeletons 2, 3 and 5 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. 1M has carious lesions	on the mesial (A) and distal sides (B). Radiograph (C) shows that both lesions
extend into the middle third of dentine (M - mesial, D - distal). Labial (D) and palatal (E) views of 2I. Arrow marks the
interruption groove.
58
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
da ne sega na korenino. 2I ima eno korenino. Pri 'M so na obrabljeni grizni ploskvi vidna razgaljena dentinska jedra štirih vršičkov. *M ima tri korenine.
Obraba zob
Grizna ploskev *M je obrabljena poševno v palatinalni smeri pod kotom približno 15°. Po Molnarjevi lestvici je obraba M 5. stopnje, obraba 2I pa 3. stopnje (tabela 9).
Zob		'M	2I
MD premer krone		9,9	7,2
VO premer krone		11,7	6,6
Stopnja obrabe*		5	3
Lega kariesa		M*, D*	O
Napredovanost kariesa		S, S	O
Zobni kamen		X	X
LHS		O	O
	C	1	0
PS H	B	1	0
'3	O/I	4	2
Sä	L	1	0
Legenda: MD - meziodistalno, VO - vestibulooralno, M - mezialno, D - distalno, * - karies na zobnem vratu, ** - 8-stopenjska lestvica po Molnarju (1971), *** - Tooth Wear Index (Smith, Knight. 1984), Z/S/N - zunanja/srednja/notranja tretjina dentinskega plašča, LHS -linerana hipoplazija sklenine, O - odsotnost kariesa/zobnega kamna/ LHS, X/Y - zobni kamen nad/pod skleninsko-cementno mejo, C -cervikalno, B - bukalno, O/I - okluzalno/incizalno, L - lingvalno.			
Legend: MD - mesiodistally, VO - vestibuloorally, M - mesially, D - distally, * - cervical caries, ** - 8-point Molnar's scale (1971), *** - TWI (Smith, Knight, 1984), Z/S/N - outer/middle/inner third of dentine, LHS - linear enamel hypoplasia, O - absence of caries/ calculus/LHS, X/Y - calculus above/below the cementoenamel junction, C - cervically, B - bucally, O/I - occlusally/incisally, L - lingually.			
Tabela 9. Značilnosti dveh izoliranih zgornjih stalnih zob z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro - zobne mere (v mm), stopnja obrabe po Molnarjevi lestvici, karies, zobni kamen, linearne hipoplazije sklenine in kazalnik obrabe zob TWI***.
Table 9. Characteristics of two isolated teeth from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora - tooth measurements (in mm), occlusal attrition stage on the Molnar scale, caries, dental calculus, linear enamel hypoplasia and tooth wear index***.
Zobni karies
1M ima kavitirani kariozni spremembi na obeh aproksi-malnih ploskvah v predelu zobnega vratu (sliki 13A--13B). Rentgenski posnetek tega zoba je pokazal, da spremembi segata v srednjo tretjino dentinskega plašča (slika 13C). Na posnetku so prikazane tudi makroskopsko vidne cementne zadebelitve apikalno in na medkore-ninskih ploskvah meziobukalne in distobukalne korenine. Njihov nastanek je najverjetneje vzročno povezan s postopnim izraščanjem zoba zaradi močne obrabe.
Zobni kamen
Oba izolirana zoba imata manjšo količino zobnega kamna na anatomski kroni, in sicer 1M na bukalni ploskvi, 2I pa na mezialni ploskvi (tabela 9).
Napake pri določanju zob
Analiza je pokazala, da je bila v treh primerih napačno določena vrsta zoba:
i)	Skeletu 3 ne pripada 2I, ki je bil ob prevzemu gradiva prilepljen v alveolo zoba *I. Raziskava je pokazala, da omenjeni 2I ne pripada nobenemu od treh analiziranih skeletov. Zob sem brez poškodbe kosti odlepil iz alveole in pustil poleg ostankov čeljustnic, ki pripadajo skeletu 3.
ii)	Pri skeletu 3 je Cj prilepljen v alveolo zoba C1. Alveola zoba C1 v spodnji čeljustnici ni ohranjena, zato ne morem z gotovostjo trditi, da gre za zob skeleta 3, je pa to glede na zobne mere zelo verjetno. Omenjenega C nisem odstranil iz alveole, ker bi pri tem najverjetneje poškodoval kost.
iii)	Pri skeletu 2 je bil ob prevzemu gradiva *C prilepljen v alveolo zoba I1. Omenjeni *C pripada skeletu 3, ki ima delno ohranjeno pripadajočo alveolo, zato sem ga na to mesto tudi prenesel.
Poleg tega so bile v dveh primerih napačno določene ploskve zoba:
i)	Pri skeletu 2 je I2 prilepljen v ustrezno alveolo, vendar tako, da je z labialno ploskvijo obrnjen v palatinalno smer, s palatinalno ploskvijo pa v bukalno smer. Zob sem pustil prilepljen v nepravilnem položaju.
ii)	Skelet 5 je imel ob prevzemu dva desna zgornja prva kočnika CM), enega in situ, drugi pa je bil priložen zgor-
Arheo 33, 2016, 39-74
59
njima čeljustnicama. Ni znano, kateremu skeletu pripada izolirani 'M, morda skeletu 3.
Izračun kronološke starosti posameznikov na osnovi rentgenskih posnetkov zob
S človekovo kronološko starostjo so v najboljši korela-ciji meritve relativne obsežnosti pulpine votline na rentgenskih posnetkih prvega in drugega zgornjega sekalca, drugega zgornjega ličnika, drugega spodnjega sekalca, spodnjega podočnika in prvega spodnjega ličnika (Kvaal et al. 1995). Pri skeletu 2 sem starost izračunal iz meritev na drugem zgornjem sekalcu (53 let) in iz meritev na vseh treh spodnjih zobeh (44 let), pri skeletu 3 iz meritev na spodnjem podočniku (33 let), pri skeletu 5 pa iz me-
ritev na vseh šestih zobeh (58 let). Izolirani zob 2I, ki ne pripada nobenemu od treh analiziranih skeletov, je glede na obsežnost pulpine votline pripadal mlajšemu odraslemu človeku (27 let), kar se sklada z majhno obrabljenostjo tega zoba (3. stopnja po Molnarjevi lestvici, 2. stopnja po kazalniku TWI). Izračuni so skupaj z antropološkimi ocenami starosti posameznikov prikazani v tabeli 10.
Skelet	Zob	P	R	A	B	C	M	W	L	Starost (leta)	TTR	JLT
	I2	1,05	0,8	0,04	0,07	0,11	0,41	0,09	0,93	53'		
	I2	1,16	0,81	0,04	0,07	0,10	0,44	0,09	0,99			
2											> 50	> 50
	Ci	1,04	0,79	0,16	0,10	0,12	0,44	0,11	0,92	44"		
	Pi	1,15	0,85	0,15	0,18	0,09	0,48	0,14	1,00			
3	Ci	1,17	0,83	0,15	0,14	0,17	0,49	--	--	33c	ca. 30	ca. 20
	I1	0,79	0,58	0,00	0,18	0,12	0,33	0,15	0,68			
	2I	0,88	0,64	0,00	0,19	0,11	0,36	0,15	0,76			
	2P	1,03	0,79	0,14	0,10	0,08	0,43	0,09	0,91			
5										58"	50-60	40-55
	2I	0,86	0,63	0,00	0,07	0,07	0,32	0,07	0,74			
	1C	0,98	0,79	0,00	0,13	0,09	0,40	0,11	0,88			
	1P	1,03	0,78	0,15	0,08	0,06	0,42	0,07	0,91			
?	2I	1,13	0,77	0,29	0,21	0,18	0,52	0,20	0,95	27a	--	--
												
Legenda: P - razmerje dolžina zobne pulpe/dolžina korenine, R -razmerje dolžina zobne pulpe/dolžina zoba, A - razmerje širina zobne pulpe/ širina korenine v višini skleninsko-cementne meje, B - razmerje širina zobne pulpe/širina korenine pri oddaljenosti ene četrtine dolžine korenine od skleninsko-cementne meje, C - razmerje širina zobne pulpe/širina korenine na sredini korenine, M - povprečje vseh razmerij, W - povprečje B in C, L - povprečje P in R. Regresijske formule za izračun kronološke starosti posameznika na osnovi rentgensko določenih parametrov (Kvaal et al. 1995): 'starost = 103,5 - 216,6(M) - 46,6(W - L), "starost = 135,3 - 356,8(M) - 82,5(W - L), cstarost = 158,8 - 255,7(M), "starost = 129,8 - 316,4(M) - 66,8(W - L). Ocena kronološke starosti posameznika po standardnih antropoloških postopkih: TTR - Tatjana Tomazo Ravnik, JLT -Jayne-Leigh Thomas (glej Tomazo Ravnik 2012; Thomas 2012).
Legend: P - ratio length of pulp/length of root, R - ratio length of pulp/length of tooth, A - ratio width of pulp/width of root at cementoenamel junction, B - ratio width of pulp/width of root at one quarter of the root length from cementoenamel junction, C - ratio width of pulp/width of root at mid-root level, M - mean value of all ratios, W - mean value of width ratios B and C, L - mean value of lengths ratios P and R. Regression formulae for chronological age based on radiographically determined parameters (Kvaal et al., 1995): aAge = 103,5 - 216,6(M) - 46,6(W - L), bAge = 135,3 - 356,8(M) - 82,5(W - L), cAge = 158,8 - 255,7(M), dAge = 129,8 - 316,4(M) - 66,8(W - L). Estimates of chronological age based on standard anthropological procedures: TTR - Tatjana Tomazo - Ravnik, JLT - Jayne-Leigh Thomas (glej Tomazo-Ravnik, 2012; Thomas, 2012).
Tabela 10. Izračun kronološke starosti skeletov z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro na osnovi rentgenskih
posnetkov zob.
Table 10. Calculation of the chronological age of the skeletons from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora based on
the dental radiographs.
60
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Razprava
Ohranjenost čeljustnic in zobovja
Pri arheološkem gradivu lahko stopnjo ohranjenosti čeljustnic prikažemo z deležem ohranjenih zobnih položajev, tj. predelov z (i) zobmi in situ, (ii) s preoblikovanimi in zapolnjenimi alveolami (izguba zob za časa življenja) in (iii) s praznimi alveolami (izguba zob po smrti) (Caselitz 1998). Ohranjenih zobnih položajev je pri skeletu 5 87,5 % (28/32), pri skeletu 2 100,0 % (32/32), pri skeletu 3 pa 40,6 % (13/32). Vsi trije skeleti skupaj imajo ohranjenih 76,0 % (73/96) zobnih položajev.
V gradivu je skupno 49 stalnih zob, med katerimi je 11 sekalcev, 10 podočnikov, 11 ličnikov in 17 kočnikov. Poleg tega je v čeljustnicah 20 praznih, delno ali v celoti ohranjenih alveol, ker so se pripadajoči zobje izgubili pri izkopavanju arheološkega gradiva in/ali njegovi nadalj -nji obdelavi. Med temi tako imenovanimi po smrti izgubljenimi zobmi je 18 enokoreninskih zob (9 sekalcev, 6 ličnikov, 2 kočnika in 1 podočnik) in 2 trikoreninska zoba (oba kočnika). Za skeletno gradivo z arheoloških najdišč je na splošno značilno, da je med zobmi, izgubljenimi po smrti, največ enokoreninskih zob, ker so v primerjavi z večkoreninskimi zobmi slabše pritrjeni v čeljustnice.
Obraba zob
Rezultati so pokazali, da je obraba zob pri analiziranih bronastodobnih posameznikih nastala skoraj izključno z atricijo in abrazijo. Atricija je posledica griznih in me-zializacijskih sil, abrazija pa posledica brusnih delcev v hrani. Brusni delci so bili lahko sestavina hrane (npr. silikatni fitoliti v hrani rastlinskega izvora) ali pa so se vanjo zanesli med predelavo in pripravo hrane, npr. kamniti delci, ki so se pri mletju žita z mlinskimi kamni pomešali z moko (Scott 1997). Kerr (1998a) meni, da je v preteklih obdobjih abrazijo v največji meri pospeševala v Evropi do poznega srednjega veka razširjena navada žvečenja kosti perutnine in drugih manjših živali, ki so zaradi kostnega mozga zelo hranljive. Tretja vrsta obrabe je erozija (fizikalno-kemična obraba zoba), ki pa glede na predstavljene rezultate na zobe bronastodobnih posameznikov ni imela večjega vpliva.
Moški, ki mu je pripadal skelet 5, je imel v mladosti najverjetneje normalni griz, mandibularni prognatizem pa
se je razvil kasneje z zmanjšanjem višine griza zaradi močne obrabe. Ceperuelo et al. (2015) so takšen pridobljeni mandibularni prognatizem opisali pri skeletu moškega z bakrenodobnega najdišča El Mirador v današnji severni Španiji. Poleg tega so raziskave pokazale, da se je pri preteklih ljudstvih zaradi močne obrabe postopoma spreminjal tudi okluzijski odnos v interkaninem predelu, in sicer od normalnega incizalnega previsa prek okluzi-je zob na zob do obratnega incizalnega previsa (Kaifu 2000).
Skeleta 2 in 5 imata skoraj enako povprečno stopnjo obrabe spodnjih zob tako po Molnarjevi lestvici (4,2 vs. 4,3) kot po kazalniku TWI (2,6 vs. 2,5), kar kaže na primerljivo kronološko starost obeh posameznikov. Pri skeletu 2 je zelo nenavadna precej večja povprečna stopnja obrabe zgornjih zob v primerjavi s spodnjimi zobmi tako po Molnarjevi lestvici (7,0 vs. 4,2) kot po kazalniku TWI (4,0 vs. 2,6). Nenavaden je tudi večji naklon grizne ravnine pri zgornjih kakor pri spodnjih kočnikih. Posledica je okluzijsko neujemanje zgornjih in spodnjih zob. Pri žvečenju hrane se zgornji in spodnji zobje obrabljajo približno enako hitro, zato gre pri skeletu 2 bolj verjetno za posledico neke dodatne aktivnosti, morda uporabe zgornjih zob pri določenem opravilu. C1 ima na palatinalni strani poševno zabrušenje, ki bi skupaj z močno obrabljenostjo sosednjega P1 lahko nastalo na takšen način. Kakšno opravilo bi lahko povzročilo močnejšo obrabo zgornjih zob, ostaja nerešeno vprašanje. Iz literature poznamo opise obrabe zgornjih in spodnjih sprednjih zob zaradi obdelave živalskih kož pri lovcih in nabiralcih in žlebičasto obrabo na aproksimalnih ploskvah zob zaradi uporabe koščenih zobotrebcev ali obdelave nitastih rastlinskih ali živalskih delov (npr. tetiv) z zobmi (Scott 1997), kar pa je omejeno na posamezne zobe ali skupino zob, zato ni primerljivo s stanjem pri analiziranem skeletu 2. Druga možna razlaga je, da se je pri delu s skeletnim gradivom v preteklosti zgodila zamenjava in čeljustnice sploh ne pripadajo istemu skeletu.
Velikost zobnih kron
Mere stalnih zob so uporabne za določitev spola v antropologiji in sodni medicini. Najzanesljivejše ločevanje spolov omogoča kombinacija meziodistalnih premerov najmanj šestih stalnih zob (Garn et al. 1977a). Možnosti za analizo so bile v našem primeru zelo omejene, ker so pri skeletu 3 ohranjeni samo trije zobje. Velikost zobnih
Arheo 33, 2016, 39-74
61
kron pri skeletih 2 in 5, ki sta po ugotovitvah antropologov pripadala moškima, smo primerjali z velikostjo zobnih kron pri skeletu 3, ki je po njihovih ugotovitvah pripadal ženski. V primerjavo smo poleg zob, ki z gotovostjo pripadajo skeletu 3 ('C in 'P), vključili še zob Cp ki verjetno pripada skeletu 3, in izolirana zoba 'M in 2I, ki verjetno ne pripadata nobenemu od treh analiziranih skeletov. Podatki za paleolitske, mezolitske in sedanje prebivalce Evrope kažejo, da so pri stalnih podočnikih velikostne razlike med spoloma večje kot pri ostalih zobeh (Garn et al. 1977b; Frayer 1977; Lund, Mornstad 1999). Naša primerjava je pokazala, da so mere obeh zob, ki pripadata skeletu 3, brez izjeme manjše od mer istovrstnih zob pri skeletih 2 in 5 (tabele 1-6), kar bi lahko pomenilo, da je skelet 3 pripadal ženski, ostala dva skeleta pa moškima. Poleg tega so rezultati primerjave skladni z domnevo, da tudi zob C' pripada skeletu 3. Njegove zobne mere so manjše od mer spodnjih podočnikov, ki pripadajo skeletoma 2 in 5 (tabele 1-6). V nasprotju s tem pa izolirana zoba 'M in 2I po velikosti bolj ustrezata moškemu kakor ženskemu zobovju (tabele 1-9), kar ob upoštevanju zaključkov določanja zob pritrjuje trditvi, da ne pripadata nobenemu od treh analiziranih skeletov.
Pettenati-Soubayroux et al. (2002) so preizkušali zanesljivost različnih načinov določanja spola na francoskem zobnem gradivu iz začetka 18. stoletja. Ugotovili so, da sta najzanesljivejša pokazatelja spola kazalnik zgornjih sekalcev (angl. incisor index) in kazalnik spodnjih zob (angl. lower dental index). Prvi je razmerje med meziodi-stalnima premeroma drugega in prvega zgornjega sekalca, izraženo v odstotkih (2I2 MD premer / 'I' MD premer x !00), drugi pa je razlika med meziodistalnima premeroma spodnjega podočnika in drugega spodnjega sekalca, izražena v mm ('C' MD premer - 2I2 MD premer). Pri skeletu 5 je vrednost kazalnika zgornjih sekalcev (desno 82,4 %, levo 81,2 %) bolj podobna povprečni vrednosti kazalnika za moške (80,5 %) kakor za ženske (76,3 %) iz omenjenega francoskega gradiva. Tudi vrednost kazalnika spodnjih zob je tako pri skeletu 2 (levo ',' mm) kot pri skeletu 5 (desno 1,7 mm) bolj podobna povprečni vrednosti kazalnika za moške (0,97 mm) kakor za ženske (0,67 mm) iz francoskega gradiva. Poudariti velja, da gre pri tem za primerjavo s prebivalstveno skupino iz povsem drugega časovnega obdobja in prostora, vseeno pa so rezultati skladni z interpretacijo na osnovi prve metode.
Oblikovni znaki stalnih zob in čeljustnic
Zobna morfologija analiziranih bronastodobnih skeletov (odsotnost lopataste in dvojne lopataste oblike pri zgornjih sekalcih, drugi zgornji sekalci s kronsko-koreninsko palatinalno brazdo, drugi spodnji kočniki s štirimi vršički, dvokoreninski prvi zgornji ličniki, trikoreninski drugi zgornji kočniki) je značilna za kavkaško prebivalstveno skupino. Veliko presenečenje pa je bila ugotovitev, da ima M3 skeleta 5 poleg dveh rednih korenin (mezialne in distalne) še nadštevilno korenino radix entomolaris (RE). RE se lahko razvije na lingvalni strani spodnjih stalnih in mlečnih kočnikov. Po podatkih iz literature je pri Evropejcih pogostnost trikoreninskega prvega spodnjega stalnega kočnika manjša od 5 %, pri Afričanih manjša od 3 %, v nasprotju s tem pa je njegova pogostnost pri Azijcih med 20 % in 30 % (Scott, Turner II 1997).
Po rentgenski oceni ima RE pri sedanjih prebivalcih Slovenije 1,3 % (18/1361) prvih, 0,3 % (4/1575) drugih in 1,8 % (13/736) tretjih spodnjih stalnih kočnikov (Strmšek, Štamfelj 2017). Podobni so nekoliko starejši podatki za Nizozemce, po katerih ima RE 1,07 % prvih, 0,14 % drugih in 0,85 % tretjih spodnjih stalnih kočnikov (Visser 1948). Ugotovitev pričujoče raziskave dokazuje, da so nosilci dednega zapisa, ki pri spodnjih kočnikih omogoča razvoj RE, na območju današnje Slovenije živeli že v srednji bronasti dobi. V nasprotju s tem v vzhodni Anatoliji pri skeletih iz železne dobe (1100-600 pr. n. št.) še niso ugotovili nobenega mlečnega (0/15) ali stalnega spodnjega kočnika (0/144) z RE, ugotovili pa so jih pri skeletih iz srednjega veka (10. stol.), in sicer pri obeh skupinah spodnjih kočnikov (Erkman, Kaya 2014). Avtorja domnevata, da so ustrezni dedni zapis na to območje zanesli migracijski tokovi iz Azije šele v srednjem veku.
Pri M3 skeleta 5 sem makroskopsko in celo z lokalnim rentgenskim posnetkom lahko ugotovil le prisotnost dveh rednih korenin, tretjo korenino (RE) pa je pokazala šele RTSS. Slednja z veliko ločljivostjo prikaže zobe in sosednje anatomske strukture v vseh treh dimenzijah, zato je v dentalni medicini zelo uporabna za razpoznavo bolezenskih sprememb in načrtovanje koreninskega zdravljenja zob, vse pogosteje pa se uporablja tudi pri paleodentoloških raziskavah skeletnih ostankov iz preteklih obdobij.
62
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Opisi spodnjih kočnikov z RE pri ljudeh iz predzgodo-vinskih obdobij so v literaturi maloštevilni, kar je povezano tudi z dejstvom, da so v večini raziskav število korenin določali z makroskopskim pregledom gradiva. To pa zlasti pri kočnikih ni zanesljiv način, ker se teh zob večinoma ne da odstraniti iz alveol, zato je za neposredni pregled dostopen le vratni del zobne korenine. Na železnodobnem najdišču v severnem Pakistanu (Ti-margarha) so pri 15,4 % skeletov (2/13) ugotovili prisotnost prvega spodnjega stalnega kočnika z RE, v obeh primerih obojestransko, pri enem skeletu pa tako kot v našem primeru prisotnost tretjega spodnjega stalnega kočnika z RE (Lukacs 1983). Na francoskem najdišču pri kraju Rouffignac so med človeškimi skeletnimi ostanki
Zgornji zobni lok								
Št. zob in situ	2	3	5	3 1	1	3	0	18
Št. izoliranih zob	0	1	0	00	1	0	0	2
Št. PM								
izgubljenih	4	3	1	23	0	0	3	16
zob								
Št. AM								
izgubljenih	0	0	0	11	2	0	0	4
zob								
Št. karioznih zob	0	0	0	10	1	2	0	4
Vrsta zoba	I1	I2	C	P1 P2	Ml	M2	M3	Skupaj
Št. zob in situ	2	3	4	3 4	4	4	4	28
Št. izoliranih zob	0	0	1	00	0	0	0	1
Št. PM								
izgubljenih	2	1	0	10	0	0	1	5
zob								
Št. AM								
izgubljenih	0	0	0	00	0	1	0	1
zob								
Št. karioznih zob	0	0	0	00	2	1	0	3
Spodnji zobni lok								
								
Legenda: PM	- po smrti (post mortem), AM -					za časa	življenja (ante	
mortem)								
Legend: PM -	postmortally, AM - intravitally							
Tabela 11. Razvrstitev karioznih in manjkajočih zob z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro po zobnih skupinah.
Table 11. Distribution of carious and missing teeth in the skeletons from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora.
iz železne dobe našli M2 (1/21) s kratko nadštevilno koreninico RE (Sahly et al. 1962). Tudi v zobnem gradivu z nubijskih najdišč (100 pr. n. št.-550 n. št.) je bil med 71 prvimi spodnjimi stalnimi kočniki le en trikoreninski zob (1,7 %) (Turner II, Markowitz 1990). Na železnodobnih najdiščih južne Italije (9. do 2. stol. pr. n. št.) niso našli nobenega trikoreninskega prvega spodnjega stalnega kočnika, kar je presenetljivo glede na številčnost vzorca (279 skeletov) (Coppa et al. 1998).
Kronološka starost posameznikov
Uporabljena metoda, ki so jo razvili Kvaal et al. (1995), omogoča izračun kronološke starosti odraslega posameznika na osnovi meritev velikosti pulpine votline na peria-pikalnih rentgenskih posnetkih zob. Metoda temelji na rentgenskih posnetkih zob današnjih Norvežanov, vendar se je izkazala za uporabno tudi pri analizi arheološkega skeletnega gradiva. Przystanska et al. (2015) so pri skeletnih ostankih osmih odraslih ljudi s poljskega bronastodobnega najdišča ugotovili skladnost med ocenami starosti, ki so bile izračunane po omenjeni dentalni metodi, in tistimi, ki so temeljile na osteoloških kriterijih. Kvaal in During (1999) sta pri skeletnih ostankih posadke švedske vojaške ladje Vasa, ki se je potopila leta 1628, ugotovili ujemanje dentalne in osteološke ocene starosti pri 11 od skupno 15 posameznikov, pri katerih je bilo mogoče določiti starost po obeh metodah.
Pri skeletu 2 sem na osnovi rentgenskega posnetka zoba I2 izračunal kronološko starost 53 let. Antropološki oceni sta bili pri tem skeletu enotni (> 50 let) (tabela 10). Popolna zakostenelost incizivnega šiva in znaki zakos-tenevanja preostalih treh nebnih šivov prav tako kažejo na starost 50 let ali več (Mann et al. 1991). Ker pa zaradi manjše obrabljenosti spodnjih zob v primerjavi z zgornjimi zobmi ter okluzijskega neujemanja zobnih lokov ne izključujem možnosti, da čeljustnice ne pripadajo istemu skeletu, sem kronološko starost izračunal še na osnovi rentgenskih posnetkov treh spodnjih zob. Rezultat (44 let) bi lahko potrjeval omenjeno možnost.
Pri skeletu 3 sem na osnovi rentgenskega posnetka zoba Cj izračunal kronološko starost 33 let, kar se bolj ujema z eno (ca. 30 let) kakor z drugo antropološko oceno (ca. 20 let). Vendar pa v prid starosti okrog 30 let govorita tudi popolna zakostenelost incizivnega šiva, ki se navadno ne razvije pred 30. letom starosti (Mann et al. 1987), in
Arheo 33, 2016, 39-74
63
zmerna obrabljenost zob (4,7 po 8-stopenjski Molnarjevi lestvici).
Pri skeletu 5 sem na osnovi rentgenskih posnetkov šestih zob izračunal kronološko starost 58 let, ki se bolj ujema z eno (50-60 let) kakor z drugo antropološko oceno (40-55 let). Na osnovi nebnih šivov (povsem zakostenela incizivni šiv in srednji del prečnega šiva, nezakostenel prednji sredinski nebni šiv) lahko sklepamo le, da je bila oseba starejša od 40 let.
Zobni karies
Zobni karies je razgradnja trdih zobnih tkiv zaradi delovanja kariogenih bakterij. Od treh bronastodobnih skeletov je le eden brez kariesa (moški skelet 5). V analiziranem gradivu je 14,3 % (7/49) karioznih zob: pet zob pri skeletu 2 (5/21), en zob pri skeletu 3 (1/3), nič zob pri skeletu 5 (0/23), poleg tega ima karies še eden od dveh izoliranih zob. Dva zoba imata po dve kariozni spremembi, pet zob pa po eno. Med sedmimi karioznimi zobmi so trije prvi kočniki (1M, 1M1), trije drugi kočniki (2M2, 2M) in en prvi ličnik (*P) (tabela 11). Prevladujoča prizadetost kočnikov ni presenetljiva, saj se je karies v vseh obdobjih najpogosteje pojavljal pri tej zobni skupini, zlasti na prvem in drugem kočniku, manj pogosto na ličnikih, karies na sekalcih in podočnikih pa je bil redkost vse do obdobja po letu 1000 n. š. (Caselitz 1998).
Ugotovljeni delež karioznih stalnih zob (14,3 %) je značilen za način preživljanja, ki temelji na poljedelstvu (2,2-26,9 %) (Turner II 1979), se pa uvršča v zgornji del razpona vrednosti za evropska bronastodobna najdišča (slika 14). Zanimivo je, da je tudi v 2500 do 3000 let mlajšem srednjeveškem skeletnem gradivu iz Središča ob Dravi primerljivih 15,8 % karioznih stalnih zob (Štamfelj 2004). Primerljiv odstotek navajajo še Cucina et al. (1999), ki so pregledali 430 stalnih zob z zgodn-jebronastodobnih najdišč na območju Trentina v današnji Italiji. Prebivalci tega območja so imeli v neolitiku le 4,1 % karioznih stalnih zob, kar je značilno za prehrano, ki vsebuje malo ogljikovih hidratov, v bakreni dobi 6,2 % karioznih stalnih zob, v zgodnji bronasti dobi pa že 16,1 % karioznih stalnih zob. V današnji španski Valen-cii so primerljiv delež karioznih stalnih zob ugotovili na bronastodobnem najdišču Castellets (17,1 %), na ostalih dveh najdiščih iz istega obdobja je bil delež manjši (Vi-nalopo, 8,9 %; Cova dels Blaus, 5,4 %) (Polo-Cerda et al.
2007). Delež karioznih stalnih zob je bil manjši tudi na srednjebronastodobnem najdišču Tiszafured na severovzhodu današnje Madžarske (3,2 % ali 123/3903) (Ube-laker, Pap 1996), na zgodnjebronastodobnem najdišču Rogalin na vzhodu današnje Poljske (1,1 % ali 2/178) (Przystanska et al. 2015) in na zgodnjebronastodobnih najdiščih na območju današnje osrednje Nemčije (5,8 % ali 110/1896) (Nicklisch et al. 2016). Tudi v megalit-skem gradivu (1800 pr. n. št.) z najdišča Roche v današnji osrednji Franciji je karioznih le 4,2 % (25/610) stalnih zob (Brabant, Cordier 1966).
Večanje pogostnosti kariesa od neolitika do bronaste dobe povezujejo s spremembami prehrane zaradi postopnega prehoda od lova in nabiralništva k poljedelstvu in živinoreji. Epidemiološke raziskave so pokazale, da obstaja povezava med prevalenco kariesa in količino zaužitih ogljikovih hidratov (monosaharidov, disaharidov in polisaharida škroba) (Turner II 1979; Kelley et al. 1991). Žitarice vsebujejo škrob, ki ima podobno pospešujoč učinek na razvoj kariesa kakor sladkorji (Johansson, Birkhed 1999). Mleko vsebuje laktozo v majhni koncentraciji, vendar v splošnem velja za nekariogeno ali celo antikariogeno, ker vsebuje kazein, kalcij in fosfat, ki zavirajo razvoj kariesa (Johansson, Birkhed 1999). V nasprotju s prej omenjenim trendom so za območje današnje osrednje Nemčije ugotovili, da je bil delež ka-rioznih zob v starejšem neolitiku (8,6 %) večji kakor v srednjem neolitiku (4,9 %), mlajšem neolitiku (5,5 %) in v zgodnji bronasti dobi (5,8 %) (Nicklisch et al. 2016). Temu trendu je sledila prevalenca kariesa, ki je bila v starejšem neolitiku (54,8 %) večja kakor v srednjem (44,0 %) in mlajšem neolitiku (38,3 %) in v zgodnji bronasti dobi (35,6 %). Meritve količine dušikovega izotopa 15N v kosteh, ki so jih opravili omenjeni avtorji, kažejo, da se je na tem območju skozi obdobje neolitika postopoma večal delež proteinov v prehrani (meso in mlečni izdelki), kar bi lahko povezali z upadanjem pogostnosti ka-riesa. Opisane razlike med najdišči (pogostnost kariesa in njeno spreminjanje skozi čas) bi bile lahko povezane z regionalnimi razlikami v naravnem okolju in posledično prehrani predzgodovinskih ljudstev. Ob tem velja omeniti, da na razvoj kariesa poleg vrste in količine ogljikovih hidratov v prehrani vplivajo še številni drugi dejavniki (pogostnost uživanja hrane, konsistenca hrane, količina in sestava sline, genetski dejavniki, ki določajo oblikovne lastnosti in velikost zob ter mineraliziranost in mikrostrukturo trdih zobnih tkiv, količina fluorja in
64
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
drugih elementov v sklenini, nekatere sistemske bolezni itd.), ki jih pri predzgodovinskih ljudstvih slabo poznamo (Tayles et al. 2009).
Pri zobeh z Brezja pod Brinjevo goro je vseh devet kario-znih sprememb na zobnem vratu (osem na aproksimalnih ploskvah in ena na bukalni ploskvi) in vse so bile omejene na posamezno zobno ploskev. Tudi pri bronastodobnih prebivalcih iz severovzhodnega predela današnje Madžarske je bilo največ karioznih sprememb na zobnem vratu (41,5 %), sledile so kariozne spremembe na zobnih koreninah (21,1 %), na griznih ploskvah (14,6 %), kari-ozno uničenje zobne krone (14,6 %) in karies na apro-ksimalnih ploskvah zobnih kron (8,1 %) (Ubelaker, Pap 1996). Za razliko od tega se pri sedanjem prebivalstvu karies najpogosteje razvije na zobnih kronah kočnikov in ličnikov, in sicer največkrat v fisurnem sistemu na gri-znih ploskvah, nato na njihovih aproksimalnih ploskvah. Pojavljanje kariesa na zobnem vratu in koreninah namesto na griznih ploskvah pri predzgodovinskih prebival-stvenih skupinah povezujejo z veliko obrabo zob (Maat,
Van der Velde 1987; Meinl et al. 2010). Okluzalna obraba je povzročila zgodnje preoblikovanje griznih ploskev kočnikov in ličnikov, predvsem izgubo fisur, ki so predi-lekcijsko mesto za razvoj okluzalnega kariesa. Poleg tega se je obraba zobnih kron delno izravnavala z izraščanjem zob, kar je razgalilo vratni del zobne korenine, ki ga sicer pokrivajo obzobna tkiva. Apikalno umikanje obzobnih tkiv pa je lahko pospešila parodontalna bolezen.
Po rentgenski oceni segata dve kariozni spremembi v zunanjo tretjino dentinskega plašča, štiri kariozne spremembe v srednjo tretjino dentinskega plašča, tri pa v notranjo tretjino dentinskega plašča. Nobena kariozna sprememba rentgensko ne sega do pulpine votline, zato domnevam, da zobna pulpa nobenega od prizadetih zob ni bila nepopravljivo okvarjena. Posledica ugotovljenih karioznih sprememb bi lahko bila preobčutljivost zob na toplotne in kemične dražljaje, spontanih bolečin pa posamezniki zaradi tega niso imeli. Če bi ti ljudje živeli dlje,
Slika 14. Odstotek karioznih stalnih stalnih zob v gradivu iz gomile pod Brinjevo goro (rdeče) in v gradivih z drugih evropskih bronastodobnih najdišč (modro).
Figure 14. Percentage of the carious permanent teeth in the bone assemblage from the Bronze Age site at Brezje below
Brinjeva gora (red) and from other European Bronze Age sites (blue).
Viri: 1 - Przystanska et al. 2015, 2 - Ubelaker, Pap 1996, 3 - Brabant, Cordier 1966, 4 - Polo-Cerda et al. 2007), 5 -Nicklisch et al. 2015, 6 - Cucina et al. 1999.
Arheo 33, 2016, 39-74
65
bi karies po vsej verjetnosti najprej dosegel zobno pulpo pri 2M2 skeleta 2 in pri *P skeleta 3.
Kronični apikalni parodontitis
Kronični apikalni parodontitis (KAP) je vnetje, ki se razvije ob koreninski konici okuženega avitalnega zoba. Na čeljustni kosti se kaže kot apikalna osteolitična sprememba. V večini primerov se razvije ob zobeh, pri katerih sta karies ali obraba dosegla zobno pulpo.
Apikalno kostno razgradnjo, ki je nastala zaradi KAP, sem makroskopsko in rentgensko ugotovil pri skeletu 2 ob korenini P1. Nastanek KAP je bil v tem primeru vzročno povezan z odprtjem pulpnega prekata zaradi močne obrabe, kar je mikroorganizmom iz ustne votline omogočilo vstop v notranjost zoba. Pri istem posamezniku je bil KAP morda prisoten tudi ob zobeh 2P2, vendar to zaradi slabe ohranjenosti alveol in izgube zob po smrti ni povsem jasno.
V analiziranem bronastodobnem gradivu sem morebitno prisotnost apikalne kostne razgradnje lahko ugotavljal pri 67 zobeh (47 zob in situ ter 20 alveol, ki pripadajo po smrti izgubljenim zobem). Delež zob s KAP je bil 1,5 % (1/67), kar je, upoštevaje majhnost vzorca, primerljivo z 0,42-odstotnim deležem (17/4032) pri bronastodobnih prebivalcih današnje Madžarske (Ubelaker, Pap 1996), vendar precej manj od 6,6-odstotnega deleža (23/349) pri zgodnjebronastodobnih prebivalcih današnjega Trentina v Italiji (Cucina et al. 1999). Brothwell (1963) je pri pregledu 910 zob iz obdobja mezolitika v Evropi in Severni Afriki ugotovil 39 primerov odprtja pulpnega prekata zaradi obrabe (4,3 %), pri tem pa je treba upoštevati, da je bila večina pregledanih zob z najdišč v Severni Afriki, kjer je zaradi suhega peščenega okolja v hrani več abra-zivnih delcev kot v Evropi. Pri srednjeveških prebivalcih Središča ob Dravi je bil delež zob s KAP 1,1 % (14/1307) (Štamfelj 2004).
Na klinični potek KAP je na osnovi arheološkega skeletnega gradiva težko sklepati, domnevajo pa, da so v pred-zgodovinskem času nekateri dejavniki delovali v smislu manjše verjetnosti nastanka težjih vnetnih zapletov (Kerr 1998a; Alt et al. 1998). Večina KAP je bila, tako kot pri P1 skeleta 2, odprtega tipa (odprt pulpni prekat), kar je omogočalo drenažo, to pa zmanjšuje verjetnost nastanka gnojnega vnetja. Poleg tega se je zaradi močne obrabe in posledičnega hitrega izraščanja zob anatomski odnos
med koreninskimi konicami in narastišči obraznih mišic spremenil tako, da se vnetni procesi v večini primerov niso širili v globlje predele obraza in vratu, kar bi vodilo v težje, tudi življenjsko nevarne okužbe.
Za časa življenja izgubljeni zobje
Manjkajoč zob sem opredelili kot izgubljen za časa življenja, kadar je bila pripadajoča alveola delno ali v celoti zapolnjena s kostnino. Moški, ki mu je pripadal skelet 2, je za časa življenja izgubil oba prva zgornja stalna kočnika, moški, ki mu je pripadal skelet 5, pa po vsej verjetnosti ni izgubil nobenega zoba. Najslabše je ohranjeno zobovje ženske, ki ji je pripadal skelet 3, ohranjeni odlomki čeljustnic pa kažejo, da je za časa življenja izgubila najmanj pet zob (2I, P1,2 in 2 jM). Rentgenski posnetki so pokazali, da je bilo vseh sedem zob ekstrahiranih v celoti, brez v kosti zaostalih koreninskih odlomkov.
Pri vseh treh posameznikih skupaj je bilo za časa življenja izgubljenih 9,6 % zob (7 zob/73 zobnih položajev). Podatek je ob upoštevanju majhnosti vzorca primerljiv s tistimi za druga evropska bronastodobna najdišča. Pri bronastodobnih prebivalcih današnje Madžarske je bila pogostnost za časa življenja izgubljenih zob 4,7 % (229/4858) (Ubelaker, Pap 1996). Pri prebivalcih današnjega italijanskega Trentina se je delež za časa življenja izgubljenih zob povečal s 6,5 % v neolitiku in 2,6 % v bakreni dobi na 13,1 % v zgodnji bronasti dobi (Cucina et al. 1999). Srednjeveški prebivalci Središča ob Dravi so za časa življenja izgubili 8,6 % zob (143 zob/1665 zobnih položajev) (Štamfelj 2004).
Izguba zob za časa življenja ima lahko različno etiolo-gijo. Najpogosteje je posledica napredovanega kariesa, lahko pa tudi napredovane parodontalne bolezni, odkritja pulpnega prekata zaradi obrabe, poškodbe zoba in nekaterih razvojnih napak zob. Pri skeletih iz gomile pod Brinjevo goro so bili z izjemo 2I skeleta 3 vsi za časa življenja izgubljeni zobje ličniki (P12) in kočniki CM1, 2 jM). Tudi prej citirana Ubelaker in Pap (1996) poročata o večji pogostnosti izgube za časa življenja pri zobeh transkaninega predela kakor pri zobeh interkaninega predela, kar naj bi predvsem odražalo večjo dovzetnost za karies pri prvi skupini.
66
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Parodontalna bolezen
V	literaturi navajajo za razdaljo SCM-RAK pri zdravih obzobnih tkivih mladih odraslih ljudi vrednosti od 1,3 do 3,0 mm (Lennon, Davies 1974; Gjermo et al. 1984; Štamfelj 2004). Pri parodontalni bolezni je ta razdalja zaradi razgradnje kosti povečana, vendar pa se s starostjo povečuje tudi fiziološko zaradi postopnega izrašča-nja zob, zlasti pri veliki obrabi zob, zato pri skeletnem gradivu ni zanesljiv pokazatelj prisotnosti parodontalne bolezni (Clarke, Hirsch 1991). Skladno s priporočili iz literature je bilo v tej raziskavi merilo prisotnosti parodon-talne bolezni povečana razdalja SCM-RAK (> 4 mm) z znaki vnetne razgradnje kosti, kamor spadajo spremenjena oblika alveolnega roba, ki ne posnema oblike SCM, manjkajoča povrhnja kompakta in vidni številni razširjeni nutritivni foramni (Strohm, Alt 1998).
Prisotnost znakov parodontalne bolezni sem lahko ugotavljal pri skeletih 2 in 5, pri skeletu 3 pa je ohranjenost čeljustne kosti preslaba. Rezultati kažejo, da se je parodon-talno zdravje moških, ki sta jima pripadala skeleta 2 in 5, kljub primerljivi starosti močno razlikovalo. Pri skeletu 5 so znaki parodontalne bolezni prisotni le ob dveh zobeh, pri skeletu 2 pa ob 12 zobeh in pri skoraj polovici teh zob je bila bolezen napredovana. Takšno stanje je rezultat naravnega poteka bolezni. Tudi epidemiološke raziskave pri današnjih prebivalstvenih skupinah so pokazale, da za razvoj parodontalne bolezni niso dovzetne vse osebe. Za napredovano parodontalno boleznijo, ki ogroža obstoj zob, oboli med 10 % in 20 % oseb (Papapanou, Wennström 1990). Kljub temu da ima večina prebivalstva s starostjo slabše stanje obzobnih tkiv, prizadene parodontalna bolezen tudi v starejših prebivalstvenih skupinah le del prebivalstva (Brown et al. 1989).
Pri bronastodobnih skeletih so znaki parodontalne bolezni prisotni ob 11 kočnikih (štirih zgornjih in sedmih spodnjih), dveh zgornjih ličnikih in enem zgornjem sekalcu. Prevladujoča prizadetost kočnikov se ujema z rezultati epidemioloških raziskav pri živečih in preteklih populacijah (Kerr 1991). Pri srednjeveških prebivalcih Središča ob Dravi je bila največja kostna razgradnja izmerjena v zgornji čeljusti ob kočnikih, v spodnji čeljusti pa ob kočnikih in sekalcih (Štamfelj 2004).
V	primerjavi z zobnim kariesom je naravna zgodovina parodontalne bolezni slabo poznana. Primerjavo rezultatov različnih študij otežujejo majhni vzorci in neenotnost
meril za določitev prisotnosti parodontalne bolezni. Izpostaviti pa velja obsežno raziskavo na skeletnih gradivih z Britanskega otočja (Kerr 1998b). Avtor je določal spremembe na alveolni kosti pri 504 skeletih iz predzgo-dovinskega obdobja, srednjega veka, 17., 18. in 19. stoletja in pri tem ugotovil, da je pogostnost parodontalne bolezni v zadnjih 3000 letih kljub velikim spremembam oralnega okolja ostala nespremenjena.
Zobni kamen
Skupno je v gradivu 75,5 % (37/49) zob z zobnim kamnom. Skelet 5 ima zobni kamen na 87,0 % (20/23) zob. Pri vseh zobeh je pritrjen na anatomsko krono (supragin-givalni zobni kamen), kar se sklada z zdravo alveolno kostjo pri tem posamezniku. Skelet 2 ima zobni kamen na 66,7 % (14/21) zob. Upoštevaje njegovo lego glede na SCM in prizadetost alveolne kosti, sklepam, da gre pri 57,1 % (12/21) zob za supragingivalni zobni kamen, pri 9,5 % (2/21) zob pa za subgingivalni zobni kamen. Subgingivalni zobni kamen je prisoten samo na 1M1, ob katerih so vidni znaki napredovane parodontalne bolezni. Znano je, da nastane subgingivalni zobni kamen v predelu parodontalnega žepa kot stranski proizvod vnetja (Lang et al. 2008). Prisotnost zobnega kamna olajša kopičenje bakterijskega zobnega plaka, vendar ni neposredni vzročni dejavnik parodontalne bolezni, zato ne preseneča, da sta se moška kljub približno enaki količini supragingivalnega zobnega kamna in primerljivi starosti močno razlikovala glede parodontalnega zdravja; pri enem je bila ob slabi polovici zob prisotna (mestoma napredovana) razgradnja alveolne kosti, pri drugem je bila alveolna kost praktično zdrava. Skelet 3 ima zobni kamen na anatomski kroni enega od treh ohranjenih zob, prav tako je zobni kamen prisoten na anatomski kroni obeh izoliranih zob.
Supragingivalni kamen je prisoten na 71,4 % (35/49) vseh ohranjenih zob. Pri veliki večini zob gre za majhno količino zobnega kamna, vendar je treba upoštevati, da je ocena količine zobnega kamna pri arheološkem gradivu zaradi posmrtnega krušenja nezanesljiva. Pogostnosti zgornjih (72,7 % oz. 8/11) in spodnjih interkaninih zob (70,0 % oz. 7/10) s supragingivalnim zobnim kamnom se ne razlikujeta (hi-kvadrat, p = 0,89), nekoliko bliže statistični značilnosti je razlika med zgornjimi (55,6 % oz. 5/9) in spodnjimi transkaninimi zobmi (78,9 % oz. 15/19) (hi-kvadrat, p = 0,20).
Arheo 33, 2016, 39-74
67
Zobje zgornjega interkaninega predela imajo supragingi-valni zobni kamen največkrat na bukalni (45,5 %) in pa-latinalni ploskvi (36,4 %), zobje spodnjega interkaninega predela pa na lingvalni ploskvi (60,0 %). Zobje zgornjega transkaninega predela imajo zobni kamen največkrat na bukalni ploskvi (55,6 %), zobje spodnjega transkaninega predela pa na lingvalni ploskvi (73,7 %). Zobni kamen nastane z mineralizacijo mehkih zobnih oblog.
V	raziskavi ugotovljena razporeditev supragingivalnega zobnega kamna je običajna in se ujema s položajem izvodil velikih žlez slinavk v ustni votlini (Lang et al. 2008). Ustje izvodila predušesne žleze slinavke (glandula paro-tis) leži bukalno ob drugem zgornjem kočniku, ustja izvodil podčeljustnične žleze (glandula submandibulars) in podjezične žleze slinavke (glandula sublingualis) pa ležijo pod jezikom (Brand, Isselhard 2003).
Linearne hipoplazije sklenine
Linearne hipoplazije sklenine (LHS) so nespecifičen odraz delovanja okoljskih škodljivih dejavnikov na otrokov organizem (Baume, Crawford 1980). Lahko so posledica neustrezne prehrane pri otroku, sistemskih in infekcijskih bolezni (Schultz et al. 1998). Sklenina se po zaključenem razvoju ne prenavlja več, zato ostane motnja trajno zapisana v njeno strukturo. Pri skeletu 2 imata 2I2 v sklenini vratne polovice labialne ploskve vsak po dve šibko izraženi linearni hipoplaziji. Vsak par hipoplazij je približno enako oddaljen od SCM, zato ga lahko povežemo z istim vzročnim dejavnikom. Iz časovnih določil pri razvoju drugega spodnjega stalnega sekalca (Goodman et al. 1980) lahko določim, da je en par LHS nastal pri starosti 2,5 let, drug par pa pri starosti 3 let. Menijo, da je pri preteklih ljudstvih to obdobje sovpadalo s prekinitvijo dojenja in prehodom na mešano prehrano (Goodman et al. 1980). V našem primeru je to le nepreverjena domneva. Čas prehoda na mešano prehrano bi lahko opredelili z analizo mikroelementov barija in stroncija v sklenini, ki pa je destruktivna metoda, primerna za večje vzorce (Grupe 1998).
V	zobnem gradivu iz gomile pod Brinjevo goro ima LHS 33,3 % (2/6) spodnjih sekalcev. V zgodnjebronasto-dobnem gradivu iz današnjega italijanskega Trentina je takšnih spodnjih sekalcev 75,0 % (12/16) (Cucina et al. 1999). LHS sem ugotovil pri 33,3 % (1/3) skeletov oziroma pri 4,1 % (2/49) zob iz gomile pod Brinjevo goro. Objavljeni podatki o pogostnosti hipoplazij skle-
nine pri stalnih zobeh z drugih bronastodobnih najdišč se razlikujejo. Pri zgodnjebronastodobnem gradivu z današnje vzhodne Poljske (Rogalin) so jih ugotovili pri 23,1 % (3/13) posameznikov (Przystanska et al. 2015), pri bronastodobnih prebivalcih s severovzhoda današnje Madžarske (Tiszafured) le pri 0,5 % (19/3805) stalnih zob (Ubelaker, Pap 1996), v današnji španski Valencii na enem najdišču pri 13,1 % stalnih zob, na drugih štirih najdiščih pri 20,4 do 23,3 % stalnih zob (Polo-Cerda et al. 2007), v današnji Armeniji pa na enem najdišču (Black Fortress) pri 62 % skeletov, na drugem (Landjik) pri 50 % skeletov (Khudaverdyan 2011). Perikimacije, ki so normalna značilnost površine sklenine, so pri zobnem gradivu iz gomile pod Brinjevo goro pri 8,5-kratni povečavi vidne le pri izoliranem 2I in pri 3M3 skeleta 5.
Primerjava oralnega zdravja posameznikov, ki so jim pripadali skeleti z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro
Pri skeletih 2 in 5 so čeljustnice in zobje dobro ohranjeni, zato je utemeljena primerjava oralnega zdravja obeh posameznikov. Analiza je pokazala, da je bilo oral-no zdravje precej slabše pri moškem, ki mu je pripadal skelet 2, kakor pri moškem, ki mu je pripadal skelet 5 (slika 15), čeprav sta oba iz iste starostne skupine (50-60 let). Moški, ki mu je pripadal skelet 5, za časa življenja najverjetneje ni izgubil nobenega zoba, ni imel zobnega kariesa, apikalnega parodontitisa in hipoplazij sklenine. Parodontalna bolezen je bila prisotna le na lingvalni strani obeh spodnjih tretjih kočnikov. V nasprotju s tem je moški, ki mu je pripadal skelet 2, za časa življenja izgubil oba zgornja prva kočnika, imel je najmanj pet karioznih zob, najmanj en zob z apikalnim parodontitisom in najmanj dva zoba z linearnimi hipoplazijami sklenine. Poleg tega je bila ob 12 zobeh prisotna parodontalna bolezen, ob petih zobeh je bila napredovana. Oba moška sta imela supragingivalni zobni kamen na več kot polovici zob. Moška se nista razlikovala po povprečni stopnji obrabe spodnjih zob (4,2 vs. 4,3 po Molnarjevi lestvici; 2,6 vs. 2,5 po kazalniku TWI); v nasprotju s tem je povprečna stopnja obrabe zgornjih zob precej večja pri moškem, ki mu je pripadal skelet 2 (7,0 po Molnarjevi lestvici, 4,0 po kazalniku TWI), kakor pri moškem, ki mu je pripadal skelet 5 (5,2 po Molnarjevi lestvici, 3,3 po kazalniku TWI).
68
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Zobovje ženske, ki ji je pripadal skelet 3, je zelo slabo ohranjeno (odlomki čeljustnic s 3 zobmi), razpoložljivi podatki pa navajajo k domnevi, da je bilo njeno oralno zdravje najslabše, čeprav je bila najmanj 20 let mlajša od obeh moških. Preseneča zlasti to, da je za časa življenja izgubila najmanj pet zob, kar je v nesorazmerju z njeno starostjo (okrog 30 let), pa tudi to, da sta med izgubljenimi zobmi dva zgornja ličnika (P1,2) in en zgornji sekalec (2I), kar bi zlasti pri slednjem težko pripisali posledicam kariesa. Karies se je v predzgodovinskih obdobjih zelo redko pojavil na sekalcih in podočnikih. Brabant in Cordier (1966) pri megalitskem gradivu (1800 pr. n. št.) iz današnje osrednje Francije nista ugotovila nobenega karioznega zgornjega sekalca (0/65). Zgovoren je tudi podatek, da pri nobenem od 63 posameznikov (23 moških in 40 žensk) iz srednjeveškega grobišča Središče ob Dravi (10.-15. stol.) nisem ugotovil izgube 21I12, 1C1 in 1P1 (Štamfelj 2004). Pri ženski, ki ji je pripadal skelet 3, je bila izguba 2I bolj verjetno posledica poškodbe, morda celo katere od razvojnih napak, ki se pojavljajo pri drugem zgornjem sekalcu (npr. uvihan zob ali globoka kronsko-koreninska brazda), ali pa je šlo za ritual-
no odstranitev zoba. Ugotovljene razlike med žensko in obema moškima bi deloma lahko bile odraz dvospolnih razlik glede pogostnosti kariesa pri takratnem prebivalstvu. Obstoj takšnih razlik potrjujejo raziskave številnih arheoloških gradiv, vzroki za večjo pogostnost kariesa pri ženskah kot pri moških pa so verjetno socialne in ne fiziološke narave (Larsen et al. 1991).
Zaključki
V gradivu je 49 stalnih zob: 21 pri skeletu 2, trije pri skeletu 3, 23 pri skeletu 5, dva zoba (desni drugi zgornji sekalec in desni prvi zgornji kočnik) pa ne pripadata nobenemu od analiziranih treh skeletov. Lahko bi pripadala skeletoma 1 in/ali 4 iz iste gomile, pri katerih pa čelju-stnice niso ohranjene.
Skelet 3 ima med vsemi tremi skeleti najmanjše zobne krone, kar se ujema z antropološko določitvijo, da je pripadal ženski, skeleta 2 in 5 pa moškima.
Starost ob smrti, izračunana na osnovi rentgenskih posnetkov zob, je bila najvišja pri moškem, ki mu je pripadal
Legenda: n - število ohranjenih zob/ število ohranjenih zobnih položajev, AP - apikalni parodontitis, LHS -linearne hipoplazije sklenine, PB
-	parodontalna bolezen, PB napred.
-	napredovana parodontalna bolezen (višina alveolne kosti < 50 % dolžine zoba in/ali prizadetost koreninskega razcepišča 2. ali 3. stopnje), AMIZ
-	izguba zoba za časa življenja (ante mortem), ZK - zobni kamen, Molnar 7 & 8 - obraba zob 7. ali 8. stopnje po Molnarjevi lestvici (1971). Legend: n - number of preserved teeth/number of preserved tooth positions, AP - apical periodontitis, LHS - linear enamel hypoplasia, PB - periodontal disease, PB napred.
-	advanced periodontal disease (alveolar bone height < 50% tooth length and/or furcation involvement of 2nd or 3rd degree), AMIZ -intravitally lost teeth, ZK - dental calculus, Molnar 7 & 8 - attrition score 7 or 8 according to the scale of Molnar (1971).
Slika 15. Oralno zdravje moških, ki sta jima pripadala skeleta 2 in 5, ter ženske, ki ji je pripadal skelet 3 (skeletno gradivo iz
bronastodobne gomile pod Brinjevo goro).
Figure 15. Oral health of the analysed men (Skeletons 2 and 5) and woman (Skeleton 3) from the Bronze Age site at Brezje below
Brinjeva gora.
Arheo 33, 2016, 39-74
69
skelet 5 (58 let), sledita moški, ki mu je pripadal skelet 2 (53 let), in ženska, ki ji je pripadal skelet 3 (33 let). Desni drugi zgornji stalni sekalec, ki ne pripada nobenemu od analiziranih treh skeletov, je po takšnem izračunu pripadal človeku, staremu 27 let.
Računalniška tomografija spodnje čeljustnice skeleta 5 je pokazala, da ima levi tretji kočnik poleg dveh rednih korenin (mezialne in distalne) še nadštevilno korenino na lingvalni strani - radix entomolaris (RE). Na evropskih predzgodovinskih najdiščih so našli in opisali le nekaj spodnjih kočnikov z RE, pa tudi pri recentnih Kavkazcih je njihova pogostnost majhna. Najdba posredno dokazuje, da so nosilci dednega zapisa, ki usmerja razvoj te dodatne korenine, na območju današnje Slovenije živeli že v času srednje bronaste dobe.
Močno obrabljenost in razmeroma velik delež karioznih zob v vzorcu (14,3 %) bi lahko povezali z abrazivno prehrano pretežno rastlinskega izvora. Pri skeletu 2 preseneča precej večja obrabljenost zgornjih zob v primerjavi s spodnjimi zobmi, kar bi lahko nastalo kot posledica uporabe zgornjih zob pri določenem opravilu ali pa se je pri rokovanju z gradivom v preteklosti zgodila zamenjava in čeljustnici sploh ne pripadata istemu skeletu.
Rezultati kažejo, da so se analizirani bronastodobni posamezniki zelo razlikovali glede oralnega zdravja. Moški, ki mu je pripadal skelet 5, je do konca svojega življenja obdržal popolno in nekariozno zobovje ter z izjemo dveh zob zdravo alveolno kost. Moški, ki mu je pripadal skelet 2, je za časa življenja izgubil dva kočnika, imel je naj -manj pet karioznih zob, najmanj en zob z apikalnim paro-dontitisom, najmanj dva zoba z linearnimi hipoplazijami sklenine in 12 parodontalno obolelih zob, med katerimi je bilo pet zob z napredovano obliko bolezni. Ženska, ki ji je pripadal skelet 3 in je umrla vsaj 20 let mlajša od obeh moških, je za časa življenja izgubila najmanj pet zob, med katerimi sta celo en zgornji sekalec in dva zgornja ličnika, kar kljub zelo slabi ohranjenosti zobovja in čeljustnic navaja k sklepu, da je bilo njeno oralno zdravje najslabše.
Analiza arheoloških skeletnih najdb je timsko delo, pri katerem sodelujejo arheologi, antropologi in sodelavci različnih biomedicinskih strok. Zobje so zaradi svojih lastnosti (npr. obstojnost, pretežno dedna določenost velikosti in oblike, ontogenetska stabilnost) zelo informativno raziskovalno gradivo. To dokazuje tudi pričujoča
paleodontološka raziskava, ki temelji na ostankih samo treh posameznikov, kljub temu pa je prispevala številne zanimive ugotovitve in s tem doprinesla k boljšemu poznavanju prebivalstva, ki je v času srednje bronaste dobe živelo na ozemlju današnje Slovenije. Izziv za prihodnost predstavljajo doslej neraziskana skeletna gradiva iz domačih muzejskih zbirk in uporaba nekaterih novejših raziskovalnih metod, npr. določanje mikroelementov in izotopov v sklenini ter analiza zobne mikroobrabe.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem:
-	inženirjem radiologije Boštjanu Frlanu, Mojci Lah, Marjani Longar, Tadeji Salkič in Nataši Torner s Stomatološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za izdelavo rentgenskih posnetkov skeletnega gradiva,
-	Zobnemu rentgenu Rudnik iz Ljubljane, še posebej inženirju radiologije Urošu Horjaku, za računalniško tomografijo spodnjih čeljustnic,
-	anonimnima recenzentoma, ki sta mi s svojimi pripombami pomagala izboljšati besedilo.
70
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
Palaeodontological analysis of the skeletal remains from the Bronze Age tumulus at Brezje below Brinjeva gora
(Summary)
The contribution presents the results of the palaeodontological analysis performed on the human remains excavated in 1956 in a Bronze Age tumulus at Brezje, eastern Slovenia. The remains date to the Middle Bronze Age (1600-1500 BC) and have been attributed to the tumulus culture. Two male (Nos. 2 and 5) and two female skeletons (Nos. 3 and 4) were found in the tumulus. The excavation revealed the maxillae and mandibles of all four skeletons, but those of Skeleton 4 were later lost. The analysis has examined the dental status, size and morphology of teeth as well as dental pathologies, tooth wear and enamel hypoplasia. In addition, the dental age of each individual has been estimated according to the radiographic method (Kvaal et al. 1995). Several modern technologies have been used, including dental microscope, periapical and panoramic radiography and cone-beam computed tomography (CBCT).
Analysis of the crown diameters indicates that Skeleton 3 was female whereas Skeletons 2 and 5 were male. The dental age of the woman has been estimated at around 30 years, that of the men at between 50 and 60 years. This is in broad agreement with the estimates provided by the use of other anthropological methods. The 49 surviving permanent teeth include two (2I and 'M) that do not belong to any of the three individuals.
The maxillae and mandibles of both men are well preserved. The dentition of Skeleton 5 was disease-free with the exception of the boardlike border of the limbus alveolaris in the mandibular third molar region. This is regarded as a sign of periodontal disease. In contrast, the man of Skeleton 2 lost two teeth ('M') during lifetime, he had five carious teeth (2M2, 2 'M'), at least one tooth (P') with apical periodontitis associated with heavy wear and opening of the pulp cavity, twelve teeth (32M2-3, 3 2 'M' 2, P'2, I2) with evidence of alveolar resorption indicating periodontal disease and at least two teeth (2I2) exhibiting linear enamel hypoplasia. In both men, small to moderate amounts of calculus were present on most teeth. In the female Skeleton 3, only fragments of the jaws and three teeth survive; one of them is carious ('P). There is evidence that she lost at least five teeth (2I, P'2, 2 'M) during her lifetime, suggesting that her oral health was the worst of all three individuals in spite of her dying at least twenty years younger than the two men.
All dentitions show heavy wear with dentine exposure. Heavy wear, relatively high percentage of carious teeth (14.3%) and cervical location of all carious lesions are consistent with a plant-based subsistence. Surprisingly, the maxillary teeth of Skeleton 2 are considerably more worn than his mandibular teeth. Average scores for maxillary and mandibular teeth on the Molnar's scale were 7.0 and 4.2, respectively. Moreover, the plane of attrition is considerably steeper in maxillary than in mandibular posterior teeth. All this may indicate extramasticatory use of teeth; however, it is more likely that the jaws do not belong to the same individual. In the male Skeleton 5, CBCT of the mandible revealed the presence of supernumerary root radix entomolaris (RE) on the left third molar. This represents the earliest evidence to date for the appearance of RE on Slovenian and probably also European territory. This radicular variant is rare in living and skeletal Caucasian populations and probably entered Europe from Asia, where it is most common. How and when this happened is currently not known. The identification of RE would not be possible without CBCT, which best illustrates the potential held by modern imaging methods in the field of palaeodontology.
Arheo 33, 2016, 39-74
71
Literatura / References
ALT, K. W., J. TÜRP, R. WÄCHTER 1998, Periapical lesions - clinical and anthropological aspects. - V/In: K. W. Alt, F. Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.), Dental Anthropology: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 247-276.
BALCI, Y., M. YAVUZ, S. CAGDIR 2005, Predictive accuracy of sexing the mandible by ramus flexure. -Homo 55, 229-237.
BAUME, R. M., M. CRAWFORD 1980, Discrete dental trait asymmetry in Mexican and Belizean groups. - American Journal of Physical Anthropology 52, 315-321.
BRABANT, H., G. CORDIER 1966, Étude des dents et des fragments de maxillaires du dolmen de la Roche, Commune de Manthelan (Inder-et-Loire). - Bulletin de la Société royale belge d'Anthropologie et de Préhistoire 77, 5-29.
BRAND, R. W., D. E. ISSELHARD 2003, Anatomy of orofacial structures. St. Louis.
BROTHWELL, D. R. 1963, The macroscopic dental pathology of some earlier human populations. - V/In: D. R. Brothwell (ur./ed.), Dental anthropology, Oxford, 271-288.
BROWN, L. J., R. C. OLIVER, H. LÖE 1989, Periodontal diseases in the U. S. in 1981: prevalence, severity, extent, and role in tooth mortality. - Journal of Periodon-tology 60, 363-370.
CASELITZ, P. 1998, Caries - ancient plague of humankind. - V/In: K. W Alt, F. W Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.) Dental Anthropology: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 203-226.
CEPERUELO, D., M. LOZANO, F. DURAN-SIN-DREU, M. MERCADÉ 2015, Supernumerary forth molar and dental pathologies in a Chalcolithic individual from the El Mirador Cave site (Sierra de Atapuerca, Burgos, Spain). - Homo 66, 15-26.
CLARKE, N. G., R. S. HIRSCH 1991, Physiological, pulpal and periodontal factors influencing alveolar bone. - V/In: M. A. Kelley, C. S. Larsen (ur./eds.), Advances in dental anthropology, New York, 241-266.
COPPA, A., A. CUCINA, D. MANCINELLI, R. VAR-GIU, J. CALCAGNO 1998, Dental anthropology of Central-Southern, Iron-Age Italy: the evidence of metric versus nonmetric traits. - American Journal of Physical Anthropology 107, 371-386.
CUCINA, A., M. LUCCI, R. VARGIU, A. COPPA 1999, Dental evidence of biological affinity and environmental conditions in prehistoric Trentino (Italy) samples from the Neolithic to the Early Bronze Age. - International Journal of Osteoarchaeology 9, 404-416.
ERKMAN, A. C, F. KAYA 2014, Morphological variations of three-rooted mandibular molars in ancient Anatolian populations (Dilkaya mound, Van, Turkey): a literature review on world populations. - Mediterranean Archaeology and Archaeometry 14, 1-11.
FRAYER, D. W. 1977, Dental sexual dimorphism in the European upper Paleolithic and Mesolithic. - Journal of Dental Research 56, 871.
GARN, S. M., P. E. COLE, R. L. WAINWRIGHT, K. E. GUIRE 1977a, Sex discriminatory effectivenes using combinations of permanent teeth. - Journal of Dental Research 56, 697.
GARN, S. M, C. L. BRACE, P. E. COLE 1977b, Use of crown areas in odontometric analysis. - Journal of Dental Research 56, 876.
GJERMO, P., H.-T. BELLINI, S. V. PEREIRA, J. G. MARTINS., J. R. FERRACYOLI 1984, Prevalence of bone loss in a group of Brazilian teenagers assessed on bite-wing radiographs. - Journal of Clinical Periodon-tology 11, 104-113.
GOODMAN, A. H., G. J. ARMELAGOS, J. C. ROSE 1980, Enamel hypoplasias as indicators of stress in three prehistoric populations from Illinois. - Human Biology 52, 515-528.
GRUPE, G. 1998, 'Archives of childhood' - The research potential of trace element analysis of ancient human dental enamel. - V/In: K. W. Alt, F. W. Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.), Dental Anthropology: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 337 -347.
72
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
JOHANSSON, I., D. BIRKHED 1999, Diet and caries process. - V/In: A. Thylstrup, O. Fejerskov (ur./eds.),
Textbook of clinical cariology, Copenhagen, 283-310.
KAIFU, Y. 2000, Tooth wear and compensatory modification of the anterior dentoalveolar complex in humans. - American Journal of Physical Anthropology 111, 369-392.
KERR, N. W. 1991, Prevalence and natural history of periodontal disease in Scotland - The mediaeval period (900-1600 A.D.). - Journal of Periodontal Research 26, 346-354.
KERR, N. W. 1998a, Dental pain and suffering prior to the advent of modern dentistry. - British Dental Journal 184, 397-399.
KERR, N. W. 1998b, The prevalence and natural history of periodontal disease in Britain from prehistoric to modern times. - British Dental Journal 185, 527-535.
KELLEY, M. A., D. R. LEVESQUE, E. WEIDL 1991, Contrasting patterns of dental disease in five early northern Chilean groups. - V/In: M. A. Kelley, C. S. Larsen (ur./eds.), Advances in dental anthropology, New York, 203-213.
KHUDAVERDYAN, A. Y. 2011, The anthropology of infectious diseases ob Bronze Age and Early Iron Age from Armenia. - Dental Anthropology 24, 42-54.
KVAAL, S. I., K. M. KOLLTVEIT, I. O. THOMSEN, T. SOLHEIM 1995, Age estimation of adults from dental radiographs. - Forensic Science International 74, 175-185.
KVAAL, S. I., E. M. DURING 1999, A dental study comparing age estimations of the human remains from the Swedish warship Vasa. - International Journal of Osteoarchaeology 9, 170-181.
LANG, N. P., A. MOMBELLI, R. ATTSTROM 2008, Oral biofilms and calculus. - V/In: J. Lindhe, N. P. Lang, T. Karring (ur./eds.), Clinical periodontology and implant dentistry, Oxford, 183-206.
LARSEN, C. S., R. SHAVIT, M. C. GRIFFIN 1991, Dental caries evidence for dietary change: an archaeological context. - V/In: M. A. Kelley, C. S. Larsen (ur./eds.), Advances in dental anthropology, New York, 179-202.
LENNON, M. A, R. M. DAVIES 1974, Prevalence and distribution of alveolar bone loss in a population of 15-years-old school children. - Journal of Clinical Periodontology 1, 175-182.
LUKACS, J. R. 1983, Dental anthropology and the origins of two Iron Age populations from Northern Pakistan. - Homo 34, 1-15.
LUND, H., H. MORNSTAD 1999, Gender determination by odontometrics in a Swedish population. - The Journal of Forensic Odonto-Stomatology 17, 30-34.
MAAT, G. J. R., E. A. VAN DER VELDE 1987, The caries-attrition competition. - International Journal of Anthropology 2, 281-292.
MANN, R. W., S. A. SYMES, W. M. BASS 1987, Maxillary suture obliteration: aging the human skeleton based on intact or fragmentary maxilla. - Journal of Forensic Sciences 32, 148-157.
MANN, R. W., R. L. JANTZ, W. M. BASS, PS. WIL-LEY 1991, Maxillary suture obliteration: a visual method for estimating skeletal age. - Journal of Forensic Sciences 36, 781-791.
MEINL, A, G. M. ROTTENSTEINER, C. D. HUBER, S. TANGL, G. WATZAK, G. WATZEK 2010, Caries frequency and distribution in an early medieval Avar population from Austria. - Oral Diseases 16, 108-116.
MOLNAR, S. 1971, Human tooth wear, tooth function and cultural variability. - American Journal of Physical Anthropology 34, 175-190.
NICKLISCH, N., R. GANSLMEIER, A. SIEBERT, S. FRIEDERICH, H. MELLER, K. W. ALT 2016, Holes in teeth - dental caries in neolithic and Bronze Age populations in Central Germany. - Annals of Anatomy 203, 90-99.
PAGLIARA, F, F. BERTOLDI, R. CAMERIERE, F. BE-STETTI 2014, A recently excavated Copper Age human sample from Italy and dental age estimation results. -
16th International Symposium on Dental Morphology, Aug 26-30, 2014, Zagreb, Croatia; (http://hrcak.srce.hr/ file/184502).
PAGLIARA, F., F. BERTOLDI, R. CAMERIERE, F. BESTETTI 2014, A recently excavated Copper Age hu-
Arheo 33, 2016, 39-74
73
man sample from Italy and dental age estimation results.
- Bulletin of the International Association for Paleodon-tology 8, 85.
PAHIČ, S. 1962-1963, Bronastodobna gomila pod Bri-njevo goro. - Arheološki vestnik 13-14, 349-373.
PAPAPANOU, P. N., J. L. WENNSTRÖM 1990, A 10-year retrospective study of periodontal disease progression. Clinical zz of subjects with pronounced and minimal disease development. - Journal of Clinical Periodonto-logy 17, 78-84.
PETTENATI-SOUBAYROUX, I, M. SIGNOLI, O. DU-TOUR 2002, Sexual dimorphism in teeth: discrimatory effectiveness of permanent lower canine size observed in a XVIIIth century osteological series. - Forensic Science International 126, 227-232.
POLO-CERDÂ, M., A. ROMERO, J. CASABO, J. DE JUAN 2007, The Bronze Age burials from Cova Dels Blaus (Vall d'Uixo, Castello, Spain): an approach to paleodietary reconstruction through dental pathology, occlusal wear, and buccal microwear patterns. - Homo 58, 297-307.
PRZYSTANSKA, A., D. LORKIEWICZ-MU-SZYNSKA, M. ABREU-GLOWACKA, M. GLA-PINSKI, A. SROKA, A. REWEKANT, A. HYRCHATA, B. BARTECKI, C. ŽABA, T. KULCZYK 2015, Analysis of human dentition from Early Bronze Age: 4000-year-old puzzle. - Odontology 105-1, 13-22.
SAHLY, A., H. BRABANT, M. BOUYSSOU 1962, Observations sur les dents et les maxillaires du mésolithique et de l'age du fer, trouves dans la grotte de Rouffignac (Département de la Dordogne, France). - Bulletin du Groupement International pour la Recherche Scientifique en Stomatologie et Odontologie 5, 252-285.
SALVI, G. E., J. LINDHE, N. P. LANG 2008, Examination of patients with periodontal diseases. - V/In: J. Lindhe, N. P. Lang, T. Karring (ur./eds.), Clinical peri-odontology and implant dentistry 2. Clinical concepts, Oxford, 573-586.
SCHULTZ, M., P. CARLI-THIELE, T. H. SCHMIDT-SCHULTZ, U. KIERDORF, H. KIERDORF, W.-R. TEEGEN, K. KREUTZ 1998, Enamel hypoplasias in archaeological skeletal remains. - V/In: K. W. Alt, F. W.
Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.), Dental Anthropology: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 293-311.
SCOTT, G. R., C. G. TURNER II 1997, The anthropology of modern human teeth: dental morphology and its variation in recent human populations. Cambridge.
SCOTT, G. R. 1997, Dental anthropology. - V/In: R. Dulbecco (ur./ed.), Encyclopedia of human biology 3, Cambridge, 175-190.
SMITH, B. G., J. K. KNIGHT 1984, An index for measuring the wear of teeth. - British Dental Journal 156, 435-438.
SNOJ CVETKO, E., F. PERNUŠ, U. SKALERIČ 1994, Ocena višine alveolarne kosti iz panoramskih posnetkov.
-	Zobozdravstveni vestnik 49, 113-116.
STRMŠEK, L., I. ŠTAMFELJ 2017, Pogostnost trikore-ninskih spodnjih stalnih kočnikov pri prebivalcih Slovenije. - Zbornik predavanj 17. simpozija zobnih bolezni in endodontije, Bled, 7.-8. april 2017, Bled, Slovenija, 36-37.
STROHM, T. F., K. W. ALT 1998, Periodontal disease
-	etiology, classification and diagnosis. - V/In: K. W. Alt, F. W. Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.), Dental Anthropology: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 227-246.
ŠTAMFELJ, I. 2004, Analiza morfoloških značilnosti in bolezenskih sprememb stalnih zob in čeljustne kosti na skeletnem gradivu iz 10.-15. stoletja (Središče ob Dravi). Magistrsko delo. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana (neobjavljeno/unpublished).
TAYLES, N., K. DOMETT, S. HALCROW 2009, Can dental caries be interpreted as evidence of farming? The Asian experience. - Frontiers of Oral Biology 13, 162-166.
THOMAS, J.-L. 2012, Ostelogical report of four graves from Brezje. Ljubljana (neobjavljeno/unpublished).
TOMAZO RAVNIK, T. 2012, Antropološka analiza skeletnega materiala Brezje pod Brinjevo goro. Kranj (neobljavljeno/unpublished).
74
Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro
TURNER II, C. G. 1979, Dental anthropological indications of agriculture among the Jomon people of Central Japan. - American Journal of Physical Anthropology 51, 619-636.
TURNER II, C. G., M. A. Markowitz 1990, Dental discontinuity between Late Pleistocene and recent Nubians. Peopling of the Eurafrican-South Asian triangle I. -Homo 41, 32-41.
UBELAKER, D. H. 1996, Pap I. Health profiles of a Bronze Age population from northeastern Hungary. -
Annales historico-naturales Musei nationalis hungarici 88, 271-296.
VISSER, J. B. 1948, Beitrag zur Kenntnis der menschlichen Zahnwurzelformen. - Medical dissertation, Zürich.
Arheo 33, 2016, 75-93
75
1.02 Pregledni znanstveni članek
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
Application of FTIR spectroscopy for analysing bones from archaeological contexts
© Tamara Leskovar
tamaraleskovar@gmail.com
Izvleček: FTIR-ATR spektroskopija omogoča hitre in natančne kemične analize vzorcev. Zaradi možnosti izvedbe na majhnih vzorcih in izognitve uničenju le-teh je izredno uporabna kot del (osteo)arheoloških analiz. Nudi namreč vpogled v kemično sestavo vzorca, ki lahko predstavlja izhodišča za razumevanje stanja ohranjenosti vzorca ter vplivov okolja na zaznane spremembe. V nadaljevanju so predstavljene osnove FTIR spektroskopije, kemične sestave kosti in njenih sprememb po smrti organizma ter možnosti obdelave in interpretacije pridobljenih podatkov.
Ključne besede: FTIR-ATR spektroskopija, kemična sestava kosti, tafonomija, kolagen, mineral, analiza FTIR spektra
Abstract: FTIR-ATR spectroscopy enables fast and accurate chemical analyses of different materials. Small sample requirements and a potentially non-destructive nature render the technique a highly useful tool in (osteo)archaeological analyses. Offering an insight into the chemical composition, it can be employed in the study of the state of sample preservation or the influence of environment on the sample's chemical structure. The contribution brings a brief presentation ofthe technique, the chemical structure of the bone, the changes in bone structure after death and the different possibilities for FTIR-ATR data manipulation and interpretation.
Keywords: FTIR-ATR spectroscopy, chemical composition of bone, taphonomy, collagen, mineral, FTIR spectrum analysis
Uvod
FTIR spektroskopija
Fourierjeva transformacijska infrardeča (FTIR) spektroskopija predstavlja eno od hitrih in izredno informativnih tehnik kemične analize materialov. Uporablja se z namenom določitve in primerjave kemične sestave vzorcev (Smith 1999, 1). Z vidika arheologije je tehnika izredno zanimiva, saj je primerna za analize različnih organskih in anorganskih materialov ter hkrati zahteva zgolj majhne vzorce (Margaris 2014, 2890). Zaradi svoje široke uporabnosti in možnosti izognitve uničenju analiziranega vzorca je pogosto uporabljena tudi za analize človeških (ali živalskih) posmrtnih ostankov. FTIR analiza slednjih namreč omogoča vpogled v stanje kolagena in minerala v kosti. Pridobljeni rezultati tako nudijo izhodišče ali dopolnilo razumevanju tafonomskih sprememb v kosti po smrti organizma in vplivov fizičnega okolja na te spremembe.
Namen članka je predstavitev FTIR spektroskopije, predvsem tehnike oslabljenega popolnega odboja (attenuated total reflection - ATR) in njene uporabnosti v primeru analiz kosti iz arheoloških okolij. Besedilo podaja osnove FTIR-ATR spektroskopije in kemične sestave kosti, glavne tafonomske spremembe v kosti po smrti organizma ter izhodišča za interpretacijo pridobljenega spektra. Celoten postopek je prikazan tudi s primerom analize vzorcev kosti, izpostavljenih različnim tafonomskim spremembam.
FTIR spektroskopija se uporablja za analize molekularne strukture in karakterizacijo materialov. Deluje na osnovi interakcije infrardeče (IR) svetlobe v povezavi z molekularnimi nihanji in rotacijami (Stuart 2004, 2). Skozi vzorec potujoča IR-svetloba povzroči različne vrste gibanj molekulskih vezi, kot so na primer simetrično in nesimetrično raztezanje in krčenje, upogibanje v ravnini ter gugajoče upogibanje zunaj ravnine. Funkcionalne skupine (denimo C = E, CH3) oz. njihove vezi absorbirajo IR-svetlobo pri različnih valovnih dolžinah in različno intenzivno. S tem v vzorcu ustvarijo edinstven molekularni spekter (Stuart 2004, 46). Na osnovi valovnih dolžin in intenzitete absorpcijskih vrhov trakov v spektru je tako mogoče ugotoviti prisotne funkcionalne skupine (Smith 1999, 15-18). Ker je intenziteta absorpcijskega vrha traku proporcionalna koncentraciji funkcionalnih skupin, hkrati odraža količino skupine v vzorcu. Opozoriti velja, da slednje drži za čiste, enomolekularne vzorce. Pri večmolekularnih vzorcih je intenzivnost pogojena z različnimi molekulami in funkcionalnimi skupinami. Ker se trakovi v spektru večmolekularnega vzorca prekrivajo, je otežena jasna določitev koncentracij (Smith 1999, 19; Coates 2000, 3-6). Za interpretacijo spektra je lahko koristna tudi širina posameznega traku, saj je odvisna od jakosti medmolekularnih interakcij. Denimo močne vodikove vezi tvorijo široke trakove, medtem ko šibke van der Waalsove vezi tvorijo ozke trakove (Smith 1999, 21).
Obstaja sicer več tehnik FTIR spektroskopije, vendar je v arheoloških kontekstih najpogosteje zaslediti tran-smisijsko tehniko z uporabo kalijevega bromida (KBr)
76	Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij

ter refleksijsko tehniko oslabljenega popolnega odboja (attenuated total reflection - ATR). V preteklosti je prevladovala uporaba prve, medtem ko je v zadnjem času opaziti prednjačenje druge. Razlogi za porast uporabe ATR tehnike so predvsem v boljši primerljivosti znotraj vzorcev in med njimi, v njeni stroškovni učinkovitosti ter možnosti analize tako uprašenih kot tudi trdnih vzorcev (Hollund et al. 2013; Beasley et al. 2014). Pri tem je treba poudariti, da rezultati, pridobljeni z različnimi tehnikami in na vzorcih v različnem stanju, niso neposredno primerljivi (Surovell, Stiner 2001; Hollund et al. 2013; Beasley et al. 2014; Leskovar 2016), kar velja upoštevati pri interpretacijah rezultatov različnih raziskav.
Priprava vzorcev
Priprava vzorcev za pridobitev FTIR spektra kosti je odvisna od uporabljene tehnike. Ob uporabi ATR tehnike je vzorce mogoče posneti v obliki prahu ali v trdni obliki. V prvem primeru je treba vzorce uprašiti, prah pa je posnet brez nadaljnjih priprav. Trdne vzorce je mogoče posneti neposredno, potrebna je le dovolj ravna površina, ki zagotovi dober stik med napravo in vzorcem (Hollund et al. 2013, 18; Beasley et al. 2014, 508).
Snemanje vzorcev s FTIR-ATR tehniko
Pred snemanjem vzorcev s FTIR napravo je treba posneti ozadje. Korak je nujen zaradi atmosferskih plinov, prisotnih v okolju, ki absorbirajo IR-sevanje (CO2, vodna para). Spekter posnetega ozadja je shranjen in ob snemanju vzorca samodejno odštet od spektra vzorca (Pavia et al. 2014, 25). Snemanje vzorca poteka s postavitvijo vzorca na kristal, nameščen v napravi (slika 1). Nastavitve snemanja so raznolike, odvisne od lastnosti vzorca in želene natančnosti. V primeru snemanja kosti se uporablja spekter srednjih valovnih dolžin med 4000 cm-1 in 400 cm-1. Število ponovitev in ločljivost snemanja med raziskavami nihata med 8-64 ponovitvami pri ločljivosti 2-8 cm-1 (Thompson et al. 2009, 911; Hollund et al. 2013, 512; Lebon et al. 2016, 3). Njuna izbira temelji na potrebni natančnosti in časovni omejitvi. Večje število ponovitev in visoka ločljivost omogočita pridobitev natančnejših podatkov, a sta tudi časovno bolj zahtevna.
Pridobljeni spekter je nadalje obdelan z računalniško programsko opremo. Deloma je obdelava mogoča že s programom, pripadajočim napravi, deloma so zahtevani
Slika 1. Snemanje kostnega izseka s FTIR-ATR tehniko.
Figure 1. Scanning a bone section using the FTIR-ATR technique.
dodatni računalniški programi (Stuart 2004, 51-57). Izbira programske opreme ter nadaljnja obdelava sta odvisni od skeniranega vzorca, kakovosti pridobljenega spektra ter zastavljenih vprašanj. Potrebno je namreč najti pravo mero med pridobitvijo največje možne količine kakovostnih informacij brez prevelikih izgub (slika 2).
Kost
Sestava
Kost je kompozitni material s kompleksno hierarhično strukturo. 60 % teže kosti predstavlja anorganski del, 30 % organski del, medtem ko preostalih 10 % tvori voda (Gong et al. 1964, 329). Anorganski del zastopajo mineralni kristali, grajeni iz nestehiometričnega kalcijevega hidroksiapatita, poznanega kot bioapatit. Organski del kosti v 85-90 % zastopa kolagen tipa I, medtem ko preostanek sestavljajo nekolagenski proteini in lipidi (Millard 2001; Clarke 2008).
Kolagen tvorijo tri levosučne alfa verige, povezane v trojno desnosučno vijačno molekulo (Ramachandran 1967, 225; Lodish et al. 2000, 217). Vijačnico vzdržujejo interakcije in vezi med aminokislinskimi ostanki sosednjih stranskih verig (Brodsky, Ramshaw 1997, 546).
Arheo 33, 2016, 75-93
77
Wavenumbers (cm1)
Slika 2. Primerjava med originalnim, normaliziranim in zglajenim spektrom istega vzorca.
Figure 2. Comparison between the original, normalised and tuned-up spectra of the same sample.
Molekule z vzdolžnim, vodoravnim in radialnim razporejanjem tvorijo fibrile (Hulmes 2002, 2), vzdrževane z mrežo kovalentnih navzkrižnih vezi znotraj molekul in med njimi (Fratzl, Weinkamer 2007, 1276). V mineraliziranem tkivu, kakršno je kost, so fibrile kolagena obdane z mineralom. Slednjega predstavljajo majhni in ploščati kristali kalcijevega fosfata, ki tvorijo slabo kristalinični, nestehiometrični kalcijev hidroksiapatit Ca5(PO4)3OH (Landis et al. 1996, 206). Nestehiometričnost izvira iz zamenjav kalcijevih ionov ali fosfatnih in hidroksilnih skupin. Pri tem je najpogostejša zamenjava fosfatne s karbonatno skupino, ki tako lahko predstavlja 3-5 % bioapatita (Lowenstam et al. 1989, 17; Olszta et al. 2007, 82). Zamenjave povzročijo vgradnjo karbonata v strukturo kosti ter posledično popačenje in deformacije v mineralni mreži in omejitev velikost kristalov. Majhni kristali imajo veliko površino, kar poveča njihovo reaktivnost in topnost (Rey et al. 1990, 386; Currey 2002, 6). Reaktivnost je nadalje povečana z neapatitnim hidriranim slojem na površini kristala (slika 3), ki vsebuje labilne, lahko izmenljive ione, kot so denimo CO3, PO4 in HPO4 (Rey et al. 1990, 386; Cazalbou et al. 2004, 564).
Mineralizirani fibrili predstavljajo osnovne gradnike kosti. Tvorijo namreč vlakna, nadalje zložena v snope, ki sestavljajo nezrelo in zrelo strukturo kosti (Currey 2002,
12; Clarke 2008, 137). Strukture so nadalje povezane ali v trdno in gosto kortikalno ali močno porozno (~ 80 %) trabekularno kost. Oba tipa skupaj tvorita skeletne elemente različnih velikosti in oblik (Fratzl,Weinkamer 2007, 1270-1273).
Slika 3. Hidrirani sloj na površini kristala (Farlay et al. 2010, 334, sl. 1).
Figure 3. Hydrated layer on the surface of the crystal (Farlay et al. 2010, 334, Fig. 1).
78
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
Tafonomske spremembe v kosteh
Po smrti organizma je skelet izpostavljen fiziokemičnim spremembam, ki vodijo v popoln propad ali fosilizaci-jo (Hedges 2002; Jans 2005; Nielsen-Marsh et al. 2007; Smith et al. 2007). Proces sprememb oz. njihovo proučevanje je poimenovano tafonomija (Efremov 1940) in je nadalje razdeljeno na biostratinomijo in diagenezo. Prva je vezana na makroskopske in mikroskopske spremembe pred odložitvijo posmrtnih ostankov, druga na spremembe po njej. Celoten proces vpliva na ohranjenost kosti ter informacije, ki jih le-ta hrani (Smith 2002, 21-27). Zaradi odvisnosti številnih notranjih in zunanjih dejavnikov je proces izredno kompleksen (Hedges, Millard 1995; Hedges 2002; Tutken, Vennemann 2011). V osnovi vpliva na spremembe minerala in kolagena v kosti. Oba sta lahko prizadeta zaradi delovanja mikroorganizmov, kar se največkrat zgodi v začetni fazi procesa (Hedges 2002, 321). Posledica delovanja organizmov je izguba organskega dela kosti ter reorganizacija minerala (Hedges 2002, 321-322; Jans et al. 2004, 87-88). Do propadanja kolagena lahko pride tudi s kemično hidrolizo peptidnih vezi. Proces zahteva svoj čas in je značilen za geokemič-no stabilna okolja, vendar je lahko močno pospešen v primeru visokih temperatur in okolij z izredno nizkimi ali visokimi pH vrednostmi (Collins et al. 2002, 387). Kemična hidroliza pripelje do denaturacije kolagena v želatino, ki se izluži iz kosti (Collins et al. 1995, 181; isti 2002, 387). Poleg mikroorganizmov spremembe v mineralu najpogosteje povzroča voda. Interakcija med kostjo in vodo namreč vodi v raztapljanje in rekristalizacijo mineralnih kristalov ter absorpcijo ionov iz okolja. Končni rezultat je ali popolno izginotje kosti ali njena povišana kristaliničnost (Hedges, Millard 1995; Smith 2002, 29-30). Omeniti velja, da tesen odnos med mineralom in kolagenom predstavlja njuno vzajemno zaščito, ključno za dolgoročno ohranitev kosti. Izguba enega ali drugega vodi v dodatno izpostavljenost tafonomskim spremembam ter hitrejši propad (Hedges, Millard 1995; Nielsen Marsh, Hedges 2000; Jackes et al. 2001; Collins et al. 2002; Trueman et al. 2004; Jans 2005).
Poseben tafonomski proces predstavljajo izredne okoliščine izpostavitve kosti visokim temperaturam. Izpostavitev v osnovi povzroči izgubo vode (100-600 °C), razgradnjo in izgubo organskih snovi (300-800 °C) ter povečanje kristaliničnosti (500-1100 °C). Končne posledice izpostavitve so vendarle lahko raznolike, odvisne od
začetnega stanja kosti (prisotnost/odsotnost mehkega tkiva), višine temperatur ter načina in časa izpostavljenosti (Thompson 2004, 204; Koon 2006, 31).
FTIR spektroskopija kosti
Prepoznavanje funkcionalnih skupin v kosti
V kosti so prisotne različne funkcionalne skupine, v glavnini vezane na mineral, kolagen in lipide. Skupini PO4 in CO3 predstavljata hidroksiapatit, prepoznaven pri valovnih dolžinah 500-700 cm-1 in 900-1500 cm-1, kolagen je prek amidnih skupin I-III, A in B prepoznaven pri dolžinah 1200-1700 cm-1 in 3000-3700 cm-1, medtem ko gre lipide s skupinami CH2, CH3 in CO prepoznati pri dolžinah 700-1800 cm-1 in 2800-3000 cm-1. Pri tem je treba omeniti nekaj prekrivanj. V območju med 500 in 700 cm-1 del trakov tvorijo tudi amidi IV-VII, v območju med 1300 in 1600 cm-1 so prisotne skupine minerala, amidov in lipidov, prekrivanje pa je prisotno tudi v sku-
Valovna dolžina / Wavelenght (cm-1)	Mineral / Mineral	Kolagen / Collagen	Lipidi/ Lipids
~ 560	PO4	Amide IV-VII	
~ 600	PO4		
~ 720			CH2
~ 870	CO3		
~ 1016	PO4		
~ 1175			CO
~ 1395		CH + CH3	
~ 1415	CO3		
~ 1455	CO3	CH2	
~ 1465			CH + CH3
~ 1245		Amide III (CN, NH)	
~ 1550		Amide II (NH, CN)	
~ 1650		Amide I (CO)	
~ 1745			CO
~ 2850		CH2	CH2
~ 2920		CH2	CH2
~ 3080		Amide B	
~ 3290		Amide A	
Tabela 1. Funkcionalne skupine v kosti. Table 1. Functional groups in bone.
Arheo 33, 2016, 75-93
79
Slika 4. FTIR spektri kortikalne kosti, hidroksiapatita in kolagena tipa I (Figueiredo et al. 2014, 321, sl. 4).
Figure 4. FTIR spectra of the cortical bone, hydroxyapatite and type I collagen (Figueiredo et al. 2014, 321, Fig. 4).
Slika 5. FTIR spekter maščobe (Prinsloo et al. 2014, 736, sl. 6c). Figure 5. FTIR spectrum of fat (Prinsloo et al. 2014, 736, Fig. 6c).
pinah kolagena in lipidov1 v območju med 2800 in 3000 cm-1 (tabela 1; sliki 4 in 5) (Figueiredo et al. 2014, 322; Prinsloo et al. 2014, 735).
Pridobitev informacij
Večina trakov kostnega spektra je sestavljena iz več funkcionalnih skupin. Njihova ločitev na posamezne komponente je z odvajanjem sicer mogoča, vendar zgolj na osnovi visoko kakovostnega spektra z nizkim šumom in dobrim razumevanjem v vzorcu prisotnih molekul (Pe-tibois et al. 2009, 510-511). Odvajanje je tako precej težavno, posebej v primeru kosti iz arheoloških kontekstov. Zaradi podvrženosti tafonomiji njihova sestava namreč ni povsem jasna. Tako pridobljeni spektri običajno niso uporabljeni v absolutnem smislu, temveč služijo kot izhodišče različnim primerjavam med vzorci in znotraj njih (Figueiredo et al. 2012, 324).
Na osnovi primerjav je mogoče pridobiti informacije o kri-staliničnosti minerala (Weiner, Bar-Yosef 1990), vsebnosti karbonatov (Wright, Schwarcz 1996), vsebnosti organskih snovi (Trueman et al. 2004; Grecu et al. 2007) ter razmerju med organskimi in anorganskimi snovmi v kosti (Trueman et al. 2004; Thompson et al. 2009). Če je odvajanje vendarle uporabljeno, FTIR spekter lahko poda natančnejše
1 Lipidi presegajo okvir tega članka in nadalje ne bodo obravnavani.
informacije o strukturnih spremembah v mineralu in kola-genu (Trueman et al. 2004; Lebon et al. 2008; Chadefaux et al. 2009; Anastassopoulou et al. 2015).
Kristaliničnost
Kristaliničnost minerala je pogojena z velikostjo kristalov in urejenostjo kristalne mreže (Winer, Bar-Yosef 1990, 189-190). Tafonomija kosti vpliva na obe lastnosti, ki tako omogočita zaznavo sprememb. V FTIR spektru je kristaliničnost izražena z vrhovi trakov PO4 pri ~ 560 in ~ 600 cm-1 in njunim delitvenim dejavnikom (splitting factor - SF) (Weiner, Bar-Yosef 1990, 189-190). Raziskave poročajo o gibanju SF vrednosti moderne kosti med 2,5 in 4 (Wright, Schwarcz 1996; Berna et al. 2004; Thompson et al. 2009; Hollund et al. 2013; Beasley et al. 2014). Ker SF odraža rast kristalov, se njegova vrednost s tafonomskimi spremembami v kosti viša (Wright, Schwarcz 1996, 936; Berna et al. 2004, 879).
Urejenost mreže je mogoče ugotavljati z razmerjem med vrhovi trakov PO4 pri valovni dolžini 1030 cm-1 in 1020 cm-1. Razmerje 1030/1020 namreč odraža odnos med ne-stehiometričnimi in stehiometričnimi apatiti v mineralu (Paschalis et al. 1996, 482) ter apatitnimi in neapatitni-mi okolji kristalov (Farlay et al. 2010, 435). V modernih kosteh je vrednost razmerja okrog 1,12 (Lebon et al.
0
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
2010, 2269). Ker tafonomski procesi vodijo v nižjo raven nestehiometričnih apatitov in neapatitnih okolij, naraslo razmerje 1030/1020 odraža izboljšano urejenost mineralne mreže (Lebon et al. 2010, 2267-2268).
Vsebnost karbonatov
Vsebnost karbonatov v mineralni strukturi kosti se spreminja s tafonomskimi procesi. Ocena njihove vsebnosti je podana z razmerjem med vrhom traku CO3 pri ~ 1035 cm-1 in vrhom traku PO4 pri ~ 1415 cm-1 (Wright, Sch-warcz 1996, 936). Raziskave poročajo o vrednosti moderne kosti med 0,22 in 0,4 (Wright, Schwarcz 1996; Nielsen Marsh, Hedges 2000; Garvie Lok et al. 2004). Nižje razmerje C/P nakazuje na raztapljanje in obarjanje fosfatov ali na raztapljanje in obarjanje strukturnih karbonatov. Višje razmerje C/P je vezano na zamenjavo fosfatov s karbonati ali na raztapljanje in obarjanje fosfatov (Thomas et al. 2007, 1536). Pri interpretaciji je potrebne nekaj pazljivosti, saj sočasni pojav več omenjenih procesov lahko pripelje do na videz nespremenjenih vrednosti razmerja C/P in s tem prikrije spremembe (Nielsen Marsh, Hedges 2000, 1144).
Strukturne spremembe minerala
Spremembe v mineralni mreži so opazne tudi prek vrha traku PO4, ki je v modernih vzorcih viden pri valovni dolžini ~ 960 cm-1 (Pasteris et al. 2004, 232; Lebon et al. 2010, 2268). Izmenjave ionov v mineralni mreži povzročijo premik vrha na druge valovne dolžine. Pozitivni premik tako odraža izgubo karbonatov in/ali vključevanje fluora v mrežo, ki je posledično bolj urejena (Lebon et al. 2010, 2273).
Strukturne spremembe kolagena
Strukturne anomalije kolagenskih proteinov so vidne v razmerju med amidom I in amidom II, ki je v moderni kosti med 0,6 in 1,1. Ker je slednji bolj občutljiv v primerjavi s prvim (Anastassopoulou et al. 2015, 93), se njuno razmerje s tafonomskimi procesi niža (Leskovar 2016, 77). Odvajanje traku amida I (tabela 2) in III raz-
Valovna dolžina / Wavelenght (cm-1)	Posamezne komponente / Components
~ 1610	Denaturirani kolagen / Denatured collagen
~ 1630	Denaturirani kolagen / Denatured collagen
~ 1643	Upogibanje molekule H2O / H2O bending
~ 1650	Denaturirani kolagen Denatured collagen
~ 1660	a vijačnice / a helix
~ 1668	Nepripisano / Non attributed
~ 1674	Karbonske skupine lateralnih verig / Carbonyl groups from collagen lateral groups
~ 1681	Denaturirani kolagen / Denatured collagen
~ 1690	Vijačnice kolagenu podobnih peptidov / Helices of aggregated collagen-like peptides
~ 1697	Nepripisano / Non attributed
Tabela 2. Posamezne komponente traku amida I. Table 2. Components of the Amide I band.
Valovna dolžina / Wavelenght (cm-1)	Zamenjava / Substitution
~ 880	Karbonat zamenja OH skupino - enojni trak / Carbonate substitution of the OH group - single band
~ 1450, ~ 1545	Karbonat zamenja OH skupino - dvojni trak / Carbonate substitution of the OH group - double band
~ 875, ~ 1410, ~ 1455	Karbonat zamenja fosfatno skupino -enojni trak / Carbonate substitution of the phosphate group - single band
Vsebnost kolagena
Ocena vsebnosti kolagena je izražena z razmerjem med vrhom traku amida I pri ~ 1660 cm-1 ter vrhom trakov PO4 pri ~ 1035 cm-1 (Am/P) in CO3 pri ~ 1415 cm-1 (Am/C). Značilne vrednosti AmI/P modernih kosti nihajo med 0,1 in 0,3 (Trueman et al. 2004, 726; Hollund et al. 2013, 516-519; Lebon et al. 2016, 14), medtem ko se vrednosti AmI/C gibljejo okrog ~ 1,1 (Thompson et al. 2013, 420). Izguba kolagena se odraža v manj intenzivnem vrhu ami-dnega traku in s tem v nižjem razmerju Am/P oz. Am/C (Trueman 2004, 726; Thompson et al. 2013, 419-420).
Tabela 3. Zamenjave v mineralni mreži ob izpostavitvi kosti visokim temperaturam.
Table 3. Substitutions in the bone mineral matrix due to high temperature exposure.
Arheo 33, 2016, 75-93
81
deli osnovni absorpcijski trak na posamezne komponente (Payne, Veis 1988; Renugopalakrishnan et al. 1989; Prystupa, Donald 1996; Chang, Tanaka 2002; Habermehl et al. 2005; Barth 2007; Chadefaux et al. 2009) (tabela 2). Pri tafonomskih procesih običajno pride do denatura-cije kolagena, ki jo je mogoče opaziti v razmerju med komponento ~ 1660 in ~ 1630 cm-1 (60/30) znotraj amida I ter komponento ~ 1237 in 1270 cm-1 (37/70) znotraj amida III (Habermehl et al. 2015, 825-826; Leskovar 2016, 78). Komponenti ~ 1660 in ~ 1270 cm-1 namreč odražata a vijačnice, zatorej njuna izguba nakazuje dena-turacijo kolagena (Chi et al. 1998, 2858; Chang, Tanaka 2002, 4817; Habermehl et al. 2005, 824-825).
Do opaznih sprememb v strukturi kosti pride tudi ob izpostavitvi kosti visokim temperaturam. Pri valovnih dolžinah 880, 1450 in 1545 cm-1 je OH skupina v mineralu nadomeščena s karbonatno skupino, pri valovnih dolžinah 1455, 1410 in 875 cm-1 pa karbonat zamenja fosfatno skupino (tabela 3). Poleg tega temperature pod 400 °C močneje vplivajo na razmerja C/P, AmI/C in AmI/P ter na
širino PO4 traku pri valovni dolžini ~ 1035 cm-1, temperature med 400 in 700 °C na SF in širino PO4 traku pri valovni dolžini ~ 1035 cm-1, temperature nad 700 °C pa na razmerje C/P ter razmerje med vrhovoma traku pri 625 in 610 cm-1. Omeniti velja še, da se slednja dva trakova pojavita šele pri izpostavitvi kosti nad 700 °C (Thompson et al. 2013, 418-419).
Primer analize
Z namenom prikaza uporabnosti FTIR spektroskopije za vpogled v stanje ohranjenosti kosti so bila opravljena FTIR skeniranja različnih vzorcev. Skenirani so bili vzorec sveže kosti ter vzorci kosti, izpostavljenih različnim tafonomskim procesom (Leskovar 2016, 27-28).
Metodologija Vzorci
Analizirani vzorci (tabela 4) izvirajo iz raziskav z namensko, nadzorovano izpostavitvijo vzorcev agresivnim
Vzorec / Sample	Kost / Bone	Izpostavljenost / Exposure
F1	moderna ovčja	brez / none
F1D	moderna ovčja	visok hidravlični potencial / high hydraulic conductivity (D)
F1pH	moderna ovčja	pH 3 (pH)
A1	arheološka ovčja	arheološko okolje / archaeological context
A2	arheološka človeška	kremacija / cremation
Tabela 4. Analizirani vzorci. Table 4. Analysed samples.
Slika 7. Arheološka ovčja dolga kost. Figure 7. Archaeological long bone of a sheep.
Slika 6. Sveža ovčja dolga kost. Figure 6. Fresh long bone of a sheep.
Slika 8. Žgana človeška kost. Figure 8. Cremated human bone.
82
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
okoljem ter z arheoloških najdišč. V primeru prvih gre za svežo kost ovce (slika 6), izpostavljeno okolju z visokim hidravličnim potencialom (D) in okolju z nizko pH vrednostjo (pH). Arheološka vzorca predstavljata dobro ohranjeno ovčjo kost (sliki 7, 9) z rimskodobnega najdišča (A1) ter del človeške žganine (slika 8) s prazgodovinskega najdišča (A2).
Deblo moderne ovčje kosti je bilo razrezano na 3 mm debele preseke. Dva izmed presekov sta bila šest tednov izpostavljena okolju z visokim hidravličnim potencialom in okolju s pH vrednostjo 3. Po izpostavitvi sta bila oba preseka očiščena z deionizirano vodo ter posušena na zraku. FTIR snemanje je bilo brez dodatnih priprav opravljeno na enem neizpostavljenem preseku ter obeh izpostavljenih presekih.

Slika 9. Preseki arheološke ovčje kosti. Figure 9. Cross-sections of the archaeological sheep bone.
0,02
«
u a
a fi
O
s«
s
3
0,00
1237,3
12677
1220
1300
1320
Valovna dolžina / Wavelength (cm- 1 )
Slika 10. Izmera višin vrhov trakov pri ~ 1237 in ~ 1270 cm-1. Figure 10. Measuring peak heights at ~ 1237 and ~ 1270 cm-1.
Valovna dolžina / Wavelength (cm )
Slika 11. Odvajanje in pridobitev posameznih komponent traku amida I.
Figure 11. Differentiation and determination of the Amide I band components.
F1N
0,01
Arheo 33, 2016, 75-93
83
Arheološka ovčja kost je bila razrezana na 3 mm debele preseke (slika 9). Snemanje je bilo opravljeno brez nadaljnjih priprav.
Arheološka žgana kost je bila posneta brez predhodnih priprav.
Snemanje in obdelava podatkov
FTIR snemanje je bilo opravljeno s tehniko ATR. Uporabljen je bil spektrometer PerkinElmer s pripadajočo programsko opremo. Vsi vzorci so bili skenirani v območju 4000-400 cm-1. Opravljenih je bilo 32 skeniranj vsakega vzorca z resolucijo 4 cm-1 in intervalom 0,1 cm-1. Ske-niranje posameznega vzorca je bilo ponovljeno trikrat. Za nadaljnje analize je bilo uporabljeno povprečje vseh treh skeniranj. Pridobljeni podatki so bili nato obdelani s programsko opremo Origin Pro 2016, s katero so bili opravljeni odvajanje in izmere višin vrhov (slika 10) ter površin komponent (slika 11). Na osnovi enačb (tabela 5) je bil za izračun razmerij uporabljen program Microsoft Office Excel.
Rezultati Spekter
Izpostavitev vzorcev tafonomskim procesom je povzročila številne spremembe (priloga 1). V pH okolju so vidne izgube PO4 in CO3 trakov na valovnih dolžinah med 500 in
Razmerje / Ratio	Vrhovi / Peaks	Enačba / Equation
SF	~ 560, ~ 600 in vmesni minimum ~ 590 cm-1	H ~ 600 + H ~ 560 H ~ 590
P/P	1020 in 1030 cm-1	H /H 1030 1020
C/P	~ 1016 in ~ 1415 cm-1	H1415/H1016
AmI/P	~ 1016 in ~ 1650 cm-1	H1650/H1016
AmI/C	~ 1415 in ~ 1650 cm-1	H1650/H1415
AmI/AmII	~ 1550 in ~ 1650 cm-1	H1650/H1550
AmI/AmIII	~ 1237 in ~ 1650 cm-1	H1650/H1237
37/70	~ 1237 in ~ 1270 cm-1	H1237/H1270
60/30	~ 1660 in ~ 1630 cm-1	A1660/A1630
1200 cm-1. V okolju pH je opazna izguba dihotomije trakov amida III in CO3 na valovnih dolžinah med 1200 in 1500 cm-1 ter izguba CH2 in CO trakov med 700 in 1800 cm-Arheološki vzorec A1 kaže dobro ohranjenost z rahlim nižanjem in izgubo dihotomije vrhov amidov. Vzorec A2, izpostavljen visokim temperaturam, odraža predvsem izgubo trakov organskega dela kosti ter večjo izrazitost trakov minerala. Opaziti gre tudi dodaten vrh pri ~ 620 cm-1.
PO4 trak z vrhom pri ~ 960 cm-1
Valovna dolžina vrha traku pri 960 cm-1 modernega neiz-postavljenega vzorca je bila 960 cm-1. Z izpostavitvijo vzorca okolju D se ni spremenila. Z izpostavitvijo okolju pH se je vrh premaknil na 937 cm-1. Valovna dolžina vrha v arheološki kosti je bila rahlo nižja od tiste v sveži kosti, medtem ko je bila v žganem vzorcu rahlo višja (tabela 6).
Razmerja
V primerjavi s svežim vzorcem je bil SF v vseh preostalih vzorcih povišan, najočitneje v žgani kosti. Razmerje 1030/1020 je bilo opazno spremenjeno v vzorcu, izpostavljenem okolju pH, ter v žganem vzorcu. Razmerje C/P se je v okolju D in pH povišalo, izrazito v slednjem. V arheoloških vzorcih je razmerje v primerjavi s svežo kostjo nižje. Podoben trend je zaslediti v AmI/P in AmI/C, z izjemo AmI/C v vzorcu A1, ki je bilo povišano. Razmerji AmI/AmII in AmI/AmIII sta bili v vseh primerih povišani v primerjavi s svežo kostjo, medtem ko sta bili razmerji 37/70 in 60/30 nižji. Izjemi sta le razmerje 60/30 v vzorcu A1, ki je bilo povišano, ter žgan vzorec A2, pri katerem vrhovi, potrebni za izmere, niso bili več razpoznavni (tabela 7).
VZOREC / SAMPLE	TOČNA VALOVNA DOLŽINA PO4 PRI ~ 960 cm-1 / EXACT WAVELENGTH OF THE PO4 AT ~ 960 cm-1
F1N	960
F1D	960
F1pH	937
A1	958,5
A2	961
Tabela 5. Uporabljene enačbe za izračun razmerij. H = največja višina vrha traku, A = površina komponente traku.
Table 5. Equations for the ratio calculations. H = maximum band height, A = area of the band component.
Tabela 6. Točne valovne dolžine vrha traku ~ 960 cm-1 analiziranih vzorcev.
Table 6. Exact wavelengths of the analysed ~ 960 cm-1 band samples.
84
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
VZOREC / SAMPLE	SF	1030/1020	C/P	AmI/P	AmI/C	AmI/AmII	Aml/AmlII	37/70	60/30
FPN	3.62	0.93	0.27	0.21	0.76	0.61	1.54	0.78	0.59
FID	4.28	0.92	0.31	0.39	1.23	0.76	4.36	0.48	0.29
FlpH	NO	1.24	0.56	3.27	5.80	0.66	3.12	0.287	0.24
Al	5.62	0.90	0.23	0.19	0.84	0.71	3.95	0.4211	1.12
A2	6.05	1.02	0.07	0.03	0.47	/	/	/	/
Tabela 7. Rezultati izračunanih razmerij za posnete vzorce. Table 7. Results of the analysed sample ratios.
Diskusija
Primerjava med svežo kostjo in kostmi, izpostavljenimi različnim tafonomskim procesom, izraža jasne razlike v ohranjenosti kolagena in minerala. Neposredna primerjava pridobljenih spektrov je nekoliko otežena zaradi raznolike absorpcije vsakega izmed vzorcev. Tako kaže zgolj grob vpogled v spremembe, ki ga je treba podpreti z izračunanimi razmerji.
ba razmerij toliko bolj potrebna. Razmerja prikazujejo pričakovano rast velikosti kristalov (Wright, Schwarcz 1996, 936; Berna et al. 2004, 879), zanemarljive razlike v neapatitinih okoljih ter dvig koncentracij strukturnih karbonatov. Slednje je mogoče razložiti ali z zamenjavo fosfatov s karbonati ali z raztapljanjem in izgubo prvih (Thomas et al. 2007, 1536). Glede na to, da je govora o okolju z visokim hidravličnim potencialom, je verjetnejša druga možnost. Hiter pretok vode bi namreč težko
Spremembe v mineralu
Spremembe v mineralu so najočitnejše v vzorcu, izpostavljenem okolju z nizko pH vrednostjo. Kislo okolje je namreč povzročilo izgubo trakov funkcionalnih skupin minerala, kar kaže na raztapljanje le-tega (Smith 1999, 19). Slednje je mogoče potrditi s primerjavo pridobljenega spektra s primerom spektra vzorca čistega kolagena ter vzorca kolagena z manj kot 50 % kalcijevega fosfata (sliki 12-13). SF vzorca, izpostavljenega kislemu okolju, ni bilo moč izračunati zaradi izgube vrhov trakov, medtem ko razmerja med mineralom in kolagenom kažejo izrazito povečanje koncentracij slednjega. Natančnejši vpogled v razmerja razkriva izgubo neapatitnih okolij in večje koncentracije strukturnih karbonatov. Vzorec s tem odraža raztapljanje vseh vrst mineralnih kristalov, tudi osnovnih fosfatnih gradnikov. Porast karbonatov je namreč moč obrazložiti zgolj z raztapljanjem fosfata (Thomas et al. 2007, 1536). Pridobljeni rezultati se tako ujemajo z drugimi raziskavami vpliva kislih okolij na strukturo kosti (Figueiredo et al. 2011; El-Bassyouni et al. 2013).
Spekter vzorca, izpostavljenega okolju z visokim hidravličnim potencialom, ne kaže primerljivo izrazitih razlik kot vzorec izpostavljen kislemu okolju. Tako je upora-
(a)
ú é
"1-1-1-'-1-'-1-'-1-'-1-'-i-'-1
4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500
Wave number (cm*1)
Slika 12. FTIR spekter čistega kolagena (a), kolagena s 50 % kalcijevega fosfata (b) ter kolagena s 70 % kalcijevega fosfata
(c) (Zhang et al 2003, 1053, Fig. 3).
Figure 12. FTIR spectra of pure collagen (a), collagen with 50 % of calcium phosphate (b), and collagen with 70 % of calcium phosphate (c) (Zhang et al. 2003, 1053, Fig. 3).
Arheo 33, 2016, 75-93
85
dopuščal rekristalizacijo. Veliko bolj verjetna je možnost raztapljanja in odnašanja mineralnih kristalov iz kosti.
Primerjava med svežo in arheološko kostjo A1 prikazuje dobro ohranjenost slednje z zanemarljivimi spremembami v trakovih minerala. Boljšo sliko predstavijo razmerja, ki kažejo pričakovano rast kristalov (Wright, Schwarcz 1996, 936; Berna et al. 2004, 879) in izgubo karbonatov. Slednja odraža arheološko okolje, ki ni dopuščalo izrazite izgube fosfatnih ionov na račun raztapljanja ali izmenjave s karbonatnimi ioni iz okolja (Nielsen-Marsh, Hedges 2000, 1144; Thomas et al. 2007, 1536).
Vzorec, izpostavljen visokim temperaturam, prikazuje izrazite PO4 trakove in pridobitev traku z vrhom pri ~ 620 cm-1. Razmerja odražajo pričakovano rast kristalov (Wright, Schwarcz 1996, 936; Berna et al. 2004, 879) ter bolje urejeno kristalno mrežo zaradi izgube neapatit-nih okolij in karbonatov (Lebon et al. 2010, 2267-2270). Omenjeni trak ~ 620 cm-1 nadalje nakazuje na izpostavljenost kosti temperaturam, višjim od 700 °C (Thompson et al. 2013, 418-419).
Nekoliko bolj kompleksen je premik vrha traku pri ~ 960 cm-1. Lebon et al. (2010) govorijo o pozitivnem premiku vrha z vse bolj urejeno kristalno mrežo. Pri tem za dovolj pomembno označijo spremembo, večjo od 1 cm-1. V pričujoči raziskavi se je vrh traku vzorca, izpostavljenega kislemu okolju, izrazito premaknil na nižjo valovno dol-
ValovaiadolVina / Wave numbers (cm1)
Slika 13. FTIR spekter moderne ovčje kosti, izpostavljene kislemu okolju.
Figure 13. FTIR spectrum of a modern sheep bone exposed to an acidic environment.
žino. Premik tako lahko odraža že prikazano raztapljanje minerala in s tem manj urejeno kristalno mrežo. Premik v žganem vzorcu A2 je skladen z Lebnovo teorijo, saj se je vrh premaknil v pozitivno smer. Neskladen pa je negativen premik vrha dobro ohranjenega arheološkega vzorca A1. Po teoriji bi bilo namreč pričakovati pozitiven premik. Razlago gre morda iskati v vzpostavitvi Lebno-ve teorije zgolj na osnovi kosti, izpostavljenih visokim temperaturam, ter kosti pleistocenske starosti. Seveda je vzorec premajhen za oprijemljive zaključke. Vendar velja omeniti, da je bil trend negativnega premika opazen tudi na drugih rimskodobnih arheoloških vzorcih (Les-kovar 2016, 56). Morda gre za odraz različnega vpliva tafonomskih sprememb na kosteh, pogojenega bodisi z okoljem bodisi s časom.
Spremembe v kolagenu
V	vzorcu, izpostavljenem kislem okolju, so trakovi ami-dov narasli, kar odraža izgubo minerala s posledično povišanimi koncentracijami kolagena (Zhang et al. 2003). Večje koncentracije kolagena so bile nadalje potrjene s povišanimi razmerji med mineralom in amidi. Podrobnejši vpogled v razmerja med amidi in njihovimi komponentami vendarle kaže na strukturne spremembe v kolagenu oz. njegovo denaturacijo (Chi et al. 1998, 2858; Chang and Tanaka 2002, 4817; Habermehl et al. 2005, 824-825; Anastassopoulou et al. 2015, 93). Visoko hidravlično okolje je povzročilo izpiranje kolagena iz kosti, kar je vidno tako v izgubi trakov spektra kot v razmerjih med posameznimi amidi. Podobno kot v kislem okolju so tudi v visoko hidravličnem okolju opazne strukturne spremembe kolagena. V kolagenu opazne spremembe gre povezati z že omenjenim izpiranjem minerala, saj potrjuje teorije o medsebojni odvisnosti minerala in kolagena v kontekstu njune ohranitve (Hedges, Millard 1995; Nielsen-Marsh, Hedges 2000; Jackes et al. 2001; Collins et al. 2002; Trueman et al. 2004; Jans 2005).
V	arheološkem vzorcu A1 gre sicer opaziti nekaj izgub amidov, vendar so te majhne, najočitnejše v traku amida III. Primerjava vrhov trakov amidov z vrhovi trakov mineralov je skladna z dobro ohranjenimi fosfatnimi funkcionalnimi skupinami ter nekaj izgubami karbonatov. Opaziti gre tudi izrazite spremembe v komponentah amida II, ki kažejo denaturacijo kolagena. Težavo predstavlja nepričakovano visoko razmerje 60/30 med komponentami amida I. Denaturacija kolagena bi namreč morala po-
86
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
4(10 600 K0l> 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 2400 2600 2800 3000 3200 3400 3600 3800 4000
Valovna dolžina / Wavelenght (cm-1)
Priloga 1. Spektri analiziranih kosti. Appendix 1. Spectra of the analysed bones.
kazati nizko razmerje, ne visokega. Najverjetneje gre za težavo, nastalo pri procesu odvajanja. Kot že omenjeno, so kompozitni (arheološki) vzorci lahko precej težavni za odvajanje, saj njihova struktura ni povsem jasna. Posebej težavna je prisotnost vode, ki lahko močno popači komponente, pridobljene z odvajanjem (Chadefaux et al. 2009, 324; Figueiredo et al. 2012, 134-135).
Izpostavitev kosti visokim temperaturam je pričakovano povzročila popolno izgubo kolagena (Thompson 2004, 204), videno v številnih raziskavah (Lebon et al. 2008; Thompson et al. 2009; Lebon et al. 2010).
Zaključki
Namen članka je predstavitev uporabnosti FTIR spektroskopije kot dopolnitve (osteo)arheoloških analiz. Opozoriti velja, da prikazani vzorci predstavljajo le nekaj primerov sprememb v pridobljenem spektru. Podane interpretacije tako ne temeljijo zgolj na predstavljenih vzorcih, temveč so osnovane na širšem ozadju teorij in predvsem drugih, večjih raziskav.
Primerjave med spektri kosti različnega izvora jasno kažejo na možnosti, ki jih FTIR-ATR analize ponujajo. Prepoznati gre namreč številne kemične spremembe v mineralu in kolagenu, do katerih pride zaradi tafonom-skih procesov. Z dovolj dobrim zajemom podatkov je tako moč prepoznati izgube gradnikov kosti ali njihove strukturne spremembe. Tehnika s tem odpira številne možnosti prepoznavanja stanja ohranjenosti kosti in njihovega potenciala za nadaljnje analize (denimo analize izotopov ali aDNK), razumevanja vpliva tafonomije na kemično sestavo kosti ter vpliva okolja na tafonomski proces. Slednje nudi tudi možnost raziskave z nasprotne perspektive, torej interpretacije okolja, v katerem se je kost nahajala.
Arheo 33, 2016, 75-93
87
Application ofFTIR spectroscopy for analysing bones from archaeological contexts
(Summary)
The contribution's aim is to present FTIR-ATR spectroscopy and its applicability in osteoarchaeological analyses. It brings basic data on the technique, on the chemical composition of bone, the main taphonomic changes in bone and the methodology for obtaining and interpreting the obtained spectra.
Fourier transformative infrared (FTIR) spectroscopy is a fast and informative technique for performing chemical analyses of different materials (Smith 1999, 1). From the archaeological standpoint, the technique is extremely interesting: it requires only small samples and is suitable for both organic and inorganic materials (Magaris 2014, 2890). Because of its wide applicability and the possibility of avoiding sample destruction, the technique is often used for analysing human or/and animal osteological remains. As it offers an insight into the state of collagen and mineral in the sample, the obtained results shed light on the taphonomic changes in bone and the influences the environment has on these changes.
FTIR spectroscopy
It is used for analysing the structure of the molecules and material characterisation. It examines the interaction between a molecule's nuclear vibrations and electromagnetic radiation - the infrared light. The infrared radiation passing through the sample is either absorbed or transmitted, creating the sample's unique molecular spectrum. The position, height and width of the peaks in the obtained spectra provide information on the presence and concentrations of the functional groups (e.g. C = O, CH3) of molecules in the sample (Smith 1999, 15-18; Coates 2000, 3-6; Stuart 2004, 2).
There are numerous techniques of FTIR spectroscopy, of which the transmission KBr and attenuated total reflection or ATR are the most commonly used ones when dealing with archaeological finds. The former dominated in the past, while the latter is being increasingly employed today because of the possibility to analyse powdered or solid samples, the cost-effectiveness, as well as the readily comparable inter- and intra-sample results (Hollund et al. 2013; Beasley et al. 2014).
Sample preparation for the FTIR-ATR technique is relatively simple. Solid samples can be analysed directly, while for the powder analysis samples need to be grinded. Before analysing the sample, the background has to
be scanned in order to eliminate the IR absorbing atmospheric gases (CO2, water vapour) (Pavia et al. 2014, 25). Sample scanning is conducted by placing the sample onto the machine's diamond crystal (Figure 1) and making sure that there is good contact between the sample and the crystal (Hollund et al. 2013; Beasley et al. 2014). Scanning setting differs based on sample properties and desired accuracy. For bone, scanning uses the middle wavelength spectrum between 4000 cm-1 and 400 cm-1. The number of scans varies between 8 and 64, with a 2-8 cm-1 accuracy (Thompson et al. 2009, 911; Hollund et al. 2013, 512; Lebon et al. 2016, 3). The obtained spectrum is then processed using computer programs that allow for normalisation, baseline correction and noise cleaning (Figure 2).
Bone composition and taphonomy
Bone is a composite material with a complex hierarchical structure. On the weight basis, 60% is represented by the inorganic phase, 30% by organic phase, while the remaining 10% is water. The inorganic phase is composed of mineral crystals, formed by a non-stoichiometric calcium hydroxyapatite, also known as bioapatite. The organic phase corresponds to the proteins, mainly (85-90%) type I collagen, and a series of non-collagenous proteins (NCP) and lipids (Millard 2001; Clarke 2008).
The collagen is made up of amino acids, forming left-handed alpha chains/the amino acids forming left-handed alpha chains. They are folded into a right-handed triple helical macromolecule (Ramachandran 1967, 225; Lodish et al. 2000, 217), maintained by the interaction and bonds between the amino acid residues of the adjacent side chains (Brodsky, Ramshaw 1997, 546). In the mineralised tissues, collagen is coated by the mineral crystals (Fratzl, Weinkamer 2007, 1276). The small, flat plate calcium phosphate crystals form the poorly crystalline, non-stoichiometric calcium hydroxyapatite Ca5(PO4)3OH (Landis et al. 1996, 206). The crystallites have a high surface area, making them very soluble and reactive (LeGeros, LeGeros 1984; Rey et al. 1990, 386; Currey 2002, 6). The reactivity is further increased by a non-apatitic hydrated layer on their surface (Figure 3), containing labile and easily exchangeable ions such as CO3, PO4 and HPO4 (Rey et al. 1990, 386; Cazalbou et al. 2004, 564).
88
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
After the death of an organism, skeletal elements are exposed to taphonomic changes that result either in complete degradation or in fossilisation of the bones (Hedges 2002; Jans 2005; Nielsen-Marsh et al. 2007; Smith et al. 2007). The process is highly variable and complex, controlled by the bone's intrinsic and environmental extrinsic factors (Hedges, Millard 1995; Hedges 2002; Tutken, Vennemann 2011). In general, it involves changes to the mineral and the protein phase of the bone. Both can be altered due to microbial attack, causing a loss of organic matter and a reorganisation of the mineral (Hedges 2002, 321). Alteration and loss of collagen can also occur due to the chemical hydrolysis of the peptide bonds. The process depends upon time, water availability, temperature and the pH of the surrounding environment. Usually it is slow, characteristic of geochemically stable environments (Collins et al. 2002, 387). Regardless of the mechanism, the collagen is reduced to soluble gelatine and leached out of the bone (Collins et al. 1995, 181). Consequently, the bone's physical and chemical integrity is severely affected and the bone is more vulnerable to other diagenetic processes (Hedges, Millard 1995; Jackes et al. 2001; Jans 2005). The alterations to the mineral occur because the bioapatite crystals are thermodynamically unstable and liable to change. Even though the microbial action can affect the mineral, most significant changes are caused by the interaction of the bone with the groundwater. The interaction causes dissolution, recrystallisation and exogenous ion absorption (Hedges, Millard 1995).
Distinctive taphonomic changes can be caused by the exposure of the bones to high temperatures. The exposure causes dehydration (100-600°C), the breakdown and loss of organic matter (300-800°C), followed by the alteration and decomposition of the mineral (500-1100°C). The changes mainly depend on the initial state (e.g. fleshed or defleshed), the method of heating, temperatures and the time of exposure (Thompson 2004, 204; Koon 2006, 31).
It is also worth knowing that collagen and mineral have an intimate relationship, providing their mutual protection, essential for long-term survival. The mineral stabilises and protects the collagen against gelatinisation and microbial attack (Nielsen-Marsh et al. 2000b; Collins et al. 2002). On the other hand, degradation and loss of the collagen cause increased porosity (Nielsen-Marsh, Hedg-
es 1999, 2000), exposing crystals to the dissolution and recrystallisation (Person et al. 1995; Trueman et al. 2004).
Analysis of the bone FTIR spectra
When analysing bone FTIR spectra, the PO4 and CO3 peaks of the hydroxyapatite are identifiable in the 500700 and 900-1500 cm-1 regions, the peaks corresponding to Amides I-III, A and B in the 1200-1700 and 30003700 cm-1 regions, and the peaks characteristic of the lipids2 in the 700-1800 and 2800-3000 cm-1 regions. Additionally, some overlapping has to be considered. In the 500-700 cm-1 region of the hydroxyapatite, a minor contribution from Amides IV-VII is present. Also, the peaks between 1300 and 1600 cm-1 result from a combination of the mineral, Amides and lipids (Table 1, Figures 4-5) (Figueiredo et al. 2014, 322; Prinsloo et al. 2014, 735).
In the context of archaeological bones and their chemical composition, FTIR spectroscopy provides information on the crystallinity of the apatite (Weiner and Bar-Yosef 1990), the amount of carbonate (Wright, Schwarcz 1996), the amount of the organic matrix (Grecu et al. 2007) and the ratio of organic to inorganic components (Trueman et al. 2004; Thompson et al. 2009). Furthermore, a closer look at the peaks can reveal structural changes of the mineral and collagen (Trueman et al. 2004; Lebon et al. 2008; Chadefaux et al. 2009; Anastassopoulou et al. 2015).
Example
With the intention of presenting the usefulness of FTIR spectroscopy, fresh and archaeological sheep bone samples and bone samples exposed to different taphonomic factors were analysed; the fresh bones derived from the butcher, the archaeological bones from an archaeological site. The exposed samples were subjected to aggressive environments with a high hydrological conductivity and a low pH. For the samples altered due to high temperatures, cremated human remains from an archaeological site were used (Table 4; Figures 6-9).
The FTIR analysis of all the samples was performed in the Attenuated Total Reflectance (ATR) mode. Each sam-
2 Lipids were recognized using FTIR-ATR spectroscopy but will not be discussed further as they are beyond the scope of this contribution.
Arheo 33, 2016, 75-93
89
ple was scanned 32 times. Infrared spectra were obtained between 400 cm-1 and 4000 cm-1, with a spectral resolution of 4 cm-1 and data interval of 0.1 cm-1. For each sample, the scanning procedure was repeated three times. The obtained spectra were exported into OriginPro 2016 in order to analyse and measure the heights of the peaks (Figures 10-11). Based on the peak positions, the presence of specific functional groups was determined. Peak position, height and width were examined. For more objective analyses, ratios (Table 5) were calculated.
Comparing the results obtained from the fresh samples and from the samples exposed to different taphonomic processes revealed clear differences in the collagen and mineral preservation. Due to the different absorption of the samples, the comparison of the spectra (Appendix 1) only offers a rough indication of the changes and is further examined using calculated rations (Table 7).
Changes in the mineral show extreme losses in the low pH environment. The obtained spectrum is actually closely comparable to that of pure collagen and collagen with less than 50% of calcium phosphate (Figures 12-13). The mineral changes in the environment with a high hydraulic conductivity presented high losses of phosphates. The losses were caused by dissolution and removal of the crystals from the bone, combined with a lack of recrystallization due to water flow. The mineral in the archaeological sample was barely affected, presenting only slightly increased crystal size. Thus, a stable archaeological environment with minimal influences on the mineral dissolution and ion exchange was deduced. The spectrum of the samples exposed to high temperatures proved an exposure to temperatures above 700°C and a purification of the mineral lattice.
Furthermore, the ~ 960 cm-1 peak positions (Table 6) indicated different effects of the bone mineral, determined by the environmental factors and/or time of exposure.
Due to the loss of the mineral in the sample from the acidic environment, the collagen concentrations increased. However, the structural components of the Amide I peak presented collagen denaturation. High hydraulic conductivity caused a loss of collagen and its denaturation, which is in agreement with the loss of mineral and an interdependence between the mineral and collagen in the bone. A similar pattern is seen in the archaeological sample, where limited loss of collagen occurred. This is in accordance with only
slightly affected mineral, offering further protection to the collagen. As expected, the exposure to high temperatures caused a complete loss of collagen.
Conclusions
The contribution presents the basic methodological procedures for the FTIR-ATR spectroscopy in osteoarchaeo-logical analyses. Even though the included examples are limited, the usefulness of the technique is clear. It offers an insight into the chemical changes in the mineral and collagen caused by different taphonomic processes. The FTIR-ATR spectroscopy is thus opening up new possibilities for studying the preservation state of the bones and their potential for further analyses (e.g. isotopic aDNA). Furthermore, understanding the taphonomic processes, FTIR-ATR spectroscopy can provide means for deducing the characteristics of the environment surrounding the bones in the past.
90
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
Literatura / References
ANASTASSOPOULOU, J., M. KYRIAKIDOU, S. KYRIAZIS, T. H. KORMAS, A. F. MAVROGENIS, V. DRITAS, P. KOLOVOU, T. THEOPHANIDES 2015, An FT-IR Spectroscopic Study of Metastatic Cancerous Bones. - V/In: T. Theophanides (ur. / ed.), Infrared Spectroscopy - Anharmonicity of Biomolecules, Crosslinking of Biopolymers, Food Quality and Medical Applications, Rijeka, 89-100.
BARTH, A. 2007, Infrared spectroscopy of proteins. -
Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Bioenergetics 1767 (9), 1073-1101.
BEASLEY, M. M., E. J. BARTELINK, L. TAYLOR, R. M. MILLER 2014, Comparison of transmission FTIR, ATR, and DRIFT spectra: implications for assessment of bone bioapatite diagenesis. - Journal of Archaeological Science 46, 16-22.
BERNA, F., A. MATTHEWS, S. WEINER 2004, Solubilities of bone mineral from archaeological sites: the recrystallization window. - Journal of Archaeological Science 31, 867-882.
BESHAH, K., C. REY, M. J. GLIMCHER, M. SCHI-MIZU, R. G. GRIFFIN 1990, Solid state carbon-13 and proton NMR studies of carbonate-containing calcium phosphates and enamel. - Journal of Solid State Chemistry 84 (1), 71-81.
BRODSKY, B., J. A. M. AMSHAW 1997a, The collagen triple-helix structure. - Matrix Biology 15, 545-554.
BRODSKY, B., J. A. M. RAMSHAW 1997b, The collagen triple-helix structure. Germany.
CAZALBOU, S., D. EICHERT, C. DROUET, C. COMBES, C. REY 2004, Minéralisations biologiques à base de phosphate de calcium. - Comptes Rendus Palevol 3, 563-572.
CHADEFAUX, C., A. S. LE HÔ, L. BELLOT-GURLET, I. REICHE 2009, Curve-fitting Micro-ATR-FTIR studies of the amide I and II bands of type I collagen in archaeological bone materials. - e-PRESERVATION Science 6, 129-137; (http://www.morana-rtd.com/e-preservation-science/2009/Chadefaux-04-07-2008.pdf).
CHANG, M. C., J. TANAKA 2002, FT-IR study for hy-droxyapatite/collagen nanocomposite cross-linked by glutaraldehyde. - Biomaterials 23, 4811-4818.
CHI, Z., X. G. CHEN, J. S. W. HOLTZ, S. A. ASHER 1998, UV Resonance Raman-Selective Amide Vibrational Enhancement: Quantitative Methodology for Determining Protein Secondary Structure. - Biochemistry 37, 2854-2864.
CLARKE, B. 2008, Normal Bone Anatomy and Physiology. - Clinical Journal of the American Society of Nephrology 3, 131-139.
COATES, J. 2000, Interpretation of Infrared Spectra, A Practical Approach. - V/In: R. A. Meyers (ur./ ed.), Encyclopedia of Analytical Chemistry, Chichester, 10815-10837.
COLLINS, M. J., C. M. NIELSENMARSH, J. HILLER, C. I. SMITH, J. P. ROBERTS, R. V. PRIGODICH, T. J. WESS, J. CSAPO, A. R. MILLARD, G. TURNER WALKER 2002, The survival of organic matter in bone: a review. - Archaeometry 44, 383-394.
COLLINS, M. J., M. S. RILEY, A. M. CHILD, G. TURNER WALKER 1995, A Basic Mathematical Simulation of the Chemical Degradation of Ancient Collagen. -
Journal of Archaeological Science 22, 175-183.
CURREY, J. D. 2002, Bones: Structure and Mechanics. New Jersey.
EFREMOV, I. 1940, Taphonomy: new branch of paleontology. - Pan-American Geologist 74, 81-93.
EL-BASSYOUNI, G. T., O. W. GUIRGUIS, W. I. AB-DEL-FATTAH 2013, Morphological and macrostructural studies of dog cranial bone demineralized with different acids. - Current Applied Physics 13, 864-874.
FARLAY, D., G. PANCZER, C. REY, P. D. DELMAS, G. BOIVIN 2010, Mineral maturity and crystallinity index are distinct characteristics of bone mineral. - Journal of Bone and Mineral Metabolism 28, 433-445.
FIGUEIREDO, M., S. CUNHA, G. MARTINS, J. FREI-TAS, F. JUDAS, H. FIGUEIREDO 2011, Influence of hydrochloric acid concentration on the demineralization of cortical bone. - Chemical Engineering Research and Design 89, 116-124.
Arheo 33, 2016, 75-93
91
FIGUEIREDO, M. M., J. A. F. GAMELAS, A. G. MARTINS 2012, Characterization of Bone and Bone-Based Graft Materials Using FTIR Spectroscopy. - V/In: T. Theophile, (ur./ed.), Infrared Spectroscopy - Life and Biomedical Sciences, Rijeka, 315-338.
FRATZL, P., R. WEINKAMER 2007, Nature's hierarchical materials. - Progress in Materials Science 52, 1263-1334.
GARVIE-LOK, S. J., T. L. VARNEY, M. A. KATZENBERG 2004, Preparation of bone carbonate for stable isotope analysis: the effects of treatment time and acid concentration. - Journal of Archaeological Science 31, 763-776.
GONG, J. K., J. S. ARNOLD, S. H. COHN 1964, Composition of trabecular and cortical bone. - The Anatomical Record 149, 325-331.
GRECU, R., V. COMAN, V. AVRAM, M, BACIUJ, G. BACIUJ 2007, Bone Matrices of Different Origins Studied by FTIR Spectroscopy. - V/In: S. Vlad, R. V Ciupa (ur./eds.), Proceedings of the 1st International Conference on Advancements of Medicine and Health Care through Technology, Cluj-Napoca, 429-432.
HABERMEHL, J., J. SKOPINSKA, F. BOCCAFOSCHI, A. SIONKOWSKA, H. KACZMAREK, G. LAROCHE, D. MANTOVANI 2005, Preparation of Ready-to-use, Stockable and Reconstituted Collagen. - Macromolecu-lar Bioscience 5, 821-828.
HACKETT, C. J. 1981, Microscopical Focal Destruction (Tunnels) in Exhumed Human Bones. - Medicine, Science and the Law 21, 243-265.
HEDGES, R. E. M. 2002, Bone diagenesis: an overview of processes. - Archaeometry 44-3, 319-328.
HEDGES, R. E. M., A. R. MILLARD 1995, Bones and Groundwater: Towards the Modelling of Diagenetic Processes. - Journal of Archaeological Science 22, 155-164.
HEDGES, R. E. M., A. R. MILLARD 1995, Measurements and Relationships of Diagenetic Alteration of Bone from Three Archaeological Sites. - Journal of Archaeological Science 22, 201-209.
HOLLUND, H. I., F. ARIESE, R. FERNANDES, M. M. E. JANS, H. KARS 2013, Testing an Alternative
High-throughput Tool for Investigating bone Diagenesis: FTIR in Attenuated Total Reflection (ATR) Mode. - Archaeometry 55, 507-532.
HULMES, D. J. 2002, Building Collagen Molecules, Fibrils, and Suprafibrillar Structures. - Journal of Structural Biology 137, 2-10.
JACKES, M., R. SHERBURNE, D. LUBELL, C. BARKER, M. WAYMAN 2001, Destruction of microstructure in archaeological bone: a case study from Portugal. - International Journal of Osteoarchaeology 11, 415-432.
JANS, M. M. E. 2005, Histological characterisation of diagenetic alteration of archaeological bone. Amsterdam.
JANS, M. M. E., C. M. NIELSEN-MARSH, C. I. SMITH, M. J. COLLINS, H. KARS 2004, Characterisation of microbial attack on archaeological bone. - Journal of Archaeological Science 31, 87-95.
KOON, H. E. C. 2006, Detecting cooked bone in the archaeological record: a study of the thermal stability and deterioration of bone collagen. Doktorska disertacija. Univerza v Yorku, York (neobjavljeno/unpublished).
LANDIS, W. J. 1996, Mineral characterization in calcifying tissues: atomic, molecular and macromolecular perspectives. - Connective Tissue Research 34, 239-246.
LANDIS, W. J., K. J. HODGENS, J. ARENA, M. J. SONG, B. F. McEWEN 1996, Structural relations between collagen and mineral in bone as determined by high voltage electron microscopic tomography. - Microsc Res Tech 33, 192-202.
LEBON, M., I. REICHE, J. J. BAHAIN, C. CHADEFA-UX, A. M. MOIGNE, F. FRÖHLICH, F. SÉMAH, H. P. SCHWARCZ, C. FALGUÈRES 2010, New parameters for the characterization of diagenetic alterations and heat-induced changes of fossil bone mineral using Fourier transform infrared spectrometry. - Journal of Archaeological Science 37, 2265-2276.
LEBON, M., I. REICHE, F. FRÖHLICH, J. J. BAHAIN, C. FALGUÈRES 2008, Characterization of archaeological burnt bones: contribution of a new analytical protocol based on derivative FTIR spectroscopy and curve fitting of the v 1 v 3 PO4 domain. - Analytical and Bioanalyti-cal Chemistry 392, 1479-1488.
92
Uporaba FTIR spektroskopije za analizo kosti iz arheoloških okolij
LEBON, M., I. REICHE, X. GALLET, L. BELLOT--GURLET, A. ZAZZO 2016, Rapid Quantification of Bone Collagen Content by ATR-FTIR Spectroscopy. -
Radiocarbon 58, 131-145.
LEGEROS, R. Z., J. P. LEGEROS 1984, Phosphate Minerals in Human Tissues. - V/In: J. O. Nriagu, P. B. Moore (ur./ed.), Phosphate Minerals, Berlin, 351-385.
LESKOVAR, T. 2016, Insight into the Diagenesis of Fresh and Archaeological Sheep bone in Three Controlled Burial Environments. Master of Science, Univerza v Bra-dordu, Bradford (neobjavljeno/unpublished).
LODISH, H., A. BERK, S. L. ZIPURSKY, P. MATSU-DAIRA, P. BALTIMORE, J. DARNELL 2000, Collagen: The Fibrous Proteins of the Matrix. New York.
LOWENSTAM, H. A., S. WEINER, I. EBRARY 1989, On biomineralization. New York.
MARGARIS, A. V 2014, Fourier Transform Infrared Spectroscopy (FTIR): Applications in Archaeology. - V/ In: C. Smith (ur./ed.), Encyclopedia of Global Archaeology, New York, 2890-2893.
MILLARD, A. R. 2001, Deterioration of bone. - V/In: D. Brothwell, M. Pollard (ur./ed.), Handbook of Archaeological Sciences, Chichester, 633-643.
NIELSEN-MARSH, C. M., R. E. M. HEDGES 2000, Patterns of Diagenesis in Bone I: The Effects of Site Environments. - Journal of Archaeological Science 27, 1139-1150.
NIELSEN-MARSH, C. M., R. E. M. HEDGES, T. MANN, M. J. COLLINS 2000, A preliminary investigation of the application of differential scanning calorimet-ry to the study of collagen degradation in archaeological bone. - Thermochimica Acta 365, 129-139.
NIELSEN-MARSH, C. M., C. I. SMITH, M. M. E. JANS, A. NORD, H. KARS, M. J. COLLINS 2007, Bone diagenesis in the European Holocene II: taphonomic and environmental considerations. - Journal of Archaeological Science 34-9, 1523-1531.
OLSZTA, M. J., X. CHENG, S. S. JEE, R. KUMAR, Y. Y. KIM, M. J. KAUFMAN, E. P. DOUGLAS, L. B. GOWER 2007, Bone structure and formation: A new
perspective. - Materials Science and Engineering: Reports 58, 77-116.
PASCHALIS, E. P., E. DiCARLO, F. BETTS, P. SHERMAN, R. MENDELSOHN, A. L. BOSKEY 1996, FTIR microspectroscopic analysis of human osteonal bone. -
Calcified Tissue International 59, 480-487.
PASTERIS, J. D., B. WOPENKA, J. J. FREEMAN, K. ROGERS, E. VALSAMI-JONES, J. A. M. VAN DER HOUWEN, M. J. SILVA 2004, Lack of OH in nanocry-stalline apatite as a function of degree of atomic order: implications for bone and biomaterials. - Biomaterials 25, 229-238.
PAVIA, D. L., G. M. LAMPMAN, G. S. KRIZ, J. R. VYVYAN 2014, Introduction to Spectroscopy. Stamford.
PAYNE, K. J., A. VEIS 1988, Fourier transform ir spectroscopy of collagen and gelatin solutions: Deconvoluti-on of the amide I band for conformational studies. - Biopolymers 27, 1749-1760.
PETIBOIS, C., K. WEHBE, K. BELBACHIR, R. NO-REEN, G. DELERIS 2009, Current trends in the development of FTIR imaging for the quantitative analysis of biological samples. - Acta Physica Polonica-Series A General Physics 115, 507-512.
PRYSTUPA, D. A., A. M. DONALD 1996, Infrared study of gelatin conformations in the gel and sol states. -
Polymer Gels and Networks 4, 87-110.
RAMACHANDRAN, G. N. 1967, Treatise on collagen. London.
RENUGOPALAKRISHNAN, V., G. CHANDRAKASAN, S. MOORE, T. B. HUTSON, C. V. BERNEY, R. S. BHATNAGAR 1989, Bound water in collagen: evidence from Fourier transform infrared and Fourier transform infrared photoacoustic spectroscopic study. - Macromo-lecules 22, 4121-4124.
REY, C., J. L. MIQUEL, L. FACCHINI, A. P. LEGRAND, M. J. GLIMCHER 1995, Hydroxyl groups in bone mineral. - Bone 16, 583-586.
REY, C., M. SHIMIZU, B. COLLINS, M. J. GLIMCHER 1990, Resolution-enhanced fourier transform infrared spectroscopy study of the environment of phosphate ions in the early deposits of a solid phase of calcium-phospha-
Arheo 33, 2016, 75-93
93
te in bone and enamel, and their evolution with age. I: Investigations in thev4 PO4 domain. - Calcified Tissue International 46, 384-394.
SMITH, B. C. 1999, Infrared Spectral Interpretation: A Systematic Approach. Florida.
SMITH, C. I. 2002, Modelling Diagenesis in Archaeological Bone. Newcastle.
SMITH, C. I., C. M. NIELSEN-MARSH, M. M. E. JANS, M. J. COLLINS 2007, Bone diagenesis in the European Holocene I: patterns and mechanisms. - Journal of Archaeological Science 34, 1485-1493.
STUART, B. H. 2004, Infrared Spectroscopy: Fundamentals and Applications. Hoboken.
SUROVELL, T. A., M. C. STINER 2001, Standardizing Infra-red Measures of Bone Mineral Crystallinity: an Experimental Approach. - Journal of Archaeological Science 28, 633-642.
THOMAS, D. B., R. E. FORDYCE, R. D. FREW, K. C. GORDON 2007, A rapid, non-destructive method of detecting diagenetic alteration in fossil bone using Raman spectroscopy. - Journal of Raman Spectroscopy 38, 1533-1537.
THOMPSON, T. J. U. 2004, Recent advances in the study of burned bone and their implications for forensic anthropology. - Forensic Science International 146, S203-S205.
THOMPSON, T. J. U., M. GAUTHIER, M. ISLAM 2009, The application of a new method of Fourier Transform Infrared Spectroscopy to the analysis of burned bone. - Journal of Archaeological Science 36, 910-914.
THOMPSON, T. J. U., M. ISLAM, M. BONNIERE 2013, A new statistical approach for determining the crystallinity of heat-altered bone mineral from FTIR spectra.
- Journal of Archaeological Science 40, 416-422.
TRUEMAN, C. N. G., A. K. BEHRENSMEYER, N. TUROSS, S. WEINER 2004, Mineralogical and compositional changes in bones exposed on soil surfaces in Amboseli National Park, Kenya: diagenetic mechanisms and the role of sediment pore fluids. - Journal of Archaeological Science 31, 721-739.
TUTKEN, T., T. W. VENNEMANN 2011, Fossil bones and teeth: Preservation or alteration of biogenic compositions? - Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeo-ecology 310, 1-8.
WEINER, S., O. BAR-YOSEF 1990, States of preservation of bones from prehistoric sites in the Near East: A survey. - Journal of Archaeological Science 17, 187-196.
WEINER, S., W. TRAUB 1992, Bone structure: from angstroms to microns. - The FASEB Journal 6, 879-885.
WRIGHT, L. E., H. P. SCHWARCZ 1996, Infrared and Isotopic Evidence for Diagenesis of Bone Apatite at Dos Pilas, Guatemala: Palaeodietary Implications. - Journal of Archaeological Science 23, 933-944.
ZHANG, W., Z. L. HUANG, S. S. LIAO, F. Z. CUI 2003, Nucleation Sites of Calcium Phosphate Crystals during Collagen Mineralization. - Journal of the American Ceramic Society 86, 1052-1054.
94
Arheo 33, 2016, 95-96
95
1.25 Drugi sestavni deli
Gabrovčev dan. Poklon arheologu, muzealcu, profesorju in akademiku
© Matija Črešnar, Biba Teržan, Peter Turk
V januarju leta 2015 nas je dosegla vest, da je v častitljivi starosti 94 let umrl akademik prof. dr. Stane Gabrovec, velikan slovenske arheologije, ki je s svojimi strokovnimi dosežki močno presegel meje svoje domovine. Že kmalu po tem se je v Slovenskem arheološkem društvu rodila ideja, da bi v počastitev spomina nanj med dejavnosti društva v začetku leta 2016 uvrstili tudi strokovno srečanje, poimenovano Gabrovčev dan. To naj bi bil dogodek, na katerem bi se srečali slovenski arheologi, predvsem raziskovalci bronaste in železne dobe, torej obdobij, ki ju je s svojimi študijami najbolj zaznamoval naš veliki predhodnik.
Gabrovčev dan smo tako izvedli 15. 1. 2016 v Dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU. Začel se je, kot je za takšno srečanje primerno, s prispevkoma, posvečenima spominu na prof. Gabrovca. Biba Teržan se je v svojem referatu (Akademik prof. dr. Stane Gabrovec, raziskovalec in učitelj) posvetila predvsem njegovemu znanstvenemu delu, kot bo ostalo zapisano v številnih prispevkih in monografijah. Nekoliko drugačen, bolj oseben ton je izbral Drago Svoljšak (Učna leta v profesorjevi sondi), ki je predstavil svoja (strokovna) srečanja s prof. Gabrov-cem in vpliv, ki ga je imel nanj. Obe predstavitvi sta bili medtem že objavljeni v strokovni literaturi, prva v Arheološkem vestniku (št. 67), druga v Arheu (št. 32), in sta s tem dosegljivi tudi na spletu.
Sledile so predstavitve raznovrstnih raziskav, s katerimi so želeli referenti počastiti obletnico smrti prof. Gabrov-ca, ob tem pa dodati kamenček v mozaik znanja, ki ga je tako uspešno oblikoval skozi vso svojo dolgoletno strokovno pot. V okviru srečanja smo se udeležili tudi odprtja gostujoče razstave Kelti s smaragdnih gora (Arheološki muzej v Zugliu), ki je potekalo v Narodnem muzeju Slovenije. V nadaljevanju podajamo seznam vseh predavanj:
Mija Ogrin
Železna doba na Gorenjskem in visokogorska arheologija
Barbara Hofman
Bled v prazgodovini s poudarkom na grobišču Bled-Žale
Petra Vojakovic, Matej Draksler
Nova dognanja o prazgodovinski Ljubljani
Vojka Cestnik
Pregled dolenjske kulturne skupine s poudarkom na ženski noši
Dragan Božič
O osrednji grobnici stiške gomile 48 ali kaj se zgodi, ko les preperi
Lucija Grahek, Mateja Kovač, Borut Toškan
Poznolatenski grobovi iz Vira pri Stični
Miha Mlinar
Starejšeželeznodobna odkritja Posočja v tretjem tisočletju
Manca Vinazza
Prispevek h kronologiji starejše železne dobe na Krasu Andrej Preložnik
Novi odlomki najstarejše grobne celote z upodobitvijo v situlskem stilu
Srečanje se je izkazalo kot zelo uspešno, saj je prineslo precej novih spoznanj. Na pobudo predsednika Slovenskega arheološkega društva Bojana Djurica smo kaj hitro začeli razmišljati, da bi srečanje lahko postalo tradicionalno in bi ob ustrezni organizaciji lahko tudi preseglo slovenske meje. Pripravo naslednjega srečanja, ki bo potekalo v januarju leta 2017, smo tako po povabilu predsednika SAD prevzeli Peter Turk (NMS), Biba Teržan in Matija Črešnar (oba Oddelek za arheologijo FF, UL). Po premisleku smo predlagali nekajleten koncept bodočih strokovnih srečanj, ki smo ga poimenovali Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije. Vsako leto bi tako obravnavali po eno izmed halštatskih skupin, kot jih je opredelil prof. Gabrovec v svojih temeljnih člankih, pri čemer bi bilo težišče na predstavitvah novih izkopavanj, raziskav in znanstvenih dognanj.
Prvo takšno srečanje, ki je načrtovano za petek, 27. januarja 2017, bo posvečeno kulturni skupini Kleinklein--Martijanec-Kaptol oz. štajersko-južnopanonski skupini. Sledili bodo strokovni simpoziji, posvečeni dolenjski kulturni skupini (predvidoma januar 2018), notranjsko--kraški kulturni skupini (predvidoma januar 2019), sve-tolucijski kulturni skupini (predvidoma januar 2020) in gorenjski kulturni skupini (predvidoma januar 2021), pri čemer pa bomo vselej poskušali povabiti tudi kolege iz sosednjih držav, ki raziskujejo sorodna najdišča in zasledujejo podobna strokovna vprašanja v obmejnih pokra-
96
Gabrovčev dan. Poklon arheologu, muzealcu, profesorju in akademiku
jinah. Zato že vnaprej vabimo vse kolegice in kolege, ki izvajajo raziskave v posameznih regijah in se ukvarjajo z zadevno tematiko, da sodelujejo na vsakoletnem Ga-brovčevem dnevu.
Nadejamo se, da bi tako lahko v ciklu štirih ali petih let bistveno dopolnili naše znanje o halštatski kulturi z novimi spoznanji in s tem - v Gabrovčevem smislu - prispevali k boljšemu razumevanju naše davne preteklosti in morda tudi sedanjosti.
Ker pa je od izida večine preglednih monografij, ki obravnavajo slovenski prostor v starejši železni dobi, minilo že več let ali celo desetletij, smo pomislili, da bi naša srečanja in skupni raziskovalni elan, ki ga posvečamo pripravi referatov, izkoristiti tudi za pripravo pisnih prispevkov. Te želimo najprej vsako leto združevati v drugem zvezku sprotne številke Arhea oz. Arheo Actes, ki je pred leti že uspešno izhajal ob izvedenih strokovnih srečanjih na različne teme varstva dediščine. Ob koncu cikla bi bilo po našem mnenju primerno, da pridobljeno znanje združimo in vsi skupaj oblikujemo monografijo, ki bo na pregleden način in z vsemi novimi dognanji na novo predstavila slovenski prostor v starejši železni dobi.
Program srečanja, ki je predstavljen spodaj, je prvi korak v to smer. Vabljeni predavatelji iz Slovenije in tujine bodo predstavili nekaj najpomembnejših raziskav zadnjih let na širšem prostoru in s tem brez dvoma obogatili naše znanje o halštatski kulturi na prostoru od jugovzhodnih Alp do jugozahodne Panonije, ki ga opisujemo kot kulturno skupino Kleinklein-Martijanec-Kaptol oz. štajersko-južnopanonsko skupino.
Program srečanja Gabrovčev dan 2017
(27. 1. 2017, Narodni muzej Slovenije - Metelkova):
Markus Egg
The princely graves from Kleinklein in Styria Georg Tiefengraber
Neue Forschungen auf dem hallstattzeilichen „Fürstensitz" auf dem Falkenberg bei Strettweg und in seinen Gräberfeldern
Marko Mele
Poselitev doline reke Solbe v pozni bronasti in starejši železni dobi - nove raziskave graškega Joanneuma / Spätbronze- und eisenzeitliche Besiedlung des Sulmtals - aktuelle Forschungen des Grazer Joanneums
Hrvoje Potrebica
Požega valley in the Hallstatt world /Požeška dolina u halštatskom svijetu
Branko Kerman
Naselbine starejše železne dobe v Prekmurju Georg Tiefengraber
Hallstattzeitliche Gräber und Gräberfelder im Prekmur-je - Die Gräberfelde von Nova tabla bei Murska Sobota
Matija Črešnar
Nove raziskave o starejši železni dobi na slovenskem Štajerskem
Teja Gerbec
Hotinja vas in nižinska poselitev na zahodnem obrobju Panonije v starejši železni dobi
Zaključimo lahko le z apelom, da bi v zasnovi cikla srečanj prepoznali njegov potencial in veliko vrednost za arheologijo starejše železne dobe na Slovenskem ter se številčno odzivali našim vabilom, saj lahko le družno ne samo uspešno gradimo, temveč tudi dogradimo novo znanje o tej davni preteklosti, ki smo ji s svojim delom vsi zapisani.
Arheo 33, 2016, 97-98
97
1.25 Drugi sestavni deli
Vitrina meseca na Oddelku za arheologijo FF UL. Odsev zainteresiranosti študentov.
© Manca Vinazza, Danijela Udovič
Študentje na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v zadnjih letih v sklopu prvostopenjskega študija izkusijo sodelovanje na različnih ustanovah, ki jih uvedejo v različne vidike praktične arheologije. Brez dvoma jih je tudi ta stik z „zunanjim" arheološkim svetom, ki presega arheološka izkopavanja, motiviral, da so postali bolj zainteresirani za promocijo arheološke dediščine. V preteklih mesecih smo tako premišljevali, kako energijo mlade zagnane generacije preusmeriti v nekaj, kar zahteva ustvarjalnost in delo, po drugi strani pa za uresničitev ne potrebujemo visokih finančnih sredstev. Tako se je porodila ideja o zagonu projekta Vitrina meseca.
Osnovna zamisel se je navezovala na vključitev študentov na način, da bodo ideje in izpeljava izključno v njihovi domeni, naša vloga pa bi se nanašala bolj na mentorstvo in pomoč pri logistiki.
Na vabilo k sodelovanju pri pripravi prve vitrine se je odzvalo kar enajst študentov. Projekta smo se lotili ce-
lostno, tako da smo zasnovali njegovo grafično podobo (Slika 1), zloženko ter spletno stran (Splet 1).
Otvoritev 1. vitrine meseca z naslovom „Za vero staršev": arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem in literarno delo Krst pri Savici, je bila 19. decembra 2016. Osnovno vodilo vitrine je bil čas pokristjanjevanja in vključitev arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem v to zgodbo. Vitrina je bila sestavljena iz treh komplementarnih delov. Prvi del je zajemal predstavitev zgodovinskih virov o uporih na območju Slovenije v času 8. in 9. stoletja ter Prešernov Krst pri Savici. V osrednjem delu je bila predstavljena replika kadilnice, ki jo je izdelal Matic Zupan, tretji del pa je bil namenjen prikazu boja z modelom, izdelanim iz Lego kock, na lidarski podlagi. Vitrino je dopolnila zloženka (Jamar Anderle et al. 2016).
Po zaslugi velikega števila študentov in njihove prizadevnosti smo lahko pripravili vitrino, ki je pomembno obogatila knjižnico Oddelka za arheologijo. Nadejamo se, da smo s tem pridobili „poligon", ki bo študentom še
Slika 1. Logotip projekta (levo) in naslovnica zloženke (desno). Oblikovanje: M. Drobnak.
98
Vitrina meseca na Oddelku za arheologijo FF UL. Odsev zainteresiranosti študentov.
naprej omogočal, da se preizkušajo pri izvajanju skupinskega dela in sledenju vnaprej dogovorjenemu cilju, si razdelijo naloge po svojih sposobnostih in preferencah, se izražajo na tradicionalne in ustaljene ali pa inovativne in alternativne načine ter se skratka kalijo.
S projektom bomo nadaljevali tudi v letu 2017, saj imamo v pripravi že dve novi predstavitvi: v mesecu februarju bomo predstavili vitrino z naslovom „Skrivnosti Poštele", v mesecu marcu pa bomo v sodelovanju z Dolenjskim muzejem Novo mesto pripravili vitrino „Knegi-nja, svečenica ali gospodarica?".
Projekt Vitrina meseca bomo poskušali v prihodnje tudi nadgraditi, saj je idej in želja veliko. Že v začetku se je pojavila potreba po razstavnem katalogu (prim. Ratej 2016-2017, 25-29), dogajanje pa bomo skušali dopolniti s predavanji in literarnimi prezentacijami, vezanimi na posamezno temo vitrine; želimo pa si tudi sodelovanja z ostalimi sorodnimi inštitucijami.
Skratka, ob naslednji Vitrini meseca: „Vabljeni na ogled!" Literatura / References
JAMAR ANDERLE, I., E. GRAŠIČ, D. KOŽUH, K. PAVLETIČ, J. N. POLLAK, R. RATEJ, A. VIČAR, M. ZUPAN, T. ŽANKO 2016, Za vero staršev. Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem in literarno delo Krst pri Savici. - Projekt Vitrina meseca 1, Ljubljana.
RATEJ, R. 2016-2017, „Za vero staršev". - Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem. - Profil. Revija Študentskega arheološkega društva 11, 25-29.
Spletni vir / Web source
Splet 1/Web 1: http://arheologija.ff.uni-lj.si/knjiznica/vi-trina_meseca/prva_vitrina (dostop, 31. 12. 2016).
Slika 2. Vitrina meseca (foto: M. Vinazza).
Arheo 33, 2016, 99-101
99
1.25 Drugi sestavni deli
Predstavitev projektov PalaeoDiversiStyria in Iron-Age-Danube ter povabilo k sodelovanju
© Matija Črešnar, Marko Mele, Katharina Zanier, Anja Vintar, Sarah Kiszter,
Anja Hellmuth Kramberger
S koncem leta 2016 in z začetkom leta 2017 na območju Slovenije in v sosednjih državah začenjata svoje aktivnosti projekta PalaeoDiversiStyria in Iron-Age-Danube. Z njima poskušamo arheologijo v širši javnosti utrditi kot neusahljiv vir znanja, na katerem je moč graditi traj-nostni razvoj. Oba sta plod utečenega partnerstva Univerzalnega muzeja Joanneum iz Gradca z Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki že lep čas deluje v skupnem stremljenju po raziskovanju, varstvu in promociji kulturne dediščine.
Dodano vrednost pa bosta oba projekta imela le, če se bo beseda o naših dejavnostih razširila in bosta ob tem nagovorila ter povezala širšo stroko. Zato vas vabimo, da si preberete spodnji predstavitvi in morda v njiju prepoznate dodano vrednost tudi za vaše delo. Vsak posamezen podatek, ki ga lahko vključimo v naše skupne raziskave, se morda zdi nepomemben. A pravzaprav je vsak nenadomestljiv in gradnik širše slike, s katero bomo našo znanost še lažje predstavili kot pomemben vir vedenja in znanja za prihodnje rodove.
PalaeoDiversiStyria
Projekt Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja Novega sveta s kratico PalaeoDiversiStyria smo začeli že 1. oktobra 2016 in bo trajal polna tri leta. Projekt je financiran v okviru čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020.
Pri projektu pod vodstvom Univerzalnega muzeja Joanneum sodelujeta še dva avstrijska partnerja, Univerza v Gradcu in Občina Großklein, v Sloveniji pa so projektni partnerji Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Univerza v Mariboru (Fakulteta za kmetijstvo in biosis-temske vede) in Občina Hoče-Slivnica.
Pri projektu izhajamo iz skupnih naravnih danosti in sorodnega (pra)zgodovinskega razvoja avstrijske Štajerske ter vzhodne Slovenije. Njuno povezanost je moč prepoznati v bogati arheološki dediščini vse od mlajše kamene dobe, ko je človek z uvajanjem najzgodnejših kmetijskih praks prvič začel resneje posegati v svoje okolje.
Eden osnovnih ciljev projekta je, da bi raziskali raznovrstnost rastlin in živali, ki so skozi tisočletja oblikovale prehrambne navade ljudi tega prostora. V zadnjih stoletjih so bile številne rastline, ki so bile nekoč steber
človekovega preživetja, z uvajanjem novih pridelkov počasi potisnjene v ozadje, nekatere pa popolnoma pozabljene. Kulturne rastline, ki jih danes gojijo v vzhodni Sloveniji in na avstrijskem Štajerskem, se tako bistveno razlikujejo od tistih, ki so jih gojili naši predniki pred odkritjem obeh Amerik, pred kasnejšimi kmetijskimi reformami in današnjim globaliziranim (ter malodane mo-nopoliziranim) svetom.
Temelji projekta PalaeoDiversiStyria bodo arheološki podatki, na katerih bomo gradili nadaljnje raznolike aktivnosti. S paleobotaničnimi in arheolozoološkimi raziskavami razpoložljivih vzorcev z arheoloških najdišč obeh omenjenih območij želimo pridobiti celovito bazo podatkov, s pomočjo katere bomo lahko raziskovali spremembe v rabi rastlin in živali skozi čas. Tukaj se obračamo tudi na vas, drage kolegice in kolegi. Če morda razpolagate z vzorci živalskih kosti ali organskega materiala, ki bi jih želeli analizirati, imamo v okviru projekta nekaj možnosti tudi za takšne raziskave. Po analizi in z vašim strinjanjem bodo rezultati vneseni v skupno bazo podatkov, ki bo javno dostopna.
Kemijske analize, ki jih izvajamo v navezujočih projektih, omogočajo tudi identifikacijo ostankov hrane na več tisočletij stari keramiki, s čimer bomo pridobili tudi neposredne dokaze o načinih priprave živil v različnih obdobjih.
Povezava teh interdisciplinarnih raziskav z znanjem sodobnih botaničnih in kmetijskih ved tvori osnovo za revitalizacijo gojenja, predelave in uporabe prvobitnih, a danes pozabljenih rastlinskih vrst. Z oživitvijo gojenja še obstoječih divjih in kultiviranih paleorastlinskih vrst bo mogoče na eni strani povečati biološko pestrost v regiji in na drugi strani sočasno ustvarjati oz. obujati njeno (nekdanjo) identiteto ter dvigovati zavest o pomenu ohranjanja kulturne krajine.
Aktivno obujanje avtohtonih in starih kultiviranih rastlin si bodo zainteresirani obiskovalci lahko ogledali v sodobnih informacijskih centrih ter demonstracijskem vrtu na Burgstallkoglu pri Grofikleinu in v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru na Pivoli. Posebej za to urejena ko-lekcijska in testna polja v Botaničnem vrtu, na katerih bodo vzpostavljeni pogoji za obuditev gojenja prvobitnih rastlin in genska banka, bo povezovala učna pot. Obe lokaciji bosta opremljeni z informacijskimi tablami.
100
Predstavitev projektov PalaeoDiversiStyria in Iron-Age-Danube ter povabilo k sodelovanju
V sklopu projekta bo nastala linija kakovostnih izdelkov pod novo, skupno znamko in z lastno grafično podobo. Tako se bodo lahko vsi, ki bodo vključeni v mrežo lokalnih proizvajalk in proizvajalcev, še bolj domiselno predstavili novim kupcem ter obiskovalcem. Razmere na trgu terjajo vedno večjo inovativnost in iskrenost ponudnika, predvsem pa kakovost izdelka. Spremembe v smeri višje kakovosti pa današnji potrošniki prepoznajo kot dodano vrednost.
S ponovno uvedbo nekaterih starih kulturnih rastlin v poljedelstvu in gastronomiji ter predstavitvijo zgodbe, ki jo kultura pridelave in predelave hrane nosi s seboj, je mogoče dvigniti turistično atraktivnost regije. Z vsemi dodatnimi aktivnostmi bomo dosegli večjo raznolikost in kakovost preživljanja prostega časa, ponudili nova doživetja ter podaljšali posameznikov obisk v regiji. Arheološka dediščina bo s projektom PalaeoDiversiStyria postala nosilec identitete turističnih izdelkov, s tem pa se bo utrdila zavest in dvignil pomen varstva kulturne dediščine ter njenega vključevanja v turistično ponudbo.
Spletna stran: https://www.museum-joanneum.at/archae-
ologiemuseum-schloss-eggenberg/ueber-uns/forschung/
palaeodiversistyria
Facebook: https://www.facebook.com/ PalaeoDiversiStyria/
Twitter: https://twitter.com/ search?q=PalaeoDiversiStyria
Instagram: https://www.instagram.com/ palaeodiversistyria/
YouTube: https://www.youtube.com/channel/ UC8at95F0T_M3jUST3-rLo-Q
Iron-Age-Danube
1. januarja 2017 bomo začeli izvajati aktivnosti v okviru projekta Monumentalized Early Iron Age Landscapes in the Danube River Basin ali na kratko Iron-Age-Danube. Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru transnacionalnega programa Podonavje (Interreg Danube Transnational Programme).
Pod vodstvom Univerzalnega muzeja Joanneum iz Gradca se je v partnerstvu zbralo deset projektnih partnerjev in devet pridruženih partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske ter Slovaške, ki v projekt prinašamo specifična strokovna znanja. Kot partnerji iz Slovenije sodelujemo Univerza v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo), Univerza v Mariboru (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter kot pridruženi partnerji še Pokrajinski muzej Maribor, Dolenjski muzej Novo mesto in Slovenska turistična organizacija. Projekt bo trajal 30 mesecev in se bo končal 30. junija 2019.
Osrednja skupna podstat projekta so monumentalni arheološki ostanki iz starejše železne dobe, ki so bili odkriti na širšem projektnem območju, poznanem tudi kot osrednji prostor t. i. vzhodnega halštatskega kroga. Čas starejše železne dobe povezujemo tako z razvojem ino-vativnih tehnologij kot s pojavom občutnih družbenih in religioznih sprememb. Na to med drugim kažejo utrjene višinske naselbine in obsežna gomilna grobišča. Prav kovinske in keramične najdbe iz teh naselij in grobišč lahko štejemo med najdragocenejše zapuščine evropske prazgodovine, ki pogosto predstavljajo tudi najprivlačnejše predmete muzejskih zbirk.
Doslej domala ni bilo poskusa, da bi halštatsko kulturo oz. kulturo starejše železne dobe kot širši evropski pojav uporabili za oblikovanje meddržavnih strategij. In prav to so ključni cilji projekta Iron-Age-Danube. Želimo namreč oblikovati strategije in z njimi spodbuditi raziskovanje, varstvo, promocijo in trajnostno turistično rabo najpomembnejših železnodobnih krajin v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem ter Slovaškem. Med njimi so območja v okolici Großkleina, Strettwega, Jalžabeta, Kaptola, Szazhalombatte, Sütta, Soprona, Poš-tele in Dolenjskih Toplic, ki vsako zase in predvsem vsa skupaj predstavljajo najodličnejše primere arheoloških krajin iz starejše železne dobe v širšem prostoru. Takšne ugotovitve in strategije so nato prenosljive na kulturno
Arheo 33, 2016, 99-101
101
dediščino iz drugih obdobij in na druge prostore ter so tako zelo široko uporabne.
Pomemben del projekta Iron-Age-Danube so mednarodni arheološki tabori. Ti bodo potekali spomladi in poleti 2017 ter 2018 v posameznih mikroregijah v obliki raziskovalnih in promocijskih taborov s programi za šole, skupine in posamezne obiskovalce, na katere ste vljudno vabljeni. V okviru taborov si bomo predstavniki vseh partnerjev med seboj in z javnostjo izmenjevali informacije in izkušnje. Pri raziskavah območij bodo pred izkopavanji uporabljene najsodobnejše neinvazivne metode, kot sta lidarsko snemanje in nabor geofizikalnih raziskav. Ti podatki bodo nato uporabljeni tudi za izdelavo 3D prikazov in vizualizacij v okolju razširjene resničnosti. Rezultati interdisciplinarnih raziskav terenskega dela in znanje, pridobljeno v sodelovanju s partnerji ter v stiku z obiskovalci v okviru taborov, bodo služili kot osnova za razvoj novih turističnih orodij in programov, npr. orodja za e-učenje, mobilne aplikacije ali informativne table.
Terensko delo se bo začelo v Avstriji na območjih arheoloških krajin v okolici Großkleina in Judenburga. Z raziskavami bomo začeli v zadnjih dneh aprila, potekale pa bodo vse do konca junija 2017. Ti območji sta mednarodno poznani zaradi znamenitih knežjih grobov ter pridatkov, odkritih v njih. Med njimi sta izjemnega pomena bronasta maska iz Kleinkleina in kultni voziček iz Strettwega. V Sloveniji bo raziskovalno-promocijski tabor potekal v letu 2018. Naše pozornosti bosta deležna predvsem okolica utrjene višinske naselbine na Pošteli pri Mariboru, ki jo zaznamuje izjemna strateška lega, in območje Cvingerja pri Dolenjskih Toplicah, na katerem je eno izmed bolje ohranjenih železarskih središč iz starejše železne dobe pri nas.
Pomemben rezultat projekta bo tudi baza podatkov, v katero bomo vnašali rezultate naših raziskav, delovala pa bo v GIS okolju. Tukaj pa vabimo k neposrednemu sodelovanju tudi vas, drage kolegice in kolegi. Z registracijo v projektno bazo boste lahko na eni strani v okviru naše mreže objavljali svoje znanstvene dosežke in podatke, za katere menite, da bi utegnili zanimati druge kolege. Po drugi strani pa boste lahko dostopali do informacij, ki jih bodo v bazo vnesli drugi uporabniki. O razvijanju baze vas bomo sproti obveščali ter vas takoj, ko bo nared za širšo uporabo, ponovno povabili k sodelovanju. Po koncu projekta bo ta baza podatkov ostala mednarodno javno
dostopna na spletni strani, za kar že imamo zagotovljene pogoje.
Prav tako so v okviru projekta načrtovane dejavnosti za krepitev lokalnega turizma, kot sta revitalizacija že obstoječih arheoloških parkov in poti ter razvoj novih programov za obiskovalce v muzejih. Mednarodna promocija in turistična raba mreže pomembnih železnodobnih krajin, kakršna bo nastala v okviru projekta, pa bo tudi osrednja tema mednarodne konference, ki bo potekala med 6. in 10. majem 2019 v Zagrebu.
Spletna stran: http://www.interreg-danube.eu/ approved-projects/iron-age-danube
Facebook: https://www.facebook.com/IronAgeDanube/
Twitter: https://twitter.com/ironagedanube
Instagram: https://www.instagram.com/ironagedanube/
Obeta se nam torej veliko zanimivega dela in, upamo, tudi navdušujočih rezultatov, ki jih bomo ustvarjali skupaj z vami.
102
Arheo 33, 2016, 103-104
103
Navodila avtorjem
Avtorske pravice - Avtorske pravice pripadajo avtorju prispevka. Prispevki niso honorirani.
Recenzentski postopek - Vsak prispevek recenzirata dva anonimna recenzenta, ki ju določi uredništvo. Recenzenta prispevek umestita v eno izmed naslednjih kategorij:
Članek je primeren za objavo
brez popravkov	A
z manjšimi popravki	B
z večjimi popravki	C
Članek še ni primeren za objavo	D
V primeru ocene B ali C bo prispevek objavljen, ko bo avtor pomanjkljivosti odpravil. Glede na končno oceno recenzentov uredništvo razvrsti prispevek po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, kratki znanstveni prispevek, strokovni članek, drugo).
Jezik prispevkov - Prispevki bodo objavljeni v slovenskem jeziku z angleškim povzetkom. V primeru avtorjev iz tujega govornega področja bo uredništvo poskrbelo za prevod prispevka. Na željo avtorja lahko prispevek izide tudi v tujem jeziku s slovenskim povzetkom.
Rokopis prispevka - Prispevki naj bodo oddani v uredništvo v digitalni obliki. Besedilo naj bo zapisano v obliki *.doc, *.docx ali *.rtf. Vsi posebni znaki (črke s preglasom, ostrivcem, krativ-cem, oglati oklepaji ipd.) naj bodo posebej označeni z rumeno barvo. Prispevek lahko vsebuje poleg besedila tudi slikovno gradivo in tabele, ki naj bodo oštevilčene z zaporednimi številkami in opremljene z dvojezičnim naslovom ali razlago.
Struktura članka - članek mora vsebovati naslov, lahko tudi podnaslov in mednaslov ter ime in priimek avtorja, ime institucije, kjer je zaposlen, in njegov spletni naslov. Prav tako je potrebno dodati izvleček (do 600 znakov), ključne besede in povzetek (do 1800 znakov) v slovenskem jeziku, ki bosta prevedena v angleški jezik. Povzetek je lahko za obsežnejše članke dolg do 5400 znakov, vendar mora v tem primeru za prevod v angleški jezik poskrbeti avtor prispevka.
Priprava slikovnega gradiva - črtne oz. črno-bele risbe naj bodo oddane v ločljivosti 600 dpi, medtem ko naj bodo sivinske risbe pripravljene v ločljivosti 350 dpi. Za vso slikovno gradivo veljata širini 16,5 cm (dvokolonska slika) in 7,65 cm (enoko-lonska slika), njihova višina pa naj ne presega 20,5 cm. Izhodni zapisi naj bodo TIFF, JPG ali PDF.
Opombe in seznam literature - Opombe naj bodo oštevilčene po vrstnem redu in nameščene na dnu tekoče strani. Vsebinsko sodijo v opombe avtorjevi komentarji ali razširjena pojasnila, ne pa zgolj navajanje zadevne literature.
Navodila za navajanje - Uporabljeno literaturo navajamo med besedilom. Navedek vsebuje priimek avtorja in leto izida ter morebitno navedbo strani ali slikovnega gradiva.
Primer:
(Erič 1994) ali (Erič 1994, 74-78). (Aitken et al. 1993, 50).
Na koncu članka sledi seznam literature, v katerem so avtorji navedeni po abecednem vrstnem redu, objave enega avtorja pa so navedene od najstarejših proti najmlajšim. Objave enega avtorja, ki so izšle istega leta, so označene z malimi tiskanimi črkami (a, b, c ...). Priimek in začetnico imena avtorja je potrebno napisati z velikimi tiskanimi črkami, medtem ko so leto izida, naslov članka, številka revije in število strani napisani v normalnem tisku. Naslovi monografij ter imena revij in zbirk so napisana v poševnem tisku (kurzivi). Pri monografijah je potrebno navesti še kraj izida.
Pri navajanju literature se ne uporablja seznama kratic revij in zbirk.
Primer:
ERIČ, M. 1994, Nova datiranja deblakov in čolnov. - Arheo 16, 74-78.
AITKEN, M. J., C. B. STRINGER, P. A. MELLARS (ur./ed.) 1993, The Origin of Modern Humans and the Impact of Chro-nometric Dating. Princeton.
Pri člankih iz zbornikov je potrebno navesti popoln citat zbornika.
Primer:
NELSON, D. E. 1997, Radiokarbonsko datiranje kosti in oglja iz Divjih bab I. - V/In: I. Turk (ur./ed.),Mousterienska „koščena piščal" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 2, Ljubljana, 51-64.
Pri navajanju spletnih virov je potrebno, v kolikor avtorja poznamo, članek ali monografijo navesti v seznam literature po avtorju.
Primer:
(Zorer 1855, 65)
ZORER, J. 1855, Od zarejanja živih graj ali mej. - Kmetijske in rokodelske novic 12/64-67; (http://www.dlib.si/v2/Details. aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-97TQLV05).
V kolikor pa avtor ni poznan, oziroma je citirani vir delo določene skupine ali organizacije, ga navedemo s pomočjo oznake Splet 1, Splet 2 ...
Primer:
(Splet 1)
Splet 1/Web 1: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid= 200816&stevilka=485 (dostop 5. 6. 2010).
104
Navodila avtorjem / Guidelines to the contributors
Guidelines to the contributors
Copyright - All contributions are copyright. We do not pay author's fees.
Reviews - every contribution is reviewed by two anonymous reviewers appointed by the editorial board. The contributions are then sorted into one of the following cathegories:
The contribution will be published with
no corrections	A
some corrections	B
many corrections	C
The contribution is not suitable for publication D
In cases of B or C the contribution will be published as soon as the corrections are made. After the final review the editorial board classifies the contribution according to valid typology of publications for bibliographies in the COBISS system (original scientific article, review article, short scientific article, professional article, other).
Language - The contributions will be published in Slovenian with an English summary. In cases of foreign contributors, the translation will be provided by the editorial board. Exceptionally the contribution can be published in a foreign language with a Slovenian summary.
Manuscripts - Manuscripts should be submitted in digital form (*.doc, *.docx or *.rtf). All special characters (umlauts, acute and grave accents, square brackets, etc.) should be marked in yellow.
The contributions can contain illustrations and plates, which should be numbered in sequence and include bilingual captions (title or explanation) in English and Slovenian.
Structure - the contribution should include a title (possibly subtitles), author's name and surname, institution name address and e-mail. Also an abstract (up to 600 characters), keywords and summary (up to 1800 characters), which shall be translated into Slovenian, should be added. In case of longer contributions the summary can contain up to 5400 characters.
Ilustrations - line and black&white drawings should be submitted in resolution of 600 dpi, grayscale in 350 dpi. All illustrations should not exceed the width of 16,5 cm (two-column figure) or 7,65 cm (one-column figure), the height should not exceed 20,5 cm. Accepted formats are TIFF, JPG or PDF.
References and bibliography - References should be numbered and appear as footnotes at the bottom of the page. Text in footnotes should be limited to author's commentaries or extended explanations, not citations.
Citations - Literature should be cited within the body of the text. A citation contains the author's surname and year of publication with possible reference to page number or ilustration.
Example:
(Erič 1994) or (Erič 1994, 74-78). (Aitken et al. 1993, 50).
The list of bibliography should appear at the end of the contribution with authors listed alphabetically. Publications of one author are listed from older to new, if more than one appreared in the same year they should be marked with small block letters (a, b, c, ...). Author's surname and name initial(s) should be given in capitals, whereas year of publication, title, publication number and page numbers are given in normal print.
Titles of monograph journals and serial publications are given in italics. When citing monographs the place of publication should be included.
Abbreviations are not necessary for journals and edited volumes.
Example:
ERIČ, M. 1994, Nova datiranja deblakov in čolnov. - Arheo 16, 74-78.
AITKEN, M. J., C. B. STRINGER, P. A. MELLARS (ur./ed.) 1993, The Origin of Modern Humans and the Impact of Chro-nometric Dating. Princeton.
When citing a paper in an edited volume in a series a full citation is needed.
Example:
NELSON, D. E. 1997, Radiokarbonsko datiranje kosti in oglja iz Divjih bab I. -V/In: I. Turk (ur./ed.), Mousterienska „koščena piščal" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji. - Opera Instituti archaeologici Sloveniae 2, Ljubljana, 51-64.
If the author is known web sources should be included in the list of references.
Example:
(Zorer 1855, 65)
ZORER, J. 1855, Od zarejanja živih graj ali mej. - Kmetijske in rokodelske novic 12/64-67; (http://www.dlib.si/v2/Details. aspx?URN=URN:NBN:SI:D0C-97TQLV05).
If the author is not known or if the source represents the work of a group or organization it should be cited as Web 1, Web 2 etc.
Example:
(Web 1)
Splet 1/Web 1: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid= 200816&stevilka=485 (accessed 5.5.2010).