izhaja v«aka uredo ob t» zjutraj. - Spisi m dopisi naj »e pošiljajo t reilnidtvu ..Domoljuba". naročnina reklamacije in infierati pa Uprarnlltvu ..Domoljuba" v (Juhljani. Kopltarieva ulica Mer. ti. iaallo Jujcomo»antike kmetske zveze. cena 8H Din m <••*«» leto. - Za inozemstvo 60 Din. - |'mi mezna Atcvllka I Din. - \ Inseratncin delu r»aka drobna vrotica ali n|e prostor l« Din Kmetska zavest. Stari in novi časi. Vse na svetu se izpreminja; resničnemu napredku se ni mogoče ustavljati. Kdor bi hotel zavreti kolo časa, bi delal čisto prazno delo in pride navadno sam pod kolesa. Tudi v kmetskem življenju so stari časi minili, nešteto stvari se je izpreme-nilo, premnogo jih je čisto izginilo. Zalibog je zginilo tudi marsikaj dobrega, marsikaj takega, kar ne bi smelo izginiti. Danes li^čemo opozoriti na par stvari, ki ne bi smele iz kmetskega ljudstva nikdar izginiti, ki pa jih je sedanja doba vendar načela v škodo našega kmeta. Tisti liberalizem, ki je učil: »Vsak sam zase«, je razbil staro skupnost našega kmetskega ljudstva. Poprej so prebivalci ene vasi držali skupaj in eden za drugega. Pod en zvon spadamo, torej tudi drug drugemu pomagamo, to se je zdelo samo-posebi umevno. Dolžnosti sosedov med seboj so bile napisane postave, ki jih nihče ni prestopil. To se je pokazalo v sreči in nesreči, ob poroki in ob smrti. Domače šege in navade so družile kmete, stare in mlade, da so se naučili drug drugega razumevati, drug drugemu pomagati drug za drugega tudi kaj težkega storiti. Toda prišla je nesrečna doba liberalizma in v nekaterih kraiih to staro zavest, da mora vas držati skupaj, da mora kmet podpreti kmeta, skoro popolnoma izrinila. Hvala Bogu, še so kraji, ki so vzorni, toda nekaj grdega duha pretirane sebičnosti se pozna skoro povsod. Druga taka stvar je s prodiranjem moderne civilizacije: sedanji svet z vsem svojim zunanjim napredkom, z vsemi izumi in z vsem svojim življenjem. Noben pameten človek ne more biti proti pravemu napredku, toda kolikokrat je ta napredek samo navidezen, kot če staro malo-vredno stvar na novo barvaš Val današnje kulture pljuska v zadnjo gorsko vas, toda zgodi se kot pri nalivih, da valovi puste ob straneh polno ničvrednih stvari, ki jih je voda privlekla seboj, in polno blata. Kolikokrat pride moderna kultura na kmetih do veljave le v tem, da se nosijo fantje in dekleta po mestno, prave srčne omike, ki se kaže v dobroti, ljubezni, požrtvovalnosti, pa manjka, strašno manjka. Marsikje I je hotel postati kmet »gospod«, polizan na I zunaj z vso moderno barvo mesta. Pri tem pa ni pomislil, da se je izneveril svoji pravi nalogi, da ni cilj človekov biti »gospod«, ampak dober in pameten delavec vsak v svojem poklicu: kmet na svojem polju, delavec pri svojem stroju, uradnik v svoji pisarni. Pa ne mislite, da smo proti novim oblekam in da hočemo, naj se kmet nosi tako kot v srednjem veku! Tudi v obleki je lahko pameten napredek. Povdariti ho- | čemo le, da so se mr.ogi kmetie oprijeli ne samo dobrih, ampak tudi slabih mestnih navad t svojo veliko Škodo. V škodo svojega stanu, svojega ugleda in — svojega žepa. Kjer pa je izginila zavest skupnosti, kjer je nastopila »gosnoščina«, tam zmanjkuje veselja do kmetije, do zemlje, izginja ljubezen do kmetskega dela in do kmetske hiše, tam propada kmetski ponos in s tem smisel za nravi napredek v umnem gospodarstvu. Odkod na primer pojav, da je tako težko dobit kmetskega hlapca in deklo, odkod, da tudi iz trdne kmetske hiše tako tišče ljudje v mesto. Je že res, da vseh zemlja v nafih deželah ne more rediti, toda mnogo bi jih še, če ne bi bežali z nje. Res je težko in včasih umazano kmetsko delo, toda koliko pri''etneje še zmeraj kot dolgočasno in utrudljivo delo pri tovarniškem stroju. Saj mnogi tistih, ki so ušli v tovarne, niso zadovoljni, toda gnalo jih je v svet. ker ni bi'o več ljubezni do kmetskega življenja. Sreča na svetu in zlasti na kmetih se z modernim napredkom ni povečala, ker ni z zunanjim napredkom napredovala človeška srčna omika. Kaj storiti? Rekli boste: Res je, kar pišete, toda kako naj si pomagamo? Stari časi so minili, ohranimo od njih samo to, kar se je zmeraj izkazalo za dobro. To povsod oznanujmo in najprej seveda sami izpolnujmo. Samo nekatere stvari omenimo: Kmet oznanjaj kmetu neprestano: Držimo skupaj. Če je liberalizem razbil toliko kmetske skupnosti, upostavimo jo nazaj sedaj, ko so nauki liberalizma že povsod premagani. Če se znajo organizirati stanovi, če imajo svoja mogočna združenja delavci, če imajo svoje zbornice trgovci in obrtniki, če se v obrambo svojih pravic združijo celo advokati in zdravniki, zakaf bi kmet ne razumel tega, da je v skupnosti strašna sila. Ni pa seveda skupnost, kjer ni ljubezni in pa smisla zato, da je treba za vsako skupno stvar nekaj požrtvovalnosti Kjer se nekaj skupaj dela, mora vsak posamezen nekaj zraven dati in si tudi nekaj odpovedati. Dokler naš kmet ne bo razumel te preproste resnice in dokler se je I ne bo držal, ui zanj pravega napredka. Vemo pa, da se to naenkrat ne doseže pri vseh. Tisti pa, ki to razumejo, naj začnol Mogočno sredstvo za skupno delo so zadruge: hranilnice, kmetijska društva, živinorejske in pašniške in mlekarske zadruge. Vse pospešujejo med kmeti misel, da je treba skupaj držati in skupaj delati, če hočemo rešiti kmetski stan. — Kmetje, kako stoji z zadružništvom v vašem kraju? Druga pesem je pesem o napredku« Ne rabimo na kmetih mestne mode za obleke, ne mestne oprave po hišah, ampak razumevanja za nov način kmetovanja. V kmetijstvu strašno hite pred nami naši sosedje na vseh straneh, mi ostajamo ali pa prav počasi krevsamo za drugimi. Mi čakamo vsega od države in oblasti, drugod kmetje sami hite skupaj. Kmetska strokovna izobrazba, to naj bo naš kmetski napredek. Koliko ljudi raje ob nedeljah sedi v zatohli gostilniški sobi kot da bi vzel v roke kmetijski članek v listu ali knjigi ter ga pazno prečital. Zabavljanje na slabe čase tudi prebite pare ne prinese, tu pomzga samo resnično znanje in poznanje novih potreb naše kmetije v novi dobi. Z veseljem za pravi napredek pa bo rastlo tudi veselje do kmetskega dela. Res pravilno izobražen in napreden kmet bo ljubil svojo zemljo kot jo ljubi Švicar, bo ponosen na svojo kmetijo kot je ponosen najnaprednejši kmet v Evropi, Danec. Ponavljamo, da se vse to ne da napraviti čez noč, toda treba je, da hitimo naprej z velikimi koraki, ker bomo sicer kot zadušeni od silnega napredka naših sosedov. Tisti, ki razumete, gojite povsod to misel kmetske zavesti. Mi hočemo zopet ponosnih kmetov. Ne pravimo bahaških kmetov, ki bi se hvalili s svojim bogastvom, ampak mi hočemo zavednih kme- »DOMOLJUB« 1928_____ 6 te v, 41. Stran 640. tov, ki vedo, v Sem je pravi napredek, srčno izobraženih kmetov in kmetic, ki ljubijo svojo domačijo, svojo vas, svoje sosede, potem kmetskih fantov in deklet, ki sc vesele svojega dela, ljudi, ki jasno vedo: kmetski stan je sicer težak, toda lep, če so zraven pravi ljudje. Noben pameten človek še ni zasmehoval pametnega kmeta. Vsak kmet pa, ki se sramuje svojega kmetskega dela in življenja, zasluži, da ga vse zaničuje. Zahaja oča zvezda. Takoj po umoru v narodni skupščini sta napovedali združeni pribičevsko-žerja-vovska ter Radičeva stranka, da bosta v par meseeih prisilili državo na kolena: postaviti se mora takoj generalska vlada, ki naj brez vsakega odloga razpiše volitve v narodno skupščino in te volitve bodo prinesle Pribičeviču, Žerjavu in Radiču tako zmago, da bodo le-ti vsa prihodnja leta neomejeno po svoji mili volji gospodarili v državi. In začeli so ofenzivo, ki so jo žerjavovci in radičevci s silnim navdušenjem in trdnim zmagoslavjem pričakovali in končno vendarle dočakali. Toda izkazalo se je, da imata obe stranki obupno slabe in nerodne vojskovodje. Kamorkoli sta vrgli svoje čete, sta bili gladko odbiti in še tepeni po vrhu. Edino, kar je nasprotnikom uspelo, je bilo, da so za nekaj časa preprečili inozemsko posojilo, katero je bilo namenjeno za obnovo našega gospodarstva, zlasti kmetijstva in prometa. Dasi je posojilo že sklenjeno ln podpisano, vendar ga država sedaj neče še prevzeti, ker je radi hujskanja žerja-vovcev in radičevcev vrednost teh posojil-skih papirjev padla in bi posojilo za državo prišlo predrago. Ti papirji se sploh ni'o vrgli na trg, ker bi država premalo zanje dobila. S tem svojim .»uspehom« so žerjavovci in radičevci res silno oškodovali naše gospodarstvo in kmetijstvo, toda obenem so s tem oškodovali lastne pristaše, sebi pa nič koristili. Kakšna pa je bila sicer ofenziva? Naiprvo so zahtevali, da se imenuje generalska vlada in brez odloga razpišejo volitve, sedanja narodna skupščina pa se mora takoj razpustiti. — Imenovana je pa bila dr. Kor^ščeva vlada, narodna skupščina pa sklicana na nadaljnje delo. Žerjavovci in radičevci so zapustili narodno skupščino, češ, da je postala nezakonita. — Narodna skupščina se je po odhodu globoko oddahnila, zakaj šele zdaj je mogla v popolnem mini in hitro delati. KDK (tako se podpisujejo kratko združeni liberalci) je poslalo v Berlin na zborovanje parlamentov vseh držav svojega zastopnika, ki naj celi Evropi dopove, da ima prav za prav samo KDK pravico hoditi v Berlin, narodna skupščina pa da je banda morilcev. V Berlinu so posadili zastopnika v kot, da je smel poslušati in tiho biti. Povedali so mu, da nje to nič ne briga, kako hoče pri nas Pribičevič priti za vsako ceno v vlado in naj se o tem kar doma zmenijo. Potem so poslali pritožbo na Društvo narodov v Ženevo. Tam so pa čudno gledali, češ, kakšni ljudje pa so to, ki hodijo v inozemstvo zato, da v lastno skledo pljujejo. Ko so v inozemstvu povsod pogoreli, so začeli ofenzivo zopet doma. Z Madjar-skega, kjer se vedno mučijo z načrtom, kako razdeliti našo državo med lačne sosede — laške, nemške in madjarske — so dobili nekakšne zemljevide, kjer je vse to lepo narisano. Nato so pa zagnali velik hrup, češ, glejte, tako nas hočeta dr. Korošec in Belgrad prodati. Ta najbolj neumna in nerodna ofenziva je pa v enem tednu čisto skrahirala. Končno so v skrajnem obupu napovedali žerjavovci in radičevci bojkot — niličo ne sme imeti s sedanjo vlado, s sedanjo narodno skupščino in niti s strankami, ki so v vladi, nobenega opravka.. Toda v istem tednu so si vsi liberalni poslanci dali izplačati plače, ki jo dobivajo od tiste narodne skupščine, ki je ne priznavajo in s katero nič opraviti nočejo imeti, v istem «isu tiho in neopaženo kakor Nikodem h Kristusu hodijo visoki gospodje v Belgrad, če se vendarle da ugladiti kakšna čedna pot iz te blamaže, in ko je prišla proslava preboja solunske fronte v Belgradu, tedaj je bila cela množica Hrvatov iz cele Hrvatske v Belgradu ter iskreno in prisrčno sodelovala pri proslavi. Slovenski liberalci seveda so ukrenili, da ne sme nihče vBelgrad na slavnost ter v »Jutru« svojim pristašem vse zamolčali. Njihovi pristaši pa so zvedeli za vse to, ter so kar po vrsti nadlegovali naše organizacije, če imajo »še kakšno prosto vozovnico za Belgrad«. Seveda so prišli prepozno in' sedaj se jeze nad .»Jutrom« In »socialnim bojkotom«. Torej poraz na vseh frontah. Vlada se tega dobro zaveda in zato mirno in vljudno čaka, kdaj bodo gospodje prišli ter rekli: sedaj smo pa prišli končno do pameti, prosimo, pogovorimo se. Takrat šele bo vlada začela misliti: kaj pa zdaj. Ta skrajno nerodna in ponesrečena liberalna ofenziva pa ima še to težavo, da sama v sebi ni edina. Žerjavovci so hudi centralisti in taki ostanejo, radičevci pa so se zaenkrat iz zagrizenih centralistov zopet spremenili v federaliste. In tako so pred dobrim tednom imeli radičevci (sa-motojneži namreč) in žerjavovci v Ljubljani sestanek, da bi se pogovorili o skupnem nastopu pri volitvah. Možje pa so se skregali in se takrat niso pogodili. Samo-sojneži so peli hrvatsko federalistično pesem, žerjavovci pa so rekli, da bodo slej-koprej žvižgali centralistično. In tako so šli narazen: Pucelj je pel, Žerjav pa žvižgal. Podobno, samo precej hujše je na Hrvatskem med Pribičevičem in dr. Mačkom, ki namestu pokojnega Radiča vozi radičevski barko. Kraljestvo samo v sebi razdel jeno pa bo razdeiano in tako bo slavna KDK, ki je vprav po musolinsko začela, ponižno na kolenih končala. Ves tisk KDK — pri nas »Jutro«, »Domovina« in »Kmetski list« — pa imajo strog nalog, da krijejo umik in poraz KDK s strašnim grmenjem nad klerikalci in vlado. Zato vam slpljejo iz svojih papirnatih topov danzadnem strahotne granate, ki vzbujajo na prvi pogled strah in grozo, k0 si jih pa ogledaš od blizu, pa vidiš, da so tudi iz papirja. Saj laž vpliva, če jo p0sta. viš med resnico, če pa nakupičiš laž na laž ti pa nihče nič več ne verjame. Zato to liberalno grmenje tako malo zaleže in s« tudi poraz KDK ne da zakriti. Boj liberalcev in žerjavovcev proti državi je vze] žalosten konec. Žeriavovske huiskarKe. Od mariborskega oblastnega odbora smo dobili naslednji dopis: Dne 5. junija 1928 je divjalo nad 23 celimi in nad manjšimi deli drugih občin v Slovenski Krajini strašno neurje s točo, ki je po uradnih ugotovitvah okrajnega glavarja v Murski Soboti povzročilo okroglo 26 milijonov dinarjev škode. Da se težko prizadetemu prebivalstvu da prva pomoč, je oblastni odbor v Mariboru takoj razdelil med prizadete občine brezplačno en vagon semenske ajde in pol vagona prosa. Nadalje je sklenila oblastna skupščina na svoji seji z dne 21. julija 1928 sledeče: »Prebivalcem, prizadetim po elementarni nezgodi v Slovenski Krajini v občinah: Novi Beznovci, Stari Beznovci. Bre-zovci, Cankova, Domanjinci, Gerlinci, Gor, Črnci, Gorica, Krašče, Lemerje, Markišav. ci, Martjanci, Moravci, Nemčavci, Pucond, Predanovci, Strukovci, Skakovci, Sebe-borci, Topolovci, Pužavci, Vadarci in Zen-kovci naj se da možnost, da kupijo semensko žito, in sicer pšenico in rž. Oblastni odbor naj nakupi za to potrebno seme in naj ga da prizadetim na razpolago, in sicer na ta način, da bodo oni posestniki, ki ne morejo plačati semena v gotovini, podpisali zadolžnico, s katero se zavezujejo plačati kupnino za semensko žito v petletnih obrokih, med tem časom pa plačevati največ 6% obresti, Razliko med obrestno mero naj trpi mariborska oblast.« Na podlagi tega sklepa je oblastni odbor zbral vse podatke o potrebi semenskega žita in ugotovil, da je po došlih izjavah potreben nakup 28 vagonov pšenice in 22 vagonov rži za seme. Za dobavo tega žita je oblastni odbor najprej pozval veleposestva iz Prekmurja, potem veleposestva na Hrvaškem, v Ba-čki in Vojvodini ter veletrgovca z žitom v Mariboru in Ljubljani. Zahteval je prvovrstno semensko, trierirano blago z vzorci. Na vprašanje sta odgovor.Ii le dve velepo-sestvi iz Prekmurja in kmetijska šola v Rakičanu, Vsi ti producenti so ponudili skupno komaj 9 vagonov blaga, a vclepo-sestvo v Dolnji Lendavi je odgovorilo, da semenskega žita sploh nima na razpolago, Radi tega je bil oblastni odbor prisiljen, da nabavi seme od tvrdk izven Prekmurja, in sicer pri okrajnem zastopu v Ljutomeru, pri tvrdkah Rosenberg in Scher-baum v Mariboru ter pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Oblastni odbor se je pri sprejemu ponudb oziral na kakovost poslanih vzorcev in na primernost cen. Ponudbe veleposestev na Hrvaškem, v Bačkl in Vojvodini se niso mogle vpo- števati, ker so nudila semensko pšenico po ceni 400 Din za 100 kg pa nakladalni postaji, a rži sploh niso ponudila. Tvrdke, od katerih so se ponudbe sprejele, so nudile pšenico po 330—315 Din, a rž po 310 Din za 100 kg, postavljeno v Prekmurje. Poslani vzorci so odgovarjali zahtevam, ker sta se tudi dva oblastna poslanca iz Prekmurja o njih pred nakupom pohvalno izrazila. Rži je bilo vsega skupaj ponudenih samo 20 vagonov, ker rži pri nas primanjkuje. Ker se je moral vpoštevati čas setve, se je določil rok dobave od 1. do 10. septembra. Sklenilo se je, da se bo delilo na treh mestih na enkrat: a) na veleposestvih za 5 občin, b) na postaji Murska Sobota za 9 občin, c) na postaji Puconci za 10 občin. Cena se je določila na 320 Din za pšenico 100 kg in 310 Din za rž 100 kg. Dne 4. septembra 1928 se je začelo deliti na veleposestvih in se je v teku treh dni razdelilo okrog 10 vagonov prvovrstnega semenskega blaga. Istega dne bi se morala na postaji Murska Sobota razdeliti dva vagona pšenice. Ker pa blago ni odgovarjalo naročbi, so ga zastopniki oblastnega odbora zavrnili in stavili tvrdki Rosenberg na razpolago, ki ga je prevzela brez ugovora in nadalje poslala 11 vagonov pšenice in 8 vagonov rži prvovrstne kakovosti. Nadalje so se zavrnili v Murski Soboti še trije vagoni rži in v Puconcih en vagon pšenice. Iz tega se vidi, da se je prevzemalo samo dobro blago. Skupno je bilo razdeljenih 27 vagonov pšenice in 19 .vagonov rži. V splošnem je bilo opaziti, da so ljudje uvideli dobroto akcije. Oblastni odbor ima v rokah tudi dokaze, da so ljudje, ki so spočetka pokre-nili umeten odpor proti pomožni akciji in celo neupravičeno nastopali v imenu vse občine, sami vzeli večje množine, kakor so jih naročili. Namen takih ljudi je torej popolnoma prozoren. (Vidi se, da so razni žerjavovski mešetarji hoteli ljudsko bedo izrabiti, da bi prav drago prodajali žito in s tem na račun ljudstva zaslužili lepe tisočake. To liberalno oderuštvo pa jc oblastni odbor preprečil. — Op. ur.) Razni špekulanti in demagogi so hoteli izrabiti tudi to akcijo v svoje nečedne namene, toda niso uspeli. — Začetkoma umetno napravljeno razburjenje ljudstva, češ, da so cene previsoke in blago slabo, se je kmalu poleglo in moremo ugotoviti, da so ljudje zahtevali celo več blaga, kakor so ga prvotno naročili. Prišli so celo ljudje, ki so v gotovini kupili seme, čeprav ga niso naročili. — To je najboljši dokaz za popol.i uspeh akcije. Namen akcije je bil: preskrbeti kmetovalcem semensko žito po dosegljivo nizki ceni in proti plačilu kupnine v 5 obrokih f 6% obrestmi in pri tem izključiti vsako izkoriščanje od strani raznih prekupesv, In ta namen je bil dosežen v polni meri, posebno, ako se pomisli, da znaša v Prekmurju navadna obrestna mera 20 in več odstotkov, in nadalje vpošteva, da bi se bile cene žitu zvišale v Prekmurju do ne- Velika slavnost v Belgradu. Pred desetimi leti Srbije dejansko ni bilo. Bila je samo še po imenu ter v srcih srbskega prebivalstva, ki je trpelo pod nemško soldatesko ter v dušah srbskih vojakov, ki so čakali pri Solunu na tujih tleh, kdaj bodo mogli zopet stopiti na lastno zemljo. Te dni obhaja naša država desetletnico, odkar so srbske čete v zvezi s francoskimi in grškimi z vso silo napadle av-strijsko-nemško fronto ob Solunu ter začele potiskati sovražnika zopet proti severu. Napad je bil tako silen, da se je sovražna fronta čisto razdrobila in so Srbi v enem poletu osvojili zopet celo svojo domovino — svetovna vojna pa je bila tudi s tem odločena. Ta preboj solunske nemške fronte je bil podlaga današnje velike države Jugoslavije. Zato se je opravičeno ta dogodek proslavil po celi državi z največjo slovesnostjo zlasti pa v Belgrad. Preteklo nedeljo in ponedeljek so se zbrale v Belgradu velikanske množice ljudstva iz cele države — neprestano so vozili posebni vlaki — ter zastopniki tujih držav: Francije, Belgije, Italije, Grčije, Čehoslovaške, Romunije itd. Belgrad je plava' v morju lučic, razsvetljava je bila tako bajna, kot v kakšnem zapadnem velemestu, ogromen sprevod vojaštva, organizacij, zastopstev skozi dve uK ob natrpanem špalirju množic 'se je vil skozi Belgrad mimo kraljeve palače, iz katere ie kralj gledal navdušeno ga pozdravljajoče mncžice. Vršila se je vzorna dofilaoiia vojaštvo, čez 100 letal je v Vojaškem rčdii le-; ta'o nad Belgradom. Tujci in zlasti zastop-.. niki tui'h držav se niso mogli načuditi temu redil in disciplini, zakaj niso si mogli predstavljati, da Jugoslavija vendar ni tako ,-balkanska , kakor so io razkričali naj ši zunanji in notranji sovražniki. Proslave so se udeležili iz Slovenije samo l-atoliška društva — zakaj žerjavovski - državotvorci so za državo samo takrat, kadar so pri državni kasi. Takrat pa so tako -državotvorni , da bi e'ovek še kibniti ne smel. če bi iz Bclgrada ne dali pismenega dovoljen;a. , R to proslavo je država v inozemstvu silno pridobila na ugledu. In ta ugled nam ie za naše gospodarstvo tako zelo potreben, potreben toliko bolj, ker so ga žer-juvovci in radičevci na vse strani skušali izpodkopati. d Korošca so hoteli umoriti. Znano je, da naši nasprotniki niso izbirčni v sredstvih, če je treba kaj doseči. So pač veja framasonov, o katerih je znano, da so največkrat s pomočjo umorov dosegli v tej ali oni državi oHa?t. verjetne višine, ako bi bili morali posamezniki kupovati pri trgovcih žito. Brez dvoma se jč splošnosti nudila velika pomoč. Tudi v naši državi se ne boje umorov. Saj so nam vsem še v živem spominu grozni trboveljski dogodki, kjer so ti ljude umorili nedolžnega rudarja. Pokojni minister Stojan Protič i; tudi natančno popisal, odkod ie bil naroien umor ministra Draškoviea. Prejšnji teden pa jc v belgrajski Politiki napisal dr I/o Mogorovič, bivši voditelj Orjune, članek, v katerem piše med drugimi: »Danes že ni več nobena tajnost, da je bit v prejšnjih letih že trikrat napravljen načrt, da se Stjepan Radič umori. Znano je tudi to, cla nri teh načrtih nikdar ni sodeloval noben srbski politik ali javni delavec. Nasorctno, izključno srbskih politikov je zasluga, da Stjepan Radič takrat rii bil ubit. Znan je načrt, po katerem bi se moral ubiii dr. Korošec ob oriliki evha-rističnega kongresa v Novem Sadu. dr. Snaho pa istr".asno v Sarajevu. Končno je znano, da so te načrte skovali Pribičevičevi pristaši. Znano je tudi to, da so se ti umori preprečili po zaslugi ravno Belgrada na posredovanje srbskih javnih delavcev.« G. dr. Mogorovič nam ni s tem nič novega povedal. Zakaj, ljudje, ki so izropaii veliko banko ter nanri-vili ljudst u 100 milijonov škcde, so zmožni tudi /avratneca umora. d Število letošnjih birmancev v ljubljanski škofiji je sledeče: v dekaniji Le-skovec 2950, v dekaniji Radovljica 1280, V Ljubljani 1778, v dekaniji Kočevje 1405, v Šmarjeti 160, v Olševku 2, v Sodražici 268, v dekaniji Litija 1137 birmancev. Skupno 8975 birmancev. d Ukrajinci škofu Jegliču. Te dni šele j je prispel po mnftgih ovinkih v Ljubljano album;8 piemišMskih ukrajinskih duhov-' nikoy, l.i so ga poslali kilezoškofu Jegliču radi izredne njegove gostoljubnoti ob času svetovne vojne, ko so bili pregnani iz obleganega Pfenjisla. Duhovniki, izmed katerih je eden §edaj 'Sko.f,. so obcriem pisali našemu nadpastirju' prisrčno pismo, kjer mu iskreno čestitajo k 30 letnici njegovega škofovanja in sč mu''ponovno zahvaljujejo za njegovo očetovsko skrb za časa vojne. d Župnija Kranj je podeljena g. Matiji Skrben, mestnemu župniku v Tržiču. d V mariborsko semenišče je bilo sprejetih letos v vse' letnike' 50 bogo-slovcev. d Razveseljiva 60 letnica. Hrvatski katoličani obhajajo te dni 60 letnico društva sv. Jeronima. Društvo je slično naši družbi sv. Mohorja in skrbi za izdajanje dobrih knji«?. V 60 letih svojega obstoja je društvo sv. Jeronima poslalo med hrvatski katoliški narod 5,162.800 knjig. Daj Bog temu društvu za njegovo prihodnost svoj blagoslov, cla bi ludi po njem zasijala na Hrvatskem tem jasneje zarja katoliškega preporoda! . . dV ministrstvih v Belgradu izdelujejo državni proračun za lelo 1929. Časopisi pišejo, da bo za okrog tri milijone nižji od letošnjega. d Pobiranje davkov po občinskih organih. Županstva so prejela od davčnih okr. oblastev vprašanja, če bi prevzel redno 3* pobiranje državnih davkov in izvrševanje vseh obveznosti, ki so v zvezi. To pobiranje bi sa moralo pričeti s 1. januarjem 1929. — Na razna vprašanja, kako naj se izjavijo županstva, dobe te dni vsa županstva od županske zveze za ljubljansko oblast v okrožnici navodilo, da naj enotno in soglasno odklonijo pobiranje in izterja-vanje davkov, ker je to po ustroju naših občin sploh nemogoče in neizvedljivo. — Ne le, da občine za izvrševanje teh poslov nimajo osobja, bi tega tudi ne mogla najeti in še manj plačevati. Sicer je pa županska zveza mnenja, da je vsako sodelovanje občin pri pobiranju in izterjavanju državnih davkov v Sloveniji nepotrebno glede za ustroj davčnih uradov, ki itak ostanejo tudi v prihodnje. V bivši Srbiji so pobirale in še pobirajo občine tudi državne davke. V Sloveniji tega sistema ne poznamo in ga tudi uvajati ni mogoče. Sicer pa vemo iz razprav o načrtu novega davčnega zakona, da je dal minister za finance našim poslancem izjavo, po kateri občine v Sloveniji pri pobiranju davkov za državo sploh ne bodo prizadete. d Razdolžitev kmetij — to je ena prvih in najpotrebnejših pomoči našemu kmetu. Da bi se temu odpomoglo, imamo poseben zakon o kmetijskih kreditih. Ta zakon je zahteval ustanovitev posebnih zadrug, ki naj bi razdeljevale te kredite. Za Slovenijo je bila tako zadruga — v Zagrebu. Ko se je pa ta zakon skušal izvajati, se je pokazalo, da je preveč nepraktičen in da posebno svobodne zadruge potiska ob stran. Zato je SLS zahtevala izpremembo tega zakona. S svojo zahtevo je uspela. Pretekli teden je poseben odbor razpravljal " tem zakonu, ki se bo v smislu naših zahtev izpremenil. Istočasno pa se bo predelal tudi zadružni zakon tako, da bodo naše zadruge mogle po tem zakonu dobiti podporo na podlagi zakona o kmetskih kreditih. d Obnovljeno zavezništvo. Med Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko je za-vezna pogodba potekla. Pred kratkim je bila brez posebnih ceremonij obnovljena za stalno. Podpisala sta jo Beneš in Marinko-vič v Ženevi. d Primera med dr. Koroščevo in žer-javovsko vlado. Žerjavovci so svoj čas navadne in politične zločince najemali, organizirali, podpirali in ščitili, da so pod njihovim varstvom ubijali, streljali, pretepali, kradli, tihotapili in druga zločinstva počenjali. Dr. Korošec je pa žandarja takoj odstavil, ko je zvedel, da je pijanega Legata udaril. Žerjavovci so protizakonitost in zlo-činstvo gojili in podpirali, sedanja vlada ga v kali zatira. To je razlika! d Jasna beseda. Neki gosp. —ski pri-občuje v zadnjem Učiteljskem tovarišu-uvodni članek, ki pravi med drugim: sJma-mo klerikalen režim. Šoli in učiteljstvu ni postlano z rožicami. — Učiteljstvo se premešča po stvarni in politično - strankarski potrebi brez vsake preiskave in zaslišanja. Kar je gnilega, naj se iztrebi in izžge. A čisti naj se tisti, ki je sam čist. Zakaj tudi mi bi lahko rekli, da pijanci, tatovi, pre-šestniki in pretepači ne bodo vzgajali našega ljudstva in mu kazali poti v nebesa. Za vsak slučaj gnilobe v svojih vrstah, na- vedemo lahko pet, deset slučajev iz drugih stanov, ne izvemši duhovskega.. — Vse to in še marsikaj podobnega je g. —ski po-slavil pod naslov »Jasna beseda«. Mi pa pravimo, da je : kolobocija g. —skija silno daleč od jasnosti in resnice. Celo g. —ski nam mora priznati, da je danes učiteljstvo in šola vsaj 50% na boljšem kot pod režimom Pribičeviča. In še nekaj: Zakaj pa o strašnih dejanjih svoječasno žerjavovske politične komande g. —ski še ni ničesar napisal v »Uč. tovarišu«. Nadalje piše ta gospod o politično - strankarskem premeščanju učiteljstva skrito in zavito in brez vsakih dokazov. Naj navede imenoma resnične krivice, ki so se zadnje leto komu zgodile, da bomo vsaj lahko razpravljali o njih! — In kaj se to pravi: Za vsak slučaj gnilobe v svojih vrstah, navedemo lahko deset slučajev iz drugih slanov, ne izvzem-ši duhovskega.« Ali je to dokazovanje? To je čisto navadam' jutrovska grdobija. Če o kakem duhovniku kaj napačnega veste, sporočite pristojni oblasti, ki bo postopala proti nejmu, kakor mora in bo sodila šolska oblast vse tiste, ki pri svojem vzgojnem delovanju porabljajo, kaj je dolžan slovenski učitelj svojemu slovenskemu, vernemu narodu. Zdaj pa še nekaj o režimih. Gop. —ski ni zadovoljen s iklerikal-ninK režimom. Ali je bil zadovoljen z liberalnim? Če ne, kakšen režim pa hoče imeti? Morda onega stanovskega iz Učiteljske tiskarne? Da bi tudi ta ne bil pravičen- , nam poleg mnogega drugega jasno dokazuje ravno predmetni članek — gosp. —skija v »Učit. tovarišu«. d Čelioslovaški minister za zdravstvo dr. Tiso se je mudil te dni v Ljubljani, kjer si je ogledal razno zdravstvene naprave. Izjavil je med drugim, da je vloga ministrskega predsednika dr. Korošca izrazito državotvorna, vzvišena nad vsako malenkostjo in zgodovina Slov. ljudske stranke da je trde dokaz, da se je usoda države zaupala pravim rokam. Kako napačne vesti pošiljajo (žerjavovci in radičevci opomba ured.) v svet, se vidi iz tega, da smo mi (Čehoslovaki) bili res prepričani, da so jugoslovanski škofje proti dr. Korošcu. Na svojem potovanju sem se prepričal, da je ravno nasprotno res.« — Tako je čelioslovaški minister postavil žerjavovce in radi-čevce zopet enkrat pred vsem svetom — na laž. Jako pohvalno se je izrazil o dr. Koroščevem delovanju tudi podpredsednik romunske narodne skupščine Valzan. d Žerjavovska »kmetska demokracija« se je pritožila proti volitvam v Šmihel-sto-piški občini. Bi radi še bolj pogoreli. d Okrog 100 vagonov sadja bo letos izvolila Slovenija, največ v Nemčijo, kjer ie naše sadje zelo priljubljeno. d Novo električno centralo bodo napravili v Vinkovcih. Veljala bo okrog 4 milijone dinarjev. d Dve italijanski podmornici sta stikali te dni okrog Splita, da bi fotografirali obalo okrog Šibfenika in Kotora; a sta hitro izginili, ko so se jima začele približevati naše — bojne ladje. d Kovani drobiž. Vse državne blagajne pa tudi poedinci so dolžni sprejemati pri obračunu: po 5 par do 5 Din, po 10 par do 10 Din, po 25 par do 20 Din, po 50 par do 100 Din, po 1 Din do 200 Din in po 2 Din največ do 500 Din. d Nevarno je obolel vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve patrijarh |)|. mitrij. d V Slovenski krajini je škrlatinke vedno manj. Gosp. dr. Glančnik, okr. sanitetni referent v Murski Soboti je izdelal poročilo kako je s škrlatinko v Slovenski Krajini in zakaj da se ta bolezen še ni zatrla. Med drugimi pravi, da je obolela leta 1926. 145 ljudi, umrlo 40%, leta 1927. 37 oseb in umrlo 18%, a letos je obolelo 19 oseb in med temi sta umrla dva, t. j, 10.5%. — Iz tega se vidi, da umrljivost leto za letom .pojema. d Dva požara na Gorenjskem. V noči od sobote na nedeljo opolnoči, ko so vsi domači spali, je začelo goreti pri posestniku Janezu Korošcu v Zagorici pri Bledu. Prvi je opazil ogenj gospodar sam. Prihiteli so takoj gasilci, ki so rešili živino iz hleva, gospodarskega poslopja samega pa ni bilo mogoče rešiti in je pogorelo do tal. Gasilcem se je z velikim naporom komaj posrečilo oteti hišo. Janez Korošec trpi okoli 170.000 Din škode. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj podtaknjen. V nedeljo svečer proti sedmim je pa začelo goreti v vrhu gospodarskega poslopja posestnika Jožefa Meitlja, Podkorenom št. 56 pri Kranjski gori. V nekaj trenutkih je bilo vse poslopje v ognju in so plameni že objeli sosednja poslopja. Takoj je pričelo biti plat zvona in na pomoč so prihiteli najprej domači gasilci, tem so takoj sledila gasilska društva iz Kranjske gore, Rateč, Dovjega in Mojstrane. Pripeljali so se z brizgalno tudi gasilci iz Bele peči (Italija) in celo Beljačani iz Avstrije so bili že pripravljeni na odhod. Pcžar se je silno hitro širil. V par trenutkih je bilo v plamenih pet gospodarskih poslopij in štiri hiše, ki so popolnoma pogorele. Zgoreli so tudi razni poljedelski stroji, orodje, vozovi, vsi poljski pridelki, krma, perutnina in trije prešiči. Oškodovani so posestniki Jožef Mertelj, Ivan Petrič, Franc Cuznar, Alojzij Hribar in Jožef Benet. Škoda je zelo velika, ker so bili prizadeti posestniki zavarovani samo za malenkostne vsote. Gasilcem se je z velikanskim naporom po peturnem gašenju posrečilo ogenj omejiti, sicer bi pogorela vsa vas. Vse kaže, da je bilo tudi Podkorenom zažgano. Ljudje so sililo razburjeni, ker so prepričani, da se je zopet pojavila zločinska tolpa, ki je že lani požigala po Gorenjskem. d Avtomobilska nesreča. Dne 6. oklo-bra se je pripetila na cesti v Krizah na Gorenjskem huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Nesreči se je pripetila pri preizkušanju novega avtomobila, ki si ga je nabavil 35 letni posestnik Ivan Golmajer. Avtomobil so preizkušali popoldne med 4 in 5. Na cesti blizu Križ se je avomobil prevrnil in vseh osem oseb, ki so sedele v avtomobilu je odletelo na cesto. 20 letni mehanik Mali, ki je avto šofiral, je bil takoj mrtev, Golmajer je dobil hude notranje poškodbe, ostalih šest pa je dobilo le neznatnejše prakse. Gol-majerja so pripeljali z rešilnim avtom v bolnico. Njegove poškodbe so zelo hude. d Radi škrlatinke bodo šole zaprli. Zdravniški svet v Sarajevu je sklenil, da se začasno ukine pouk v vseh nižjih in srednjih šolah v Sarajevu in to radi škrla-tinke, ki vlada v Sarajevu. d Kadar se jeleni ženijo. V Krmi pri Jesenicah ima naš kralj lepo lovišče, kjer se pase še prav lepo število močnih in velikih jelenov. Posestnik Franc Pavlin iz bližnje vasi le je te dni odpravil s svojim hlapcem Jakobom Požekom na delo v gozd. Sredi gozda srečata starega jelena z ogromnim rogovjem. Jelen se je najprej zakadil v Pavlina in ga z rogovjem vrgel kvišku. Pavlin si je pri padcu znatno poškodoval roko. Še hujše jo je izkupil hlapec Jakob ]'ožek, ki je hotel pomagati gospodarju. Jelen se je zakadil vanj in mu zadri svoje rogovje v trebuh. Po svoji zmagi je kraljevi jelen ponosno odkorakal. Požka so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. d Vinogradnikom se priporoma, da z letošnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščalo, odlagajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom. Gnilo grozdje na se pobira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in izrabi jesensko solnce. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za y±% in več, ako je trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo slajenja mošta na najmanjšo mero, aH pa v slučaju trajno lepega vremena sladjenja sploh ne bo potrebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in sladjenje takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samorod-nih trt tem potom kot pristno vino v prodajo. Vinogradnikom kakor tudi vinskim trgovcem se v interesu dviga vinske trgovine in izvoza naših vin v inozemstvo toplo priporoča, da upoštevajo vsebino na-vodnega razglasa in se po njej ravnajo. Iz pisarne vel. župana mariborske oblasti. d Za krošnjarje. V poletji' se je naša država pogajala z Nemško Avstrijo glede sprememb, ki jih je predložila v trg. pogodbi Avstrija. Gre za spremembe v uvoznih carinah. Neizpremenjena pa ostane določba glede prostega krošnjarjenja z lesnimi izdelki za one, ki so pristojni v politični okraj Kočevje. Po prizadevanju Ju-gosl. kluba so se imenovane določbe še raztegnile toliko, da bodo krošnjarji pristojni v okraje Kočevje, Črnomelj, Novo mesto smeli prodajati južno sadje. Ta uspeh bo kaj razveselil cel sodni okraj Kočevje, slovenske in nemške krošnjarje, ki cela stoletja že zahajajo rod za rodom v avstrijska mesta kot hanzirarji, mnogi pa iz okolice Velike Lašče kot kostanjarji. Nekaj jih je tudi iz okraja Novo mesto in Črnomelj. Precej težka je bila borba, a vztrajnosti naše delegacije je le uspelo. Revidirana pogodba je na Dunaju že sprejeta, dočim se to izvrši pri nas na jesenskem zasedanju. , d Oblastni izseljeniški urad v Ljubljani se je preselil iz Bleiweisove ceste v svoje nove prostore v palači Delavske zborni; ce na Miklošičevi cesti št. 24. Vsakdo,Ju potrebuje v izscljeniških zadevali kakšna pojasnila, naj se obrne na ta uiad. To je tem bolj potrebno, ker se pojavijo se vedno ljudje, ki izrabljajo lahkovernost izseljencev.' Tudi za povratnike iz Amerike je ta urad velevažen, posebno glede pojasnila o veljavnosti potnega lista, naplacila taks itd. Onim povratnikom, ki so brez sredstev in izseljencem, ki si morajo preskrbeti v Zagrebu pri amerikanskemu, argentinskemu ali kakšnemu drugemu konzulatu vizum, se izposluje tudi objave za železniške vozovnice po polovični ceni. d Strela je ubila 15 letnega dijaka. V okolici Gospiča je divjala te dni silna nevihta. Trije gimnazijci, ki so se vračali z vlaka iz Gospiča domov, so se pred neurjem zatekli pod malo hišico ob poti, v kateri je že vedrilo nekaj pastirjev. V hišico pa je udarila strela. Vsi pastirji in dijaki 60 omedleli. K sreči je prišel mimo z vozom neki poštar, ki je pričel dečke drugega za drugim buditi z umetnim dihanjem k življenju, kar se mu je posrečilo pri vseh, razen pri 15 letnem dijaku Marku Prpiču, ki je bil že mrtev. d Ko je pasla ovce. Na levem bregu Neretve je te dni pasla ovce pastirica Nada Acinovič. Zalotila jo je nevihta in Nada se je zatekla v neko votlino pri Neretvi, dočim so druge pastirice odšle dalje. Ko je tu vedrila, je strela udarila v votlino, jo razrušila in deklico ubila. d Na elekrični žici je obvisela. V Be-lišču pri Osijeku se je te dni f petila huda smrtna nesreča. Desetletna Katica Stan-kovič je hotela prižgati v domačem stanovanju električno luč in je prislonila k steni stol, da bi dosegla stikalo. Na stolu je naenkrat izgubila ravnovesje. Krileč z rokama po zraku je zgrabila za električno žico, obvisela na njej ter jo s težo pretrgala. Električni tok je otroka takoj ubil. d Psu bodo dali bergle. Veterinarska fakulteta v Zagrebu je dobila te dni lepo razvitega psa s samo dvema nogama. Psu je ime »Šurko« in ga je fakulteti daroval živinozdravnik Žikič iz Kruševca. Psu popolnoma manjkajo prednje noge, od ramen pa ima samo lopatice, nima pa nobene kosti od prednjih nog. Tam, kjer bi morale biti kosti, je le gladka koža. Pes se giblje samo z zadnjima nogama, ki so zelo močne. »Šurko« je drugače zdrav, vesel in krotalc. Na fakulteti mu bodo napravili bergle, če se bo mogel navaditi nanje hoditi. d Ko je nesla ofetu kosilo, je našla smrt. V Zagrebu se pripeti menda največ nesreč na kolodvoru samoborske ozkotirne železnice. Te dni se je pripetila tam zopet huda nesreča. Desetletna Hela Pospišil, učenka III. razreda ljudske šole, je prinesla kot vsak dan kosilo svojemu očetu, mizarskemu pomočniku, ki dela na kolodvoru. Medtem ko je oče jedel, se je hčerka igrala na tračnicah, ne pazeč, da se bliža vlak. Ko je vlak privozil, se je začul iz pod koles obupen krik. Vlak so takoj ustavili in oče je potegnil malo Helo vso krvavo in hudo ranjeno izpod koles. Poklicali so rešilni voz, ki je otroka pripeljal v bolnico, kejr pa je Hela kmalu umrl;' d Huda nesreča pri gradnji mostu. Pri gradnji novega mostu čez Kokro pri Kranju, čigar dela se bližajo že h koncu, je pretekli teden delavec Ivan Filipič, doma iz Loga, okraj Ljubljanska okolica, je z nekuterimi drugimi delavci podiral leseno ogrodje s pomočjo močne žične vrvi, ki je bila pritrjena na mostu. Pri dviganju ogrodja pa se je vrv zataknila in eden delavcev je šel in odbil vrv, nakar se je vsa r sije na nožnem nebu In tako tvori celoto. j Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima ,1 teža lesa sprostila in padala nazaj v globino. Neki delavec je takoj opazil pretečo nevarnost in se je hitro vrgel med spodaj ležeče tramovje, da je tako ušel gotovi najhujši nesreči, dočim se je Filipič le toliko umaknil, da ga je ena stranica udarila po desni strani glave. Nesrečneža, katerega je takoj zalila kri, so prenesli na stavbišče, kjer mu je okrožni zdravnik g. dr. Globoč-nik nudil prvo pomoč Ponesrečenca so nato odpeljali v ljubljansko bolnico. d V Dravi je utonila učenka III. razreda meščanske šole E. Lorber. d Mutej — izpregovoril. V Litiji je čuden berač, mutec. Hodil je od hiše do hiše, a ker je bilo slabo vreme in on ves premočen, pa mu ni bilo, da bi še okrog hodil, je pa pri neki hiši več odnesel, kakor so mu dali. Moral je pred sodišče. Tu pa je nenadoma izpregovorl: »Saj bo boljše v ječi, kakor pa v tem slabem vremenu okrog hoditik d Zanimivi doživljaji belgrajskega br-zovlaka. Prav čudne doživljaje so doživeli potniki, ki so potovali 1. oktobra z jutranjim brzovlakom iz Belgrada v Zagreb. Prvi slučaj se je pripetil na progi, ko je strojevodjo zadela kap. Mesto mrtvega strojevodje je prevezi kurjač, ki je do prihodnje postaje vodil vlak, nakar je lokomotivo prevzel drug strojevodja. Kmalu nato je prišlo v vagonu tretjega razreda do krvavega spopada med potniki. Brzovlak se je moral ustaviti na neki mali postaji, kjer so poklicali orožnike, ki so pomirili pretepače. Tik pred Zagrebom pa se je vlak sredi i>roge ustavil. Na tiru je namreč ležalo truplo nekega moškega, ki ga je prejšnji vlak povozil. Brzovlak, ki bi moral priti v Zagreb že ob 8, je prišel šele ob pol 12. SREDNJA BELA POD ST0RŽ10EM. Pokopali smo 27 lelnega Blažkovega Janeza. Dd amerikanske krožne žage mu je priletel v glavo iouec rimelcn s tako močjo, da mu je izbilo oko ln skozi vso glavo zapičilo. Padel je takoj v nezavest. Dva tovariša-delavca sta mu s trudom potegnila limelc iz glave. Obudili si ga loliko k zavesti, da se je z Bogom spravil in bil mnziljen s svetim Oljem. V bolnici je po operaciji takoj izdihnil. Avto ga je pripeljal drugi dan v redno hišo domov. Vsi pričujoči so jokali z nesrečno materjo vdovo, bratom in sestro. Bil je pošten, priden, varčen, prijazen in krepak fant, kakršnih ni veliko v naših dneh. Vsa vas sočuvstvuje s težko preizkušeno družino. SK0FJA LOKA. Orel je v nedeljo dne 30. spptembra I. I. na svojem občnem zboru imenoval bivšega predsednika Kreka Luka za svojega častnega člana. Brat Krek zasluži to čast ker že nad 20 let z vso vnemo dela za našega Orla prsebno za mladino. Čestitamo br. Kreku ter želimo še mnogo tako požrtvovalnih delavcev v našem Orlu. Br. Krek pa naj živi še mnogo lel med našimi Orli. — Starešinstvo. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Te dni so dobili davkoplačevalci položnice za plačali davek. In glej, oglasili so Se ob tej priliki zopet nekateri hujskači, ki so menda' dobili patent za hujskanje proti SLS. Davki so pa v resnici precej večji od lanskega leta, toda poglejmo nekoliko natančneje, kako je do tega prišlo. Dohodnina je seveda Se ostala, čeprav manjša omenika vojnim žrlvam. DORTMUND-K1RCHLINDE. Tukaj sta se poročila dne 23. septembra iro-spod Jakob Veternik in gospodična Helena Rozina oba iz dobrih zavednih slovenskih družin. Naše iskrene čestitke! DRAOA. V nedeljo nas je obiskal poslanec g. škuli Zbrali smo se v Gasilnem društvu, ki je spretno prirejen tudi za shode in igre". Ob zadovoljivi udeležbi nam je poslanec poročal o delu naših poslan, cev v nar. skupščini. Podrobneje smo gledali novi davčni zakon, ki je res delo kinetskemu trpinu na-klonjenih zastopnikov. Skupno smo izrazili svoje zaupanje prasjancu in Jugoslov. klubu, a posebej še načelniku SLS g. dr. Korošcu. D. M. V POLJU. Pri nas se bodo vršile občinske volitve dne 18. nov. Vse stranke so se začele pripravljati nanje, Zmernejši možje, ki žele vzajemnega in pametnega gospodarstva, so predlagali, da bi se vse stranke združile na eno Tisto, da bi tako odpadla volitev. Toda stvar ni uspela. Dne 3. t. m. je bil sestanek vseh strank v šoli v D. M. v Polju, kjer pa vsled fanatičnih napetosti voditeljev samostojnih ter še neke strančice ni prišlo do sporazuma. Tako bo-demo imeli najbrž 6, če ne še 7 list in zopet veliko nepotrebnega m neplodnega prerekanja, jeze iu sovraštva, kar bi vse lahko odpadlo, ako bi se pametno sporazumeli. LOŠKI POTOK. V nedeljo smo zopet oživili naše društvo s predavanjem n. posl. g. K. Skulja. Predavanje je bilo za ženski svet, ki je napolnil dvorano kot it dolgo ne. Predavatelj nam je v daljšem govoru slikal pomen in moč politike v sedanjem času. Predavanje je bilo tako podučilo in zanimivo zabeljeno tudi s primernimi dovtipi, da smo po shodu «le-dali gruče poslušalk, kako so si pojasnjevale zanimivejše predmete iz predavanja. Da politika seže ne le v cerkev, šolo, narodnost, mir ali vojsko, marveč da celo pogleda v lonec, kdo bi to mislil in vendar se je predavatelju le|x> posrečilo prikazati tudi to moč politike. Cim prej nas g. Skulj razveseli z novim predavanjem, tem bolj mu bomo hvaležne. DOBREPOLJE. Shod jMsIanca g. Skulja nas je zopet politično poživil. Ob dobri udeležbi mož in fantov nam je poslanec v daljšem, a krepkem govoru obrazložil delo naših poslancev v parlamentu, škoda, da ni bilo tistih samostojnežev, ki siccr hočejo prvi zvonec v politiki, pa bi videli, kako se zlasti pri davčnem zakonu kaže ljubezen do krnela ene ali druge stranke. Dobro bi bilo, da bi bili navzoči še drugi naši možje, ker politika je v drž. zboru pomembnejša kot prerekanje s kakim zadrtim nasprotnim kričačem. Slednje čase namreč so se slov. radičevci vrgli na Dobrepolje, da si osvoje lepi in veliki ocvirek, ki bi potolažil njihov apetit. Pred shodom SLS je imel sestanek svojih vernih posl. Pucelj, a ker so se bali, da bi se kaj ne skrhalo, so kmalu po shodu g. Skulja poslali govornika iz Ljubljane, ki naj pridobi fante in dekleta. Nekaj fantov je prišlo iz radovednosti, drugi željni zabave in dve gospodični v klobukih. Po predavanju ali kar je pač bilo, so se pa zasukali v polko, da so fantje prišli na svoi račun. Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOP Vzajemna zavarovalnici LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17, ki je edini te vrste! — Podružnico: v CELJU, Breg št. 33 - ZAGREB, Hacclnova ulica 12 -SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 in v SPLITU, ulica XI. puka. STARI TRG PRI RAKEKU. Naš občinski odbor je v seii 16. sept. sklenil kupili za občino parcelo 9 poslopjem in studencem, ki najbolj (če ne edino) v naši dolini pride v poštev za vodovod i. t. naiveč za 45.000 Din. Laslnik (Lesna zadruga) še ni odgovoril, če proda lo parcelo in po čim; Županstvo se je izreklo, da upa lo vsoto plačati v par lelilt s prihranki iz rednega pix> računa (brez n6vih davkdv ali posojila). iz nekaterih gosliln pa se je. zaneslo po vaseh jinetno razburjenje, češ, da je nameravani nakup predrag, da studenec nima dosti vode, da bi ta nakup koristil le prodajalcu, da bi vodovod preveč stal, da bodo morali plačevali tudi oni, ki ne potrebujejo vode (visoko ležeče vasi iu lastniki vodnjakov) itd. Celo mnogi naši so se dali zapeljati v zmoto in so podpisali ugovor zoper nakup parcele za vodovod. Kaj je na stvari? Naša dolina trpi večkrat po-nanj kanje vode, -zlasti nima zdrave' pitne vode. V slučaju ognja v največ vaseh sploh ni možnosti gašenja v auši. Zadnja leta smo imeli ponovno tifus, ki se je širil po vodi. Nešteto delavnih ur se porabi za donos in dovoz vode. Zato že dolgo silijo oblasti (zlasti higijeničiia) občino, naj se zavzame za vodovod. Ker sami nismo dosti močni, smo že zdavnaj zahtevali od naših poslancev, naj skrbe za pomoč (prej državno, zdaj oblastno). Toda od države ni bilo mogoče ničesar doseči, ker nima. (G. župniku Hafnerju je ministr. zdravja na tozadevno prošnjo odgovorilo, naj se vsi domači činitelji, zlasti občina, zavzamejo za stvar in naj se ne zanašajo samo na državo!) Odstopila •» vso zadevo ljubljanski oblasti. Ta pa je poslala letos poleti dva šefa zdravstva na ogled (G. župnik je pred 2 letoma vložil tudi prošnjo za napravo bolnišnice s hiralnico in oddelkom za nalezljive bolezni; tudi lo vlogo je Belgrad odstopil Ljubljani), ki sta izjavila, da nima zinisla zidali bolnice, dokler ni zdrave vode, da je torej prva |x>treba naše doline — vodovod! Nato je obl. odbor že pozval našo občino, naj začne takoj pripravljati vse potrebno za vodovod in je obljubil pomoč (inženirje in denar ali materijal). Tifus, suša, ijevarnost ognja, težavna dobava vode in vse oblasti nas silijo, naj se pobrigamo za vodovod, oblasti ponujajo pomoč, občina se v to žrtvuje, cela SLS in poslanci se trudijo za nas — mi pa, ki vodo potrebujemo, naj se ie z vsemi štirimi branimo in našim liberalcem podpisujemo proteste zojier vodo? Pamet! Kamor vodovod ne bi segal, lani (udi nihče ne bo plačal. Kdor vode neče, mu je mliče ne sili. Do danes še nihče ni niti pare za lo plačal. Kdor pa vode potrebuje in želi, mu jo privoščimo! Za vodovod so zagolovljene podpore, brez naših prispevkov pa seveda ne bo vode. Kadar bo kdo vprašan, če se zaveže za svoj del, bo rekel da ali ne. Vnaprej kričati proti lako splošno potrebni napravi pa ni modro, ker s tem utegne škodovati najrevnejšim in pomoči potrebnim. Ce kdo iz tega hoče za se iskali i»litičiii profit, je (o zanj sramotno! Pristaši SLS! Ne nasedajte nasprotnikom; vprašajte svoje voditelje, kadar ne veste, zakaj gre. Kdor pa v svojo skledo pljuje ali med svojimi zmedo dela, zasluži, da ga postavimo — v kot ali pod kap. Občan. WESTFALSKO. Hochheidc: V rudniku Mavisen, okraj Mors, sc je dne 27. septembra t. I. do smrti ponesrečil Alojz Žitnik, star 48 let, doma pri Mokronogu na Dolenjskem. Bil je še pred kratkim, ob priliki obiska vvestfalskih otrok, v domovini, ter se nevede poslovil od svojih domačih za vedno. Domače slovensko društvo, kakor tudi društvo iz Linlforta s svojimi zastavami kakor tudi mnogo tukajšnjega občinstva, ga j« spremljalo k večnemu počitku. Rodbini naše sožalje, njemu pa večni miri Zveza slov. kat. društev ima svojo 4. važno Zvezino sejo dne 28. oktobra, h kateri povabljaino v8e predsednike naših društev. Dolžnost vsakega predsednika je, da se udeleži te seje. Začeiek ob 1. uri popoldne v dvorani g. Gruudmana v Karnapu. Lintfort. Pogrebni blagajni v Karnapu pri Essenu. Sjxxlaj podpisani se iskreno zahvaljujem za podporo katero ste mi izplačali za mojega umrlega sina Antona v znesku 200 Mark, ravno tako tudi lepa hvala za Vaše sožalje, katero ste mi izrekli po denarni nakaznici. Z velikim veseljem sem bral v Domoljubu, koliko članov da je v kratkem času pristopilo k tej blagajni, ker so začeli spoznavati, kako potrebna nam je skupnost. Tudi pri nas mislim, da boste imeli zop>et nekoliko novih udov, ker naš marljivi zaupnik vedno dela za blagor ljudstva. Anton Senegačnik. PO 5VETU Italija. s Za pošteno zakonsko življenje. Italijansko časopisje je prineslo 26. septembra obsežen članek z naslovom »Število kot moč«. Podpisan je od Benita Mussolinija. Članek vsebuje mnogo temeljitih misli in krepkih poudarkov glede padanja rojstev in vprašanj, ki so s tem v zvezi. Mussolini je odločen nasprotnik modernega tajnega greha in pobija io zmoto z državoslovnih vidikov. s Itlija je uvedla obvezno zavarovanje proti jetiki. Odredba je v veljavi eno leto ter se je doslej zbralo na zavarovalnih prispevkih 304 milijone lir. Posamezna oseba plača 35 lir letno. Za jetičnike je po italijanskih bolnicah in ljudskih zdraviliščih na razpolago 20.000 postelj. rrut, Jk^m:, 107 Razno. Največji kamen, ki je padci z neba na zemljo. Dne 30. junija 1908 je padel v jenisejski guber-niji v Sibiriji z neba ogromen kamen, tako-zvani meteor. Ker je kraj, kamor je priletel ta kimicn, tako silno daleč od večjih človeških naselbin, je prejela ruska vlada obvestilo o taj ogromni kameriiti prikazni izpod neba šele leta 1921. Rusi so odposlali dvakrat posebni komisiji, da preiščeta znanstveno celo zadevo, Šele tiiuga komisija je prodrla (lo tega kamna in se glasi njeno poročilo takole: Teža meteorja, ki jc padel na zemljo, znaša pol milijona ton. To bi bila teža 1COO vlakov po 50 vozov, , ki bi bil vsak naložen z 10 tonami. Vsa pokrajina sliči kakšni pokrajini na mesecu. Posejana jc z neštevilninii li-ialfi, ki merijo t do 10 ni v premeru, a nekateri so znatno večji. Dno lijakov jc močvirnato, stene so strme, mnogi lijaki iirajo sredi dna majhne strme holmce (prav kakor na mesecu). Pragozd, ki je bil nekoč na tem mestu, je izginil na po- Slavko Savinšek: V goliških plazovih Povest z gorenjskih planin Niso šli več nazaj k mrtvecu, ker je bil preveč žalosten spomin nanj v vseh, ampak so odšli z doktorjem vred v bližnjo šentpetersko cerkev, da pomolijo za dušo umrlega, ki mu je Bog dal v zadnji uri toliko radosti in se nato odpravijo na postajo. Odvetnik jih spremi in spotoma pripoveduje, kako bo pomagal Tilnu in ga zagovarjal. Naroči jim, naj tolažijo mater Meto, ker se mu vidi, da ne bo napak izteklo pred poroto za Tilna, ampak bo kvečjemu kake tri do štiri leta dobil, ako bo šlo prav in po sreči. Matevžu tudi pove, da je zdaj njegova stvar povsem končana in je prost popolnoma, ker je s preiskovalnim zaporom prestal že kaze nza nedovoljeno prehajanje cez mejo in radi nastopa na Štefanovo pri Lipovšku. Obenem še pove, da je že vse potrebno ukrenil radi Matevze-vega jugoslovanskega državljanstva. Na postaji se poslovi od njih in vošči mladima dvema vso srečo ter jima obljubi, da pride na poroko. »Meni pa ne voščite ničesar?« ga opozori Lona. »O tudi,« odvrne mladi doktor, 3 da bi tudi doma v vaši bajti kmalu pestovali Šimnove otroke!« Lej ga, šmenta, saj ni tako napak dejal!« meni Lona, ko vlak potegne iz postaje. »Samo nevesto moram preje Šimnu poiskati. Sam je tako ne bo. Saj se »ia« ne bo znal reči pred oltarjem brez mene in ga bom morala suniti pod rebra: šimen, tak zini no, reci no: jak Sedemnajsto poglavje. Zgodaj zjutraj je, solnce ravno vstaja in s prvimi žarki obliva vrh Golice. Prelepo junijsko jutro so vzbuja, tam od vzhoda so ga vzdramili zlati solnčni žarki in zdaj si v jutranji rosi umiva mlado lice 'in se pri tem ogleduje v rosnih kapljicah, ki so po travah in cvetih kakor solze razškropljene. Poredni solnčni žarki, ki so ravno splezali po strehi Kadil-nikove koče, se smejijo mlademu gizdalinu in ga dražijo pri cgledanju zornega lica. :>Umij se, umij se!« mu kličejo in prše vanj bele svetlobe, ki se mu kakor slap razliva v obraz, da se mu blišči in se ne more dalje gledati v prozorni rosi. Ujezi se mlado jutro, z belo dlanjo udari med šop porednih žarkov na strehi koče, jih zgrabi s tenkimi prsti in jih razmeče v globeli na obe strani Golice: na kranjsko stran po strmem plazu od koče doli v Dobravo, da odskočijo v desno v Podbreg in na Rudnik v levo in planejo splašeni v fužinsko urez; in v koroško po kamnitih drčah v Št. Jakob in Podrožico, pa na vrat, na nos v srebrno Dravo, da se v valovih skrijejo prešerni razigranosti mladega jutra. In ko se jutro ravno na vsa usta zasmeje zlatim žarkom, ki se razlivajo v begu na obe sirani Golice, zraste v bežečih svetlobnih valih pod robom Golice mlad fant v lovski opravi iz koroške strani sčm, doseže v par skokih rob, kjer postane, se zavrti na obe strani in iz polnega grla zavriska, da se razlegne v dalj in sir m vis in v dol, da splašeni solnčni žarki prhutnejo še niže v dolino, da se mlado prešerno junijsko jutro v razigrano srce ustraši in jecljaje pozdravi izza koče vriskaiočega fanta: »Dobro jutro!« Matevž je mladi lovec, ki uka iz polnih krepkih prsi v solnce in luč vrhu Golice. — Klobuk z brhkim krivcem ima pomaknjen nazaj v tilnik, da mu solnce o s Kaj hočejo fašisti. Uradni »Popolo di Trieste« je priobčil glede narodnih manjšin v Italiji sledeče zahteve: 1. Razdeliti je treba narod in ločiti od njega takozvane slovanske voditelje. 2. Fašizem ne sme več trpeti pol-zvestobe, ki jo imajo v resnici slovanski izobraženci v Julijski Benečiji. 3. Italija ne sme več vzdrževati v mladini neke majhne manjšine, ki je neitalijanska in sovražna. 4. Fašizem mera odslej nadzirati in dati nov ton življenja vsem gospodarskim organizacijam, hranilnicam in posojilnicam, ki so vezale dosedaj kmetsko slovansko prebivalstvo na politiko proti fašističnemu režimu in ki so se javljale v nekaterih župnijah in po advokatskih pisarnah, z drugimi besedami: fašizem sata uradno potrjuje, da hoče narodne manjšine v Italiji iztrebiti. s Razno. Trgatev se bo sploš.io pričela prihodnji ponedeljek. Grozdje se je po dežju dokaj popravilo. Zadnji vihar je napravil posebno škodo okoli Ajdovščine. Dobro kažejo vinogradi za Vel. Zabljami, ker imajo osojno lego. Ce pregledal v naglici vso Vipavsko delino, porečeš, da bo vinska letina na splošno veliko pod srednje dobro letino. V krajih, koder ie lansko leto toča pobila kakor v Sempasu, Ozeljanti, črničah, Oabrjah, Šmarjah, na Planini Erzelju in Gočah, bo letina nekaj boljša od lanske razven v visokih legah. V dolnji Vipavski ne bo letina splošno dosegla lanske. Razmeroma dobro kaže na Vo-grskem, Gradišču, v Prvačini in Dornber-gu. Vino bo dobro, ker je grozdje snažno. — Davek na samski stan bo zansprej povišan na 'dvakratni iznos dosedanjega. — Alkoholni davek Davek na 100 1 čistega alkrhola je znašal dozdaj 1500 lir. Zanaprej je zvišan na 1800 lir. Žganje se običajno ceni kot 40% pijača. V 100 I je torej 40 I čistega cveta; potemtakem je davka 720 lir pri hI. žganja, ali 7.20 lir pri litru. (1 lira je blizu 3 Din.) Anglija. s Za neodvisnost Albanije. Veliko pozornost je vzbudil te dni članek angleškega uradnega časopisa »Times«, ki piše o italijanskih vplivih v Albaniji. List zahteva med drugim, da mora bit neodvisnost Albanije mednarodno zajamčena, drugače ne bo nikdar konca napetosti med Jugoslavijo in ItSfiijo. -•••v.- Poslušafmo stare lindl. Ker so izkušeni! Ti so redkokdaj tožiti zaradi zobobola ali glavobola, ker so imeli vedno pri roki »ALGO«. Pri vsakem zobobolu eno malo žličko na zob, ako Vas trga po zobeh vsled prehlada, pa še zunaj malo drgnite z »Algo«, in videli boste, kako naglo in temeljito prenehajo bol* čine. Pri glavcboiu nadrgnite malo čelo in sence; ako Vas trga po glavi od prehlada ali pre-membe vremena itd.. Se mali obkladck z »Algo« na teme; videli boste, kako prenehajo bolečine temeljito in naglo. - Boste kakor prerojeni. V lekarnah in drogerijah ena steklenica s točnim navodilom 16 Din. Kjer je ne dobite, naročite jo takoj po pošti na naslov: LABORATORIJ »ALGA«, SUSAK št. 45. — Štiri steklenice 77 Din, oicm ste-klcn-c 131 Din, 25 steklenic 320 Din. Rusija. s Mnenje ruskega časopisja o zvezi med Anglijo in Francijo. Sovjetsko vojaško glasilo Krasnaja Zvezda ve povedati, da je zveza med Anglijo^ in Francijo naperjena zlasti proti boljševiški Rusiji. Obe državi da se bosta med seboj podpirali celo v špi-jonaži proti sovjetom. Francija da postane angleški infanterist, Anglija pa francoski mornar, — Boljševiki vedo tudi, da franco-ski zaveznik Poljak namerja vdreti v rusko Ukrajino ter jo pridružiti poljski veledržavi, Amerika. s Volivna agitacija. Kandidata za predsedstvo najbogatejše države na svetu se pridno sučeta okoli volivcev. Ko je prišel Smith v Omaho, ga je čakalo četrt milijona ljudi. Smith nosi poseben klobuk, za katerega se zdaj vse navdušuje. Nek občudova-lec mu je ponudil za original 100 dolarjev, pa ga ni dobil. Hoower je ves okoli delavstva. Vsakemu delavcu stisne roko. Na neki postaji, kjer so ga pričakovali, je stotine otrok poljubil — seveda so poljubi veljali očetom. Ko se pelje skozi množico, Hoovver zleze kar na streho avtomobila in pozdravlja na vse strani. Tako imajo Američani svojo jesensko zabavo s kandidatom, Drobne novice. 200 » KatoliSkih domov« je na Morav-skem. Prvo delavsko srednjo šolo so otvorill v avstrijskem Lincu. aveti naravnest v rbraz, z r bcem pa si briše potno lice. Ravno v \zbirajoče solnce je obrnjen mlad Sn zal, sam žarek med solnčnimi žarki, in se ra-/i?le-jduje po poti nazaj, od koder ie prišel. Prešerna razigranost, ki mu io je vrisk vrgsl v lic?, se umakne na-krat nememu zamaktijenlu, prikritemu občudova-■nanju. In žalost mu sede v obiaz. Matevž jemlje slovo jpd rojstne dežele, zadnjič kot fant stoji vrhu Golice strmi v tekanje in razlivanje selnčne luči, ki drami spanja prelepo koroško deželo. Glej, ali ni kakor sel za v IVatevževih cfcli? Ali Je morda samo blesk cclnčns luči? Ali is resno kj-pljico kanilo mlado jutro brhkemu bratu v oči? Pod Matevžem leži v solnčni dan prebujena Ko-a. Tam daleč zadaj stoje kot cbiambni zid vis:>ki 'aurl, v vstajajoči dan zveni Veliki Zvor/r/, niže njega ve« v solncu Dališlajn, in bliže sem in a Dobrač vrh in vse vzhodno pobočje solni.no :.iaio in sre-razlito po tratah in škoIovjU. iam čisto na lovi Beljak kakor bela golobica prebuja i/. spn;ra v lolnce, više njega zdaj-zdaj pokuka iz kadeče se ir.egb _ teojsko jezero, ki je še vedno zasj ano in bi to koj rado spalo, spalo. Kakor bel svilra: tir.k, ves z dra-gami, lesketa jočimi so kamni ptsu! s? plc?? neti gozdovi in goljavo Piava, droben trnki? s:> privi'a k njej Zilja da razlije v vel i o scslro grenko solzo'slovenskih bratov i r sestra !:i no morejo do rov 1: r a erit Ali Dravi sp mudi, t'a čimprejo zasliši sle versko govorico. V veliki p.-nttji s<> iz: jn? Faškerou jr:: rr. t a je ne bi 8':r:Va< a. r-rrJH h? vn j> h nc v njem spi.'-iti. !-'pi:>te s? a ne zamudiš, da na to3 kesna! Slišiš, Sava, vriskanje solnčnih žarkov po vrhovih Julijskih Alp, slišiš, kako . e razteka soln- majhen in z enim očesom škili na Rodico, ki pa je vršini, katere premer znala 20 km. Samo ožga-na debla brez vej molijo v nebo. V najnotranjej-šem delu te površine se vlečejo globoke razpo-kline v smeri pr.dca. Ljudi« v tistih krajih si pripovedujejo še danes o nesreči. Mož, ki jc prebival 90 km od tega ozemlja, je videl ogromen, podolgovat plamen na nebu. Vročina je postala v trenutku tako silna, da se je zbal, da mu ne zgori obleka, Vr>j-to ga je s stola, na katerem je sedel in je izgubit zavest. Hišo mu jc skoraj podrlo in tla so se ji dvignila. Nekemu Tunguzu v bližini nesreče je sežgalo kakšnih tisoč severnih jelenov. Hlevi so pogoreli, kovinasti predmeti so sc stalili. Na 700 km oddaljeni železniški postaji so uradniki občutili zračni pritisk in zaslišali grmenje. Polresomeri v Irkutsku, 14C0km daleč, so oznanili potres. Strmi bre-govi večje reke v bližini kraja, kjer je meteor treščil v tla, so sc zrušili v strugo in reka si jc poiskala drugo pol. Takšni so bili učinki te straSnc nebesne nesreče. Cigaretni čiki jim pridejo Prar. V Parizu žive obrtniki, ki »c Picž>v- Sredi Ocean« s posadko 40 mož se je potopil holandski tovorni parnik »Colae- no«. Največji toplomer na svetu imajo v Munchenu. Sega štiri nadstropja visoko. Albanci se še vedno branijo — saditi krompir in se odločno upirajo tozadevnim ukazom oblasti. V Romuniji se bojijo lakote, ker je bila žetev zelo slaba. Perzijski šah je odredil, da se morajo oblačiti vsi njegovi državljani po evropski šegi. Necerkvenih porok je v Franciji vedno manj, kar kaže, da se Cerkev v Francijo zopet vrača. Štiri nove katoliške pedagoške akademije bodo otvorili v Prusiji. V rudniku Yentey v Mandžuriji so se užgali plini. 50 rudarjev pogrešajo. Španska utrdba je zletela v zrak v mestu Melilla v Afriki. 50 mrtvih, mnogo ranjenih. Franc Jožefovo deželo je velel Nobilu zasesti Mussolini. Ker je Nobile na potu »cmagal«, so zavzeli to bivšo avstrijsko last te dni — Rusi. Za prijateljsko pogodbo so se začeli pogajati Turki in Bolgari. Med španskim kraljem in samodržcem Rivero je prišlo do nesoglasja. Vse angleške stranke se pripravljajo na nove volitve. Nemško cesarsko stranko bi radi nekateri v Nemčiji. Prestol naj bi zavzel najstarejši sin prestolonaslednika Viljema. Velika gora se je porušila v Švici v dolino Val Arbedo. Človeških žrtev ni. Vsa neobdelana zemlja se mora obdelati, je zaukazal Mussolini. Na Nizozemskem je viharno morje podrlo jez ob Yseri in je voda poplavila polja. Električni pogon za zvonove so uvedli v stolni cerkvi v Monakovem. Huda griža razsaja v okraju Leleny na Ogrskem. V Rusiji zopet kraljuje lakota. Vlada je otvorila državne kuhinje, kjer dobi hrano dnevno 850.000 ljudi. V Londonu je bil izvoljen te dni za župana sir Studd. Njegova žena je ruska prin-cezinja. Alkoholnih pijač ne smejo piti železničarji v Nemčiji, kadar so v službi. V Lcdcu in Dombrovi na Poljskem stavka okrog 60.000 industrijskih delavcev. Tovarna orožja je pogorela v bližini italijanskega Milana. V Pirenejih se je ponesrečilo poštno letalo. Trije potniki in pilot mrtvi. Z našo umetno moSfovo esenco „raosttii" ai lahko vsakdo z malimi stroSki pripravi izvrstno, olistojno in zdravo domflf-o pijano. Cena 1 steklenici kh 150 litrov Din Sil'—, po po« 11 Din «n-—. Dobi s'ii 5 Naročniki ..Domoljuba" plačajo ■lamo polov co. nlio kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali Sfein tioslov oziroma obrtniki pomočnikov ■I1 vn encev in narobe J'p ho in v-c ru e k .p"ie v !( ! o! * 11 S 0/ cel rto: 7. 1 r « v ič. L u il u Klor j nska u ca Zakonca z denarjem iščeta po-eoivo nri s anb ljudeh brez otrok. Po'Zve ne pr upravi pod šdro „Pi.niOu starim" p"d Š' Ml-. ■s« in kani dob ie >edno pri Iran Repič, sodar L uli! »na Tr t> o. C ne ni/ke Os ca se je ljubila li . pret. me*. N jditelj n i| sporo i F. Kurentu, Kooe/.e 14. p. Vodice. t'c- (;>■■:: učenec z e e e, pri len in po te se sprejme. -N >siov v upra i jio-i št M;. MaiO posestvo se proda pri ko i- Ivoru v bližini me-la. Cena Mi.iin i lit.. ■ onuii-e na upravo pod š fro „Pri i olodvoru" 97)9. Merskega vaienca .»p-e mem in c no prodam lep dobro oara-njeu nuiomat in nekai kuhinjskih siroiev. — Kram št. !. Kupim gepeij že rab jen. Nuslov pove uprava lista pod 9575. t Globoko užaloščeni sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni brat, gospod 6usfav SColler duh. svetnik, župnik v Sv. Jakobu ob Savi dne 9. oktobra t. 1. mirno v Gospodu zaspal, Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek dne 11 okt, ob 9. uri dopoldne na domače pokopališče. Sv. Jakob ob Savi, 9. oktobra 1928. Žalujoča sestra: JOSIPINA KOLLER. \ Graparca: »Ali jc Frčcjka kaj rekla čez me?« Hribarica: »Nobene besede. Veš, če Frčejka ne ve kaj poštenega povedati o kom, potem raje molči.« Letos je zaradi velike suše v nekaterih krajih občutno pomanjkanje krme. Od veliko strani se opozarja na to in se dajejo nasveti, kako se naj reši to, za živinorejce in posestnike tako važno vprašanje. K vsem tem nasvetom si dovoljujem po svojih dosedanjih izkušnjah in izjavah več sto živinorejcev priporočiti kot najvažnejši pripomoček »TE-ŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO«. — Poudarjam pa takoj od začetka, da nimam namena in tudi nočem delati s tem reklame, ker jc moje olje. ne potrebuje, kajti zanj dela že \eč tisoč stalnih odjemalcev najboljšo reklamo s tem, da ga svojim prijateljem in znancem priporočajo, ker so vsi enodušnega mnenja, da je »Težakovo olje za živino« danes neobhodno potreben pridodatek k hrani živine, vzlic temu. da so bili nekaj časa ravno merodajni (aktorji proti njemu in da mu mnogi od teh čuvarjev merodajnosti še danes nasprotujejo javno, potajci ga pa s:imi uporabljajo, ako jim v oskrb izročena živina zaradi onemoglosti ne napreduje Samo in edino iz ozira za napredek živinoreje priporočam vsem zainteresiranim, ki jih muči težka briga, kako bodo preko zime vzdržali svojo živino, ker nimajo dovolj, odnosno dovolj močne krme, da pridajajo dnevno krmi — ako že ne morejo v predpisanih porcijah — vsaj eno žlico »Težako-vega olja«, in sicer zvečer, ker bodo s tem vrednost slabe krme zelo izboljšali in živina ne bo propadala, pa jo bodo lahko vzdržali dobro ohranjeno in krepko do pomladi, ko pride zopet nova krma Ta strošek bodo zmogli tudi manj premožni, ker ga za eno živinče ne bodo potrošili več kakor za eno krono dnevno. Vem, da jih je veliko, ki so v dnu duše trdo prepričani, da je »Težakovo olje za živino« ravno takšen »švindel« kakor ostali toliko hvaljeni pripomočki za hranjenje živine, toda vsi ti se zelo motijo in ne v mojo, temveč v svojo škodo. Da je to olje naravnost izvrsten pripomoček za prehrano živine in ako je ona že tudi zelo onemogla, to so potrdili že razni državni in oblastni zavodi in šole za kmetijstvo, ki se niso hoteli izrecno podvreči krivemu mnenju naj-merodajnejših faktorjev, ko hočejo povsod vedriti in oblačiti, ako je v danem slučaju umestno ali ne! Ako bi slučajno komu le še ne bilo znano, kar pa dvomim, kje se lo olje dobi, kako se daje in uporablja, naj se obrne na M. TEŽAK, Zagreb, Gunduliževa 13, pa bo dobil brezplačno vsa potrebna navodila. Je pa tudi že precej trgovcev na deželi, ki imajo v predprodaji to olje. pa naj vsak, kadar ga bo rabil, vpraša v svoji okolici najvažnejšega trgovca, ker mogoče ga ima že tudi on in ga bo pri njem mogel dobiti tudi v manjših količinah. Seveda mora vsak, ki ga kupi pri najbližjem trgovcu, zahtevati od njega tudi originalna navodila in zagotovilo, da je to pravo »Težakovo olje za živino«. Nafceneiši nahup nogavic in pletenin v tovarniški zalogi Ljubljana MihloSUeva cesta 14 Sv. Petra cesta 22 Kupci smo tudi za: delelino scine, fižol, proso, kumno, laneno seme, travna semena, mravljinčna jajca, borovnice i. t. d. Ceneno češko perje 1 kf? sivega opuljenega perju 70 D n, napol belo yu Din, belo HM) Din, bol Se 125 I) n ia 15«) Din. niehko kot mili 2»n in 225 Din boljša vrsta 275 Din. PoSiljatve car ne prosto, proti povzetju od 3(K» D n, naprej poštnine pros o. Vzorec znttonj. Muro ne t ud zamenja lu neugajaloče vzame na/a . Nuro-samo na BENEDIKT SACHSEb, Lube* it. 13 pri 1'linu, ('efik slovaška. — PoMne pošiljke rabijo Iz Češkoslovaško v .luir slavijo približno 10 dni. Najpopolnejši STOEUfER šivalni stroji ta Šivilje, krojni« ia £«viiarj« t" « ▼»»k dom. Preden ti nabavite •troj, oglejte •! to isradnoat pri tvrdki L. Baraga, Ljubljani Stlcnburg. nI. 6/1. Br.xpl«£«o pouk. 13 l.lno JamilTO. Razno manufakturno blago za jesen in zimo kupite najceneje v trgovini Anton Savnik, Škofialo' a Moderen! Trpežen! Krasen! Ljubljana Grad šče it. 10. — Telefon št. 2268. Prospekti zastonj I V vsako hišo Domoljuba I PftTfll* I pouk v krojnem risanju In pri- lUl"1 • krofevanju damskih oblek, kakor tudi v SivanjU; kroja po meri. Izdelujejo se toalete, kostumi, plašči itd. po zmerni ceni edino pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega salona ROZI MEDVED, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 24, III. nadstropje. uo ,eda.; na,cenejša Lvritka v državi! SkladiSče M ti » 11 i A HIStiOLD Tovarna tflasbil, gramofonov in harmonik, rt lohulu, m a. h i u o ii si. 107. Violine od Din 115"—. rodno harmoniko od Din 85'— tnmburloe od Din 9K'— gramofoni od Din 345'— ZiMiHlti nai veliki katalog, katerega Vam poillemo breiplaino Vrhno usnje in podplate ter blank za sedlarje, kakor tudi vse čevljarske potrebščine, vse najboljše kakovosti in po konkurenčnih cenah Vam nudi ALOJZIJ GRILC, Novo mesto, - Istotani se prodajajo tudi vseh vrst čevlji, vse domaČega ročnega dela. V zalogi iina tudi vse vrste voznih in konjskih pokrival ter kapuc za voznike iz nepremočljivega impregniranega platna. — Ceniki na zahtevo zastonj in prosto poštnine. Vinogradniki! Takoj naroči e Gombačevo knjigo „UMNO KLETARSTVO", ki je izborna pomoč vsakemu vinogrndniku in vinskemu trgovcu. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. t-noreti e Din 350 ilvoredne 4 bnst Din470.t ure !ne S basov Din 550; unniofonl Din 555, 575, «90; piti-šče l).n 35. 10; mandoline Din ISO, 220; kitare Din 2:0. SM. violine Din 315. 545; tao.1n.rlce Din 180. 250. 300; O nrlne I .1». -I, l stne hnrnioii ke Din 3, S. 26; n:"i»lje vs« v« e »t une In ........le In poIrcbšflneiaKol«!«. knkor tu'» ' kva l.ete Je poceni In ne onn. ki denarja, e slaba. PIS« '! i!|II?nS«mo do-»trovnnl eeilk, kjer »e.iiahaln bl«o samo «o brc Kvalitete. - Naročila fez 509 Din inoSInini prosto. Kar ne u v aja sc zamenja alt v rne di nai Kraljestvo Benzit-Hadmila Šola, bolnica, pisarna, delavnica, dom ele-gantne dame, meščank« in delavca, posebno pa dom nelmovitlh In vbogih je kraljestvo BENZIT-NADMILA. Mnogo velikih tovarn na celem svetu Izdeluje BENZIT-NADMILO, katero se Je v neverjetno kratkem času treh let tako zelo razširilo, da Je danea predmet svetovnega slovesa I BENZIT-NADMILO opere najfinejšo svilo, čipke, volno In najbolj zamazano delavsko perilo bolje In predvsem ceneje, kakor vsako drugo milo I Oobi.i i. v vaah d,o. g.rijili In trgovinah fcolonl|.ln«f • bl.g. po c.nl od Oln 6 i. lom.tf, enziTiiodmiio TVORNICE ZlATOHOa MARIBOR : peri :sa = benzit i: Oglas. Ako hočete biti zadovoljni pridite samo v Tekstilbazar Liub jana, Krekov trg 10. Din IO-„ 10--„ 12-50 15'— Prava angleška flanela meter po Belo slov. platno , , Bel Sifon „ „ Češki šnirl barhent Za a včeno čeSko in »ngl. sukno sn tnoSke tn Ionske obleke po najnižjih cenah. Ostanki po polovičnih cenah v prvem nadstropju. Oglejte si brez obveznosti nakupa. Jezen avtomobilist: »Nekateri pešci hodite po cesti, kot da bi bile vaše.« Še bolj jezen pešec: »In nekateri av-tomobilisti vozite okoli, kot da bi bili avtomobili vaši.« Edino najboljši Šivalni stroii in pfctilni svit. ..Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obri in industrijo so le los. Petclinca Orilzner, /Idler Najnižje cene' Tudi na obroke1 Uubifana blizu Prešernovega »j>omenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna aarancija Ali se hočete osvoboditi svojega revmatfzma in trganja! Zbadljive, skelet« bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, irjjanje, bodljaji, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči »o češče posledice revmatičnih in protinakih bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovala Ponudim Vam pravljenje s pijačo, kt bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospešila prebavo in izločevanje, torej ne tako-zvano splošno ali tajno sredstvo, marveč izde.ek, ki ga oam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava. Vsakomur poskušn|a zasloni 1 Pilite mi takoj in prejeli boste od založništva, ki jih Ima.ii v vseh deželah, popolnoma zationi in trauko poskuAnio s poučnim navodilom Sami bo-te la.iko prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovaniu sredstva! HUGUST mltRZKE. Scrlln-lMIlmersdorl, Brnchsalerair. lir. 5. Hb\ 17. Kreditno društvo taisto hranilnice v Ljubljani, Knaflieva ulica št. 9. Ustanovljeno leta 1873. daje trgovcem in obrtnikom kredite po najkulantnejšlh pogojih. Telefon št. 2420. «ačuo pri čekovnem uradu v Ljubljani it. 10.680. ZIMA najboljša in najcenejSa pri M. Maslerl tovarna žime Stražlšče pri Kranju. Bukove hlode Kupi za industrijsko vporabo domača tvrdka v vsaki množini. Zahteva se lepa, zdrava, ravna, okrogla in negrčava kvaliteta brez ali z malo rudečega srca. Event pride v poštev tudi nakup sto ečega lesa. plačilo v gotov ni takoj po prev/.emu, dobava od oktobra 192« do marca 1929. Ponudbe z natančno navedbo množine, kvalitete in na katero postajo se les postavi, naj se naslovijo na upravništvo pod Hlodi štev. 9520. Suhe gobe mm divji hostonj kupu.e po najvišjih cenah V. H. Rohrmann LJubljana, Sv Petra nasip 27. Telefon int. 2915 Kadar kupujete štrange, vrvi, uzde, aftre, špago in druge vrvarske izdelke kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko: IZJAVA Podpisani Franc Kovai, posestnik v Četež« pri St. Jurju pod Kumom, prcklicujem in obžalujem vse neosnovane očitke in žalitve ter obdol-žitve, ki sem jih iznesel proti g. Hinko Medvedu, županu in posestniku v Št. Jurju pod Kumom, n» shodu dne 12. avgusta 1928 v Št. Jurju pod Kumom, in pa v nanj naslovljenem dopisu z dne 17. avgusta 1928, Izjavljam, da so vse te obdolžitve bile neutemeljene in se g. Medvedu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. V Radečah, dne 3. oktobra 1928. Franc Kovai 1. r. Cosuifch Line-Trst Najnor. »vstovnom. ek-pre-ne motorne veleladje Saturnia In Vu.cania 21.000 ton - II ralll hitrosti na nro Brzovozni promet preko Atlantskega oceana is Tr.U r New-Y«rk ia Jaino Amerik*. Zahtevajte takoj breiplaSna ln toCna pojasnila: Simon Kmetec zastopnik za SI o ven I jo in Pre k mu rje Ljubljana. Miklošičeva cesta li. 34 (Prva centa desno od kolodvora.) V vsako hišo Domoljuba! Zadružna gospodarska banka d. d. 2057,2470 Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 BrzCav.: GospobanKa. Kapital In rezerve skupno nad Din I6.ooo.ooo -, vloge nad Din 30o,ooo.ooo Izvršuje vse ^te bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7»/0 drl invest. posojila ter 2'/,»/ vojne odškodnine in vseh vrat vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreCk Državne razredne loterije. Izdajatelj: Dr. Frane Kulote* Urednik: Franc Za brc«. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cti.