PoJfnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurf Izhaja v Celovcu — E rsc h ei n ung so rt Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil, mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Domovina Avstrija kje je tvoj praznik ? Le se pičli štirje tedni nas ločijo od 26. oktobra, ki naj bi ga v bodoče vsako leto obhajali kat državni praznik Avstrije. Toda še vedno ni uspelo najti rešitve, da bi bil ta »praznik« tudi v resnici praznik — namreč dela prost dan, ki bi ga lahko slovesno obhajali vsi državljani naše države. Kdor je v minulih tednih zasledoval živahne razprave okoli državnega praznika, je nehate dobil vtis; da igotovi 'krogi v Avstriji nekoliko čudno pojmujejo domovinsko in državno zavest. Vsi sicer zagotavljajo, da so za poseben državni praznik, kakor |ga ima verjetno že vsaka država širom po svetu. Toda čim je bilo govora o tem, da je praznik šele tedaj pravi praznik, če je dela prost dan, so se oglasili zastopniki podjetnikov in zapeli svojo 151 taro pesem o i» napetem gospodarskem položaju«. Temu mnenju se je pridružil tudi kancler dr. Klaus, ki je .tarnanje gospodarskih krogov podkrepil še z argumentacijo, da je avstrijsko gospodarstvo vsled lanske in letošnje poplave utrpelo tolikšno škodo, da ne more nositi obremenitve, ki da bi jo povzročil nov praznik. Ker pa Avstrija le ne more še naprej ostati brez posebnega državnega praznika, se je torej začelo naravnost komično in hkrati žal tudi tragično iskanje salomonske rešitve, katera naj bi zagotovila, da bi bil državni praznik v resnici praznik in dela prost dan, kljub temu pa podjetnikom ne bi bili povzročeni novi izdatki. Ne iglede na to, ali in v kakšni obliki bo uresničena predvidena zamenjava enega dosedanjih praznikov za novi državni praznik, se je treba ob tem problemu zamisliti globlje. Treba je namreč v prvi vrsti postavki vprašanje, kakšnemu namenu naj bi služil državni praznik. Mnenja smo, da mora predvsem služiti utrjevanju domovinske in državne zavesti, saj je prav \ta zavest najboljše jamstvo za obstoj svobodne neodvisne in demdkraticne republike Avstrije. Ta svoj namen pa bo dosegel le tedaj, če ga bo zavestno praznovalo celotno avstrijsko ljudstvo brez razlike političnega prepričanja in socialnega položaja. Da ta zavest res še ni dovolj utrjena v vseh plasteh avstrijskega ljudstva, zgovorno kaže ravno sedanje pričkanje okoli državnega praznika, ki je na najboljši poti, da se izrodi v neresno licitiranje, kdo je boljši Avstrijec in kdo ima večje zasluge za domovino. Delavcu in nameščencu pri tem gotovo ne gre za to, da bo imel v letu en dan več, ko mu ne bo treba delati; saj končno mora z delom svojih rede in svojega uma pridelati tudi itisd denar, ki mu ga delodajalec odšteje za dela proste dneve v letu. Torej je povsem zgrešeno zatrjevanje, da bi uvedba posebnega državnega praznika zahtevala žrtve samo od podjetnikov. Če v tem primeru že res mora biti govora o 'kakšnem bremenu, potem ga .gotovo vsaj v enaki meri nosi tudi delovni človek, ki je bil v vsej zgodovini pripravljen doprinašati žrtve. Vendar v vprašanju državnega praznika ne gre toliko * za »žrtve« enih m drugih, marveč 1gre predvsem za pripravljenost vseh državljanov, da določen dan v letu se prav posebno obhajajo v duhu pripadnosti in zvestobe državi, ki je njihova skupna domovina. Zato bi bilo treba hitro napraviti konec sedanjemu prerekanju in mešetarjenju, ki prav gotovo ne koristi utrjevanju skupne 1državne zavesti, temveč nasprotno le še poglablja nezaupanje med posameznimi interesnimi skupinami. Da hitro najdejo čim bolj ustrezajočo rešitev, so pristojni činitelji dolžni zlasti mladini, ki se iz dejanj sta- Od zasedanja Združenih narodov pričakuje svet pobude tudi za mir v Vietnamu Prvih deset dni letošnjega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov je minilo v znamenju urejanja raznih organizatoričnih formalnosti, med katere spada izvolitev predsednika in drugih funkcionarjev fer izglasovanje dnevnega reda. Za predsednika 21. skupščine OZN je bil soglasno izvoljen predstavnik Afganistana pri Združenih narodih Abdul Rahman Pazhwak, mesta predsednikov posebnih odborov pa so zasedli zastopniki držav iz vseh celin. Po daljših razpravah in dodatnih predlogih je bil sprejet končni dnevni red, ki obsega skupno 96 točk. Na začetku zasedanja pa se je povečalo tudi število članstva, ko je bila Gvajana sprejeta za 118. člana OZN. škoslovaškem predlogu glede prepovedi vmešavanja in uporabe sile v mednarodnih odnosih fer spoštovanja pravice narodov do samoodločbe, da niti ne omenjamo vietnamskega problema. Vietnamsko vprašanje sicer ni na dnevnem redu skupščine, vendar so že prve izjave posameznih predstavnikov pokazale, da bo ravno Vietnam eden izmed osrednjih problemov letošnjega zasedanja. Razumljivo bo vsaka razprava o tem vprašanju posebno neprijetna za Ameriko, zato je ameriški predstavnik pri OZN Goldiberg že v svojem prvem govoru skušal ustvariti vtis, kakor da ukinitev sovražnosti ne bi bila odvisna od ameriške vlade. Da pa Ameriki s takimi poskusi ne bo uspelo prikriti svojega očitnega Že dejstvo, da obsega dnevni red letošnjega zasedanja 96 točk, dovolj jasno kaže, da bo delo skupščine pestro in zanimivo, v marsikaterem vprašanju pa razprava gotovo tudi ostra. Mnoga vprašanja, o katerih so razpravljali že na prejšnjih zasedanjih, so znova na dnevnem redu in je tudi tokrat le malo verjetnosti, da bi prišli za korak dalje. Pomisliti je treba samo na vprašanje razorožitve, na problem kolonializma in rasizma, na kočljivo vprašanje kitajskega predstavništva v OZN itd. Živahno razpravo pa je pričakovati tudi o če- (Zrhavd. praznih rek iz. Hmerike Zahodnonemški kancler Ludwig Erhard je bil te dni na obisku v Ameriki, kjer je imel razgovore s predsednikom Johnsonom in drugimi vodilnimi predstavniki ameriške vlade. Pri teh razgovorih je šlo za vrsto vprašanj, o katerih obe državi že dalj časa skušata najti sporazum, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Predvsem pa gre za določene želje bonske vlade, ki se čuti zapostavljeno zlasti v vprašanjih obrambne politike Atlantskega pakta. Tako si Zahodna Nemčija vztrajno prizadeva, da bi postala »enakopravna" tudi pri atomski oborožitvi atlantskih sil, na drugi strani pa bi rada dosegla znižanje prispevkov, ki jih mora plačevati za vzdrževanje zavezniških vojaških edinic na njenem ozemlju. Toda Erhard se je iz Amerike tudi tokrat vrnil praznih rok. Kakor je bil razmeroma hladen že sprejem, ki so mu ga priredili ob prihodu v Washington, tako so se Johnson in drugi ameriški politiki izkazali v razgovorih povsem nepopustljivi. Niti v enem samem vprašanju Erhard ni dosegel zaželjenega uspeha in je moral ob povratku priznati, da med razgovori ni uspelo odstraniti nesoglasij, ki glede teh vprašanj vladajo v stališčih Amerike in Zahodne Nemčije. Spričo tega neuspeha napovedujejo politični opazovalci Er-hardu »najtežje obdobje" v času njegovega vladanja. Čakajo ga namreč številne notranjepolitične težave, ki jih je nameraval prikriti z »uspehom" svojega obiska v Ameriki, kar pa mu ni uspelo. JUŽNA TIROLSKA: Italija ugotavlja DA STOJIJO ZA TERORISTIČNIMI AKCIJAMI VISOKI ZAHODNONEMŠKI FUNKCIONARJI Doslej najostrejše očitke na račun zahodnonemških krogov v zvezi s teroristično aktivnostjo na Južnem Tirolskem vsebuje poročilo, ki so ga sestavile razne italijanske ustanove, med njimi tudi vojaška obveščevalna služba. V tem poročilu je namreč brez olepšavanja ugotovljeno, da za zločinskimi atentati in atentatorji stojijo vodilni predstavniki Zahodne Nemčije, ki pod plaščem raznih kulturnih in drugih organizacij skrbijo za vežbanje teroristov ter dajejo potrebna denarna sredstva. Glavni predstavniki te dejavnosti so v poročilu navedeni imensko, med njimi je poleg številnih poslancev tudi eden sedanjih bonskih ministrov. Na povezavo med neonacističnimi organizacijami v Zahodni Nemčiji in terorističnimi skupinami, ki organizirajo in opravljajo atentate na Južnem Tirolskem, pa je med južnotirosko razpravo v italijanskem senatu opozoril tudi notranji minister Taviani. Pri tem je izrecno ugotovil, da zahodnonemške oblasti dovoljujejo gibanje teroristov. vmešavanja v notranje zadeve vietnamskega ljudstva, kažejo komentarji na Goldbergov govor, ki soglašajo v tem, da so bile njegove izjave sicer lepe, vendar povedal ni ničesar novega. Vsekakor pričakuje javnost od letošnjega zasedanja OZN pozitivne pobude tudi v vietnamskem vprašanju, ki trenutno predstavlja največjo nevarnost za mir v svetu. Visoki obiski v Jugoslaviji V zadnjih tednih se v Jugoslaviji vrstijo obiski visokih predstavnikov raznih 'držav, kar znova potrjuje važno vlogo, ki jo igra sosedna dežela v mednarodnih prizadevanjih za utrditev miru in enakopravnega sodelovanja med narodi. Po nedavnih obiskih norveškega kralja Olafa V. in francoskega zunanjega ministra Couva de Murvilla je bil prejšnji teden na obisku v Jugoslaviji generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. S predsednikom SFR Jugoslavije Josipom Brozom Titom in drugimi predstavniki je sovjetski gost razpravljal tako o jugoslovansko-sovjetskih odnosih kakor tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Oh tej priložnosti je bila poudarjena potreba po nadaljnjih prizadevanjih za utrditev miru na svetu, posebej ipa obsojen ameriški napad na Vietnam. Ta teden je na uradnem obisku v Jugoslaviji predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ul-bricht, ki s tem vrača lanski obisk predsednika Tita v Berlinu. Že ob prihodu v Beograd je poudaril, da ima nemško ljudstvo v boju za ohranitev in utrditev miru posebno odgovornost, kajti že dvakrat v tem stoletju sta se z nemškega ozemlja začeli rušilni svetovni vojni. »Na podlagi tega smo se naučili, da je na nemških tleh potrebna politika miru in demokracije in da je treba premagovati reakcionarne militaristične tradicije.« Prihodnji teden bo prispel na obisk v Jugoslavijo predsednik Alžirije Huari Bumedien, v drugi polovici meseca pa bo predsednik Tito odpotoval v Indijo, kjer se bo 21. oktobra sestal s predsednico indijske vlade Indiro Gandhi in predsednikom Združene arabske republike Naserjem. Danes se odpro vrata v berlinski kaznilnici Spandau Kakor smo pred nedavnim poročali tudi v našem listu, poteče danes dvem glavnim nacističnim vojnim zločincem, katerim je sodilo mednarodno vojno sodišče v Nurn-bergu, dvajsetletna zaporna kazen. To sta nekdanji vodja Hitlerjeve mladine in poznejši gauleiter na Dunaju Baldur von Sohtrach ter nacistični minister za vojno proizvodnjo in oborožitev Albert Speer. Oba bosta danes izpuščena na svobodo in v kaznilnici Spandau bo ostal le še Hitlerjev »namestnik” Rudolf Hess, katerega je nurnber-ško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. V tej zvezi je gotovo zanimiva izjava, ki jo je te dni podal nekdanji namestnik glavnega tožilca na nurnberškem procesu, ameriški pravnik dr. Robert Kempner. Dejal je namreč, da bi se takratne sodbe glasile drugače, če bi že tedaj imeli na razpolago 'tisto dokazno gradivo, ki je .znano danes. Posebej o Schirachu, iki bo danes postal spet svoboden človek, je Kempner poudaril, da takrat samo zaradi pomanjkanja dokazov ni bil obsojen na smrt, medtem ko je zdaj podrobno znana njegova krivda za zločine, ki jih je zagrešil kot dunajski gauleiter. Eichmannov transportni šef spet pred sodiščem Novak sodeloval tudi pri izseljevanju koroških Slovencev ejše generacije uči, kako naj bo takrat, ko bo sama stopila na vodilne 'oložaje, nadaljevala delo v korist kupnosti. Če bodo današnji vzori lobi, potem pač 'tudi od mladine ne noremo pričakovati, da bi bila bolj-a. Spričo važne vloge, ki jo lahko tdigra državni praznik, naj bi bilo orej to vprašanje eden izmed pre-kusnih kamnov, ob katerem bi se zpričala .takšna zrelost avstrijske zajesti, da bi lahko služila kot zgled \eneraciji jutrišnjega dne. Pred porotnim sodiščem na Dunaju se ta teden odvija nov proces proti enemu najožjib sodelavcev zloglasnega Eichmainna — Franzu Novaku, ki je zaradi svoje dejavnosti med zadnjo vojno dobil ime »transportni šef hudiča”. Danes 54 let stari Franz Novak, doma iz Wol