"f
Uredništvo j« * Kopitarjevih ulicah štev. 2.
ivbod tez dverliče nad tlikiirno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi «c ne vr&Sajo; nefrnnkirana pisma se ne sprejemajo. 1). Urodnlikega telefona štev. 94. %k»_________
V bjubljani, v sredo, 23. novembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prainlke, ob polu S. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, »a polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, xa 1 meseo 2K 20h. Vupravništvu prejeman: <a celo leto 20 K, ia pol leta 10 K, ia četrt leta S K, » 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje Se.vnaprej.
Upravništvo je ▼ Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprejcma naročnino, Inserate In reklamacije. — lunerntl ae računajo enostopna petltvrita (dolžina 11 Milimetrov) za tnkrat 13 ta, za dvakrat II b, aa trikrat
0 b, za več kot trikrat 3 b. T reklamnih noticah stane ruosUpna garmondvrsta M b. — Pri večkratnem abjavljenja primeren popust.
Vptarniikega telefona iter. 188.
iT"
Državni zbor.
Dunaj, 22. nov.
Nemci med aeboj.
Znani ilogodti v Inomostu bo povsem 1 o k a I n c g c pomena, kajti pretepi in spopadi med dijaki na avstrijsk h univerzah so te o<2 nekdaj ca dnevnem redu. Tod« radi kalnoiši Nemci smatrajo te dogodke kot simptom vladnega postopanja v obče, kot znak, da ee je vtatla naveličala enoetran-skega nemškega jerobetvu in da dr. pl. Kortior irče zopet Breduje poti iz labirinta parlamentarne anarhije. Dočim eua struja kliče v boj proti viždi, hkuča zmernejše st<u a por»'.nsti nasprotja ter S* nadalje podpirati vlado. D i Vsersc-mei z \lado niao za dovol;ni, je jiač umevno, ker jih vl*če svce le pod p.'u-jfeo čelado a čebulo. A tudi v nemški ljudski 8(r/nSci vre proti tladi in na čelnik dr. pl. D e r s c h a t t a ima mnogo truda, ds pomiri uporne duhove. Ti aahte vajo, da vlada takoj zaprt; italijansko fakulteto v Inomostu ter odpokliče tsmošnjega ces. namestniku. Vlada s» seveda temu UBtavija, češ da ces. r«;.mestnik ni kriv iz grtdov in da je fakulteta itak zapite, ker je poslopje razrušeno in ao odpotovali italijanski dijaki in profesorji.
Zmernejša nenižka glasi'a pa izražajo bojazen, da ae utigne rezbiti organizas ja levice, ako se ne poravna msprotje z vlade. Z*to Ao vedno upajo, da jim prido dr. Korber polovico pota Bsapre ti in da se vzdrži edinost med neanfkinr strankami, ki so se koncem junija 1903 združile kot vladna falanga. Jasnosti torej ša vedno ni, in danes nihče ne ve, morita vlada sama ne, kako se razvijejo razmere.
Vlada ptč želi, da tbornica pred Bo-iičecf> dovoli \sa| začasni proračun z* 1. 1905., s katerim je v tesni zvezi tudi državna pod pera po uim*b poškodovanim krajem. Na to delujejo tudi vplivnejši poslanci raznih vladi več ali manj prijaznih strank. Med te ae štejejo. v prvi vrsti Poljaki, ki to evoje »tališča iRraž^jo pri vaaki psiliki. Najodloč-nejši ?agovornik sedanja vlade pa je pcslanec dr. Ebenhocb.
V današnjem »Linzer Volkubiattu« je objs,vil uvodnik, v katerem n>u. uša, da je aituvacija znotno bol ša. P'vt, so Mladočelii vsaj začfsno ustavili obsitukcijo. Drugič je dr. pl Korber slovesao izjavil v slojem go voru, da hoče varovati vpliv nemškega na roda v državi. Tretjič je veselo znamenje, dn izkušajo načelniki štirih združenih nemških »traisk pridobiti sa večino, ki bi se Io tila dela. Tej veČini bi so se«eda pridružil tudi »katoliški centrum«. Treba je rešiti ca-godbo z Ogrsko, trgoiinski pegedbi vsaj z Nemčijo in Italijo itd.
Dr. Eberibcch jo kar navdušen 2a sedanjo vlado, češ, da je sedaj boljša nemogoč*. Dr. Ebenhoch gotovo boljše potna dobre strani sedanje v!ade, nego mi, a meti se v evoiern optimizmu. Češki pcslanei so pač začasno ustavili obstrukcijo, vprašanje pa je, ksj stoie, ako so osnuje večina, ki si jo želi dr. Ebarhoch. Dvajset poslancev za> dostuje, da podpišpjo nujne predloge ter go-voi6, kar jim drspo.
Tem potom ter^j ne poide, treba je že temeljiteišega razgovor, med vlado in strankami. V!a;2a smj poSs: že, c!a je v istiui nsd etraalumi, -5 Nemci itcj ne kratijo pravi« drugim rnrodorn.
Današnja seja
je bil« jako kr&tka. Doslej so se oglašali ne-znptnojSi govorniki na svojo roko, ker pogrnemo strenkc šo vadno kukajo s svojimi izjavami. Jutri utegnela govoriti dr. Krarmf v ircrnu noladočeškega kluba in dvorni ■veti:ik Su Hi! j e v ;nafT.u »Slovanske zveze«. Dsncs ju f vvi poslanec Romanozuk ponavljr.S že 7.«<tne. »efi sli manj opravičene pritožba gv):ških Rminov proti Poljakom in
vladi. Za njim je dr. E dmt^z^&i'. izlival svoj srd nad vlado. Vrenemiirt ^jiciftjimec Ber«er je metal cgenj in žveplo proti' dr. pl. Korberju, ki pa so je previdno umaknil iz fborniee. Sicer pa so Bergerja poslušali le ožji tovariši. Končno je naučni minister dr. vitez Ha r tel podal kr&tko zgodovino italijanskih kurzov v Inomostu in slovanskih vzporednic v Slezij'.
las tega pojasni 'a je razvidno, da so le Neirci oni ftivel', ki povsod odrivajo ne-nemške sodržavljana. Tako je pred 40 leti tirolski deželni zbor skienil, naj bo ra univerzi v Inomostu nekateri predmeti predavajo tudi v italijanskem jeziku, V Šleziji sta svoj čss deželni zbor in deželni šolski svet priporočala, da se na učiteljiščih v Opavi in Tešmu poučuje tudi v češkem in poljskem jeziku. In danes je »furor teutonieus« v plamenu, ker ae ie vlad« spomnila tudi ne-nemških narodov.
Iz Dalmacije.
Z a d e r , 19. nov
Htndlova zadeva je še vedno v ospredju naše domače politike. Zdi se mi, da je za nas edino pravo stališče, če jo smatramo za rešeno s svoje strani. Nsši zastopniki so ob oduševljenem odobravanju vsega naroda pokazali, kaj sodijo o žalivcu narodne časti; o tem je Handel zanje mrtev. Če misli osrednja vlada da jo šo more zastopati v Dalmaciji, s\obodno ji!
Veselo je bilo, ker bo Be vse stranke pokazale edine ob ti priliki. Nekateri so mislili, da bi to utegnilo zbližat; stranko tudi v drugih stvareh. A to ni res. Sibski separatizem ni nič manjši od prej j z neko nervozno strastvenostjo iščejo s Čim bi poostrili razpor. bedaj po svojem fiasopisiu silno napadaio uzornega koterskega škofa Uccell nija. Ta je namieč kupil v Ercegu novem, v zvezi z nekaterimi hrvaškimi vel-moži posestvo grofa Harracha, ki ga je ta kupil od konte Burovci. Daslej je bilo to posestvo vedno v katolitk h rekah, vendar pa pravoslavni tako vičejo, kakor bi se bila po krivičnih mahiracijoh njim igodila s to kupčijo kaka krivica. Eiino, na kar se sklicujejo, je to, da so se prej začeli pcgaiati s Harrachovim zastopnikom dr. Johnom, nego katoličani.
NeedinoBt se je pckazala tudi v neki drugi važni zadevi. Ljubljanski župan Hribar je začel namreč pomenljivo akcijo. Hutel je združiti vse dalmatinske parobrodske družbe v novo delniško družbo, ki jo je nameravel ustanoviti z glavnim sodelovanjem ljubljanske kreditne banke, kateri predseduje. Dne 24 tebr. je imel z dalmatinskimi parobrodniki sestanek v Splitu. Vse je kazalo izprva dobro. Pomorska oblest in Llryd Bta bila naklonjena. Tu Be je pa niičel splitski iid Morpurgo mešiti vmes. In dosegel je, da so dalma tinski parobrodniki sklenili pogodbo z L!oy-dr.m. Hribrrj-v načrt je pa pokopan. V »Jc-dinstvu«, bi je pravzaprav njegova last, je dokazoval, da bi bilo tako delniško društvo v škodo Dalmaciji; dejal je, da brani proti Hribarju »Dalmaciju i dalmatinsku k e h u«. Ne rečemo, da bi podjetje ne služilo kreditni banki, a na vsak način bi bil važen korak h gospodarski osamosvojitvi Jugoslovanov in — last not least vzajemnosti I Ir vatov in Slovencev. Žid Morpurgo, ki je v zvezi z rajnim predsednikom dež. zbora, dr. Bulatom, iztrgal Bplitsko občino Italijanom iz rok, jo bogat mož, ki hoče biti še boga tejši. soglasno se trdi, da njego\o hrvažko rodoljubje nišMd-valo njegovemo žepu. Hrvatstvo pač poudarja; zmisla za blagostanje ljudstva, nesebičnega delovanja za splošni blsgor pa ne pozna. Njegovo Jedinstvo je versko, pa tudi gospodarsko liberalen list; saj se jo osmelil napasti celo ustanovitsv ljudskih posojilnic. Liberalno, kapitalist ško buržoazijo zastopa, seveda so tudi \si ode-
ruhi i;tiieer In'oderušt?o cveta v Dalmaciji, kakor v nobeni drugi kulturni deželi v Ev ropi! Jedirtstvo sa po pravici primerja Slov. Narodu. Zanimivo je, da 1 ber&lca Hribarja pobija liberalec Morpurgo. Liberalno Jedm stvo, ki je sicer polno slava solvenske liberalne stranke in polno žestoka strupenosti proti slovenskemu katoliškemu gibanju, je tu v boju proti slovenskim liberalcem. Ume vamo; gre se za žep!
D.ie 17. t. m. je bil zaupen sestanek več dalmatinskih ljudskih posojilnic v Dubrovniku. Navzoč je bil predsednik zadružne zveze, dr. Krek in revizor Sališkar. Utemeljeno je upanje, da se te posojilnice vse — 6 jih je že zdai v Zvezi — priklopijo Za družni z?ezi. Tudi ta stvar je silno važna, Nasprc triki bedo skoraj gotovo edino tisti, kateri so pokopali Hribarjev načrt.
Dr. P. Čingrija, župan in dež. posl. v Du brovniku, je prejel te dni list iz Severne Amerike, kjer se mu zastopniki 50.000 dalmatinskih Hrvatov v Seierni Aoaeriki prisrčno zahvaljujejo za njegov nastop v dež. zboru. Pohvalno omenjajo pcBebej še posl Biankinija in vse dalmatinske poslance, ki so se potegnili za čast svoje dižele.
Rusko - japonski™ vojska.
V Mandžuriji.
General L i n e v i č j a nadzoroval pre tekle dni štiri sibirske vojno kere, ksterim poveljuje.
»Birž. Vjed « poročajo iz Mukdona 20. t. m., d* je na nasipih popoin mir. Topniški boj, ki se je pričel 18 t. m. ponoči, je prenehal. Vreme je slabo. Čete prieakujejo no vega hujšega napada. Japonci dobivajo baje živeža in krme od izvira reke Jalu. Vendar se pa glasi ta veat si;no neverjetno, ker je izvor reke silno daleč.
Dopisnik ^Ruskega Slova" poroča, da dobivajo čete vsak dan kiuba, ki g« le ob času operacij nsdomestuje suher. Mesa ne manjka. Intendanca ima na razpolago več desettisoč glav go«eje živine. Vendar pa le rabijo te zaloge. Čete kupujejo živino na trgu. V Omsku so kupili Rusi velikanske množina zmrznjenega mesa; v Nikolajevu na veliko zalogo rib. Nadalje je v zalegi še 300.000 pudov sibirskega surovega masla, 100 000 pudov suhega scičivja. V Harbinu in ob Usuriju je mnogo kislega zelja. Za bolnike je tudi mnogo pšena in čaja. Na potu je 300.000 pudov sladkorja, ki so ga roslali ruski industrijci. Žito se dovaža brez težav. V Harbinu ie spravljenega že 4 milijone pudov žita. Armada jo založena ž njim xa eno leto. Vendar ga bo pa prišlo še en milijon pedov za vs&k slučaj. Poleg tega se elovaža iz Rusije moka. Tudi žganje dova-žajo v dolgih vlakih, moštvo ga dobiva od slučaja do slučaja le na izresno povelje kernih poveljnikov. Z obleko je armada dobro preskrbljena. V zalogi je 400.000 oblek in 200 000 parov črevljev. Januariia meseca pride še 320 000 cblok in 500.000 parov črevljev, februarija pa 180000 oblek in 500,000 parov črevljev. Spomiadi bodo do-biiei čete volnene srajce, ki jih bedo nesile pod srajc*mi. Črevlji so narejeni za hojo po goratih krajih. Težje je dobivati brnno z« konje in pa kurivo. Naročenih je 400 000 kreov domačega dela, da se pokrijejo tla v podzemskih stanovanjih. Častniki dobiiajo vsak dan en pud mesa, dva puda kruha in pol puda pšona, nadalje čaia in sladkorja.
Mandžurijski vojaški list odločilo zani kuje, da bi dezertir&li poljski vojaki. V rvski armadi služi mnogo poljskih častnikov, zdravnikov in vojakov in vsi izpolnjujejo svoje ddfncsti s isto vnemo in tiamozatHjevanjem ko Rusi.
Reuterjev n ad poroča iz C,'fua, da je došla tja M i s C o r o 1 1 e, ki jo ket sestra
„R4ečega križa" delovala v Mukdenu. Toda Hunhu ,i so jo vjeli ter jo prepeljali v N,uivan, kjer so jo izročili Japoncem. D se 21. t. m. e došla v Čifu. Vsled utrujenosti ji je nemogoče ša pripovedovati, kaj jn doživela.
Londonsko poročilo od 22. t. m. po-roča, da so Japonci ujeli neko rusko strežnico, ki pripoveduje, da je ruski transportni sistem silno slab. Vojaki niso zadostno preskrb jeni z obleko. V rmkih utrdbah kurijo peči z lesom. Stanovanja so nezadostna in vojaki si morajo kopati podzemska stanovanja. Čete trpe na revm^tiamu, beriberi iu prehlaienju. Bolnišnice v Mukdenu in Tjen-linu so prenapolnjene. Vsi lahko ranjeni morajo iti daleč proti severu. Mad ruskimi četam', pravi strežnica, je nezadovoljstvo vedno večje.
V Mukdenu bo 21. t. m. prijeli japonskega ogieduha. Mnogo Mongolov se je pridružilo Hunhuzom. V b'ižir«i Hajninkua je operirala četa obstoječa iz 15G0 jezdecev, ki |ih plačujejo Japonci in vodijo japonski častniki. Napadajo posebno karavane.
Kuropstkin poroča 21. t. m.: Naš oddelek je zasedel 20. t. m. n* levem krilu vas Ujcinci. Japonci so bili slabi in bo se umiknili proti iugu. Iigube na obeh straneh ao male. Dne 21. t. m. nisem debil potočil o bojih.
Japonsko poročilo
Iz Rima došio poročilo ptavi: Ojama je brzojavil svoji vladi, da bo se vei poizkusi, izvabiti Japonce v paat, ponesrečili. Japonska »rmada ima izborno, možno utrjeno pozieijo, ki bi b la posebno važna pri morebitni japonski ofenzivi. Vsled tega lahko on bije bitke, sli p* čaka. — Nadalje poročajo še iz Rima: Zadnje dni se je vršilo več resnih bojev. Japoncem se je posrečilo, odbiti vse ruske napade. Ravnotsko so odbili Rusi japonske napade 17. t. m., ko se je vršil krvav boi ob Hunhu. Rasi so imeli precej izgub. Rusi imajo 270.000 mož s 1000 topovi. Japouci pa 300000 mož z 1300 topovi. Kuroki ima baje novo pozicijo, severno od sedanje: dva japonska oddelka deluieta baje na obeh krilih z namenom, obkoliti Ruse.
Boj sa Port Artur.
Reuterjev urad poroča baje iz zanesljivega vira, da so prišli Japonci že do jarkov pred Erlunšanom.
Londonska poročila, da so Japonci potopili tri ruske rušilce torpedovk, se ^potrjujejo. Japonci so mogli rešiti le nekaj mož ruske posadke. V bo;u z enim rušilcem je bila poškodovana japonska križarica »Macušiaa«. Japonci občudujejo moštvo ruskih ladij.
Pismo generala BaUzinova, ki ga je prinesel »Raztoropnij« v ČJu, pripoveduje, da Japoaci nalašč streljajo na ruske ladje »Rdečega križe«, čeravno dobro vedo, da so bolniške ladje. Mnogo teh ladij se je vsled tega potopilo. Sploh Japonci kršijo pravila civilizovanegH vojskovanja.
Življenje v Pdrt Arturju.
Iz naznanil objavljenih v portarturškom časniku »Novi Kraj« se morejo spoznati tudi potrebe tamošnjega občinstva. Peterburški časniki navajajo iz omenjenega lista, ki tudi ob (lasu obleganja ni nehal ishajati, nekatera naznanila, ki se n. pr. glase: „Išče se varuhinja za dva otroka«. — »Sprejme so ženska stražnica, ki zna tudi likati perilo«. — »Hožem kupiti nekaj sveta«. — »Proda so čsndelna svetilnica«. — »Hočem kupiti z vozičkom«. — Ali pa: »Začenjajo se prodajati nove knjigo: 1. Spomini Ado-laide Ristori; 2.) Roman Jul. Verne-s. — »Varšavska obuvala so prodajajo v vseh boljših črevljarskih zalogah Port Artura«. — Tržna poročila: riž 3 rub. 50 kop. pud (pud = 1638 kg.); svinjska mast funt 25 kop.; beli kruh funt 8 kop.; dini kruh funt 5 kop ; pSeno fuut 8 kop; vermiše! (v?*ta tankih
makaronov) funt 20 kop. itd. — In potom nemški in angleški listi pišejo, da prebivalci Port Arturja jedo konjsko meso. — V »Nov. Kraju« so pa tudi takšna naznanila: »V tej številki je icredno malo teksta radi tega, ker je uredništvo imelo premalo števcev, in L o samo tiste, ki so OBtali pri delu, de tadi so pri bombardiranju mesta padali v tiskarno črepi bomb«.
Baltiško bredovje
V	Vigo je došla ruska krišarica „Ku-ban*, ki pa ni hotela zapustiti luke v teku 24 ur, ker je bila potrebna poprave. Oblasti so bile v zadregi, ker so Japonci protestirali, ko ao prišle druge ruske ladje s istim izgovorom v luko. Po posnejših poročilih iz Vigo je kriiarica včeraj odšla. Obiinstvo je častnike in moštvo zelo prijazno sorejelo.
Ii Kanee je odplul oddelek baltiškega brodovja pod poveljstvom admirala Foelker sama; to brodovje obstaja iz dveh oklopnic, treh križario, šestih rušilcav torpedovk ter 10 transportnih ladij.
V	zalivu Skagen je usidrsn dopolnilni del baltiškega brodovja.
Aleksejev.
Carski odlok je imenoval namestnik« Aleksejeva v državni svet ter za člana mi nistrskega sveta.
Ranjeni Japonci imajo v Mukdenu ravnotiko dobro postrežbo, ko Rusi. Kadar pride na kolodvor kak ranjeni Japonec, takoj ga obkrožijo novodošli vojaki, ki sovražnika še niso videli ter mu ponujajo cigarete. Rasi občudujejo na Japoncih posebno snažnost ter red. O kakih sovražnostih ni govora. Dejstvo je, da Japonoi pošiljajo b francoskim posredovanjem nazaj dragocenosti padlih RuBor.
Rusko ljudstvo ln ranjenci
Tisti ranjenci, ki se vračajo iz rusko jsponske vojske po zabajkalski železnici domov, ne morejo prehvaliti dobrote in usmiljenja preprostega ljudstva. Na vsaki postaji pričakujejo trume kmečkih ljudi vlake z ranjenci. Tu so starčki, možje, ženske in otroci in vsak ima za ranjence kakšno darilo : eden mleko, drugi krub, sadje, tobak, kratke pipice. I a svoja darila ponujajo ranjenim vojakom s tako ljubeznijo, s takšno milo prostoto, da to opazovalca do solz gane. .Mleka sem prinesli — kliče starka s pi skrom — vzemi, golubčik, vzemi od starke, ki druzega nima !■ Na ntki postaji je izmed ljudstva izstopil navaden mniik ter vprašal, lije je poveljnik sanitarnega vlaka. Pripeljali bo ga. Mužik seže v žep in potegne pest bankovcev. »Tu 200 rubljev, vsemite za vojake. Iz srca dajem, vaše blagorodje!« Podobnih prizorov je zelo veliko. Ranjeni vojaki na celem potu niti enkrat ne trpijo pomanjkanja. Ko je mrzlo, ne enkrat se zgodi, da mužiki slačijo svoje kožuhe ter jih mečejo v vlak.
Položaj v (lrž. zboru.
Ker obravnave odbora nemške četvo-rice s Korberjem nimajo unpsha, so se pričeli dogovarjati Poljaki s Čehi in konserva tivnim veleposestvom. Poljsko-češki dogovori se danes nadaljujejo.
Dr. Lueger je imel shcd, na katerem je dejal, da nihie ne ve, kako se položaj razvije. Če bo šlo tako naprej, bo avstrijski parlamentarizem umorjen in njegov rešnik bo ostal § 14
Nemški listi poročajo, da je večina mladočeškega kluba proti obstrokciji, vplivna manjšina s poslancem Krama rom na čelu pa za nadaljevanje obstrukcije.
V nemški ljudski stranki je večina za opozicijo, istotako liberalna nemška stranka, „ustavoverno" nemško veleposestvo pa se je izjavilo, da še nima povoda preiti v obstrukcijo. V tem tiči nevarnost za nemško „GemeinburgBchafl".
llazmere ua Ogrskem.
Politični položaj na Odrskem je še vedno nejasen. Obe stranki, vladni pristaši in opo-zicionalci se pripravljajo na boj. Pred vsem bodo boji po shodih. »Magyar H rlap« poroča, da bo Tisza v vseh okrajih na Ogr ■kem priredil shode, na katerih bodo ministri pojasnili položaj in pa, zakaj je bilo potrebno poostrenje poslovnikovo. Tisza bo govoril na 21. krajih. »Pesti Naplo« poroča, da so imeli 21. t. m. izitopivši člani liberalne stranke pri grofu Juliju'Andraasyju posvetovanje. Rszgovarjali so se: ali hočejo ustanoviti lastno stranko ali se hočejo pri-klopiti opoziciji. »Fiiafgetlen magyjar orszak« poroča, da bo budimpeštansko drž. pravd-ništvo pričelo preiskavo proti onim poBlan oem, ki ao v petkovi seji hoteli preprečiti poslovanje predsedniku pl. Perzelu. Tisza hode, naj bi jih zasledovali zaradi nasilstva. Ker Je Banily nekemu sotrudniku »Pesti Naplo« izjavil, da bi ne bil kot ministrski predsednik nikdar nastopil tako, kakor je nastopil sedaj Tisza, prinaša vladna „Bu-dimpeManska korespondenca" izjavo, v kateri trdi, da je Bar.fly svoječssno nameraval s takimi sredstvi in kršenji zakonitih določil preprečiti obstrukcijo, kakršna da niso niti na misel prišla njegovim nasled-
nikom. Siell je naznanil liberalni stranki, da odloši mandat. Vzroke svojega odstopa bo naznanil volivcem v odprtem pismu h liberalne atranke sta Se odstopila grof Eiter haiv in grd Sztarsy. Do sedaj je izitopilo iz liberalne stranke 19 poslancev. Liberalna stranka ie prej ko slej eložna. Občinski za stop v Base Bodroyu je čestital Tiszi, ker je onemogočil parlamentarno anarhijo. Na bu-dimpeštanskem vaeuSilišfiu so visokošolci onemogočili predavanje profesorjema Nagyju in Linga, ker sta kot poslanca glasovala za poostritev poslovnika.
Stavka na vseučilišču.
K r a k o v o. Slušatelji medicine na tukajšnjem vteuSilišču so sklenili I. 1905 stavkati, ča vlada ne ugodi njihovim zahtevam.
Italija in Avstrija.
Poslanec Barzilai v nekem rimskem listu priporoča, naj sedaj izjave proti Avstriji po Italiji prenehajo. Skupni protest ital.jan skega javnega mnenja je itak poslan na Dunaj, kjer bo gotovo vplival. Italija ssdaj ni v poloiaju vojskovati se v Avstriji. Pri pravlja naj se na bodočnost.
V	Boloniji so socialisti motili domon-straoije za Inomost. Prijeli so zastavo, na kateri je bil napis: .Trento e Trieste" ter jo vrgli v blato.
Dijaški nemiri v Budimpešti.
V	ponedeljek so budimpeštansKi visoko šolci priredili demonstracije. Kakih 500 dijakov je po Košulovi cesti korakalo na vse-učilšče. Med potjo so priredili ovacijegrcfu Andrassy u. Na vseučilišču so preprečili pre davanje profesorju Nagyju. Predavanja na pravoslovni fakulteti so prekinjena. Dijakom je včeraj rektor prepovedal shod na vseuči liskih tleh. Zato so pa 2borovali v ured niskih prostorih obstrukcijskega lista »Fug getlen Magyar Orszag«. Policija je saatra žila poslopje in onemogočila dijakom poulično demonstracijo. Dijaki so pozdravili v adresi oposicionalne poslance in sklenili izdati oklic mladini. Po shodu so visokošolci priredili malo demonstracijo, pri kateri je policija zaprla sedem oseb.
Shod v Inomostu.
Včeraj so v Inomostu nemško stranke priredile shod. Skopno bo zborovali pristaši nemške ljudske stranke, prosti Vsenemci in Schonererjevi pristaši. Časnikar dr. R.hn je tožil, da noče dati vlada Nemcem zaradi ino moških dogodkov zadoščenja. Dr. Frank, pristaš Sahoaererjev, je obžaloval, da v Avstriji niso vsi Nemci složai. O nameravani ustanovitvi italijanskega vaeučilišča v Ro-veredu je isjavil, da s tem načrtom niso za • dovoljni no Italijani in tudi ne Nemci. Rekel je, naj Ko.bar ne povzroči o tam vprašanju razprave v zbornici, ker bodo ob tej priliki zahtevale stranke izpolnitev šo več narodnostnih zahtev. Končno so sklenili re solucijo, v kateri obsojajo vlado in Korber jeve izjave o inomoškem županu Greilu in o njegovem nameitniku Erlerju. Inomoško meščanstvo bo tako dolgo nadaljevalo boj, da bo zatvorjena italijanska pravna fakulteta in prestavljen sedanji tirolski cesarski na mestnik. Z »radi nemirov v Inomost došlo vojaško pojačenje je zapustilo vieraj mesto. Vojski so se vrnili v svoje ffarniz<j3.
Nemščina na dunajski tehnični šoli.
Včeraj je saslišal na Dunaju profesor dr. Nauvvirt v navzočnosti dekana Boska zastopnike italijanskih slušateljev na tehniki. Nazuanil jim je, da ne bodo odstranjene italijanske objave na črni deski. Končno jih je pozval, naj bodo mirni in pametni.
Mirovno razsodišče v Haagu.
Mirovno razsodišče je v zadevi med Japonsko in Francosko ter mod Nemčijo in Angleško odločilo, da naj stranke pri razsodišču svoje agovore vlože do 15. decembra, protiugovore pa do 15. februarja.
Mirovno pogodbo med Nemčijo in ZediDjenimi državami
podpišeta danes ameriški državni tajnik Hiy in nemški poslanik v Washingtonu baron Speck pl. Sternburpf.
Spomenica krečanskega nad-komisarja.
Pariški »Figaro« priobčuje spomenico grškega princa Jurija, katero je vročil mini-atrom za zunanje stvari Delcaseeju, lordu Landsdowne in Tittoniju. V spomenici na gla&s, da bi bilo na Kreti prišlo gotovo ie do nemirov, če bi jib ne bil princ osebno preprečil. Obljubil je Krečancm da bodo velevlasti ob ugodni priliki dovolile združitev Krete s Grško. Cs ne bodo volevlasti dovolile sdruiitve, je pričakovati nemirov, ker je krščansko prebivalstvo na Kreti nad vse razburjeno. Diplomatični krogi ne veru jejo, da bi vlasti dovolile združitev Kreto z Grško.
Dogodki na Balkanu.
V Poči je te dni zasedlo 60 turških častnikov brzojavno postajo in so hrupoma zahtevali, naj sh j m izplača 6 mesec av zaostala plača. Tudi v Prizrenu pričakujejo
slišnih demonstracij. Položaj v peškem in prizrenskem okrožju se je poslabšal. — V (eperilu je 1000 mobsmedancev vderaj zasedlo brzojavni urad. Vodil jih je šejk Mu-stafa. Zahtevali ac, naj jih vlada ščiti pred naeilstvi bolgarskega odbora. Izgredniki ao napadli 6 Bolgarov. E tega so ubili in dru gega težko ranili.
Včaraj smo kratko poročali o uradnem aoroiilu o dosedanjih uspehih reform v Ma kedoniji. To poročilo bo seveda civ. agent je sestavili z uradnimi očali. Bistveno priznavajo tadi Turkom priiazni listi, da so se »re i orme" ponesrečile. Reformne komisije vele vlastij so se navadile turškega običaja in turškega načela: .Javaš — javaš, le vadno epo počasi" se sedaj drže tuli civ. agent je. Makedonci se pomilovalno smeiejo, če jih kdo vpraia o uspehih reform. Civ. agentje delajo tako, kakor želi Hussein H Imi paSa. Ta pa dola tako, kakor mu ukaže sultan. 3roti sultanovi volji ne store civilni agentje komiaije za reforme in tuji orožniški častnik najmanjšega koraka.
Combova zmaga.
Francoska zbornica je dovolila vladi tajne zaklade z 293 glasovi proti 262 glasovi. Socialist Dachant je predlagal, uaj se ta točk« črta.
Napad na angleškega konzula v Perziji.
Angleški konzul v Uemiji na Perzijskem e bil 21 t. m. napaden na sprehodu. Na-)adlo ga je 10 oseb, ki so streljale nanj. konzul ni bil poškodovan.
v
Štajerske novice.
š Mlsdeniški shod v Smartnein pri i Slovenjem Gradcu se je izvršil v nedeljo nad vse sijajno. Navzočih je bilo, lahko rečemo, nad 300 mladeničev, ne vštevši može. Prihiteli so skupaj iz celega okraja, nekateri z veseljem in navdušenjem, drugi pa morda celo hladni, češ, saj ne b® nič posebnega. Toda, ko se je shod zaključil, tedaj ga ni bilo, ki bi ne bil poln navdušenja za stvari, za katere se ga unemali razni govorniki. Prihiteli so fantje iz raznih drugih oddaljenih krajev, da pozdravijo mla-deniški shod slovenjegraških svojih tovarišev. Prišli so dobrniški fantje s svojo zastavo in tudi iz Skal so se udeležili štirje fantje kot zastopniki. Shoda se je udeležilo tudi zastopstvo slov. kat. akad. društva „Danice". Shod je otvoril preč. gosp. nad-župnik šmartinski Lenart, ki je v navdušenih in krepkih besedah pozdravil navzoče mladeniče ter zastopnike raznih društev. Za predsednika je bil izvoljen župan g. J o s. R o t o v n i k , za zapisnikarja pa preč. g. nadžupnik Lenart. Po predsednikovem pozdravu pozdravi shod v imenu šmartinskega bralnega društva preč. gosp. Lenart. Nato pozdravi zborujoče mladeniče urednik „Našega Doma" in .Slov. Gospodarja", preč. g. A. K o r o š e c iz Maribora v imenu štajerskega pododbora „Slov. kršč. soc. zveze", ki kaže v krasnem govoru važnost izobrazbe. Ako se hočemo povspeti na višjo stopinjo, nam je treba omike. Omika se pa pridobi v društvih, ki se naj jih mladeniči oklepajo vedno bolj. V imenu slov. kat. akad društva .Danica" pozdravi mladeniški shod g. stud. iur. Fer-dinand Merala, ki povdarja v navdušenih besedah, da družijo krščanske slovenske mladeniče in pa krščansko misleče slovenske akademike iste ideje in misli. .Vaš program je naš program!" je dejal g. govornik, „zato pa bodite najiskreneje pozdravljeni v imenu slovenske, katoliške »Danice" !" Preč. gosp. župnik iz Podgorja, P e č n i k, je pozdravil zborovanje v imenu „Slov. kat. političnega društva za slovenje-graški okraj." V imenu dobrniških fantov pa je izročal bratske pozdrave slovenje-graškim fantom g. B o ž n i k. Nato je govoril „Daničar", g. jurist Kremžar o dvojnem sovražniku slovenskega ljudstva. Eden mu hoče vzeti vero, drugi pa narodnost. In vendar pa je drugi isti ko prvi. Navadno delujeta skupno. Mladeniči naj ne pozabijo, da so sinovi slovenskega, katoliškega naroda. Pomnijo naj pa tudi, da imajo žuljave roke, da si v potu svojega obraza služijo svoj kruh. Ponosni naj bodo na to. Ne vdajo naj se nikomur ter naj bodo železne volje in neupogljivi! Ljubijo naj železo, iz katerega se delajo motike, sekire, vile, iz katerega se pa dela tudi meč, ki ga naj bodo pripravljeni sukati, kadar treba, v obrambo domovine. Ljudstvo, ki je živelo tu že tisočletja pred nami je vredno spoštovanja vsled svoje udanosti in zvestobe do svojih verskih in narodnih svetinj. Na mladeničih je, da se ohrani temu ljudstvu spoštovanje s tem, da tudi mladeniči spoštujejo in ljubijo, kar so ljubili in s svojo krvjo branili njihovi dedje. Mladeniči naj bodo pridno na delu in naj razširjajo pred vsem dobre liste ter se izobražujejo. Zbor sta pozdravila še dva mladeniča; eden v imenu fantovske „Marijine družbe" šmartinske, drugi pa v imenu staro-trškega bralnega društva. K sklepu sta govorila še preč. gg nadžupnik Lenart in
Korošec ter vspodbujala fante, naj si ohranijo besede gospodov govornikov v srcu. Nato zaključi shod gosp. Rutovnik z živio-klicem na cesarja in sv. očeta. Zborovanje se je vršilo v poslopju g. K a c a. Po shodu so priredili šmartinski fantje udeležencem na čast v šolskem poslopju igro „Zamujeni vlak". — Bog daj obilo sadu!
š Političen shod pri sv Lenartu ▼ Slovenskih goricah. Eno najdelavnejših političnih društev, lenarško katoliško politično društvo, je imelo zadnjo nedeljo, dne 20. nevembra, svoj občni zbor v narodni Poličevi gostilni pri sv. Lenartu Shod ni bil ravno kaj dobro obiskan, a bili so zastopani vsi okraji lenarške sodnije. Neumorni delavec na polju organizacije, č. g. Gomilšek je ob pol 4. uri otvoril zborovanje in dal pregled delovanja društva v lanskem letu. Društvo je imelo samo v pre-tečenem letu osem shodov. Štiriindvajset govorov je bilo na teh shodih. Ti shodi niso imeli zaželjenega uspeha, ker se enemu gospodu, samo g. Gomilšeku prepusti vse delo, a agitacija se zanemarja. Ljudje se navdušijo na shodih, a pri tem tudi ostane. Naj bi enkrat se upošteval klic g. tajnika: Le v delu vseh faktorjev je rešitev. Na to je poročal blagajnik o društveni blagajni. Seveda je bilo najbolj zanimivo poročilo deželnega poslanca g. Roškarja. Kako so ga poslušali kmetje! Kako so s ponosom gledali na svojega rojaka. Bralo se je iz lic vseh navzočih: Boljšega poslanca si nismo mogli izvoliti. G. Roškar je govoril o raznih predlogih in interpelacijah, ki so jih stavili slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru. Gotovo je vrli poslanec veliko dosegel, da ni vsega dosegel, kriva je krivična nemška večina. Najbolj nasprotni so Slovencem spodnještajerski nemškutarski poslanci. Le ti edini so krivi, da niso dosegli slovenski poslanci, kar so zahtevali. Kako ogorčenje je bilo med poslušalci nad temi poslanci! Eno slovensko kmetijsko šolo so zahtevali Slovenci za Spodnje Š:ajersko, a še tega jim niso privolili. Slovenski poslanci so bili primorani začeti obstrukcijo. Vse je po shodu klicalo: Živela obstrukcija. Poslanec Roškar je potem poročal tudi o lovskem zakonu. Sedanji lovski zakon ne bo ideal zakona, a nekaj več pravic imajo sedaj v tem oziru le občine. V debato o lovskem zakonu so posegli tudi kmetje in povedali poslancu svoje želje. Končal je Roškar z burnim odobravanjem vseh navzočih. G. Gomilšek je vprašal poslanca Roškarja, ali so dobro storili, da so volili pri zadnjih deželnozborskih volitvah dr. Miroslava Ploja. Poslanec Roškar na to odgovori, da boljšega poslanca niso mogli izvoliti, ker dr. Ploj ni samo izvanredno zmožen, ampak ima tudi povsod pristop. Radi regulacije Pesnice se je oglasil vrli kmet Šuman. Izborno je govoril tudi mladenič Roškar, ki je napil obema poslancema Roškarju in Ploju ter njihovim volivcem. Na to se je obema poslancema izrekla topla zahvala za njih delovanje v deželnem zboru. Znavdušenjem se je odobril njih nastop in obstrukcija. Stavila se je resolucija za slovensko vseučilišče v Ljubljani in resolucija za nad-sodnijo v Ljubljani. Zahtevala se je ločitev Spodnje Štajerske od Gradca. Državni poslancipa se p o z i v 1 j a j o, d a nastopajo najodločnejše proti Koerberju.
š Jarenlnsko politično društvo ima v nedeljo, dne 27. novembra, svoj občni zbor in volitev novega odbora. Zborovanje bo na Vuhroskem v narodni gostilni kmeta Pezeličeka. Začelo se bo ob 4. uri popoldne. Na shodu bo poročal zopet deželni poslanec g. Roškar. Ker od zborovalnega prostora ni daleč k sv. Jakobu in k sv. Marjeti, upamo, da bodo tudi iz teh krajev prišli poslušat zanimivo poročilo. Tudi znani govornik iz Maribora je obljubil priti.
š Občinske volitve v Gradcu. Včeraj je volil II. razred. Izvoljeni so kandi-datje nemškega volivnega odbora z 709 do 887 glasovi, kandidatje krščanske ljudske stranke so dobili 280 do 356 glasov. Nemški volivni odbor nazaduje, krščanska ljudska stranka pa napreduje.
š Na vešala obsojena morilca. Včeraj sta bila pred mariborskimi porotniki obsojena na vešala morilec svoje žene Oskar Š e g u 1 a in „Štajerčev" sotrudnik krojač Alojzij M u r š e c, ki je Šeguli pomagal izvršiti strašno hudodelstvo. Šegula je vse priznal, Muršec je pa tajil, a mu ni nič pomagalo. Morilca sta prosila predsednika, naj ju priporoči v pomiloščenje. — Dodatnb se nam še poroča, da je Muršec p o obsodbi priznal svojo krivdo, rekoč: „Jaz obstejim, da sem kriv ter prosim za nižjo kazen." Šegula je med govorom drž. pravdnika jokal.
š Nadina Slavjanska priredi s svojim zborom 22. decembra koncert v celjskem ^Narodnem Domu".
š Slovenska zmaga. Iz Gočove, pol. okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Slovan gre na dan, to geslo se je v polni meri uresničilo pri naših občinskih volitvah dne 19. t. m., ker je prvikrat zmagala naša slo-
venska stranka v vseh razredih. .Zmagali smo s pretežno večino vkljub vsem zvijačam od straniv štajercijancev ter očitnih nemškutarjev. — Živeli volivci! Naprej!
š Umrl je pri Sv. Duhu pri Ločah dne 16. t. m. Vin. Breznik, gostilničar in posestnik.
š Goljufija na poitah. Na pošti v Mariboru je neki mlad človek oddal v zavitkih 1500 kron. Uradnik je pogledal v zavitke, ker je bilo na zavitkih zapisano „Posojilnica v Ptuju". Potrdil je izročitelju sprejem 1500 kron. Zvečer je pa zapazil, da je bil v zavitkih le nikelj. V Ptuju je slepar poizkušal na isti način oslepariti pošto, a je bil prijet. Slepar je ptujski gimnazijec Kociper.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23 novembra.
»Domovina« o naii enketl. Neki rodoljub, katerega ime »Domovina* žal prikriva slovenskemu svetu, je v celjskem listu objavil jako čudno razmišlje vanje, katerega bi bili najmanj pričakovali v listu, ki je včasih vneto zagovarjal alovensko slogo. Pravi, da je pri dr. Tavčarju in pri dr. Su« steršiču želja po vladi večja, kakor njiju patriotizem. Mi pa nikakor ne zahtevamo od neznanega rodoljuba, da bi ae brezpogojno pokoril dr. Sjsteršiču, ker stojimo na naj-višem demokraškem stališču. Ce hoče, lahko brez strahu pove v »Slov.« svojo misel, ako se podpiše Garantiramo vsakomu, da mu grozni Susteršič ne bo mogel nič narediti, če tudi najradikalnejše izpove njemu nasprotne misli. Proti Tavčarju seveda ga naj potem brani »Domovina", kakor more, proti Sasteršiču ga bomo že mi! Za zdaj beležimo iz »Domovine" čudno zahtevo, da »naj sedanji vplivni politiki ia Ljubljane puste Slovence v miru z obetanji ustanovitve velike slovenske stranke*. »Sedanji vplivni politiki« pa nimajo v enketi prav nič več besede, kakor vsak drugi, in zato s a nam »Domovina« kar smili, ko jadikuje, da se te en-kete ce more veseliti. Čudno, da so na svetu -tako žalostni ljudje, katerih z nobsno stvarjo več ne moremo razveseliti.
Za župnika v Tomišlju je imenovan č. g. J o ž e f K n i f i o ter bo prihodnjo nedeljo od prevzvišenega knezoškofa na novo župnijo slovesno umeščen.
—	Strašna nesreča na Jesenicah. O tem smo včeraj zvečer dobili še nasied-nje poročilo: Zrak je eksplodiral v ponedeljek ravno ob '/,10. uri zvečer. Zgodilo ae je to prav na koncu prvega rova. Torej nad 7 kilometrov v globočini. Zato ao duhovnika klicali še-le ob pol 2. uri po polnoči. Ko je eksplodiralo, se je vse streslo ; lesene podpore so se zmajale in popadale, zemlja ■se je vsula. Enemu delavcu je zlomilo nogo, mnogim kožo potegnilo raz telo; klobuke jim je z glav pometalo. Zdravnik je takoj letel notri, da jih je vzbujal k zavesti, a pri tem sam padel v nezavest; in tudi njemu je klobuk vrglo raz glavo. Pravijo, da je krivo temu mnogo to, ker se je v prve rove pošiljalo premalo zraka. Ko bi takoj po eksploziji prišlo dovolj svežega zraka po ceveb, bi se jih bilo več rešilo, a tako so se mnogi podušili. Med mrtvimi je eden Jeseničan, mlad fant, star 17 let, M a t e v i R o b i č, ki je bil na praznik Vaeh svetnikov pri sv. obhajilu. Pet izmed mrtvih je iz Bovca, vai ao oženjeni in imajo družine. Ljudstvo na Hrušici je vse prestrašeno, a pri tunelu delajo kar naprej, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Djpoldne je prišla komiaija. Enajst mrtvih leti v bolnišnici za inf.kci-jozne bolezni, 5 ranjenih pa v zgornji bolnišnici. O dveh izmed teh pravijo, da bosta še danes umrla. Notri kopljejo, da dobč še one, kar jih pogrešajo. Natančnega nočejo niš povedati, koliko jih je Govori se pa, da jih manjka še kakih 20, sli drugi zopet pravijo, da pogrešajo samo še 4. Torej goto-vejšega poročila še počakajmo. — Proti večeru smo poizvedeli: Notri že vse preiskali, * dobili nobenega več. Dobili so samo nekaj klobukov pa raztrgane obleke. Vendar ie niso prepričani, da ni nobenega več notri. Pokazalo se bo to zvačer, ko bodo imeli si-nočni zopet vrsto za šiht in se bo videlo, kateri izmed pogrešanih manjka. — Tam notri na onem mestu, kjer se je zgod Ia katastrofa, aedaj ie delo nadaljujejo.
—	Oproščena je bila pred goriškimi porotniki Joahima Stanonik, bivša poštna upraviteljica v Reniah. Drž. pravd ništvo jo je tožilo pone merjenja 1762 kron 18 v. Porotniki, so potrdili poneverjenje, a zanikali odgovornost. — Pred celovškimi porotniki je bila oproščena radi detomora obtožena 25 let stara šivilja Ana Kosjek. Zagovarjal jo je d r. B r e j o. — V Trstu so porotniki oprostili radi umora svojega svaka obtoženega M a 11 i o n a.
—	Vae pogorela. V nedeljo, 20. novembra, ob pol enajstih je začelo goreti na
sredi vasi Silnitabor, duhovnije Zagorje na Notranjskem. Ker je ta vas na najvišjem hribu Notranjske in je tam vedno močna sapa, je bila skoraj vsa vas v pol uri v ognju. Ljudje so bili večinoma vai v cerkvi v Parjab, ker je bil patrocin s*. JuSta, zato ni mogel nobeden gasit . Pogorelo je 7 hiS z vsemi gospodarskimi p ^slopji, vsa klaja in vsi pridelki ter obleka otrokom in drugim. V čemur so bili, to jim je ostalo. Vrli orož nik g. M.helčič je otel ia gorečega pismena staro ženo, kateri je obleka na eni stisni že gorela. Beda teh že tako najrevnejših notranj-ak h prebivalcev je toliko večja, ker so za varovani le za majhne svote in so jim pogoreli vsi letošnji pridelki in večinoma vsem tudi obleka in vse h šno in gospodarsko orodje. Li dve hiši sta ostali, kateri so vrli Z*gorci z veliko nevarnostjo živlienja komaj oteli. Škode jenad 20.000 kron. Kdor U kraj pozna in ve, kaj ee pravi po-goreti, bo gotovo kaj pomagal hitre pomoči potrebnim Taborčanom. Prosimo torej usmiljene ljudi v njih imenu pomoči ali v denarjih ali v obleki. Viaka pomoč naj se pošlje ali županstvu v Zigo^e, ali p* vikarijatnemu uradu. Ziž^la je tukaj gotovo zlobna roka, kakor vse kaže, ne otroci in tudi n« kak nerodnež.
—	Ogenj v Bohinju. Včeraj jo go relo Pod Studorom. Pogorelo je šest vezanih polnih stogov. Zavarovan ni bil noben po gorele«. Včeraj je bila obletnica lanskega velikega oožara.
—	Slovenske novice Iz Amerike Obaojana Slovenca v Ameriki. I i Pittjburga, Pa, poročajo, da ie tamošnjo »odišče obsodilo Slovenca Ivani Škodo in Frana Bučarja v dolgotrajeo ječo. Oba sta namreč v Atleghenyju varala ljudi z razpečavanjem ponarejenega avstrijskega denarja. Skoda je dobil dve leti in šest mest cav, Bučar pa eno leto in devet mescev. — Smrt v tujini. Umrl je v Čikagi 23 let stari Martin Kern, doma iz Olševka. — Slovenec ubil rojaka. V Butte Mont je Fran W e i s s , rodom iz Črnomlja, ubil svojega tovariša Janeza Sajeveca, ker gaja Števec pred tedni odslovil iz svoje hiše.
—	Velikanski most. 380 delavce* in kamenariev dela v Nabrežini v kameno lomu H. Wildi ((Java Romana), da napra vijo 2000 kvadratnih metrov sekanega kamenja za most čez Sočo v Solkanu, kateri bo menda v enem oboku 83 metrov širok.
—	Premeščen je Iz Gorice poročajo, da bode premeščen suplent Durst, zaradi katerega so gimnaziici štrajkali, v drugem šolskem nolletju iz Gorice v Pulj.
—	Ubila se je v Kostanjevici na Krasu dne 15. t. m. 75 let stara Katarina Novak. Padla je namreč s hodnika pred hišo tako nesrečno na tla, da je bila tskoj mrtva. Sla je na drugi avet hitro za svojim možem, ki je umrl nred trumi tedni. N. v m. p.!
—	Za žapana v Borovnioi je izvoljen g pr^fmor Borštnik
—	V Krškem je zagotovljeno novo, lepo pokopališče, katero je preteklo nedeljo blagoslovil domači župnik g. I. R e n i e r. O »di se bodo pokopavali odslej oni, ki bodo umrli v bolnici. Najbrže bo to pokopališče kmalu postalo splošno za vao župnijo.
Ljubljanske novice.
Baron Hein je previel protektorat nad razstavo vajenških del. Prest so ga prišli v deputaciji gg. ravnatelj Ivan Subio, mizarski mojster Petrin, krojač Jeločnik, tapetnik Cerne, urar Kam. Krapeš ter brivec Fran-chetti. Dež. predsednik jih je prijazno sprejel kakor bi oe vedel, da je večina obrtnikov proti niegovemu protektoratu in da so bili tudi v deputaciji »možje", ki so za hrbtom proti njemu zi>bavli»li.
Poroka. Dne 26. t. m. ae poreči gosp. Rihard Jakopič, akademičoi slikar, z gdč. Al. C e r n y v Skofji Laki. Bilo srečno!
Slabe posledice plesnih šol ki <*o brez pravega nadzorstva, se veakrat po^ažajo pri udeleženi mladini, te dni pa ie nad neko udeleženko plesne šole se zgodil, kakor se po Ljubljani govori, grd zločin. Dva go spoda sta lepo deklico iavabila v stanovanje ter ondi izvršila nasilstvo, ko st« deklico prej s pijačo omamila. Več o pril ki. Toliko starišem v svarilo.
Umrla ie na Starem trgn št 17 Katarina Horvat.
Slovensko gledališče. Jutri Maks Halbe-jeva drama »Mladost".
Pokopali so včeraj člana gasilnega društva ključarja Jožefa Vidmarja. Članom gasilnega društva bi priporočali, da o takih prilikah s številnejšo udeležbo pokažejo s ;ojo kolegijalnost. Udeležilo se je pogreba samo pet gasilcev, če je pa kak »frakarski« pogreb, pa noben ne ostane doma. To ni lepo 1
Podgane v mestni klavnici. To neukusno »peSenko" pripcroČHmo ponovno klavnič nema direktoriju v blagohotno »seciranje", ker se je podgan že toliko zareduo, da iz gleda klavnica med njimi kakor Port A^tur med Jtponci. Oiusno res niBO te pritožbe, ki jih že nekaj Časa požiramo, zato smo se danrs iznova oglasiti.
,V znamenju križa«. To krasno, efektno igro so včeraj v drugič na slovenskem odru izborno igrali. Občinstva pa ni bilo veliko. Drugod je pri tej igri gledališče vedno nabito petno Kdor te igre še ni fidel, naj jo gre r-ibodniič pogledat.
Častniki tukajšnje garnizije priredijo tekom zimske dobe sedam zabav, šest v kazini, eno 4. februarja pa v »Naroinem Domn".
Shod pekovskih pomočnikov, Za jutri nameravani shod pekovskega pomočniškega zbora se radi nepričakovanih ovir ne more vrfiiti t t io pmložen na poznejši čas
Jtiazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Umor in aamoumor Radi nesreč ne »ljubeani« je v dunajski okolici ustrelil mivarski pomočnik C a n k e r 14 in pol letno delavko B^rto Dohnal. — Odkrit planet. It Heideiberga poročajo: Upravi telj zvezdarne, dvorni svetnik Wolf odkril je s l.;togr»firanjem neki nov planet trinajste veličine. — Avtomobilni vlak, katerega je izumil francoski polkovnik Ranard, so poizkušali v Parizu Ta vlak prevozi 25 kilometrov v eni uri. — Izgnani č r n -c i. Ii mesta Rano na severu Nevade v Ameriki so radi raznih zločinov izgnani vsi črnci. V 24 uvah so morali zapustiti mesto.
Smrt vlomiloa. V Nerwy, v severnem delu Irske, je uvidel neki gospodar da sa ža coli t(-den vlamlja pri njem na čudovit način. Sirili so se policisti csl teden po hiSi, a o tata ni bilo ne duha ne Bluha. N<-k?ga dne gre gospodar v neko prazno sobo in opazi, da je tu prazna skrinja od prta, a v skrinji sj»i neki tujec. Zapre hitro ukrinjo, se nanjo vsede in zavpije na pomoč. Ziprti se vzbudi, poizkuša odpreti skrinjo, kar se mu pa ne posreči in prosi, da ga naj oprosti Čez nekaj časa potihoa tujeevskri nji. Ko pride policija, odpre skrinjo in vidijo tu ležati tujca v krvi. Prerezal si je vrat,
Mrtva — pije. V okolici mesta St. Etienue na Francoskem je umrla neka bogata stara kmetica. Zdravniki bo potrdili, da je mrtva. Žinska, ki je imela nalogo, pre čuti pri umrli, si da narediti močno jubo, katero postavi araven umrle na omaro in se še oddalji za nekoliko trenutkov, predno za vžije juho. A glej, ko se vrne, vidi, kako »umrla" kmetica z vidnim tskom vživa juho, pri tem be ša britko pritožuje, da je premalo slana. Varuhinja je vsled strahu zbeleK
Volivec po sv. pismu. Pri občinskih volitvah v Frankobrodu je nek nezadovoljen meščan oddat sledeči volilni l stek: »Iza-jij« 41, vrsta 24 " (Dotično mesto se glasi: »Glej, ia nič ste in vaše delo je nič in vas voliti ie gnjusoba.)
Učenci sažg li šolo V brooklinikem otročjem sodišču so se morali nedavno zagovarjati trije deJki, imenem Klaninko Krin sky, Vinko Garovaki in Peter Schmid, stari od 10—11 let, ker bo zažgali katoliško šolo na 25 ulici. Šolo so hoteli razdejati, da bi jim ne bilo treba več obiskovati pouka.
34 let stara obstrukcija. Deželni zbor kneževine Ratzeburg že od leta 1870 ni zboroval, ker ni bil nikdar sklepčen. Kmečki zastopniki niso prišli k sejam. Le tos se pa bodo tudi kmečki poslanci udele žili zborovanja, ker bo izpremenjen deželni red, zaradi katerega ao obstruirali.
Prvi ženski doktor is Celovca. Včeraj je bila na dunajskem vseučilišča pro-mooirana aa doktorico filozofije gospdč. Ana W ii s t n e r , hčerka umrlega učitelja Jožefa VViiitaerja v C lovcu.
Telefonska In brzojavna poročila.
11 Dunaj, 23. nov. (Kor. u.) Zbornica je po bronju došlib vlog, ki je trajalo tri četrt ure, nadaljevala debata o vladni izjavi. — Kaiser je govoril o globoki vanemirjenoati Nemcev v avstrijskih deželah, zlasti v Šleziji, zaradi zadnjih vladnih odlokov. Govori proti slovanskim vzporednicam in izjavlja : Vsa politika avstrijska meri na to, da bi ljudstvo prignala do demonstracij. Na to govori Petelenc.
Dnnaj, 23 novemra. V državnem zboru je govoril danes tudi B i a n k i n i. Soja traja še.
Dunaj, 23. novembra. Poslanec Bian-kini in tovariši so v driavnem zborž inter-peiirali Korberja, kaj namerava storiti glede HandU.
Dunaj 23. nov. Položaj v drl. zboru se ni nič razjasnil. Vlada noče dati ineijative za aporazumljenjo strank in calo grozi Nam-cjm, da bo prijela pogajanja s Cshi in Italijani. Dines ima odsek nemška četvorioe sejo, d i ae posvetuje o predlogih, katere predloži jutri nsmšltomu izvrševalnemu odboru. Jutri potem zborujeta nemška ljudska stranka in nemška liberalna stranka.
Dnnaj, 23. novem. V parlamentarnem položaju danes ni nobenih izprememb. Nobena atranka ae noče eksponirati, da bi pri-'Ma na dan z odločilnimi sklepi. Cihi in Jugoslovani vztrajajo na stališču, da ni povoda, da bi spreminjali svojo taktiko. Poljaki in konservativno češko velepoiestvo nagovarjajo Mladočebe, dabi opustili obstrukoijo, a doslej ao bile vse tozadevne konference brezuspešne. Danes se vrši še ena taka konferenca. Jugoslovani in L.?hi bodo morali biti sedaj tembolj previdni, ker je znaten del nemSke ljudske stranke pod pritiskom Vsenemcev pričel zahtevati ostro opozicijo proti Korberju.
Dunaj, 23. novembra. Ker podpredsednik Kaiser ni Pernerstorferjevih napadov na dinastijo zavrnil takoj, ko so se izvršili in ker tudi pozneje ni storil proti njim odločnih korakov, nameravajo poslanci češkega konservativnega veleposestva, krščanski socialci, Poljaki, Jugoslovani in Čehi pozvati predsedstvo, naj vse potrebno ukrene, da se prepreči v drž. zboru napade na dinastijo.
Dunaj. 23. novembra. Jutri se debata o Ko ber.evi izjavi zaključi. Cuje s«, da bo potem v parlamentarnem zasedanju veš-dnevni odmor, da se nudi strankam prilika za zbližanje.
Dunaj, 23. novembra. CaSki deželni zbor bo skoro gotovo sklican koncem decembra. Cihi b )do poizkušali spraviti skozi predloge za po uim*h ponesrečenim. To je odvisno od novih obravnav z N*moi.
Berolin, 23. nov. I z Mukdena prihaja zopet poročilo, da se ondi potrjuje vest, da je Kuroki umrl na griži. Položaj port-arturskih čat je izboren. Vsak dan igra godba. Cvilno prebivalstvo pomaga pri brambi Trdnjava bo gotovo še nepremagana do konca januarja.
Mukden, 23. novembra. Jaoonoi ao pri napadu na Putilov grič imeli 80 mrtvih in 200 ranjencev. Rusi so izgubili 6 ljudi.
Peterburg, 23. novembra, aaharov je sporočil 22. t. m.: Včerajšnji dan in noČsta bila mirna.
Belgrad, 23. novembra. Skupščina razpravlja o adresi kralju. Minister zunanjih zadev, Pasič, izjavlja, da sedanja srbska politika stoji na načelu: »Balkan balkanskim narodom." To načelo priznava tudi večina evropskih vlasti.
Lvov, 23. novembra. Nekateri poljski listi zahtevajo, da se vsem narodom v državi da glede domobranstva iste pravice, kakor Mažarom in da se poveljevanje pri domobranstvu vrši v narodovem jeziku.
Tržna poročila.
22. novembra.
BudirapeSta. Pšenica za april 10.07 do 10.08. Rž za april 7.91 do 7.92. Oves za april 7.11 do 7.12. Koruza za maj 7.49 do 7 50
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje slabotno, mrtvo — Prodaja lU.OOO met. stotov, nekoliko stotink znižanja. — Druga žita nižje Vreme: dež
Zahvala.
Povodom velike žalosti, ki je zadela mene in mojo soprogo, nama je došlo toliko dokazov prijateljstva in tolažbe, da se nama ni mogoče, zahvaliti vsem osebno. Vsled tega izrekava tem potom za vse izkazano sočutje ter tolažbo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Alojzij in Marija Kunst
Zahvala.
1959 1-1
Vsem onim, ki so povodom ognja v mojem stanovanju tako hitro prihiteli na po-meč in a svojo požrtvovalnostjo preprečili še večjo nesrečo in škodo, posebno pa slav. gasilnemu ia rešilnemu društvu in sl. mestni policijski straži in njenim načelnikom gosp. Striclju, g. Diksu, g. mag. tajniku dr. Zamiku in mag. t fioijalu Gutmku, potem tudi gosp. Zalazniku in njegovemu osobju, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo.
Josip Potrato,
c, kr. dei. soJnijski svetnik.
Vabilo

na
izvanrcdni občni zbor

„Ljudske posojilnice
rcg. zadruge z neomejeno zavezo
3$£8$e.a>£3$Ease v Ljubljani aseasee&asease
ki se vrši
v ponedeljek, dne 12. dee. 1904
. a*M*M ob 6. ur»i zvečer*	-'i
v posojilničnih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg št. 2.
Dnevni red:
1.	Avtentična razlaga sklepov občnih zborov o namenu posebnega rezervnega zaklada po § 13 pravil in sklepanje o tem.
2.	Slučajnosti.	1954 2-1
V Ljubljani, dne 21. nov. 1904.
Za načelstvo:
Dr. /v. Šusteršič,
načelnih
Josip Šiška,
podnačelnik.
Hrt Tli fini je izv'rsl110 sredstvo za lldeDje J.llljftUfJl sobnih tal. Isto odstranja in preprtčujo lepljlvost lldenih desk. Edina prodaj« z;i Kranjsko pri tvrdki BRATA EEEHL v
Ljubljani, Fiančiškansko ulice. 624 1 12-9 Vnanja naročila proti povzetju.
Franc Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznloe, mlatilnlee, ilatil nloe, gepeljue, preže za grozdje iu sadja, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nloe. Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, pocinkane. asfaltirane in svinčene oevl za napeljave vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike v««t vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klajo it žganje.
Portland in Roman-oement, železnlik* ilne in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavnldarafe« orodjo ter vse druge v železno stroko spads joče predmete.
Velika zaloga vedno svežega Spe-676 62-32 eerijskega blaga.
t
» ar Pijte
r Klciuerjev
1 Triglav"
99
najzdravejši vseh likerjev.
5441 50—101
Xf®itiiA
1122 1UU-42
*
sva-...
" ti ?
\\«t m itp§
'k,
H a W ■M/
Zahtevajte j
brezplačno in franko
moj ilustrevani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
toiaroa ia ure In Iitoziir trgorlnt Most It. 955, GeSka
Pri,t ,mtT. „n remontolr-nra ■ jldro, , -
»I.U-HI lio»kopf patent r trpeinem futralu	(Tin OTA
I« itlenorega nsnja i ele«. rerlilco ii nlk-	K'Ui Z
IJa 1» |irl»eskoni, koma,I _
«mem nwwnmniiii m	.
mr po ugodni ceni
sukneno blago pri
Miklauc
LJubljana j
Špitalske ulice štev. 5. s
Razpis.
Razpisuje se oddaja stavbenih, zidarskih in drugih del za razširjanje ljudske šole v Sodražici.
Zmanjševalna dražba se bode vršila
dne 5. dec. 1904, ob 9. uri dopoldan v obč. pisarni.
Vsa dela so proračunjena na 33.500 kron. Natančneji proračun, načrti in pogoji so razpoloženi v občinski pisarni v Sodražici ob uradnih urah.
Pismenim ponudbam je priložiti 10% kavcije, ter je isto vložiti do 4. decembra 1904.
Sodražica, dne 18. nov. 1904.
Stavbeni odbor.
1950 3-3
Potrtim srcem naznanjamo vsem corednikom, prijateljem in znaresm tui.no v<s', d • jo n»S» iskreno ljubljena st proga, odnosno debra muti, sta?« mati in taiSča. s/espn
KATARINA ZORKG
posestnica
v ponedeiljeb, 21. nov 1904 ob 10 uri zvečer v 74. letu svoje dobe po dolgi mučni bolezni, prev. s av. zakramenti z* ucnir.. mirno v Gospodu zaspal*.
P> grt b nepozabno ranjke b.oda dno 24. t. m. cb 9. uri dopoidno ij h'.?e ž 1 sti v Družinski vasi na poferpulile v B lo cerkev. S'-, m »Se sss.du«nice služile s s bedo v več cerkvah, Predragi nj^o priporočamo v molitev in blag spomin, j	BELA CERKEV, 22. listopsd« 1901.
Žalujoči rodbini Zorko-Majzelj.


M-tk .VJ* t-*
Popolna pekarijska
oprava
in
(delilni stroji i. dr.) je v Gradišči št. 10. nadstr. I. po ceni naprodaj.
1944 3—2
sirska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljee, belo, rdeče m teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu ia lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 1583 20-19
Jfer nameravam opustiti trgovino s knjigami in papirjem, prodam tudi svojo
knjigoveznico
in svojo salogo slovenskih ljudskih in mladinskih spisov in molitvenikov.
Jntercscntjc naj jc obrneio prijazno v tej jadevi naravnost na mene.	1933 3_3
). Giontini
Ljubljana
Ljubljana.
co
,o	a		
0	Ul		<
< re	BI	<	n
0«	n	u	
rT	n'	0 <	B
	CU	—•	O-
O	a	N	
cr	u	crp	
1/1 n o« O	c* S3 N	-! U a	3
	a B	cr	
		^ -v	
	—	ra	-1
	O. »1	iT	ro tn<
	TO-	ro rr	(M -t 3
	N	-t	O
		E3	< ra
	a. 3	2.	
	ro	-1	
Hi			r
VO		0	
O	U)	ro	0
	l-f-		co
CO			
1 co	3		
THanAP takemu, v vsakem znesku f/ISliai proti malim obresfim =
vfcS^ brez poroka in brez intebulacije
se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite sc v
A. Rasberger-jevo restavracijo v Ljubljani
Sv. Petra nasip štev. 37, poleg jubilejnega mostu. Samo pristna naravna vina iz_Dolenjske, Štajerske in Hrvatske. Vina v steklenicah.
Peneča vina Šampanjec. Fini dunajski pelinovec. 1942 10—2
Puntigarnsko salonsko marčno pivo.
Vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izber. Mrzla in gorka kuhinja ob vsakem času. FinI zajtrko /alni goveji golaš samo 12 vinarjev. Lepi prijazni prostori.	Za družbe oddeljene sobe.
Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago. — Kor srni si naklonjenost slav. občinstva v svojih prejšnjih prostorih, nazadnje v restavraciji .Turi) Auerjevih dedičev „pri belem konjičku" s trudom pridobil, prosim tembolj za isto, ker mi Je sedaj res mogočo vse čast. ga. goste postreči le z dobrim pivom, s slastno jedjo in točno postrežbo. 1'Hporočamo se za prireditev skupnih obedov, godovna gostovanja, ženitovanja in druga popivanja. Za preganjanje mačkov ln drugih tacih zverin bodem imel posebne 2>rostore.
Priporočaj« no blUežlm z odi. spoštovanji«!
**
A. Rasberger, restavrater.

e?
m9K
■£££)	J« jtriHIUfcJa
»*k«rrglnifc <iv$<mtU» $a|lrj«v,	itmujav itd,
etfNsjr
|nv»r«T«aJ& «t /r! prf irftrebaaju »r. -A dobiti.-*. — S» mu fa-*j«n!» 4tsa i« v 14 u v »«r aa borzi, -iv, ..> ■-.;;■	m .ni mi iiiiiinr.....rirrrraimiifiMimiiiiiirnfi irimMiHidiiii
Menjalna OaitiiHka iiružba
„ M 13 II C II

L Vilbiili 10 Ir 13, Ounsii,!., SMsIhmm 1
S"0j»k«aU* -mv vseh gospodarskih ia flnandnlh stvareh, (»ter« 2 koranih vrednostih vseh ipekal&oJJaklh vrednostnlk p*ptrjvv in vestni nasveti «a doaago kolikor j* k>iu9tts* fbr<wiovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnlo.	184 402