PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. Št. 51 (5734) TRST, sobota 29. februarja 1964 «Prijateljsko opozorilo* Grčije Turčiji naj ne skuša vojaško nastopiti na Cipru Manifestacije študentov v Solunu v podporo Cipru - «Intelligence Service» pripravljal umor Makariosa? - Kiprianu je v OZN izjavil, da je bil Ciper prisiljen dobaviti orožje, da poskrbi za svojo obrambo - Turki hočejo za vsako ceno izsiliti razdelitev otoka ATENE, 28. — Grški zunanji minister Kostopulos je sprejel danes turškega poslanika v Atenah in ga «prijateljsko opozoril«, da, če bo Turčija intervenirala na Cipru, ne bo Grčija o-stala brezbrižna in bo tudi ona intervenirala. Grški radio ni danes oddajal britanskega pregleda tiska BBC, kakor je to delal vsak dan na Podlagi veljavnih sporazumov. Pretekle dni je Grčija poudarila protigrški in proticiprski ton teh oddaj. V Solunnu je nad 3.000 visokošol-cev znova demonstriralo in zahtevalo samoodločbo za Ciper, študentje so nosili table z napisi: ((Ciper je Grški«, ((Samoodločbo za Ciper., «Dol z NATO«, »Morilci iz Texasa». Študentje so skušali u-dreti v sedež ameriškega konzulata, toda policija jih je odbila. Štirje demonstranti so bili ranjeni. Ciprski grški list «Makhi» piše, da je ((Inteligence Service« pripravil načrt za umor predsednika Makariosa. List dodaja, da so podrobnosti tega načrta sporočili včeraj Makariosu, In dodaja, da so Angleži upali, da bodo z umorom Makariosa odstranili zadnjo oviro za svoje načrte, ter poudarja, da bo Velika Britanija odgovorna za vsak morebitni atentat na Makariosa. Na letališče v Nikoziji je prispelo danes prvo sovjetsko letalo, odkar je otok neodvisen. Gre za letalo (dljušin - 18», ki je dobilo dovoljenje, da pristane v Nikoziji med potovanjem iz Damaska v Moskvo v pričakovanju sklenitve predvidenega letalskega sporazuma med Ciprom in Sovjetsko zvezo. Nad tisoč ciprskih Grkov je prihod letala pozdravilo z vzkliki Sovjetski zvezi in z mahanjem s sovjetskimi zastavami. Varnostni svet je nadaljeval nocoj razpravo o cipru. Takoj v začetku je prišlo do živahne polemike med sovjetskim delegatom Fe-dorenkom, ki se je uprl poslušanju predstavnika ciprskih Turkov Denktaša, in turškim predstavnikom. Predsednik Varnostnega sveta Bernardes je omenil, da so že včeraj sklenili poslušati Denktaša, kateremu je nato rial besedo. Sklep, da bodo dali besedo predstavniku ciprskih Turkov, so sprejeli na sinočnji seji, toda tudi sinoči se '"uiliiiliimiiiitiifiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimliimiitiimitiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiitiliiimi ZAKLJUČNO POROČILO O POTRESU V Skopju je bilo 1070 mrtvih in 3500 ranjenih Delegacija ZSJ na kongresu UIL BEOGRAD, 28. — Na vabilo Unije dela Italije UIL je odpotovala danes v Italijo delegacija centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki še bo udeležba 4. kongresa UIL. Delegacijo, *i bo ostala v Italiji do 3. marca, vodi član predsedstva centralne-I® sveta in predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Franc Popit. Iz Beograda je odpotovala da-®.e.s na vabilo vlade Vzhodne Nemile vladna delegacija Jugoslavije Pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Miloša ““niča, ki se bo udeležila otvo-r*tve letošnjega mednarodnega sejma v Leipzigu. Izvršni svet Makedonije je raz-Pravljal danes o rezultatih, ki so bili doseženi pri delu za obnovo “kop j a, in o poročilu zvezni komisije o potresu. Po tem poročili1 je zaradi potresa zgubilo živ-oseb medtem ko 3500 oseb bilo teže ali laže ranjenih. Porušenih je bilo 3000 stanovanj in okrog 32.000 poškodovanih, od katerih je 12.000 v takem stanju, da jih bodo morali prej ali slej porušiti. Neposredno po potresu je od skupnega števila 213.100 prebivalcev nad 170.000 ostalo brez strehe. Posebno škodo utrpele šole, šolski in kulturno-'Jivinski objekti, katerih vred-je ocenjena na okrog 420 miri dinarjev. S pomočjo celotne jugoslovanske skupnosti in z mednarodno pomočjo so v nekaj mesecih premagali največje težave. Po poročilu iz Skopja sta sindikalna konfederacija švicarskih delavcev in švicarski odsek UNICEF podarila prizadetemu prebivalstvu Skopja montažne objekte za dve diagnostični .ambulanti in dve osnovni šoli z ustrezno o-premo. B. B. je sovjetski delegat uprl, in prav tako tudi češkoslovaški delegat. Denkjaš je v svojem govoru ponovil vse že znane obtožbe proti ciprskim Grkom. Trdi’ je, da je bilo pri spopadih 800 Turkov ubitih in da jih je 20.000 brez strehe. Dalje je izjavil, da na Ciper še dalje prihaja orožje in strelivo, ter je pozval Varnostni svet, naj •ne ravna neodgovorno z odobritvijo pristranske resolucije*. Dalje je trdil, da hočejo ciprski Grki zlorabljati oblast Varnostnega sveta, ter da se hoče Makarios kriti z resolucijo tega sveta, «da bi ravnal s ciprskimi Turki, kakor bi hotel*. Grški delegat je izjavil, da ko so Ciprčani sprejeli načelo posredovanja, niso trdili, da bi posredovanje razveljavilo pogodbo iz leta 1960. Poudaril je, da je treba pozvati Varnostni svet,- naj pori-pred spoštovanje neodvisnosti in ozemeljske celovitosti otoka. Ciprski zunanji minister Kiprianu je obtožil Turčijo, novih izzivanj in je dodal, da se je močno turško ladjevje s kopenskimi silami približalo do osem milj ciprski obali, in da je ciprska vlada pripravljena sprejeti mednarodno silo ter opazovalce OZN več kakor za tri mesece, tudi potem, ko bi mednarodna sila zapustila Ciper. Turški delegat je ponovil turško tezo. Na vprašanje ciprskega delegata, ali bi Turčija sprejela resolucijo VS, Teli bi pozvala vse države, naj spoštujejo ozemeljsko celovitost in suverenost Cipra, je turški delegat odgovoril, da ostaja pri svojih prejšnjih izjavah. Sovjetski delegat je zahteval od turškega delegata jasen odgovor, toda turški delegat ni dal odgovora. Fedorenko je pozval Varnostni svet, naj sprejme na znanje, da turški delegat ni dal jasnega odgovora. Prihodnja seja bo v ponedeljek zvečer. Včeraj pa so bili glavni govorniki ciprski zunanji minister Kiprianu ter delegata Francije in Velike Britanije. Kiprianu ]e izjavil, da Turčija ogjoia svetovni mir. in pripravlja napad na Ciper. Dodal je, da mora ciprska vlada storiti vse mogoče, da st brani. Zaradi tega je dobila orožje iz tujine. Kiprianu je dalje izjavil, da namerava njegova vlada popraviti krivičen in nedopusten položaj, ki ga je ustvarila pogodba o jamstvih, ki je bila Cipru. Pozval je Varnostni svet, naj nastopi v obrambo ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Cipra in naj se Turčija obveže, da ne bo napadla Cipra, da ne bo zahtevala njegove razdelitve, in da bo pustila naj sgmi Ciprčani rešijo svoja sporna vprašanja. Britanski delegat Dean je ponovil, da je Velika Britanija nastopila na Cipru na zahtevo tam- kajšnjih oblasti «z edinim namenom, da vzpostavi mir, in ne da bi kolonialno zasedla otok». Dodal je, da je Velika Britanija pripravljena sodelovati pri mednarodni sili in da je zaman nadaljevati ((nehvaležno nalogo« vzdrževanja reda na Cipru, ne da bi se sporazumeli o mednarodni sili. Dalje je Dean izjavil, da sploh se ne bi postavljalo vprašanje vojaške intervencije, «če bi ciprska vlada vzdrževala red in spoštovala ustavo«. Francoski predstavnik Roger Seydoux je pozval na zmernost in na sporazumno reševanje spora. Dodal je, da mora še vedno biti mogoč razgovor med vsemi prizadetimi strankami, da se najde potrebna rešitev. Zato je treba iskati primene metode in poslušati govorico razuma in objektivnosti ter navezati potrebne stike. Poudaril- je, da je treba nadaljevati napore za rešitev spora z vzpostavijo reda in zatem revidirati ciprsko ustavo. Ijenje 1070 oseb medtem ko je "•Kiiuiiimi mn nuni, mi, iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiimiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Johnson bo nadaljeval program proti plemenskemu razlikovanju Izredni varnostni ukrepi med predsednikovim obiskom na Floridi Miami BEACH, 28. — Ameriški predsednik Johnson je i-«ol včeraj volilni govor v Miami Beachu na Floridi. Govoril J® na večerji, ki jo je priredila demokratska stranka. Johnson viill . raziiKe> 111 J jfjetsko ljudstvo želi, ■interes sovjetskega »a se zmanjša nev » Ualje je predsednik •o nadaljeval izva f^edsednika Komne Jo-HUlci in je dodal, fbVa vlada borila, doki— — — J pojmoma izginila netolerantnost, dokler se jemlje svoboda »katerim, je v nevarnosti svobo-*• vseh«. b "jtinaon se je odločno »m ! Plemenskemu ri JMoja vlada, ji dejal _ Loitllner>ja, da se mora Jati za Američane 'kattic *7’ kateregakoli področja egakoli plemena.# Dodal , ia^?e‘rava vlada nadaljevati v.Je zakonodainiih načrtov. -vjetsko zvezo številne verjamemo, da so-boljše življenje, naš interes je, jv. Ni pa hotel po-so sprejeli dodatne ' 'mi so bili. Pred-njegove družine Washington davi. po srednjeevrop-imel Johnson ti-po televiziji. SZ-Danska skifi' 2akonodajnih načrtov, ganjene vse pregrade, 3al° netolerantnost«. olnoma e, ki ustvar. atem je predsednik sporočil, j JU* odredil, naj FBI začne-pre-nimV° v 2Ve2i 2 dvema dinamit- , vnsl® atentatoma, ki sta bila iz-d„!J?a včeraj proti železniški 'vav 1 ,P1°rida East Ooast Rail-in * • katere nameščenci stavkate-." vež kakor eno leto iz šati ’,k®r ravnateljstvo n 1 Pjač, kakor jih je zvi... drugih ameriških žele: pro-zvi-ve- d„,v'»■“Kin ameriSKin železniških, •uzb- Včeraj se je zaradi e*ksplo- tovorni vlak v bližini oče z\ šala v eznl&ic ** iztiril Kalinger je dodal, da »o d izredna ukrepe sprejeli iz — Predsednik dan-g je po desetdnev-Sovjetski zvezi za-Moskvo. sprejemu v Kremlju na čast danski delegaciji je Hruščov izjavil, da so bili sovjet-sko-danski razgovori plodni, bo-i kar se tiče mednarodne poii-kakor tudi glede odnosov obema državama. Hruščov poudaril, da Sovjetska zveza n Danska luhko plodno sodelujeta za ohranitev miru, kljub temu, da pripadata različnima sku- dalje izjavil, da so d obema državama času izboljšali in da - * pokazale jasne možnosti go-rskeca in kulturnega sodelo-da so odnosi severnimi državami dobri in da je zaželeno sploš-lovanje, v katerem lahko ae države dajo svoj pri-Baltiško morje postane Dodal je, da vojaški i niso večni in na vsak na-niso dobra podlaga za ohranijo. rev miru. Krag pa je izjavil, da so sestanki med državami vedno dobri in da želi, da bodo tudi razgovori Hruščova z zahodnimi politiki plodni. Ugotovil je, da se je tr-ttHMBHH zvezo in _ na kmetij- skem sektorju. Kulturni sporazum, ki so ga podpisali 1962, se učin-dodat. kovlto izvaja. Majhne države, ie var. dodal Krag, lahko malo storijo tudi z drugimi seve sodelo nLoAugustiina- Pri tem je bil ra-jen en. strojevodja, več vagonov zgorelo. Kmalu zatem je a ,nova pksplo Progi v bližini ® bil predsednik Ji začetku dela ®?a kanala . Predstavnik Bele hiše da so včeraj ščiti~ne varnostne ukrepe za n Predsednika Johnsona med P a 11 lm Potovanjem na Florido. na teger je to izjavil v odgovoru im ^^^rlŠnostfl PrertVainiu' kakor na Primer ure govina med Sovjetsko za reševanje mednarodnih vprašanj, vendar pa namerava Danska v največji meri sodelovati pri tem. Ob zaključku sprejema so časnikarji postavljali i razna vprašanja Hruščovu. Ta pa je odgovarjal samo na vprašanja, ki so bila zvezi s Kragovim obiskom v Sovjetski zvezi. Izjavil je med drugim, da bi mogle skandinavske države sodelovati, da se določi brezatomsko področje v severni Evropi. Dodal je, da tudi majhne države lahko aktivno sodelujejo za sklenitev delnih mednarodnih sporazumov. Danska in Sovjetska zveza sta rešili tudi dolgoletni spor, ki se tiče sovjetske likvidacije danskih interesov v bivših baltiških republikah. Sovjetska zveza bo plačala Danski 350.000 rubljev odškodnine. Sporočili so, da bo opazovalec OZN na Cipru, indijski general Gyani ostal še dalje na otoku, čeprav je bilo spočetka določeno, da bo ostal le do konca februarja. Turški in ciprski delegat v OZN sta si znova izmenjala obtožbe. Turški delegat je obtožil ciorškega delegata Rosidesa, da je potvoril dejstva in povsem lažno prikazal incidente v Limasolu. Turški delegat trdi, da so za incidente krivi ciprski Grki. Rosideš pa zavrača turške obtožbe o zatiranju Turkov in pravi, da, če bi sprejeli spremembo ustave, kakor predlaga Makarios, bi se na otok vrnil mir, in ciprski Turki bi imeli mnogo večje pravice, kakor katera koli druga manjšina na svetu. Ciprski podpredsednik Kučuk pa venomer ponavlja svoje. V intervjuju hamburškemu listu «Die Welt» je ponovil, da med ciprskimi' Grki in Turki ne more biti več sožitja, in da je edina mogoča rešitev razdelitev otoka. Od jutri dalje brezplačno cepljenje proti otroški paralizi Tiskovna konferenca KPI o konjunkturi in vladi Pajetta: «Vlada mora odstopiti, da bi sestavili boljšo vlado*; Amendola: «Politika obnove struktur ni mogoča brez sodelovanja KPI* - Vatikan ne plačuje davka na dividende? • Prva številka tedenskega glasila P S Dl «Socialismo democratico* RIM, 28. — S prvim marcem se bo začelo v vsej Italiji cepljenje proti otroški paralizi vseh oseb od četrtega do dvajsetega leta starosti. Pri tem bodo uporabili Sabinovo cepivo. Cepljenje je brezplačno. Minister za zdravstvo Mancini ki se bo udeležil jutri skupno s predsednikom republike in njegovo soprogo otvoritve te kampanje v Rimu, je v izjavi novinarjem podčrtal, da je ministrstvo za zdravstvo organiziralo cepljenje s Sabinovim cepivom, ker je to cepivo dalo izredno pozitivne rezultate v drugih deželah: samo v ZDA so primeri otroške paralize padli od okrog 300.000 v enem letu na komaj 200 primerov v lanskem letu. Prav tako pozitivne rezultate so dosegli s tem cepivom na Češkem, v Švedski in SZ. Na sedežu KPI v Ulici Botte-ghe Oscure je bila danes tiskovna konferenca, na kateri so Amendola, Pajetta, Barca in Peggio obrazložili resolucijo, ki jo je včeraj odobrilo vodstvo stranke. Prvi je govoril Pajetta, ki je — sklicujoč se na nedavni članek La Malfe — zahte-val, naj objavijo imena tistih, ki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dolg razgovor Rusk-Dobrinin o razorožitveni konferenci Foster je poudaril «izvrstno ozračje » v Ženevi - Nove brzojavke mladinski konferenci za mir in razorožitev v Florenci WASHINGTON, 28. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je sinoči razgovarjal več kot eno uro s sovjetskim poslanikom v Washingtonu Dobrininom o razorožitvenih vprašanjih, o katerih razpravljajo, v Ženevi. Sovjetski poslanik je izjavil, da je za razgovor dal pobudo Rusk. Dodal je, da ni bil izdelan nobem dokončen program za nov sestanek med njim in Deanom Ruskom. Voditelj ameriške delegacije na ' ženevski konferenci Foster je prispel sinoči iz Ženeve v New York. Prihodnji teden bo poročal pred kongresom q proračunu državne ustanove za razorožitev in nadzorstvo nad oboroževanjem. Foster ie izjavil, da bo poročal predsedniku Johnsonu in Deanu Ru: sku o delu ženevske konference. Foster je dejal, da čeprav ni bil do sedaj podpisan še noben sporazum, «je ozračje do sedaj izvrstno«. Izjavil je tudi, da je «zelo zadovoljen z načinom, kako je odpovesta kupovanju jedrskega orožja in da ne bosta s tem orožjem razpolagali v kakršnikoli obliki. V načrtu pogodbe, ki smo ga predložili s tem v zvezi, se pozivajo vse države, ki imajo atomsko orožje na' nemškem o-zemlju, naj ga umaknejo in naj stalno imajo ozemlje teh.,dveh pp. šc»turaj seji sklenil ustanoviti držav za brezatomsko področje, pododbor, ki naj išče rešitev ob-Veselilo bi me, če bi te naše predloge podprli, tudi udeleženci vaše konference.« Minister Rapacki piše med drugim: «V času, v katerem živimo, KaMJ JC v «-»*****«, konferenca sprejela predloge I imamo vsi, tako stara kakor no-predsednika Johnsona«. Na kon- • ya generacija, vehkč odgovornost, eu je izjavil, da se zdi, da se So- vjetska zveza strinja s prepovedjo postavljanja na tir okoli Zemlje orožja z veliko uničevalno silo. V Ženevi je voditelj poljske delegacije izjavil, da poljska vlada proučuje nov predlog za «zmrz-njenje« jedrskega orožja. Dodal pa je, da načrt še proučujejo, in zaradi tega bo poteklo več nov, preden konferenci. ga ted- bodo predložili V poljskih krogih v Ženevi pojasnjujejo, da bo poljski načrt u-pošteval jedrsko orožje na Poljskem, v CSSR ter v obeh Nemči-jah. Za njegovo izvajanje bi predvidevali ■ tudi nadzorstvene ukrepe. Zahodna Nemčija bi se morala odvezati, da ne bo dala na razpolago večstranski sili NATO svojih pristanišč in oporišč ter da bo prepovedala postavljanje skladišč za jedrsko orožje na svojem ozemlju. FIRENCE, 28. — Nadaljuje se delo mednarodne konference mladine in študentov za mir, za razorožitev in narodno neodvisnost; delo konferenco se bo zaključilo v nedeljo. Delegati so nadaljevali danes delo na štirih študijskih komisijah in so začeli pripravljati zaključne dokumente. Tajništvo konference je javilo, da so dobili pozdravne brzojavke Walterja Ulbrichta, poljskega zunanjega ministra Rapackega in belgijskega združenja proti atomskemu orožju. Walter Ulbricht pravi med drugim: «Vlada Nemške demokratične republike se je nedavno obrnila na odbor osemnajstorice za razorožitev s predlogi, ki predvidevajo, naj se obe nemški državi ki je bila do sedaj v zgodovini neznana. Danes človeštvo lahko vse zgubi ali pa vse pridobi. V naši moči je, preprečiti jedrsko katastrofo. V naši moči je, ustvariti svet, prost pred strahom, revščino in poniževanjem.« Glavni tajnik belgijskega združenja proti atomski oborožitvi pa je povabil delegate konference na protiatomski pohod, ki bo 15. marca v Belgiji. LUSAKA, 28. — Predsednik avtonomne vlade Severne Rodezije Kaunda je sporočil, da bo maja odšel v London in zahteval, naj Severna Rodezija postane neodvisna 24. oktobra, t. J. na dan Združenih narodov. Uspešno posredovanje v obmejnem sporu med Somalijo in Etiopijo LAGOS, 28. — Politični odbor konference zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti je mejnega spora med Somalijo Etiopijo. Odbor je dalje izrekel soglasno željo, naj se kolikor mogoče hitro uresniči osvoboditev afriške celine. Razpravljal je o načrtu sporazuma za neatomsko področje v Afriki in predlagal sklep v tem smislu. .Končno je odbor odobril glavne obrise načrta, ki predvideva širokopotezno akcijo držav Organizacije afriške enotnosti, da bi dosegli številnejše afriško predstavništvo v Varnostnem svetu OZN, spoštovanje človeških pravic v Južni Afriki in izvajanje pravice do samoodločbe v Angoli. Konferenca se bo verjetno zaključila jutri. Zvedelo se je, da bodo na meji med Somalijo in Etiopijo določili demilitarizirano področje. To je sklenil «odbor trinajsterice«, ki so ga ustanovili v Lagosu. Etiopija in Somalija sta sporočili, da se strinjata s tem sklepom. ■ l n m 11 n milni n m m H im um m um m mili ■■■■ iiiiiii iitMimirnii n m II m ll m lil m im ■■ uti m h m Hill m nuni Spor Berlin-Bonn zaradi propustnic Izjava zahodooberlinskega župana in odgovor bonske vlade BERLIN, 28. — Zahodnoberlfnski župan Brandt je govoril nocoj po radiu in televiziji in izjavil, da bi mogli «pavzo» v pogajanjih za prepustnice v Berlinu izkoristiti da pripravijo «skupno1 politično koncepcijo« zahodnih oblasti do tega vprašanja. «Dobro bi bilo, je dodal Brandt, sporazumeti se na Zahodu, kako naj spoštujemo naše obvezno- Kmiliji so bile te dni demonstracije desettisočev kmetov, ki so zahtevali 'učinkovito agrarno reformo. Slika kaže prizor z demonstracij v Bologni sti do sopatriotov, od katerih smo ločeni in da jim pomagamo ne samo z besedami«. Brandt je poudaril, da bi bil božični sporazum o prepustnicah ne samo sprejemljiv, temveč je tudi «pomenil uspeh za človeštvo in za nemško stvar, tako da bi moral biti izhodiščna točka nove in boljše ureditve problema«. «Ta ureditev, je nadaljeval Brandt, ne sme kompromitirati ustavnih odnosov med Bonnom in Berlinom in tudi ne pravic in dolžnosti zavezniških držav v Berlinu. Prav tako ne sme vsebovati kali priznanja Nemške demokratične republike. Načeti moramo vprašanja brez iluzij, toda prav tako ne smemo pričakovati, da se bodo dogajali čudeži.« Tiskovni urad zahodnonemške vlade pa je objavil izjavo, v kateri obtožuje Brandta, da je v svojem nocojšnjem govoru podal «nevame in protislovne izjave« glede propustnic in je očitno dal razumeti, da Vzhodna Nemčija nima političnih smotrov pri pogajanjih o prepustnicah, iidočim je res prav nasprotno«. «Zahodnoberlinski župan, nadaljuje Izjava, mora vedeti, da je sedanjo prekinitev pogajanj povzročilo eno samo dejstvo, in sicer nerazumevanje tistih, ki imajo oblast v vzhodnem Berlinu, do najenstav-nejših človeških potreb in zaradi njihove zavrnitve res človeške rešitve.« Ta izjava pomeni prvo uradno priznanje nesoglasij med Bonnom in zahodnim Berlinom glede propustnic. Vse kaže, da bo to vprašanje verjetno prevladovalo med volilno kampanjo za volitve v prihodnjem letu. Pri teh volitvah bosta kandidata dveh glavnih strank za kanclerja sedanji kancler Erhard in Willy Brandt, ki je predsednik socialdemokratske stranke. so ((prikrili dokumente« o stvarnem stanju italijanskega gospodarstva, in imena ministrov, ki so glasovali za spremembe dosedanjega zakona o davku na dividende. Pajetta je hlkrati postavil vprašanje, zakaj je La M alfa obravnaval ta vprašanja v pismu predsedniku vlade, -namesto da bi jih postavil v parlamentu. Pajetta je zaključil, da komunisti zahtevajo odstop vlade, da bi sestavili boljšo vlado, ker sedanja vlada (ipnipravija najslabše rešitve sedanjim vprašanjem«. KPI je pripravljena dati svoj prispevek za uresničenje demokratičnega načrtovanja. Amendola je zatrdil, da je sta-nie «resno», da pa se iz njega ne potegnejo nujni, zaključki. Po njegovem mnenju se zdi. da more vlada izbirati le med deflacijo in inflacijo; obe poti pa sta v škodo delavcev; edini izhod je demokratičnem načrtovanju. Nato ie obrazložil resolucijo vodstva KPI, ki zahteva trojno kontrolo: cen. valut in investicij. Ko je govoril o nedavnih vladnih ukrepih nroti konjunkturi, ie dejal, da ne ustrezajo sedanjemu resnemu stanju; zdi se, da se vlada drži ((linije- Carli«. Spremembo davka na dividende je označil za ((kapitulacijo pred desnico«. Da bi premagali desnico so potrebne ((homogene in dosledne sile«. «Ce mora priti do krize, hočemo, da se ta kriza odvija v najboljših pogojih, da bi dosegli, da bi se celoten položaj premaknil bolj v levo«. Amendola je hkrati kritiziral »protislovja« ministra Giolit-tija, češ da je pristal na «prvo« in «drugo» razdobje vladne gospodarske politike in da nozablia na to. da je sta akcija proti konjunkturi in borba proti monopolu le dVe plati iste politike načrtovanja. V odgovoru na vprašanje nekega novinarja je Amendola zatrdil, da sedanja vlada ni zmožna, zaradi svojih »notranjih protislovij«, voditi politike obnove in da izkušnja dokazuje, da take politike ni moč voditi, če niso v vladni večini tudi komunisti. Na vprašanje, kaj so komunisti pripravljeni dati v zameno za svojo vključitev v vladno večino, je A-mendola dejal, da bi KPI prispevala svojo moč in svojo politično voljo, «kar ni malo«: »Gre za koncesije nam samim, ne pa drugim, da bi uresničili tiste politične smotre obnove struktur, ki so v ostalem postavke tudi drugih sil laične in katoliške levice«. Na vprašanje, kakšna bi bila usoda tržnega gospodarstva v okviru politike načrtovanja, je Peggio dejal: »Smatramo, da ima tržišče svojo vlogo tudi v načrtnem gospodarstvu. Mi težimo le k temu, da bi odvzeli tržnemu gospodarstvu komandne pozicije, temeljne odločitve, in da bi ga vključili v politiko načrtovanja«. Glede odnosov med KPI in CGIL je Amendola izjavil, da komunisti spoštujejo avtonomijo te sindikalne organizacije. «Toda ne sme se pozabiti, je dodal, da so komunisti sestavni del CGIL in torej ne morejo drugače, nego da so zadovoljni, ko opazijo skladnost med smotri KPI in CGIL.» Predsednik vlade Moro je sklical na sejo podpredsednika vlade Nennjja, ministra Piccionija , in Pastoreja, pravosodnega ministra Realeja, ministra za državni proračun Giolittija, finančnega ministra Tremellonija, zakladnega ministra Colomba, prosvetnega ministra Guija, ministra za javna dela Pieraccinija in ministra za delo Bosca, in z njimi proučil poslovanje uprave javnih del, pospešitev postopkov za uresničenje načrta o uoravi delavskih stanovanj in gradbeništva na področju šolstva. Državni svet ja dal ugodno mnenje glede pravilnika za izvajanje zakona, s katerim se ustanavlja pokojninsko zavarovanje za ■ gospodinje. V poslanski zbornici so državni podtajniki odgovarjali na vprašanja nekaterih poslancev, podtajnik za kmetijstvo pa je odgovoril na interpelacijo poslanca Monasteria (KPI) glede pravične najemnine pri nekaterih oblikah zemljiških pogodb, ki je poudaril, da je treba čimprej odpraviti te zastarele oblike v izkoriščanja v kmetijstvu. Socialistični poslanci Ferri, Bal-lardini in Principe so vprašali finančnega ministra, ali je res, da je ministrstvo za finance, s svojim pismom z dne 13. novembra lani, odredilo, da naj ne odtegnejo davka na tiste dividende, ki gredo v korist Vatikana; v primeru, da je to res, poslanci želijo vedeti, na podlagi katerega zakona je finančno ministrstvo izdalo omenjeno odredbo. V senatu pa so državni podtajniki odgovarjali na nekatera vprašanja senatorjev, pretežno krajevnega značaja. Danes je izšla prva številka novega tednika PSDI «Socialismo democratico«. Uvodno besedo je napisal Saragat, Tremelloni pa komentira obširno nedavne vladne ukrepe za premostitev sedanje neugodne gospodarske konjunkture in pravi, da se s temi ukrepi še ni izčrpalo delo vlade za stabilizacijo gospodarstva. Kobler optimist glede odnosov med ZDA in SZ MOSKVA, 28. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je sprejel danes ameriškega poslanika Kohlerja, ki bo v ponedeljek odpotoval v Wa-shington. Po razgovoru je Kohler izjavil, da je ((zadovoljen in optimist« glede prihodnosti sovjetsko-ameriških odnosov. Dodal je, da sta z Gromikom obravnavala »celo vrsto vprašanj«. Včeraj se je Kohler dolgo razgovarjal s Hruščovom v Kremlju med sprejemom na čast predsednika danske vlade Kragu. Kohler je dalje izjavil, da so se v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo pokazali pozitivni znaki. S tem v zvezi je omenil nedavno sklenitev razširjenega kulturnega sporazuma, začetek sodelovanja na vesoljskem sektorju in «nekaj napredovanja« med sedanjimi sovjetsko, ameriškimi pogajanji o konzularnih zadevah. V Varnostnem svetu OZN so predsinočnjim in sinoči nadaljevali razpravo o Cipru, toda sodeč po hudih medsebojnih obtožbah ne samo med Grki in Turki, temveč tudi med turškim in sovjetskim predstavnikom, ne bodo mogli zlahka rešiti tega hudega spora na otoku. Ciprski zunanji minister je pozval VS naj nastopi v obrambo ozemeljske celovl-tosti, neodvisnosti in suverenosti Cipra, Turčija pa naj se obveže, da otoka ne bo napadla, da ne bo zahtevala njegove razdelitve in da bo pustila, naj sami Ciprčani rešijo svoja sporna vprašanja. Predstavnik ciprskih Turkov Denktaša je pozval VS, naj ne odobri tristranske resolucije in poudarja, da hočejo ciprski Grki zlorabljati oblast VS ter da se hoče »Makarios kriti z resolucijo VS, da bi ravnal s ciprskimi Turki, kakor bi hotel*. Francoski delegat pa je skušal v sporu posredovati. Grški zunanji minister je včeraj »prijateljsko opozoril* turškega poslanika, da če bo Turčija intervenirala na Cipru, ne bo Grčija ostala brezbrižna in bo tudi ona intervenirala. Neki grški list pa piše, da je angleški »Inteligence Service* pripravil načrt za umor predsednika Makariosa. Grški študentje so v Solunu demonstrirali in zahtevali samoodločbo za Ciper in njegovo priključitev Grčiji. Odbor trinajstorice Organizacije afriške enotnosti včeraj sklenil določiti med Somalijo in Etiopijo demilitarizirano področje, politični odbor iste organizacije pa bo ustanovil pododbor, ki bo raziskal možnost rešitve tega obmejnega spora. O odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA so govorili včeraj: ameriški predsednik Johnson, njegov poslanik v Moskvi Kohler in ameriški delegat na ženevski razorožitveni konferenci Foster. Vse izjave so ugodne, kajti Johnson je izjavil, da je interes »sovjetskega ljudstva prav tako kakor naš, da se zmanjša nevarnost jedrske vojne*, čeprav so »med obema državama številne bistvene razlike*. Kohler pa je po razgovoru z Gromikom dejal, da »je zadovoljen in da je optimist glede prihodnosti odnosov s SZ, ker so se v teh dnevih pokazali pozitivni znaki,* in je omenil pri tem nedavno sklenitev razširjenega kulturnega sporazuma, začetek sodelovanja na vesoljskem sektorju in »nekaj napredovanja* med sedanjimi pogajanji o konzularnih zadevah. Foster pa, ki se je vrnil iz Ženeve domov, je izjavil, da je v Ženevi »ozračje do sedaj izvrstno,* da je »zelo zadovoljen z načinom, kako je konferenca sprejela predloge predsednika Johnsona*, ter da se zdi, da »se SZ strinja s prepovedjo postavljanja na tir okrog Zemlje orožja z veliko uničevalni silo.* Toda-istočasno poročajo iz Wa-shingtona, da bodo že v juniju začeli dodeljevati angleške mornarje neki ameriški vojni ladji, ki jo bodo porabili kot prvi poskus večstranske jedrske sile, mornarje drugih držav, pa bodo dodelili do decembra. Angleških mornarjev bo baje 26, zahodnonemških pa 45, ostale države bodo poslale svoje kontingente, ne da bi s tem prevzele obveznosti priključitve k večstranski sili. Te države so Grčija, Italija, Nizozemska in Turčija. Vse torej kaže, da večstranska sila ni več v fazi proučevanja, kot se na Zahodu nenehno zatrjuje, temveč — vsaj kot poskus — že gotovo dejstvo. Včeraj je govoril tudi Hruščov, in sicer med sprejemom, ki so ga priredili danskemu predsedniku vlade Kragn v Kremlju, ter je dejal, da »vojaški bloki niso večni, in na vsak način niso dobra podlaga za ohranitev miru.* SZ in Danska sta se sporazumeli, da bo SZ plačala Danski 350.000 rubljev odškodnine za poravnavo danskih interesov v bivših baltiških republikah, s čimer je sedaj dokončno rešen ta dolgoletni spor. V Alžiriji je poteklo leto od uvedbe sistema delavskega samoupravljanja Te dni poteka leto, odkar so v Aližriji z vladnimi dekreti uzakonili delavsko samoupravljanje v družbenem sektorju gospodarstva. To samoupravljanje je specifično glede na to, kako je nastalo in p« svojih poglavitnih značilnostih, preživelo pa je številne preizkušnje, vendar se je ob koncu izkazalo kot stabilen in izviren gospodarska politični činitelj, s katerim podjetno ljudstvo mlade alžirske države lahko stalno dosega nove uspehe v razvoju gospodarskih zmogljivosti in družbenega napredka svoje države. V družbenem sektorju kmetijstva, ki ima približno 3 milijone ha najboljše zemlje, se je uveljavilo delavsko samoupravljanje kot pretežni sistem. Na nacionaliziranih posestvih kolonov, ki so jih spremenili v kolektivna posestva, deluje dan<“s približno 1500 upravnih odborov, ki jih sestavljajo in so jih izvolili felahi; ti so bili do zmage revolucije brez zemlje ali pa mezdni delavci. Kakih 100.000 njihovih revnih družin «se je polastilo* zemlje, ki jo danes kolektivno obdelujejo, brž ko so jo na večer pred alžirsko neodvisnostjo ali pozneje zapustili koloni. Zelene visoke ravnine konstantinsKega območja, žit-niee davnega Rima, vinogradi na rahlo valovitih ravninah zahodne Alžirije, kjer je središče Oran, in mastna debela plast zemlje v izlivu Mitidije, prekrita z nasadi pomaranč in večno zelenimi preprogami zgodnje zelenjave, ki rodi trikrat na leto — vse to se je vedno znašlo v rekah felahov. Na zastavi alžirske revolucije je bilo zapisano geslo: »Zemljo felahom, ki jo obdelujejo!*. Vendar pa so alžirsKi revolucionarji z Ben Belo spoznali, da bi razkosavanje posestev, ki so bila ekonomske celote in močne obdelovalne enote s sodobnim načinom obdelovanja, povzročilo veliko škodo za narodno gospodarstvo. V korist splošnih in dolgoročnih smotrov so žrtvovali začasne »politične prednosti*, ki bi jih vlada lahko dosegla z razdelitvijo zemlje. Res je, da zakon o agrarni reformi, ki ga pripravljajo določa, da bodo dali zemljo kmetom v last, vendar pa samo tam, kjer je težavnejše • uporabljati sodobno agrotehniko. Ali pa tam, kjer bo ta v prihodnjih nekaj letih težavneje prodrla. Felahi so »osvojili* spomladi ln pojetl leta 1902 zemljo, ki so jo zapuščali koloni, pa tudi tisto, ki jo je vlada Ber. Bele pozneje nacionalizirala — na tej zemlji pa so našli pokvarjene Stroje, podrte hleve, uničene naprave za namakanje. Bivši lastniki so na svojih posestvih Izvajali sistematično sabotažo, kjerkoli jim je to bilo časovno mogoče. V letu 1980 je bilo v Alžiriji 32.000 traktorjev in kakih 4500 kombajnov. Vsi ti stroji so tik pred neodvisnostjo »izginili*. Alžirske oblasti so našle nekaj kmetijskih strojev v pristaniščih Alžira in Orana, pripravljenih za »repatriacijo*. Seveda je bila to kapljica vode v puščavi. Prvi kmetijski strojni park so začeli oblikovati v svobodni Alžiriji s tem. da so kupili 600 jugoslovanskih traktorjev. Se slabši je bil položaj kar zadeva strokovnjake. Skoraj vsi so bili evropskega rodu in so se izselili iz Alžirije. Te težave so zdaj že precej odpravili. Alžirskemu vinu ali pomarančam ali posebnemu belemu žitu, pridelanemu po neodvisnosti — ne more noben strokovnjak ne trgovec kaj očitati. Felahi so se zelo trudili, da bi obdelali zemljo, ki jim je bila zaupana in so pri tem tudi uspeli. Žetev je bila ena izmed najbogatejših v zgodovini države. Lani marca je vlada uzakonila že dejansko oblast siromašnih kmetov nad nacionalizirano zemljo, na kolektivnin posestvih pa je uvedla sistem delavskega samoupravljanja. Predsednik Ben Bela ima zgodovinsko zaslugo, da je z upoštevanjem razpoloženja najširših množic in s podporo najnaprednejšega dela vodstva F1.N premagal vse odpore politikov buržoaznih nazorov proti tem dekretom. Z marčevskimi dekreti so kolektivna kmetijska posestva zaupali delavcem v upravljanje in obdelovanje. Ves koiektiv sestavlja delavsko generalno skupščino, ki sprejema splošni načrt dela m razvoja podjetja, odobrava zaključni račun in voli delavski svet najmanj 10 in največ luti članov. Dve tretjini sveta morata biti iz vrst neposrednih pridelovalcev. Svet ve sestaja najmanj enkrat na mesec in odloča o nabavi in prodaji sredstev za pro-izvodnjo, sprejema nove stilne delavce in voli in nadzira upravni odbor. Upravni odbor šteje 3 do 11 članov in praktično vodi ob pomoči strokovnega dierktorja, ki je hkrati tudi »delegat splošnih interesov skupnosti*, podjetje. Pripomniti moramo, da za vsa posestva niso našli dovolj direktor jev, zato pa opravlja tudi to funkcijo v alžirskih specifičnih razmerah v veliko primerih u-p ravni odbor ali njegov predsednik. Po svoji vsebini so predpisi, ki urejajo delavsko samoupravljanje, zelo daljnosežni, toda v praksi jih izvajajo le v tistem obsegu, kolikor so za to stvarni pogoji. Ce naj bi vsaka ekonomska enota, v kateri so uvedli delavsko upravljanje, imela direktorja — bi jih potrebovali kakih 7000. Za zdaj pa jih imajo komaj kakih tisoč, od teh pa So jih večino za to nalogo izobrazili na tečajih, ki so jih s podporo vlade organizirali sindikati. Zelo primanjkuje inženirjev, tehnikov, knjigovodij in upravnega osebja. Tuji strokovnjaki, ki jih zaposli vlada, so v veliko pomoč, ne morejo pa pomagati povsod. Zato po potrebi ustanavljajo »potujoče ekipe* strokovnjakov, ki pomagajo in dajejo nasvete tam, kjer je to najbolj potrebno. Dohodek podjetja dele po predpisih na prispevek skupnosti in na čisti dohodek delavcev. O delitvi čistega dohodka odločajo delavci sami. Prispevek skupnosti gre v tri sklade — amortizacijski, državnoinvesticijski in v sklad za uravnovešenje zaposlenosti. Namen tega tretjega sklada je boj proti brezposelnosti — in to z ustanavljanjem novih podjetij in odpiranjem novih delovnih mest. V tem, prvem letu, so morali tudi pri delitvi čistega dohodka delavcem deloma odstopiti od predpisov. Tega čistega dohodka niso namreč ne izračunali ne razdeljevali po posameznih kolektivnih posestvih, marveč globalno so za ves družbeni sektor kmetijstva. Sklep o delitvi čistega dohodka za preteklo gospodarsko leto je sporočil v posebni poslanici delavcem predsednik Ben Bela. Ce so delavci delali na posestvih, ki so poslovala rentabilno, so dobili po 230 novih frankov (35.000 dinarjev), na nerentabilnih posestvih pa po 110 frankov. Tu so odstopili od načela, da mora biti čisti dohodek odvisen od uspeha poslovanja posameznih podjetij, saj so se tudi delavci na kolektivnih posestvih z negativno bilanco, kar najbolj f vendar'p* prizadevali pri detu. so jim težavni in neenaki pogoji gospodarjenja onemogočil^ da bi v prvem letu dosegli čisti dohodek. Toda najvažneje je to, da se je vse poslovanje družbenega sektorja gospodarstva končalo s pozitivno bilanco. »Deficitarno poslovanje nekaterih delavcev — je dejal v svoji poslanici Ben Bela — ne pomeni, da ti niso zastavili vseh svojih sil za uspeh pridelovanja. To je izključno posledica nenomralnih pogojev, v katerih so jim posestva zaupali v upravljanje. Torej bi pomenilo, če njim ne bi dali premij — da ne upoštevamo teh pogojev. Družbeni sektor v alžirski industriji, v gostinstvu, trgovini in drugih dejavnosti, ni niti približno tako pomemoen kakor v kmetijstvu. Obsega komaj 20 odstotkov industrijske proizvodnje, 450 gospodarskih podjetij in zaposluje kakih 10.000 delavcev. Delavci, ki so jim zaupali pi djetja v upravljanje, so pokazali veliko pobudo pri obnavljanju proizvodnje, popravljanju opreme in strojev in odstranjevanju pomanjkanja inženirjev in tehnikov. Nacionalizirana industrijska podjetja so morala reševati velike težave, med katerimi so poglavitne — pomanjkanje načrtnega kreditiranja, strokovnjakov, opreme in surov u, v posameznih prmerih pa tudi možnosti, da bi po veletrgovin-skem omrežju, ki je še v rokah domačih in tujih zasebnikov, našli trg in vnovčili proizvode. Via-aa pripravlja posebne zakonske predpise, katerih r.amen je, da ti tudi ta sektor stabilizirali in pc-s*av,h na zdrave temelje. Eden izmed teh ukrepov je ustanovitev posebne državne komisje za načrtovanje v industrijskem sektorju družbenega dela gospodarstva, organiziranje posebne inšpekcijske službe in ustanovitev posebnega amortizacijskega skla- da, kaetrega sredstva se bodo zbirala na podlagi prispevkov da, katerega sredstva se bodo »po potrebah«, da bi ozdravi'i industrijsko dejavnost v družbenem gospodarskim sektorju. Kongres felahov s kolekf'vn'h posestev, ki je bil lani oktobra, in bližnji kongres delavcev industrijskega sektorja družbenega dela alžirskega gospodarstva — sta pomembni stopnji v razvoju delavskega samoupravljanja kot specifične alžirske poti v socializem. Oba sta uvod v kongres stranke FLN, na katerem bodo prevladovala prav vprašanja politične in ekonomske ideolofie sodobne Alžirije, kjer je postilo delavsko samoupravljanje po neodvisnosti najbolj dragocena p-i-debitev revolucije. H. D2ABIC Režiser Andre Cayatte je napravil istočasno dva filma o zakonu, »Zakonsko življenje« in «V dobrem in v slabem«. Y prvem igra Marie Jose Nat, v drugem pa Jacques Charrier (ki sta na zgornji sliki). Obadva filma bosta tudi istočasno predvajana. S tema dvema filmoma hoče Ca-yatte prikazati stališče žene in moža, prepuščajoč, da sodijo vsi gledalci zalconci, na kateri strani je vzrok za številne propadle za- kone današnjega Časa. V Franciji pošilja na tisoče zakonskih parov svoje odgovore na širok referendum, ki močno zanima vse poročene ženske in moške. S tem je podan dokaz, da lahko film, če ga strokovnjaki pametno uporabijo, predstavlja sijajno sredstvo za socialno raziskavo; pri tem po-maga, če že nt reševati, pa vsaj razumeti težlke probleme, ki prizadevajo moderno družbo. .............................................................................. ZA 75-LETNICO ROJSTVA Tudi Pugačov je sedaj rehabilitiran Kot Stalinova žrtev je umrl v zaporu marca 1943 MOSKVA, 28. — »Krasnaja zvezda*, glasilo oboroženih sil SZ, je danes rehabilitirala spomin še ene visoke vojaške osebnosti, ki je postala »žrtev neopravičenih represalij* pod Stalinom: to je Se-mjon Pugačov, šef vojne akademije za prevoze, ki je bil aretiran oktobra 1938 ter je umrl v ječi 16. marca 1943. Semjon Pugačov, bivši častnik carskega generalštaba, je imel razna poveljstva med državljansko vojno, zlasti na Kavkazu in v Srednji Aziji. Bi! je tudi namestnik šefa generalštaba Rdeče armade. • Krasnaja zvezda« že nekaj mesecev objavlja ob obletnicah rojstva članke o posameznih žrtvah ter jih tako vsaj po smrti rehabilitira. Semjon pugačov bi imel danes 75 let, umreti pa je moral še dokaj mlad (imel je 54 let). MOSKVA, 2'; — Agencija Tass javlja, da so se v Moskvi začeli razgovori za sklenitev sporazuma o kulturnem sodelovanju med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. S PROCESOV PROTI NEMŠKIM NACISTOM V' Se pred vojno je Hitler sklenil uničiti Poljsko Trije zdravniki, ki so odbirali otroke za smrt v okviru Hitlerjevega programa za uničenje zaostalih, so sedaj ha uglednih položajih FRANKFURT, 28 — Nacistični J atentatom na Češkem). V tem pi-Nemčija je že pred vojno pripra- smu zatrjuje Reydrich, da »sd vila načrte za uničenje predstav-1 bile komplikacije z vojsko, ki je nikov političnega in intelektualnega življenja na Poljskem To je danes dopoldne izjavil univerzitetni docent Martin Broszat, ki je še pričal na procesa proti 22 vojnim zločincem, obtoženih pomorov v Auschwitzu. »Se pred začetkom vojne j? Hitler sklenil, da izbriše s sveta Poljsko kot državo*, je dejal Broszat. Profesor je dejal, da so množični pokoli, ki so jih na Poljskem izvajali esesovci, celo povzročili zgražanje in zaskrbljenost v nemški vojski. Broszat je citiral nekatere odlomke iz pisma Himmlerjevega namestnika Rein-harda Heydricha (ki je padel med imela akcije SS ir varnostne policije za brutalne enostranske akcije. Dejansko ra sta SS in varnostna policija imeli tajne ukaze da eliminirata poljske vodilne kroge, česar vojska ni vedela*. Braszat, ki je pričal kot izvedenec za nacistično politiko proti Poljski, je izjavil, da je Hitler razdelil Poljake na tri skupine. V prvo skupino so spadali tisti, ki bi jih bilo mogočo »germanizirati*. Druga skupina je bila sposobna samo za prisilno delo, v tretji skupnii pa so bile »vse z rasnega stališča manjvredne osebe in pripadnike te skupine so večinoma pošiljali v Auschwitz». V Turinu so se rodili četvorčki, dva dečka in' dve deklici. Mati ima 26 let in ima že tri otroke, dečke 6 in 3 let ter 14 mesecev .............................. Zaradi blaznega dejanja mladeniča so v požaru umrli štirje otroci NEW YORK, 28. — Julio Figuer-imed razbitine avtomobila, ki se je deli. Lastnika penziona, v katerem | Neki drugi tajni satelit so s ka- da, star 18 let, je priznal, da je popolnoma sesul. Te tri osebe so namenoma podtaknil ogenj v ne- umrle, preden so'jih mogli rešiti, ki stanovanjski hiši v mestni če-1 Sistija pa so odpeljali v bolniš-trti Bronx. Požar je povzročil nico v Aroni. Družba je bila si- smrt štirih otrok. Mladenič je izjavil, da je zanetil požar iz maščevanja. Upal je, da bo pri požaru umrlo njegovo bivše dekle, za katero je menil, da je na obisku pri neki družini v tej hiši. Dekleta pa tu ni bilo, požar pa je terjal življenje štirih otrok v starosti med 6. in 10. letom, ki jih ie ogenj blokiral v nekem stanovanju. Trije mrtvi pri avtomobilski nesreči ARONA (Novara), 28 — Avtomobilska nesreča, do katere je minulo noč prišlo na državni cesti pri Lago Maggiore, in sicer med Meino in Arono, je terjala tri mrtve, eden pa je bil hyje ranjen. Avtomobil »Giulia TI* z Novare, na kateri so se vozile štiri osebe, je iz Se neugotovljenih vzrokov treščil ob rob nekega železniškega mostu na desni strani ceste. Potem ko je zaradi spolzko-sti ceste vozilo izgubjlo smer, je z veliko silo treščilo ob most. Zaradi trčenja so se vrata ob šoferju odprla in šefer Guido Sisti je odletel iz avtomobila. Ostale tri osebe pa so bile uklenjenelna lista tako, da noči na večerji v nekem lokalu ob jezeru. Ponoči se je vračala v mesto in tedaj je prišlo do nesreče. Policija razisKuje vzroke tragedije, za katero bo verjetno kriva prevelika brzina. PADOVA, 28. - Neki «1100. 1e zaradi velike hitrosti na. ovinku zavozil na pločnik pred železniško postajo ter zaael skupino oseb. Pri tem sta bila ubita dva pekovska vajence, stara 14 ni 16 let. Ranjena je bila neka 24-letna ženska m še 16-letni študent. Vozača so odpeljali v benišnico nezavestnega. pATANIA, 28. — Kirurg prof. Giuffrida se je peljal v Palagonio na neko obdukcijo, pri nekem o-vinku pa se je avto «600« zaletel v tovornjak. Šofer je bil takoj mrtev, kirurga pa je vozač tovornjaka hitro peljal v Catanio. Dr. Giuffrida pa je umrl že po poti. TAORMINA, 28. — Policija še ni mogla pojasniti, zakaj sta dva nemška turista — 42-letni Egon Adalbert VVeber tet deset let mlajša Hanrelore Dietz — skupno šla v smrt. VVeber je ustrelil njo in potem še Sebe. Pred tem je ona še položila okrog sebe nekaj poljskih cvetlic, on pa je nastavil potiti J« takoj Ti- sta štiri dni stanovala, sta izjavila, da sta bila izredno dostojna človeka. Nista pa bila, kot se je mislilo, zakonca. Vendar se je ugotovilo, da sta bila oba poročena in zapustila sta tudi otroke. Letali trčili med vajami ROSVVELL, 28. - Dva reakcijska lovca ameriškega vojaškega letalstva sta sinoči med nekim vežbalnim poletom trčila in treščila na tla kakih 30 km jugozahodno od Rosuella. En pilot ie bil na mestu mrtev, drugega pa so odpeljali v bolnišnico. Sateliti in rakete VVANDENBERG (Kalifornija), 28. — Ameriško vojaško letalstvo je sinoči izstrelilo z vojaškega oporišča v VVandenbergu tajen satelit. Kot že dve leti tudi tokrat niso po izstrelitvi objavili nobenih podatkov v zvezi s satelitom, niti če Je izstrelitev uspela. Gre namreč za vojaško tajnost. Menijo, da gre za umetni satelit vrste »Discoverera, ki naj bi krožil okoli tečajev, da bi tod meril kozmična izžarevanja ter preizkusil naprava za ponovno vračanja v oaračja, lifornijskega oporišča izstrelili v preteklih dneh. CAPE KENNEDY, 28. — S tega oporišča so izstrelili medcelinsko raketo vrste »Minuteman*. Gre za četrto izstrelitev v zadnjih štirih dneh. Zadnja raketa je zadela cilj na razdalji nad 8000 km. Ameriško letalstvo je v torek izstrelilo eno raketo vrste »Minuteman* s Sape Kennedy, dve drugi pa z oporišča v Wandenbergu. Dražba za avtomobilsko evidenčno tablico LECCE, 28. — Avtomobilsko tablico »LE 50.000» so dali na dražbo in sicer na pobudo ženske sekcije krajevnega Kdečega križa m krajevnega avtomobilskega klubi. Od dražbe so dobili 300.000 lir, ki jih bodo porabili v dobrodelne namene. Dražba je bila precej razgibana in avtomobilska tablica je končno pripadla tukajšnjemu zastopstvu podjetja »Innocenti*, ni jo bo dalo Gennaru Quartacolos-su, ki je pred nedavnim kupil avtomobil od družbe. Braszat je nato opisal način, kako so milijone Poljakov pregnali z ozemlja, ki so ga Nemci priključili, jih odpeljali daleč na prisilno delo ter jih prisilili, da so delali kot kmetje za nemške »go-spodovalce*. Čete — je izjavil Braszat — so navadno »obkolile vas ter prebivalcem ukazale, naj kraj zapuste v pol ure. V tem času so razbile vsa sveta znamenja ter križe pometale v smetišča. Potem so dete kmete z njihovimi vozmi pripeljale v najbližje mesto ter jih tam zaprle v taborišča, obdana z bodečo žico*. Profesor Broszat je potem izjavil, da so Nemci raje ubijali Žide kot Poljake. Za te so namreč sestavljali mrtvaške listine tako, da je izhajalo, da so umrli naravne smrti. Za Žide, je dostavil Broszat, pa ni bilo treba nikakega dokumenta, tudi če so jih pomorili v plinskih celicah na tisoče. HANNOVER, 28. — Sodnik Karl Dick iz Hannovera je izjavil, da razmišlja o možnosti, da bi formalno obtožil umora tri ugledne zdravnike, ki jih je na procesu v Lim-burgu navedel dr. Hans Hefelmann, obtožen sodelovanja pri nacističnih programih za uničenje umsko in telesno zaostalih otrok. Hefelmann je dejal, da so med primeri, ki so Jih zdravniki in babice javljale iz vse države, potem izbirali trije zdravniki strokovnjaki, ki sedaj zavzemajo zelo ugledne položaje. To so; prof. Catel z univerze v Kielu, prof. Heintze iz Wunstorfa ter dr. Wetzler iz Hannovera. Sodnik je dejal, da so vsi ti trije zdravniki že dali zadevna priznanja. KEMPTEN (Zah. Nemčija), 28. — Sodišče v Kemptenu Je včeraj priznalo za krivega za vrsto umorov, izvršenih med drogo svetovno vojno, bivšega esesovskega podčastnika L,eonharda Schererja, hkrati pa je oprostilo, češ da je to svoje početje vršil po ukazu od zgoraj. V septembru 1942 leta je bil Scherer na ruskem bojišču in njegova naloga je bila borba proti partizanom. Med neko akcijo je njegova enota zajela od 15 do 30 žensk, otrok in starčkov, ki so se skrivali v neki bajti sredi gozda: Vse te (»partizane*?) je dal Scherer zapreti v reki senik in nato ukazal senik zažgati. Tiste, ki so skušali iz požara zbežati, so zajeli rafali avtomatičnega orožja esesovskih banditov, ki so senik obkolili z vseh strani. Sam Scherer je na sodišču priznal, da je tudi on streljal v goreči senik, toda to zato, da bi skrajšal agonijo tistim, ki so v seniku goreli — kot je sam izrazil. Javni tožilec je za Schererja zahteval sedem let prisilnega dela. (Scherer j« sedaj poštar, vendar je bil že 18 mesecev v zaporu.) Predsednik sodišča pa j$ v razsodbi izjavil, da obsoja zločine, ki jih je Scherer izvršil, da pa Je hkrati ugotovil, da je to počel po ukazu, ki ga je dobil, in ker se je bal morebitne posledice, če bi se ukazom ne pokoril. Kaže, da bo treba v Nemčiji postaviti pred sodišče nekatere sodnike. NEW YORK, 2( — Brata Ju- dica-Cordiglia, ustanovitelja centra za vesoljsko radijsko poslušanj«, sta prispela v New York, da obiščeta glavna irediič« NASA v ZIM. Nova «Lambretta 100» MILAN, 28. — Podjetje »Innocenti* bo na prihodnjem salonu motornih koles v Amsterdamu prikazalo novo lambretto »100», ki je rezultat dolgega študija in prilagajanja proizvocnji za potrebe in razmere v okviru skupnega tržišča. Gre za motorno kolo, ki naj bi najbolje ustrezalo evropskemu prometu. Njegova kubatura znaša 98 kub. cm., moč pa 4,7 hp. Nova lambretta more peljati dve osebi z brzino 76 km na uro, porabi pa ob 1,87 do 2 litra mešanice na 100 km. Lambretta «100» je precej manjša od ostalih modelov teh motornih vozil. Milansko podjetje bo novi tdp motorngea kolesa izdelovalo sedaj (•ključno ta iavoz. / Milan Bogdanovič je včeraj umrl BEOGRAD, 28. — V Beograd u je danes ponoči umrl v 73. letu starosti znani jugoslovans ki književnik in kritik Milan Bogdanovič. Bogdanovič je bil pred vojno zaradi svojega političnega prepričanja preganjan in odpuščen iz službe. Po vojni je bil izredni profesor beograjske univerze, zatem pa do upokojitve upravnik narodnega gledališča v Beogradu. Bog- danovič je avtor številnih pomembnih del, med njimi zbirke kritik «Stari in novi» in e-sejev o Njegošu, Jakšiču, Zmaju, Vuku, Krleži in drugih. Milan Bogdanovič, ki je imetnik več odlikovanj, je bil tudi član Srbske akademije znanosti in u-metnosti, Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljub-Ijani. Družini pokojnika so izrazili brzojavno sožalje predsednik republike maršal Tito, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu dr. Grga No. vak, uprava Zveze književnikov Jugoslavije in Združenje zveze književnikov Srbije, upravni odbor centrale Penkluba in številne druge organizacije in o-sebnosti. Za sedaj rešena »kriza« Biennale BENETKE, 28. — Pokrajinska uprava je na predlog predsednika Bagagiola sklenila, da poviša svoj prispevek za Bienna-lo. Razen tega sta 200 milijo- Jane Fonda, 27-letna hči znanega igralca, se je zaljubila v Rogera Vadima, bivšega moža Brigitte Bardot in Annette Stroyberg. Pravi, da zanjo zakon ni važen nov določili kot posojilo občina in pokrajinska uprava, da bi u-stanova lahko izvedla svojo letošnjo dejavnost. Tako je vsaj začasno rešena »kriza« Biennale in bo lahko mednarodna razstava od 20. junija do 18. oktobra. Obsojene teorije pisatelja Kazanceva MOSKVA, 28. — Ideološka komisija pri CK K P SZ je obsodila teorije znanega pisatelja del fantazije in znanosti A. Kazan- ceva Ta je namreč postavil hipotezo, da je meteorit, ki je » začetku tega stoletja padel v Tunguski v Sibiriji, v resnici «medplanetarna vesoljska ladjaa, ki je priletela z nekega drugega sveta. Komisija je poudarila, da hipoteze Kazanceva nimajo niš skupnega z znanostjo in da ovirajo vzgojo množic. Kazancev je v svojih člankih tudi pisal, da so bila stara stopničasta poslopja v Baalbeel;u •kozmodromi» in da je neko južnoameriško pleme, ki je sedaj izumrlo, prišlo z Venere. • O Hitlerjevi smrti MOSKVA. 28. - Sovjetski maršal Vasilij Cujkov, ki je poveljeval sovjetskim armadam pri zavzetju Berlina, je sinoči ponovno poudaril, da so vojaki Rdeče armade našli »ožgano truplo* diktatorja Hitlerja, zavito v neko preprogo. Truplo so našli 2. maja 1945, ko so zasedli palačo, v kateri je imel sedež Hitler. Zahodni novinarji, ki so se med nekim sprejemom v Kremlju približali maršalu Cujkovu, so mu v zvezi s Hitlerjevo smrtjo, kot jo je on prikazal v svojih spominih, ki so bili pred kratkim objavljeni, postavili nekaj vprašanj. Ko so ga prosili, naj točno pove, ali je sam osebno videl Hitlerjevo truplo, je maršal izjavil, da bi ne napisal tega, kar je napisal, če bi ne bil o tem popolnoma gotov. Pri tem je dodal, da v tistem trenutku ni bilo polnih 100 km od kraja, kjer je bilo najdeno Hitlerjevo truplo, niti enega ameriškega vojaka. Kot je znapo, se na Zahodu zatrjuje, da je Hitler napravil samomor v bunkerju 29. aprila 1945, da je bilo njegovo truplo sežgano, pepel pa otresen- v parku. Normalno stanje grškega kralja ATENE, 28. — Zdravniško porO-čilo o zdravstvenem stanju grškega kralja Pavla zatrjuje, da je potek pooperacijskega stanja kralja, ki je bil podvržen kirurškemu posegu zaradi ulkusa na želodcu, normalen. V poročilu je nadalje rečeno, da odslej ne bo več izdano nobeno novo poročilo v zvezi s kraljevim zdravstvenim stanjem. Nižja cena angleških vozil LONDON, 28. — Ker je šla njena proizvodnja v lanskem letu v Italiji zelo dobro, je britansko • British Motor Corporation* sklenila, da bo na italijanskem trgu znižala cene svojima dvema nai-bolj znanima tipoma vozil. S 1-marcem bo 850-cilindrsko vo*i'° »Mini Morris« stalo v Italiji 995 tisoč lir, kar je skoraj 10 odst. manj kot prej. Drugi tip vozila iste družbe, ki bc cenejši, je «B» s kubaturo 1800. Ta bo stal sedaj 1.920.000 lir. Geraldlne Chaplin, hči slavnega »Cliarlota«, v cirkusu Mrdrano, ko ** poskuša kot krotlllia slonov. Hoče namreč nastopiti na neki dobrodelni prireditvi. Sicer je Grral line huistna klasična baletka NITI V TOLAŽBO NITI V POTUHO Popolna uveljavitev ustavnih načel j Rak ni boiezen glede narodnih manjšin civilizacije Manjšinsko vprašanje v skupščini SR Slovenije Predstavnik italijanske manjšine Leo Fusilli izraža organom skupščine priznanje za njihova prizadevanja in skrb • Vprašanje šolskih knjig in piranske gimnazije ■ Važnost italijanskih oddaj radia Koper - Potreba po izboljšanju dnevnika «La vpce del popolo Objavljamo, zaradi njihove zanimivosti, nekatere najvažnejše misli iz govora, ki ga je imel. na zasedanju ljudske skupščine Slovenije dne 18.2. 1964 predstavnik italijanske manjšine, Leo Fusilli, v katerem se je dotaknil življenja in dela, uspehov in nekaterih potreb manjšine. Uvodoma je najprej izrazil svojo hvaležnost za razumevanje in tenkočutnost, ki so ju doslej pokazali organi ljudske skupščine do vseh vprašanj italijanske etnične skupnosti. Lahko z zadoščenjem ugotavljam, je rekel, da so se ustavna načela, zadevajoča nacionalne manjšine, povsod dosledno uveljavljala, kakor so v tem pogledu našla svoj ustrezni izraz tudi v občinskih statutih občin Koper, Izola in Piran. Hotel bi poudariti, je nadaljeval, da so naše potrebe in potemtakem naši uspehi postali nekako problemi in potrebe vse skupnosti, tako da jih tudi ostali državljani smatrajo za svoje. V resnici pa bi si niti zamisliti ne mogli nekega splošnega napredka, ko bi tudi etničnim skupinam ne bil zagotovljen povsem enakopraven in svoboden narodni razvoj. Državljani italijanske narodnosti pa ne žive samo na ozemlju republike Slovenije, marveč tudi na Hrvaškem. V nekem pogledu Predstavlja Reka središče italijanske etnične skupnosti, in to zaradi tega, ker se tu nahajata sedež Združenja Italijanov za Istro in Reko in pa novinarsko-zgložniško podjetje EDIT. Spričo tega postane kar najbolj potrebno tudi najtesnejše sodelovanje med organi okrajnih skupščin Pule, Kopra in Reke, kakor tudi med onimi obeh republik, če naj se pravilno rešujejo vprašanja skupnega interesa. Takšno sodelovanje je prišlo najbolj do 'zraza posebno v zadnjih letih in je dalo zelo dobre rezultate. Posebno kar zadeva šolske učne Programe in pa tiskanje šolskih knjig. Toda, kakor je bilo relativno lahko poenotiti učne programe osnovnih šol, je pa v tem Pogledu prišlo do težkoč v zvezi z učnimi programi za gimnazije, in to zaradi različne usmeritve zadevnih ustanov v sosedni republiki. Vprašanje se lahko reši in mora rešiti samo na osnovi nekega neposrednega sporazuma nted sekretarjema za šolstvo ‘obieh republik. In. zahvaljujoč se prav doseženemu sporazumu med obema republiškima sekretarjema za šolstvo, na osnovi katerega je kila imenovana komisija za tikanje šolskih knjig, kakor tudi dodeljena zadostna materialna Podpora, bo zdai to vprašanje moč dokončno rešiti. EDIT ima v letošnjem letu namen izdati 14 učnih knjig za osnovne šole in 7 za gimnazije, vtem ko ima za bodoče leto v načrtu tiskarne še kakih 10 knjig za osnovne šole in 4 za gimnazijo. Uresničitev tega obsežnega načrta bo zahtevala od omen'e-nega založniškega pod.ietia do-fajšen napor, še posebno, če upoštevamo, da nima lastne tiskarne in je v tem pogledu nekoliko odvisno od vseh. V naši republiki, je v nadaljevanju še rekel Leo Fusilli, pa moramo rešiti- tudi vprašanje u-streznih knjig za poučevanje slovenščine v italijanskih šolah. Do-s ®i so bile tam na razpolago sa-m° knjige, ki jih za ta namen Uporabljajo v slovenskih šolah, vendar te ne ustrezajo našim Potrebam. , Zatem se je predstavnik italijanske manjšine v kratkem dotaknil vprašanja piranske gimna-?*e- Rekel je, da položaj tega olskega zavoda postaja vse bolj nevzdržen zaradi omejenega šle-v'ta dijakov. Letos, je rekel, obiskujejo to šolo sami trt j« dijaki, ®r so se ostali raie vpisali v Ekonomsko šolo v Izoli. Spričo dgjfstva, da sta koprska gimna-z-ija in ekonomska Sola v Izoli Zelo pri ro]^ je skoraj gotovo, tudi v bodoče, piranska gim-duz-ija ne bo imela ugodhejšth Perspektiv od današnjih. Občutna je tudi potreba po * rokovni industrijski šoli, je deva* zatem, in to, ker se mladina edalje bolj usmerja k tehničnim Panogam. Ustrezni organi bi po-fmtakem morda našli neko reji*'' v tej obliki, da bi zmanj-a‘i obseg gimnazij, nnkar bi v *m Primeru ustanovili v okviru stoječe industrijske šole V Ko-Pru nekaj italijanskih oddelkov. prnv Posebej bi hotel izrn-svoje zadovoljstvo, je ngda- ro bili s tolikšnim poudarkom obravnavani dve važni vprašanji, zadevajoči radio Koper in dnevnik »La voce del popolo«. Tako okrajni organi kot radio-televi-zija Ljubljana, so vedno pokazali potrebno razumevanje za potrebe italijanske manjšine po lastnih virih informacije ter instrumentih vzgojno-kulturnega programa. Radio-televizija Ljubljana, katere sestavni del je radio Koper, izdaja za potrebe italijanskega programa letno okrog 50 milijonov dinarjev. Smatram, torej, za svojo dolžnost, da v svojem in v imenil vseh ostalih svojih sonarodnjakov izrazim ob tej priliki ljubljanski radio-televiziji za to vse naše priznanje in hvaležnost. . Preko italijanskih radijskih oddaj se med ostalim povezujejo tudi vse italijanske šole v. Istri. Tedensko so oddaje po pol ure posvečene prav šoli, in sicer ob sodelovanju učnega o-sebja in učencev. Naši kulturni krožki, zbori, dramske skupine in mladi književniki pa imajo možnost, da se po radiu zelo pogosto predstavijo svojim poslušalcem. Programi oddaj so dobri in skrbno pripravljeni, tako da jih čedalje bolj poslušajo tudi na nasprotni jadranski obali. Zelo posrečena' oddaja glasbe po željah pa je tesno povezala pripadnike naše manjšine s svojimi sonarodnjaki na italijanskem ozemlju, kar vsekakor predstavlja zelo pozitivno dejstvo, ker krepi prijateljske vezi med ljudmi, jih navaja k sodelovanju v borbi za mir in napredek. Mnenja sem tudi, je še rekel Leo Fusilli, da bi Združenje Italijanov moralo nuditi mladini vso podporo za njeno ustrezno strokovno izpopolnitev in — v skladu s splošnim razvojem te važne ustanove, ki se bo kmalu preselila v nove prostore — namestitev mladih moči v italijanski redakciji, da bi se še bolj okrepila. Govornik je nato spregovoril še o tisku. Dnevnik »La voce del popolo«, je rekel, katerega dvajseto obletnico bomo slavili letos, je deset let po osvoboditvi bil glasilo Združenja Italijanov za Istro in Reko, zatem pa je postal organ Socialistične ;veze okrajev Pula, Koper in Reka. Za ustrezna sredstva, ki so bila za njegovo izdajanje potrebna, je poleg obeh republik skrbela tudi federacija, ki pa bo v bodoče to nalogo prepustila že omenjenima republikama. Vsekakor pa bo potrebno zagotoviti rednejše dodeljevanje ustrezne podpore, ki naj bo v skladu s potrebami, ki obstajajo. Toda največjo skrb predstavljata tiskarska in jezikovna plat omenjenega dnevnika, težkoče, ki so deloma povezane z dejstvom, da podjetje EDIT nima lastne tiskarne. Nadalje prihaja tudi do precejšnjih nerednosti v pogledu dostave in še nekaterih drugih, kar bo potrebno postopno odpraviti, ker je treba, poleg drugega, upoštevati, da bo skupnost letos n.pr. porabila za «La voce del popolo« skoraj 130 milijonov dinarjev, torej 44 milijonov več kot lani.. Na koncu se je govornik dotaknil še vprašanja novega šolskega poslopja italijanske osnovne šole in gimnazije v Kopru, ki je zanj koprska občinska skupščina že odobrila dekret o finansiranju. Zaprosil je, naj bi sč' to poslopje čimprej zgradilo, in s tem svoj govor zaključil. V podaljšani življenjski dobi, je človek prej potencialni kandidat za to bolezen • Diagnoza danes popolnejša Iz dneva v dan se vedno več govori o raku. Na eni strani je govora o sredstvih proti tej bolezni, na drugi pa o tem. da ta strahotna bolezen terja vedno več žrtev, ker da je to bolezen naše dobe, bolezen civilizacije. Če k temu dodamo še kampanjo o škodljivem vplivu, ki ga ima kajenje, bomo kmalu verjeli, da je rak zares bolezen naše dobe, bolezen civilizacije. Čeprav ne spravljamo v dvom ugotovitev strokovnjakov, ki so na obnovi dolgih in napornih študijev prišli do spoznanja, da je med kajenjem in rakom na pljučih določena vzročna zveza, bomo vendarle navedli nekaj podatkov, ki govore, da rak ni bolezen naše dobe, torej civilizacije, pač pa da je to stara bolezen, le da jo danes bolje po-' znamo in da prihaja «bolj do veljave«-iz povsem drugih raz- . logov. Iz statističnih podatkov izha*a naslednja ugotovitev: Ce bi prebivalstvo Italije živelo danes v povprečju 'tako dolgo, kot je znašala 1936, bi življenjska doba leta kar 25 odst. današnjih SONČNE IN SENČNE PLATI AMERIŠKEGA BOGASTVA Kljub svojim velikim dohodkom je Američan primoran guruti Tekma s sosedom - Pri visokih plačah še nadure - Garanje da visoko proizvodnjo - Nevarnost zasičenja? - Mnenja so deljena NEW YORK, februarja. — Združene države napravijo na vsakogar, ki jih prvič obišče, mogočen vtis, Tu je vse veliko, vse bogato, rekli bi razkošno, pa čeprav za naše pojmč pogosto tudi neokusno šele kb si se nasitil tega blišča, začenjaš opažati tudi sence. Ten pa niti ni tako maio, saj sanli Američani govore o bedi ki slremištvu. ki zajema oko-iiMSiao petino vsesa prebivalstva, predvsem velik odstotek med črnskim prebivalstvom. Kako bi sidFr* tudi bilo drugače? Gre za RVgične posledice družbenih protislovij, ki pridejo še bolj do izraza ob bogastvu na eni stra. ni in večjem siromaštvu na drugi. Toda zgrešeno bi bilo misliti, da je bogastvo štirih petin prebivalstva plod in rezultat izkoriščanja preostale petine. To bi bil absurd, prevelilc absurd. In vendar se prišlek v ZDA ustavi tudi pri tem protislovju in se ne začenja spraševati le, od kod pri tolikem bogastvu, siromaštvo ne petine prebivalstva, pač pa tudi odkod tolikšno bogastvo ostalih štirih petin? Tudi sami Američani, ki so na to bogastvo že navajeni, se o tem sprašujejo, kajti odgovor na to vprašanje ni le v tem, da vojne, dejansko dveh svetovnih vojn, ZDA niso doživele, nadalje odgovor na to ni le v tem, da imajo ZDA preobilico surovin, da so izkoristile svojo pre-dominačijo bogate sile nad siromaštvom ostalega sveta. Vse to še ni odgovor, vsaj zadnji in popoln odgovor ne. Ta pojav je tudi tema romansiranih tez, med katerimi so verjetno najbolj značilna dela ameriškega pisatelja Packarda, ki je npr. napisal tudi delo »Proizvajalci razsipanja«. V tem delu nam Vanče Packard skuša dokazati; da ameriški sistem bogastva temelji na tem, da skuša ameriški proizvajalec «razširiti potrošnjo ameri- škega državljana v neskončnost«. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kam bo šla ameriška proizvodnja tedaj, ko bodo ameriški domovi polni »kot jajce«, ko bo povpraševanje usahnilo? V tem primeru — opozarja Packard — oodo ZDA v nevarnosti, da se zadušijo v lastnem bogastvu. ,........... . FacKara, ne odkriva nič novega, kajti tak vtis dobi vsak tujec, ko pride v ZDA in ko opazuje nagel polet ameriškega gospodarstva. Podatki kažejo, da se je življenjska raven v ZDA v zadnjih treh letih še bolj pove- ... . - „ ... čala kot v prejšnjih letih, kaj- >tnp. Ne,-glavni poudarek 1« M ti kupna moč dolarja ostaja sko- z bledim obrazom ne bos ....... uenol naA Vi (A C i TTIPI llSDPh rišča vsako možnost, vsako pobudo, da se vrine v možgane, v podzavest povprečnega Američana. Ta mogočni aparat reklame vsiljuje ameriškemu državljanu kupovanje tudi blaga in artiklov, ki jih dejansko ne potrebuje. In ne gre le za nakupovanje blaga. Vzemimo primer: V januarskem mrazu so se po ameriških , . . , : , , .__„„ ljudi ugotovi maksimum raka- SZEfihT ekranTh. oraktfftdb'-oboledj, katerih pa iejem smrti od raka bilo manj. Ce bi pa naša sedanja povprečna življenjska doba bila enaka povprečju iz začetka tega stoletja, bi danes umrlo od raka kar 40 odstotkov manj oseb, kot jih dejansko od te bolezni umre. Gre pravzaprav tu za dva odločilna elementa: Predvsem je treba poudariti, da so diagnoze, ki jih danes zdravniki dajo ob vsaki bolezni in tudi ob smrti nekoga, bolj popolne k0t so bile nekoč, z druge strani pa rak bolj »gospodari« v zreli življenjski dobi in pri starejših ljudeh in je zato večja možnost, da se rak »uveljavlja« v človeški družbi z večjim odstotkom starejših ljudi, torej v državi z daljšo povprečno življenjsko dobo. Konkreten dokaz o tem ie pred tremi leti dal znani angleški patolog NVillis, ki je pregledal avtopsije iz dobe med 1881. in 1906. letom. Pri tem je ugotovil in dokazal, da so se smrtj od raka na pljučih v zadnjih letih »pomnožile« za desetkrat, vendar le na videz, kajti v resnici so se smrti od raka na pljučih povečale le za 5 odst. Nekoč so namreč mnoge smrti od raka pripisovali mnogim, drugim vzrokom, neredko .— starosti. Mnogi ljudje so nekoč umrli «od starosti«. Dejansko pa je bilo veliko smrti tudi od raka. Nekateri podatki govore celo o 60,7 odst. ljudi, ki da so umrli »od starosti«, dejansko pa so umrli od raka. Toda to so le povprečja, včasih bolj domneve, ki jim bomo lahko verjeli, lahko pa tudi ne. Mnogo bolj konkretni so drugi posredni dokazi: Statistika govori, da je smrt od rakastih obolenj v nekakšnem sorazmerju med številom prebivalstva in številom zdravnikov. V tistih deželah, kjer je število prebivalcev na posameznega zdravnika manjše, tam umre od raka več ljudi. Iz tega bi se moglo sklepati, da zdravnik, namesto da bi človeku pomagal, mu celo škoduje, kot bi šlo za nekak absurd, da je zdravnik kriv tega, da več ljudi zboli za rakom. Dejansko pa je prav narobe. Cim več je zdravnikov, tem boljša je zdravniška oskrba, tem daljša je povprečna življenjska doba, — toda tudi temeljitejše so diagnoze. Iz tega sledi, da večje število zdravnikov pri manjšem številu televizijskih ekranih, |jirak«i«jjj& na vsakem koraku mtfjjfle videti slike krasnih zagorelih deklet, ki so vabile ljudi na Florido. In pri tem niso vabili na Florido kar • tako, ker VflSi kodo utrpeli dokajšnjo zakasnitev. Ne postavljate se po ro-nju sp*°3nemu družinskemu mne- NikVOJ0KA . "'Vi Ta lov. na uspeh, ta lov 'za sredstvi oa sili Američane, da čim več delajo, da čim "več Zaslužijo, kajti le tako si lahko privoščijo, kar jim diktira »standard«, kar jim diktira reklama. Toda do kdaj bo mogel povprečni Američan zdržati ta tempo? Odnosno ta tempo dela ima za posledico izredno proizvodnjo. Nekateri Američani se sprašujejo, ali ne bo nekega dne proizvodnja tako velika, da je trg ne bo absorbiral, da bodo ameriški domovi «polni kot jajce«. Vprašanje ni kar tako. V lanskem letu je ameriška avtomobilska industrija proizvedla 700.000 avtomobilov na mesec. Milijoni avtomobilov so šli v promet, toda ob koncu leta je bilo po skladiščih en milijon 100 tisoč neprodanih avtomobilov. Kam s temi avtomobili? Kam z neprodanimi hladilniki, kam z drugimi proizvodi in izdelki. Nekateri postavljajo vprašanje, ali se ne bi moglo pripetiti, da bi se nekega dne Združene države zadušile prav na račun prevelike proizvodnje, na račun prevelikega bogastva. Na to nekateri pravijo takole: «Nikakega resnega razloga ni, da bi prišli do zasičenosti povpraševanja še v bližnjih generacijah. Ce se bodo dohodki ameriške družine v povprečju še nadalje dvigali, kot so se od 1947 do danes, se bodo v prihodnjih 17 letih povzpeli od sedanjih 7600 dolarjev ameriškega povprečja na družino na 9300 dolarjev. Tudi pri teh dohodkih ali celo pri podvojenih dohodkih, bodo Američani znali potrošiti vse«. Da bi se to prav gotovo uresničilo, se trudi ameriška reklama, predvsem ameriško gesto «buy now, pay later«, ki v na. prej zadolžuje ameriškega državljana, da je prisiljen pospešeno proizvajati, hkrati pa mu zabija v podzavest ono blazno tekmo s sosedom, da mora biti boljši od njega. Vse to pa vodi k izredno intenzivnemu delu. katerega posledica je prav bogastvo, materialno blagostanje Američana, o katerem govorimo D. \V. Prireditev je privabila veliko občinstva, ki je Gregorčičevo dvorano napolnilo ■■■■■■ W Radio Trst A 11.45 Mali ansambli; 12.15 Po tujih krajih; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Vokalni kvartet; 15.00 Revija glasbil; 15.30 «Potovanje gospoda Perrichona«, komedija; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Iz zgodovine slov. književnosti; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Jazz panorana: 19.00 Cocki Mazzetti in Johnny Dorelli; 19.15 Družinski zbornik; 19.30 Pevci, kitare in ritmi; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Koroški akademski oktet; 21.00 Veliki orkestri; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Ciganski motivi. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operetni program; 13.35 V diskoteki; 14.35 F. Russo pri klavirju; 14.45 Dantejev «Raj». Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba to željah; 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Veseli planšarji; 15.30 Zabavna glasba; 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Album klasikov; 17.00 Izbrali ste; 17.40 Jazzovski koktail; 18.00 Prenos RL; 19.00 Enrico Intra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.25 SOBOTA. 29. FEBRUARJA 1964 Naš jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 Šola; 11.00 Sprehod . skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Simf. glasba; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Jutrišnji šport; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije: 17.30 Koncert za mladino; 20.25 N. Hawthorne: «Mladi gospod Brown; 21.30 Ital. pesmi in melodije; 22.30 Plesna glasba. II. program 7.35 Jutranja glasba; 8.35 Renato Rascel; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Ncrve pesmi: 11.00 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 14.00 Pevci; 15.00 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnoveiše plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija: 17.05 in 1740 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije: 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Pesmi in poezije; 20.35 Iz opere «Boris Godunov«. III. program 18.30 Družbene vede; 18.45 Ra-vierov Koncertino; 19.00 Prejeli smo; 19.20 Med amsterdamskimi prekopi; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Bachove skladbe; 21.20 Španski pesniki; 21 30 Koncert. Slovenija 8.O5 Vedre melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Slovenski glasbeni umetniki; 9.45 Ljubljanski jazz; 10.15 Nekaj domačih; 10.30 Poljske narodne pesmi; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Za- bavna glasba; 12.25 Zabavni mozaik; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Naši amaterji; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov; 18.00 Aktualnosti: 18.1Q Sopranistka de Les Angeles; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Plesni orkester RTV; 20.20 P. G. Wodehou.se; Kar nadaljuj Jee-ves!; 21.10 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Prijeten konec tedna. Ital. televizija Od 8.30 do 14.40 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.20 Oddaja za delavce; 19.50 Sedem dni v parlamentu; 20.17 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena prireditev; 22.10 Knjižne novosti; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Belcanto; »Rossini«; 22.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23.00 Dnevnik. Jug. televizija 18.00 Poročila; 18.05 »Kretnica«; 19.00 TV obzornik; 19.20 Križem po Paragvaju — potopisna reportaža; 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 «Ogledalo državljana Pokornega# - komedija; 21.45 Dortmund: svetovno prvenstvo v u-metnostnem drsanju; 23.00 »Požar v gozdu« — serijski film; 23.30 Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.6, najnižja 7.5, ob 19. uri 9; vlage 90 odst., zračni tlak 1011.7 stanov., veter 2 ton zaihodnik, nebo 4/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.2. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 29. februarja Just Sonce vzide ob 6.47 i,n zatone ob 17.50. Dolžina dneva 11.02. Luna vzide ob 20.00 in zatone ob 8.01 Jutri, NEDELJA^ 1. marca Zorko SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Cena mleka na drobno ostane nespremenjena Rešiti bo treba vprašanje cene mleka pri kmetu, ker sedaj splob ne krije svojih izdatkov Včeraj se je na prefekturi pod predsedstvom podprefekta dr. Pa-sima sestal pokrajinski odbor za cene, da bi razpravljal o ceni mleka in sladkorja, ker so predstavni-Iki kmetov zahtevali zvišanje cene mleka pri odkupu in trgovci pa zvišanje cene sladkorja. Na sestanku so posvetili razpravo samo vprašanju mleka, ker se cena sladkorja tako ne more zvišati, saj spada Trst med tista mesta, za katera je določena cena 210 lir, ki je ni mogoče spreminjati, čeprav imajo trgovci od sladkor, ja le malo zaslužka. Vprašanje cene mleka je precej zapleteno, saj je za potrošnika drago (sedaj ga namreč plačuje po 100 lir), kmetje na našem področju pa ne krijejo s prodajno ceno lastnih proizvodnih stroškov. Cena mleka v hlevu znaša sedaj samo od 60 do 65 lir, medtem ko je znašala v novembru 70 lir in se je torej celo znižala. Pri kalkulaciji cene mleka upoštevajo tudi plače mezdnih kmetijskih^ delavcev, ki so se v zadnjem času precej zvišale, medtem ko je o-stala cena mleka pri starem. Kmetje zahtevajo, naj se cena mleka zviša na 85 lir, ker bodo šele s tem kriti proizvodni stroški, medtem ko delajo sedaj kmetje v zgubo. Na tej podlagi bi morala biti cena na drobno v Trstu 115 lir, na Goriškem in v videmski pokrajini pa znaša cena mleka v mlekarnah že sedaj 110 lir, to je 10 lir več kot v Trstu. Pokrajinski odbor za cene je zavzel stališče, da ni določanje cene mleka pri kmetu njegova stvar, marveč le prodajna cena mleka na drobno. Večina članov odbora je mnenja, da se zato cena 100 lir za liter ne sme spremeniti, zlasti ker je sedaj cena pri kmetu celo nižja kot v novembru. Da pa bi dobili kmetje več za mleko v hlevu, naj bi se znižali stroški pri zbiranju, vste-kleničenju !m prodaji mleka, to je, zmanjšal naj bi se dobiček vseh vmesnih posrednikov od mleka pri kmetu do mleka pri prodajalcu na drobno. Y zvezi s tem je odbor tudi sklenil, da bo posredoval pri mlečni centrali, da bj plačala 'kmetom kaj ve{ za mleko, upoštevajoč tudi nizke prevozne strošlke. Odbor pravi, da je njegova naloga phranitev cene na sedanji ravni ter da sedanji gospodarski položaj v Trstu ne dopušča zvišanja cene mleka. Potemtakem ostane za s^daj cena pri starem. Seveda s tem ni Tešeno vprašanje cen pri kmetu. Živinorejci ne morejo v nedogled prodajati mleka z izgubo, to je v lastno škodo, ker je to proti vsem gospodarskim zakonom. Ravno včeraj sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov poslali odboru za cene brzojavko, v kateri sta zahtevali, naj se postavi vprašanje cene mleka na novo, stvarno osnovo, tako da se bo kmetom sploh splačala reja mlečne živine. Odbor za cene je res tu zato, da zavira naraščanje cen, toda za tržaško pokrajino je tudi pristojen za določanje cene pri kmetu, saj so to storili tudi v drugih pokrajinah. Seveda je težko doseči, da bi bila volk sit in koza cela, vendar je treba znižati razdeljevalne stro-ške, tako da ne bi bila oškodova- Važno obvestilo bivšim 1#J«V • • • političnim v nacističnih taboriščih Tajništvo pokrajinske zveze bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih opozarja, da je od mednarodnega Rdečega križa prejelo številne odgovore na prošnje bivših internirancev, oziroma svojcev umrlih v taboriščih, glede podatkov o intervenciji. Kdor je pred meseci vložil zadevno prošnjo, naj se pozanima na omenjenem tajništvu, če je že prispel odgovor. Opozarjamo, da je potrdilo mednarodnega Rdečega križa eden izmed glavnih dokumentov za izpla-lo odškodnine bivšim interniran- cem v nacističnih taboriščih. Kdor ni še vložil zadevne prošnje na mednarodni Rdeči križ, naj pohiti, da bo lahko dobil odgovor preden zapade rok za predložitev prošnje za izplačilo odškodnine (21. julij). Prav tako opozarjamo bivše internirance, da lahko vložijo prošnjo za priznanje invalidnine zaradi posledic internacije. Za to ni nobenega roka, važno pa je zdravniško potrdilo, da se je prizadeti zdravil pred letom 1950. Za vse informacije naj se prizadeti obrnejo na pokrajinsko tajništvo — Ul. Zonta 4 — tel. 69119. Tržaško županstvo sporoča, da bo od ure 0 v nedeljo 1. marca uveden enosmerni promet za vsa vozila v ulicah Xidias in Timeus v smeri od Ul. Battisti proti Ul. Sla-taper. Seznam krajev in urniki cepljenja proti poiiomielitisu Objavljamo seznam krajev in umikov cepljenja otrok proti poiiomielitisu, ki se bo začelo 2. marca letos. Kampanja za cepljenje se začne sicer v nedeljo, 1. marca, ko bodo poskrbeli za cepljenje otrok v begunskih taboriščih. V vseh ostalih središčih pa se cepljenje začne v ponedeljek, 2. marca. Seznam se nanaša na tržaško občino. Občinski oddelek za zdravstvo ln higieno — urad za cepljenje — Ulica Duca d’Aosta 1 — vsak delovni dan od 9. ure do 10.30; VI. občinska ambulanta, Ulica Puccini 48, v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9. do 10. ure; VIII. občinska ambulanta, Ulica Gelsomini 1 (Rojan), v torkih in petkih od 9. do 10. ure; IX. občinska ambulanta, Opčine, vsak delovni dan od 9. do 10. ure; X. občinska ambulanta, Prose k - Križ, na Proseku v torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 10. ure, v Križu pa v ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 9. ure; otroška bolnišnica «Burlo Garofolo«, Istrska ulica 65/1, vsak delovni dan od 9.30 do 10.30; ONMI — posvetovalnica v Ulici Veronese 14, v ponedeljkih in petkih ob 10.30; posvetovalnica v Ulici Caboro 2, v četrtkih ob 9.30, posvetovalnica v Ulici Puccini 46, v ponedeljkih in petkih ob 11. url, posvetovalnica v Ulici Geppa 21, v sredah ob 10. uri; Jadranska pomorska bolniška blagajna, Ulica Coroneo 21, v torkih, sredah, četrtkih in petkih ob 12. uri (samo za svoje zavarovance) ; ENPAS, Ulica Roma 28, vsak delovni dan ob 11.30 (samo za svoje zavarovance. Tržaška občina obvešča, da se lahko javijo za cepljenje tudi vse osebe, ki še niso dopolnile 20. leta starosti. OD 21. JUNIJA DO 5. JULIJA 10 držav že prijavilo udeležbo na velesejmu V kratkem vrsta poslovnih srečanj med poslovnimi ljudmi prijavljenih držav in predstavniki velesejma Deset tujih držav je doslej priglasilo svojo udeležbo na XVI. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki bo od 21. junija do 5. julija letos. Svojo udeležbo so namreč zagotovile Zahodna Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska, Madžarska, Kamerun, Slonokoščena obala, Južnoafriška republika in Brazilija. Uprava velesejma in trgovinska zbornica pripravljata zdaj vrsto poslovnih srečanj med predstavniki tržaškega gospodarstva in poslovnimi ljudmi iz držav, ki so zagotovile svojo udeležbo na letošnji prireditvi. Kakor znano sodelujeta Avstrija in Jugoslavija na tržaškem sejmu že od prve prireditve dalje. Letos bo Avstrija sodelovala z razstavo plastičnih mas in u-streznih obdelovalnih strojev ter v lesnem paviljonu. Jugoslavija bo kakor običajno nastopila s kolektivno razstavo industrijskih izdelkov v palači narodov, na lesni razstavi in na področju prehranjevalnih proizvodov. Zahodna Nemčija, ki bo letos šestič prisotna na tržaški prireditvi, pripravlja llllllllllllllllllllllllllllllllllll■ullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIUIllIlllllUImlmllllllll||||I||||||||||lllllll|||||||||^|||||||JlIlII|||||||||||||||l1|||||||||||||||||||||||||llllllIlllllIIllllllllllIlllllllllllllllllll>■llll■l■lIllllllll■lIl■llllllmIIlttlllllIllllllllll1|||||||||||||||||||||||l|||||||||||||| OB MANIFESTACIJAH CGIL ZA IZBOLJŠANJE POKOJNIN Povprečne pokojnine INPS znašajo komaj 17.000 lir Važna vloga in delo Zveze upokojencev CGIL pri izboljšanju položaja upokojencev Devalvacija in stalno višanje cen sta zadnje čase postavila še posebno v ospredje vprašanje pokojnin INPS, saj je položaj zaposlenih spričo pregibne lestvice in draginjske doklade še nekoliko znosen, medtem ko vsaka lira podražitve življenjskih potrebščin pomeni za upokojence novo stiskanje pasu. Kot smo že pisali, posveča zlasti Zveza upokojencev CGIL in sploh vsa sindikalna organizacija vprašanju pokojnin vsaj takšno' važnost, kakor vprašanju delavskih plač in je napovedala vrsto javnih zborovanj in manifestacij, ki so se pričele v nedeljo po vsej državi. V Italiji je skupno 4.200.000 u-pokojencev INPS. Od teh jih uživa 1.200.000 samo po 12 tisoč lir pokojnine na mesec, 1.600.000 pa 15.000 na mesec. Spričo tega znaša povprečje pokojnin INPS samo 17.000 lir na mesec, kar lahko zadostuje kvečjemu za kruh in zelenjavo. Zato so zahteve _u-pokojencev po takojšnjem zvišanju pokojnin na vsaj 20.000 lir popolnoma upravičene, čeprav so državne blagajne nekam prazne. Od zadnjega poviška ni minilo niti dve leti, toda draginja ga je v tem času že vsega požrla. Vlada se mora zavedati važnosti vpra. sanja pokojnin in kaj storiti, saj ni dovolj, da ministri izjavljajo, da razumejo zahteve upokojencev, da pa jim sedaj ne morejo zadostiti. Z zvišanjem pokojnin namreč ni nobene nevarnosti, da bi upokojenci kupovali kakšno odvečno in razkošno blago, razen če kdo ne meni, da so razkošje meso, mleko ali sladkor. Prvo nujno vprašanje je torej zvišanje pokojnin in šele kasneje lahko pridejo na vrsto uved- na ne kmet ne potrošnik. .................................................. NA OSNOVI DOGOVORA IZ LANSKEGA LETA Prispevek pokrajinske uprave Pomožni ustanovi za socialno pomoč Rotacijski sklad pokrajinske uprave za pomoč pokrajinskim uslužbencem pri nakupu stanovanja Tržaška pokrajinska uprava je v preteklem letu sklenila konvencijo s Pomožno ustanovo za socialno pomoč v Trstu. Na osnovi te konvencije se je ustanova med drugim obvezala, da bo nudila pokrajinski upravi, vsem občinam, podpornim ustanovam in vsem drugim ustanovam, ki delujejo v občo korist vsega prebivalstva v pokrajini, vse u- šluge, ki iih te ustanove potrebujejo, da do socialno podporna služba učinkovito delovala na vseh področjih. Pokrajinska uprava pa se je obvezala, da bo nudila omenjeni ustanovi od 1. januarja leta 1963 denarna sredstva za izvrševanje njenih nalog. Zato je pokrajinski odbor nedavno sklenil dati tej ustanovi 8.720.000, lir kot prvi obrok za letošnji januar, ki gre na račun letošnjega proračuna te socialne u-stanove. . Pomožna ustanova za socialno pomoč v Trstu nudi mnogim u-stanovam zelo koristne usluge za vse prebivalstvo. Ta njena dejavnost sloni predvsem na delovanju Centra za socialne usluge, družinske posvetovalnice in Studijskega centra. Samo Center za socialne usluge je v lanskem letu obravnaval kar 200.000 raznih zadev. Poleg tega pa ta ustanova urejuje poseben anagraf o so-cialndh podporah v pokrajini in ima do sedaj vpisanih 63.000 o-seb od 195.000, ki bodo vpisane v sezname tega anagrafa. Pokrajinska uprava sporoča, da je bil pokrajinski predsednik dr. Delise na zadnji seji Zveze italijanskih pokrajin imenovan za predsednika podporne komisije in za člana finančne komisije zveze. Pokrajinska uprava je nedavno ustanovila tudi poseben rotacijski sklad, s katerim bodo pomagali pokrajinskim uslužbencem, da si kuipijo stanovanje. Za začetek i-ma sk/lad na razpolago 3.000.000 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I lir. Ta vsota, ki se bo po potrebi lahko še povečala, bo služila za posojila pokrajinskim uslužben. cem, ki bodo kupili stanovanje na dolgoročne kredite na osnovi raznih vsedržavnih stanovanjskih skladov. Iz tega sklada bo pokrajinska uprava nudila svojim u-službencem posojilo za kritje tistega odstotka denarja, ki ga morajo prizadeti vplačati za gradnjo stanovanja in ki se giblje povprečno od 15 do 30 odstotkov celotne vrednosti novega stanovanja. Kot je znano, državna posojila za gradnjo delavskih stanovanj ne krijejo celotnih stroškov. Posojilo, ki ga bo pokrajinska u-prava nudila svojim uslužbencem, bo omogočilo prizadetim, da jim ne bo treba najemati bančnih kreditov za kritje tistega dela vrednosti stanovanja, ki ga morajo takoj vplačati. Uslužbenci bodo vračali posojilo v obrokih v 10 letih; obresti pa bodo znašale 3.5 odstotka. V Rimu razgovori o naftovodu Odposlanstvo tržaških gospodarstvenikov se bo vrnilo iz Rima šele danes, medtem ko je bil njegov povratek predviden že za včeraj in sicer zaradi tega, ker je skleni- ba pregibne lestvice za upokojence in družinske doklade ter končno temeljita reforma vsega socialnega zavarovanja. To bo seveda neizogibno, ker če vse napreduje, se mora izboljšati tudi položaj u-pokojencev, ki so dali vse od sebe za časa svoje zaposlitve in imajo pravico do vedre starosti. Nedvomno so upokojenci INPS na boljšem kot so bili pred 15 leti, ko je bila ustanovljena njihova zveza, vključena v CGIL, Takrat so namreč imeli po 2.300 lir pokojnine. kar je bilo zelo malo, čeprav je denar tedaj več veljal. Za svoj nekoliko izboljšani položaj se pač morajo zahvaliti svoji nenehni borbi v okviru svoje sindikalne organizacije. Pri tem je treba tudi upoštevati, da vse do konca leta 1944 vdove sploh niso imele pravice do pokojnin po svojih možeh ter da so jim to priborili šele sindikati. Do takrat so prejemale ljj malo enkratno likvidacijo. Šedaj dobivajo 50 odstotka pokojnine in sindikat si prizadeva, da bi se ta odstotek zvišal saj je že sama pokojnina njihovih mož tako majhna. Nadalje je dolgo časa veljal predpis, da niso imele pravice do pokojnine tiste vdove, ki so se poročile z upokojencem zavarovanem po nje. govi upokojitvi. Sedaj je tudi ta omejitev odpadla in pokojnino dobi vdova, ki se je poročila z že upokojenim delavcem, če ni več kot 20 let mlajša od njega. Važna pridobitev, ki se je mnogi upokojenci morda ne zavedajo, je priznanj’ pravice do zdravstvene oskrbe INAM, saj je bil pred tem položaj upokojencev naravnost obupen in so bili odvisni od pomoči, ko jo nudi občina revežem. Tudi za dosego te oskrbe so bile potrebne dolge borbe. Sindikat se je tudi dolgo boril, preden so priznali upokojencem pravico do 13. pokojnine, ki vsaj malo olajša njihov resni položaj ob praznikih. Važno nerešeno vprašanje je še vedno priznanje pokojnine raznim delavcem, ki sploh nimajo do nje pravice, ker niso plačevali prispevkov. Pri nas so zelo redki primeri; mnogo jih je pa drugod. Pri tem gre predvsem za poljske delavce, za katere niso delodajalci za časa fašizma plačevali prispevkov. čeprav bi po zakonu morali. Razni podeštati so bili namreč na strani agrarcev ter so delavcem zagotavljali, da je s prispevki v redu, po vojni pa so ti delavci zvedeli, da ni zanje nihče plačeval. Na Siciliji in v Dolini Aosta so tem delavcem priznali minimalno pokojnino 6.000 lir deželne uprave ,pred kratkim pa so to storili tudi na Južnem Tirolskem. Kar so lahko storile te dežele, mora storiti vsa država, saj bi sicer vladalo nepravično razlikovanje. Poleg naštetih vprašgnj so še mnoga druga, ki jih bo treba rešiti. Ravno to potrjuje, kako koristna in pametna je zamisel Zveze upokojencev, naj se pričnejo po vsej državi razne manifestacije, da se seznani s temi vprašanji vse javno mnenje, saj sp skoraj vsi državljani dejansko bodoči upokojenci. Včeraj v Ljudskem domu Predavanje Santarellija o deželnih vprašanjih Včeraj je bilo na pobudo KPI v Ljudskem domu predavanje z debato o temi; «Kaj bo lahko dežela nudila Trstu«. Govoril je poslanec Enzo Santarelli, nakar so navzoči postavili nekaj vprašanj. Poslanec Santarelli je najprej poudaril, da bodo volitve deželnega lo podaljšati svoje 'bivanje v pre- , sveta v posebnem političnem in go-stolnici za en dan. Včeraj so se | spodarskem položaju. Državnozbor- tržaški odposlanci srečali z ministrom za industrijo in trgovino Medicijem. Kakor smo že poročati, je tržaško odposlanstvo pod vodstvom župana dr. Franzila v Rimu nastopilo na treh različnih mestih, in sicer pri političnih oblasteh, pri vodstvu zavoda za izkoriščanje petrolejskih ležišč in zemeljskega plina ENI in pri sami vladi. V tej zvezi poročajo iz Rima, da bo glavno vprašanje, zaradi katerega so se tržaški odposlanci podali v Rim, to je vprašanje naftovodov iz Trsta v Avstrijo in na Bavarsko, po vsej verjetnosti rešeno že v prihodnjih dveh ali treh mesecih. ske volitve so bile Se v ozračju »gospodarskega čudeža« (ki v resni, ci sploh m bil čudež), sedanje pa bodo v času gospodarskega zastoja in grozeče inflacije. Pred tem položajem ni moč zapirati oči, saj se stalno slabša Po drugi strani pa bi morali začeti s pripravami za petletni gospodarski načrt. Zato je razumljivo, da vlada za deželne volitve veliko zanimanje. Kar se teme tiče, to Je, kaj bo lahko dežela nudila Trstu, je seveda mnogo odvisno od prebivalcev, to je kakšna bo večina v deželnem svetu. Pri tem Je seveda važno na avtonomija. V okviru te avtonomije se bodo lahko rešila razna vprašanja, če bo za to dovolj volje. Govornik je nato omenil važno načelno vprašanje manjšinskih pra. vic, ki jih bo laže zagotoviti v novem ozračju, ko se začenjajo celiti rane, ki jih je zapustil nacionalizem. Zato je upanje, da se bodo v novem ozračju izglasovali zakoni in predpisi, ki bodo uresničili popolno izvajanje pravic in svoboščin vseh prebivalcev. To je važno in načelno vprašanje. Vendar pa je glavno vprašanje načrtovanje deželnega gospodarstva. Načrt deželnega razvoja in obnove je treba brezpogojno uresničiti. Pri tem prideta v poštev člena 50 in 70 deželnega statuta, ki zagotavljata deželi finančno pomoč države. Dežela bo torej potrebovala denar, a tu se njeni interesi križajo z «linijo Carli«, ki pravi, da je treba stisniti pas, kar pomeni, da bodo v Rimu tudi skušali zategniti mošnjo in kazati gluha ušesa za zahteve po razvoju deželnega gospodarstva. Razvoj deželnega gospodarstva mora pomeniti napredovanje industrijske in kmetijske proizvodnje ter trgovine, za Trst pa še pristaniškega prometa. Razen tega bo imela dežela interes, da se povečajo tudi trgovinske izmenjave z vzhodnimi državami. Končno je Santarelli še omenil zakonski načrt KPI za 10-letni načrt razvoja dežele, za kar naj bi država nakazala 400 milijard v 10 letih. SINDIKALNA KRONIKA Policija razgnala tržiške delavce pred glavnim ravnateljstvom CRDA Zahteva po pogajanjih za proizvodno nagrado v Felszegyju - Pogajanja o proizvodni nagradi v CRDA Tudi včeraj je 330 delavcev CRDA j ne more zadovoljiti delavcev. Poga- Proučevanje načrta za novo bolnišnico Staro bolnišnico «Maddalena» v Trstu bodo v doglednem času podrli, namesto nje pa zgradili nov, z vsemi modernimi dosežki sodobne zdravstvene tehnike opremljen objekt. Projekt za novo bolnišnico sta pripravila arhitekta Calabi iz Benetk in Semerani iz Trsta. Vse kaže, da so bili ustrezni načrti odo. breni tudi že v Rimu, zdaj pa bodo svoje mnenje o novi bolnišnici izrazili še tržaški primariji,. ki še proučujejo načrte. Novo bolnišnico bodo sestavljali štirje bloki, in sicer dve stolpnici in dve nižji poslopji. Strokovnjaki sodijo, da sta se arhitekta pri projektiranju nove bolnišnice držala sodobne vodilne konstrukcijske tehnike v Veliki Britaniji, na Švedskem, v Franciji in v Združenih ameriških državah. Vsaka stolpnica bo imela 10 nadstropij, in bo imela za osnovno ploskev kvadrat s stranico dolgo 35 metrov. Glavno poslopje bo imelo tri nadstropja, druga manjša zgradba v sklopu bolnišnice pa dve. V vsakem nadstropju obeh stolpnic bodo lahko namestili po 40 bolnikov, to se pravi, da jih bo bolnišnica lahko sprejela do 800 hkrati. Bolnišnica bo imela štiri vhode s treh različnih ulic. iz Tržiča, premeščenih v Trst, stavkalo zadnji dve uri dela. Ti delavci se že nad leto dni borijo z zahtevo, naj jih podjetje pošlje nazaj v tržiško ladjedelnico, ali naj jim vsaj plača dnevnice. Odkar jim je podjetje odvzelo dnevnice, češ da jim ne pritičejo, ker so sedaj stalno zaposleni v Trstu, trpijo ti delavci okrog 20.000 lir škode na mesec. Kot skoraj vsak dan so odšli delavci tudi včeraj v povorki iz ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev proti postaji. Ustavili so se kot po navadi pred ravnateljstvom CRDA, kjer so dali duška svojemu nezadovoljstvu. Toda tokrat je navalila nanje policija s tolkači in jih razgnala, češ da so ovirali promet. To je seveda zelo razburilo delavce, ki so upali, da bo nova vlada pokazala razumevanje za njihove zahteve ter da se bo njih vprašanje končno rešilo. Namesto tega pa jim niti ne pustijo, da bi dali duška svojemu ogorčenju in protestirali, kot so doslej. Obe sindikalni organizaciji kovinarjev sta postavili ravnateljstvu ladjedelnice Felszegy zahtevo, naj začne z njima pogajanja za sklenitev novega sporazuma o proizvodni nagradi. V ta namen sta postavili rok do torka opoldne. Ce se do takrat ne začnejo pogajanja, bosta sindikata napovedala stavkovno pripravljenost. * • * Včeraj so se začeli na tržaškem sedežu Intersinda pogajanja za sklenitev sporazuma o proizvodni nagradi CRDA. Prvi razgovori so pokazali, da stališče delodajalcev janja se bodo nadaljevala 9. marca. Parlamentarna delegacija KPI Na županstvu v Dolini sestanek s kmetovalci V Trst je prispela parlamentarna delegacija KPI z nalogo, da v naši deželi prouči položaj kmetijstva. Danes ob 17. uri se bo delegacija na županstvu v Dolini sestala z našimi kmetovalci in njihovimi strokovnjaki, da se globlje seznani s kmetijskimi problemi našega področja. Prisotna bosta tudi tržaška parlamentarca senator Vidaili in poslanka Bernetičeva. Jutri, 1. marca, pa bo ob 10.30 v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na javno predavanje senatorja Ada-molija (bivšega genovskega župana) o pomorskih Vprašanjih. Predsedoval bo senator Vidali. Predavatelj bo tudi odgovarjal na eventualna vprašanja. Prihodnji torek pokrajinska seja Pokrajinski svet se bo ponovno sestal prihodnji torek ob 18. uri. Na dnevnem redu je še nekaj upravnih vprašanj, med njimi tudi sklep, ki ga bo odbor predložil v odobritev svetovalcem, o novih cenah za oskrbovalnino v psihiatrični bolnišnici in njenih pridruženih zavodih, v pokrajinskem zavodu «Sergio Laghi» in v 1P AMI. razstavo konzerviranih živil, Madžarska in Poljska pa bosta prikazali izbor domačih izbranih pridelkov in proizvodov. Kamerun bo poudaril zlasti svoje glavne izvozne pridelke kakor les, kavo in ka-kao. Slonokoščena obala pa bo razstavila v glavnem ekzotične vrste lesa. Brazilija je napovedala, da bo na letošnjem tržaškem sejmu razstavila v prvi vrsti kavo, ki jo dobavlja skladišču Brazilskega inštituta za kavo v Trstu. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi v nedeljo, 1. marca ob 17. uri v dvorani na Kontovelu otroško prireditev Na sporedu je nastop otrok slovenske osnovne šole s Proseka s pravljično igro v štirih dejanjih «Pogumni Tonček« ter nastop gojencev glasbene šole s Proseka. RAZPIS MLADINSKEGA RISARSKEGA NATEČAJA Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole razpisuje drugi mladinski risarski natečaj za dijake tržaškega ozemlja. Sodelujejo lahko vsi dijaki višjih srednjih šol od 14. do 18. leta. Poleg natečaja prireja Pedagoški odsek tudi razstavo sprejetih risb, plastičnih izdelkov in slik. Dijaki se lahko poslužujejo katere koli tehnike. Risbe sprejemajo do 10. maja t. 1. na sedežu SSŠ v Ulici F. Filzi 8. Dijak naj na hrbtni strani vsake risbe navede svoje ime in priimek, starost, razred, ime šole ter ime in priimek svojega profesorja. Dela bo pregledala in izbrala komisija, ki ji bo predsedoval slikar prof. Lojze Spacal. Risbe, ki jih bo komisija ocenila za najboljše, bodo nagrajene s knjigami in publikacijami. Odbor Včeraj je na tržaiki univerzi promoviral za doktorja ekonomije ELIO FORNAZARIČ Novemu doktorju čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujejo člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika. 27. t. m. je na tržaSki univerzi promoviral za doktorja kemije MILKO CEBULEC z Opčin. Čestitajo mu prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik. miiiiiiiniiiiiiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii DVA TRAGIČNA DOGODKA VČERAJ V NAŠEM MESTU Dve ženski prostovoljno v smrt zaradi neozdravljive bolezni 50-letna Paola Ferluga utonila v vrtnem bazenu, 52-letna Antona Zanni pa je skočila skozi okno na Ul. Carducci Slovensko gledališče v Trstu Danes 29. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu; v nedeljo, 1. marca ob 16. uri na Opčinah ARSEN DIKLIC Na zeleni reki čoln Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever- Gledališča VERDI Danes ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na balkonih in galerijah prva predstava Puccinijeve opere «Turandot». V glavni vlogi bo nastopila Lucilla Udovich, v ostalih pa Elisabetta Fusco, Flavia-no Labd, Lorenzo Gaetani, Florindo Andreolli, Mario Cariin in Giorgi® Giorgetti. Dirigent Nino Verchi. Zborovodja Giorgio Kirschner. Režija Giovanni Poli. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo in ostale tri predstave od 4. do 11. marca. Nazionale 15.00 «11 cardinale« Tecfe-nlcolor. Tom Tryon. Romy Schnei-der. Arcobaleno 15.30 «11 casiello in Sve-zia« Technicolor. Monica Vitti, Curd Jurgens. Prepovedano mladini. Excelsior 15.30 uLetti separati« Me-trocolor. James Garner. Lee Re-mick. Fenice 16.00 «La domna scimmia« ligo Tognazzi, Annie Girardot. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «1 vincitori«. Vincent Edvvards, George Hamilton, Melina Mercouri. Supercinema 16.00 «Lo stranigolato-re d'i Londra«. Prepovedano mladini Alabarda 16.00 «La dea del peocato* Technicolor. Šarita Montiel. Filodrammatico 16.00 «La vatle dei lunghii coltelli« Pierre Brke, LeX Barker. Aurora 16.30 aSandokan la tigre J1 Monpracem«. Cristalio 16.30 «Alta infedeltš« Ugo Tognazzi, Nino Manfredi, Monica Vitti. prepovedano mladimi. Capltoi 16.00 «Mondo di notte No. 3» Technicolor. Prepovedano mladini, Garibaldi 16.00 «11 prigioniero d* Guam« Jeffrey Hunter. TeohnicO" lor. Massimo 16.00 «11 terrore dei man-telil rossi« Technicolor. Aifonsd Rojas, Carla Calo. Impero 16.30 «Silvestro e Gonzales matti e mattatori«. Moderno 16.00 19.00 22.00 «La gran-de fuga« Technicolor. James Garner. Astoria 16.30 #1 senza legge« Tech* nicolor. Audi« Murphy. Astra 16.30 »Venere in pigiama«. Vlttorio Veneto 16.00 «1 5 volti del- (, 1’assassinc« Tony Ourtis, Kirk Douglas, Burt Lancaster, Robert M'i-tohum, Frank Sinatra. Abbazia 16.00 «Le folli notti del dot-tor Jerry>l!» Technicolor. Jerry Le-wis. Ideale 15.30 «Misslone in Orient«* Technicolor. Marlon Brando. Marconi 16.00 «11 mafioso« Albert® Sordi. Skedenj 16.00 «Taras H magnifico* Technicolor. Yul Brynner, Tony Ourtis. KINO SKEDENJ predvaja danes 29. t. m. ob 14. uri Panoramico barvni film: TARAS IL MAGNIFICO (Mogočni Taras) Igrajo: YUL BRINNER ln TONY CURTIS Ljudem, ki so včeraj zvečer o-krog 19. ure šli mimo pokritega trga v Ul. Carducci, se je nudil grozen prizor. Videli so, kako se je neka ženska povzpela na okno drugega nadstropja stavbe št. 28, se nato vrgla v praznino in nekaj trenutkov zatem negibno obležala na pločniku pred vežo stavbe. Ljudje so se ob pogledu na ležeče žensko truplo zgrozili, med temi pa se je znašel nekdo, ki je poklical rešilni avto RK. Bolničarji so takoj prihiteli in 52-letno Antonio Zanni por. Ferrara odpeljali v bolnišnico, toda med prevozom je nesrečnica podlegla zadobljenim poškodbam, saj si je pri padcu prebila lobanjo in si zlomila levo roko. Zannije- V NOČI MED SREDO IN ČETRTKOM V urada nabrežinske občine tatovi ukradli 172.000 iir Tatovi 80 vdrli v prostore skozi stranska vrata, ki so jih uslužbenci pustili v sredo zvečer odprla Nezinani tatovi so predvčerajšnjim ponoči vdrli tudi v uradne prostore občine v Nabrežini. Izkoristili so priliko, da so v sredo zvečer občinski uslužbenci pustili odprta stranska vrata in z lah. koto prišli v prostore, kjer so prebrskali vse kote in se nato oddaljili s 172.000 lirami, ki so jih našli v predalu neke pisalne mize. Tatvine se je zavedel uradnik ki je predvčerajšnjim zjutraj prižel v urad; zglasil se je na karabinjerski postaji, kjer je tatvino prijavil. Karabinjerji so s sodelovanjem sodnega oddelka u-vedli preiskavo, da bi izsledili ne-znance. Avtomobilske miši Avtomobilske miši so vedno vprašanje, kako se pojmuje dežel- pridno na delu. Predvčerajšnjim ponoči so s silo odprle desni de-flektor avtomobila VA 67591, kii ga je 28-letni Giorgio Cestar iz Ul. Flavia 22-3 pustil v bližini doma. Iz notranjosti avta so neznanci pobrali volneni plaid, par usnjenih rokavic ter usnjeno aktovko, v kateri je Cestar hranil osehne dokumente in potni list. Cestar je tatvino prijavil na komisariatu pri Sv. Soboti in povedal, da je utrpel 35.000 lir škode. Predvčerajšnjim med 19.30 in 22.30 so neznanci s ponarejenimi ključi odprli avto, ki ga je 28-letni Carmelo Bonomolo iz Ul. Zorutti 15 pustil pred gostilno »Panada« kamor je šel na večerjo. Iz avtomobila so neznanci u-kradli radioaparat «Voxson» vreden 27.000 lir. Bonomolo je tatvino prijavil na letečem oddelku policij«. va je že dalj časa bolehala za neozdravljivo boleznijo in včeraj se je no dolgem trpljenju odločila za usodni korak. Izkoristila je priliko, ko je nihče od domačih ni videl, se povzpela na okno in se vrgla na ulico. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Včeraj zjutraj si je vzela življenje tudi 50-letna Paola Ferluga iz Trasversale Verniellis 1. Okrog 11. ure je Ferlugin. brat Albino telefoniral agentom komisariata v Barkovljah in povedal, da je njegova sestra izginila neznano kam. Malo kasneje pa je Albino Ferluga šel na vrt, pred hišo in v bližini vrtnega bazena za namakanje našel sestrino ovratno ruto. Pogledal je v< bazen in z grozo ugotovil, da je v bazenu plavalo sestrino truplo. Z vespo v avto Takoj so prihiteli agenti, ki so poklicali na pomoč, gasilce, ki so potegnili truplo nesrečne ženske iz bazena. Po pregledu, ki ga je opravil sodni zdravnik dr. Reich, j« ugotovil, da je Ferlugova podlegla zaradi zadušitve približno 12 ur prej. Tudi Ferlugova je bolehala za neozdravljivo boleznijo in se je predvčerajšnjim zvečer odločila za usodni korak, šla na vrt in se vrgla v bazen, kjer se je v mrzli vodi utopila. Zopet nezgoda v podjetju «Vetrobeh V tovarni «Vetrobel» v gradnji v Industrijskem pristanišču, se je včeraj ponesrečil 50-letn.i delavec Alfredo Fian iz Mortegliana pri Vidmu, Ul. Sol a v ic o 3, ki je u-služben pri podjetju SACAIM. Fian se je ponesrečil okrog 11. ure, ko je nerodno postavil desno rolko med valj škripca in jekleno žico, ki mu je prerezala zadnji členek palca. Fianu so delovni tovariši priskočili na pomoč ter mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. 2rtev prometne nesreče je postal včeraj zjutraj 27.1etni tekstilni delavec Dino Bonin od Domja št. 76. Boniin se je s svojo vespo TS 32109 vozil po Drevoredu D'An. nunzio proti Senenemu trgu, ko je v bližini stavbe št. 73 trčil v fiat 600 TŠ 37394, ki ga je tedaj s parkirnega prostora na desni privozil 37-letni Giuseppe Pemi-gotti s Trga Europa 2, ker je bil namenjen v bližnjo garažo «Au-rora«. Zaradi trčenja se je Bonin prevrnil z vespe in se pri padcu ranil po čelu in desnem nartu. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na o-pazovalni oddelek s prognozo o-krevanja v 8 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o-pravili agenti cestne policije. Slovenski klub v Trstu prlred' 12-dnevni majniški Izlet v Hrvašk® Primorje na Reko, v Bakar, Kraljevi* co Crlkvemco ln Senj v soboto 16. ,|rl v nedeljo 17. maja 1964. Cena iz*e* ta za vožnjo, prehrano (kosilo v Crikvenlct, večerja ln kosilo v Senju, pokušnja vina v Sllu na otolh1 Krku) in prenočevanje v hotelu Nehaj v Senju Je 5.500 lir za oseb® (polovica vsote ob vpisu), Slovenski klub vabi k udeležbi. Prijave Prl turističnem prac(u AURORA, Ulic* Clcerone ali pismeno na Slovenski klub. Ul. Geppa 9, V torek, 3. marca ob 17. uri, bo v spominskem parku na griču Sv. Justa svečanost v počastitev spomina partizana univerzitetnega študenta Sergla Cermelija, ki ga Je fašistična drhal ubila 3. marca 1944 na Trgu Stare mitnice. Svečanost prireja združenje partizanov ANPI ob 20-letnici njegove mučeniške smrti. Šolska vest šolsko skrbništvo sporoča, da Je prejelo nekaj vprašanj glede vlaganja prošenj za začasno namestitev v isti ali drugi pokrajini. Skrbništvo potrjuje, da na podlagi ministrske okrožnice št. 3466/29 od 8. t. m. lahko prosijo za začasno namestitev v določenem kraju šolniki, ki so zaprosili za premestitev zato, da bi bili skupaj z družino, ter niso tega dosegli. Razna obvestila Talnlštvo Mladinske iniciative obvešča vse člane, da bo v ponedeljek 2. februarja ob 20.30 v Ul. Geppa 9 Mja flavnegi odbora. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. T®* neta Cesarja daruje Maks Morel 10°° lir za Dijaško Matico. Namesto'cvetja na grob pok. J®*1' pine Cok darujeta Viktor in Mar* Vovk iz Beograda 2000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomin* pok. Matilde Kosmlna darujeta Vanja In Marija Kosmlna 5000 lir ** Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 28. februarja 1964 se Je v Trst® rodilo 6 otrok, umrlo, pa Je 10 oseb-UMRLI SO: 54-letmi Luciano B®" nazza, 73-letni Giacomo Fabris, 7°* letna Maria Valente por. Fonda, 7"" letna Gluseppina Baldo vd. Guerr-ni, 74-letna Emllla Plccirillo vd. D>* elemente, 67-letna Gaetana BarreSJ vd. De Savino, 83-letna Sara Finžj vd. Mann, 80-letna Maria Gregoriči' vd. Pipan, 69-letru Angelo Tessari®’ Mauro Le Rocca, star 3 mesece. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 24.-13. AlLAngelo doro. Trg Goldoni Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marcftl®’ Ul. Glnnastlca 44; Nicoli, Ul. g1 Servola 80; Alta Basllica, Ul. Glusto 1; Busollnl. Ul, Revoltell® 41; INAM Al Cedro, Trg Oberda® "2; Manzonl, Ul. Stttefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN 24.-11 Alla Basllica. Ul. S. Glusto l; solini, Ul, Revoltella 41; INAM * Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, u' Settefontane 2, AFERA V BOLNIŠNICAH PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM Živahno zasliševanje prič o delovanju raznih naprav Gre ponovno za rentabilnost medjedrskih ojačevalcev, ki naj bi prihranili potrošnjo goriva Goriško-beneškl dnevnik SVETOVALCI PREJELI NOVI DNEVNI RED GRADNJA HIŠ ZA DELAVCE Splošno vzdušje na obravnavi proti 16 obtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi znanega škandala v splošnih bolnišnicah, se je precej razgibalo. Po mnogih dneh dolgočasnega razpravljanja o tem ali onem prekršku v zvezi z deli, ki so jih zasebna podjetja opravila v združenih bolnišnicah, sta prišli na vrsto dve priči, ki dobro poznata razne probleme in ki trmoglavo zagovarjata nekatere trditve, za katere sta pač globoko prepričana, da odgovarjajo resnici. Predvsem so sodniki nadaljevali včeraj zasliševanje delovodje združenih bolnišnic Vittoria Bana. Ob tej priliki je prišlo do soočenja med pričo in obtožencem Luigi-jem Caputom in s tem do zelo živahnega prereuanja. Kot smo že poročali, je uprava združenih bolnišnic poverila 1960. leta podjetju Luigija Caputa pcstavitev aparata za razvijanje filmov v radiološkem inštitutu splošne bolnišnice. Včeraj se je zvedelo, da je podjetje Caputo opravilo dela na pavšal. 'Zgodilo pa se je, da neki stroj ni dospel pravočasno in da so medtem spremenili nekaj načrtov ter opravili razna nepredvidena dela. Tako je prišlo do tega, da obstaja nekaj faktur za dela, ki sploh niso bila opravljena, z druge strani pa manjkajo fakture za opravljena dela. Obtožnica trdi na vsa* način, da je Caputo zaslužil pri teh delih okoli 400.000 tir. Precej zavita v meglo je ostala tudi zadeva postavitve dveh kadi za izpiranje. Novo kad so prinesli iz kleti radiološkega inštituta, a neko drugo, ki pa je bila že stara, so doljili od drugod. Obe kadi so vzajemno vzidavali delavci podjetja in Caputovi delavci. Vsa zadeva pa se ie končala tako, da je stara kad romala’ spet na svoje staro mesto, medtem, ko so novo spravili na dvorišče. Najživahnejša pa je bila debata glede cevi za zračenje. Caputo je trdil, da je te cevi postavilo njegovo podjetje, a Ban, da so delo opravili bolniški delavci. »Priča moti — je dejal Caputo — ker laz govorim o ceveh v zidu». Na to opazko pa je Ban odgovoril, da so bili vhodi za zrak samo na Podu. V tem trenutku bi prišlo do žolčnega prerekanja, če ne bi Predsednik Boschini strogo pozval obtoženca, naj samo odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavljajo. Do podobnih zelo žolčnih izpadov je prišlo iudi nekoliko pozne-J6> ko je sedel na stol pred sodnike strojevodja združenih bolnišnic Foresti. Že priletnejši moški skrbi za razne parne kotle v splošni bolnišnici in pri Magdaleni. Njegovo pričevanje je bilo Posebno zanimivo glede nabave ■n delovanja v splošni bolnišnici ;n v bolnišnici prt Magdaleni šti-medjedrskih ojačevalcev. Slo je za neke posebne aparate; ;kt pi po mnenju tovarne, ki ’ jih je jzdelala, utegnili prištediti tudi do 15 odstotkov goriva pri segre-Vanju parnih kotlov. Na zaslišanju je Foresti odločno spodbijal to trditev. Dejal je, da so opazili kakih 6 odstotkov prihranka pri delovanju parnega kotla v bolnišnici pri Magdaleni, Medtem ko so baje v splošni bolnišnici porabili celo več nafte. Med ojačevalci, ki so jih uporabljali v splošni bolnišnici in onimi, ki so bili v bolnišnici pri Magda-Jeni, pa je bila določena razlika. , Na vsak način pa Foresti ni izključil, da so v bolnišnici pri Magdaleni utegnili prihraniti na gorivu tudi zaradi drugih razlo-gov. Priča je poudaril sicer, da 111 tak tehnik, da bi lahko podal stvarno oceno, pribil pa je, da so odi aparati skoraj vedno pokvarjeni Prav ob priliki hitrega besedne- dati, da dr. Steno trdi, da je na- narne kazni, pa je vedno trdil, da ročil prav Forestiju. naj napravi poskuse z omenjenimi aparati ter naj mu poroča o rezultatih. Baje je prav na podlagi teh poročil sestavil potem uradno poročilo, v katerem se trdi, da so v določenih primerih prihranili celo 16 odstotkov goriva. Z druge strani pa pravi Foresti, da ni šlo za kake preizkuse uradnega značaja ter da on ni nikoli trdil, da se je prihranilo do 16 odstotkov goriva. »Sploh je kaj takega nemogoče — je dejal Foresti — ker se lahko ugotovi rentabilnost aparatov samo okvirno*. Obravnava se bo danes nadaljevala z zasliševanjem Forestija. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Geri, tožiiec Santonastaso, zapisnikar Parigi, obramba Lovi-sato) je bila včeraj obravnava proti 36-letnemu Giordanu Schul- zu iz Ul. del Rivo, ki je bil ob- tožen, da je skupaj z nekim svojim prijateljem razbil šipo na izložbenem oknu trgovine Universal-tecnica na Korzu Garibaldi 4 ter ukradel 9 transistorskih in drugih sprejemnikov. Do tatvine je prišlo okoli 3. zjutraj 6. januarja lani. V tistih zgodnjih urah sta baje imenovani Schulz in njegov prijatelj Bruno Soiat, star 36 let, zapustila neki bar v bližini ter odšla po Korzu Garibaldi. Ko sla prišla do omenjene trgovine z radijskimi aparati, je Soiat razbil šipo in oba sta baje segla po aparatih, ki so bili razstavljeni v izložbi. Tatinski podvig je opazil šele neki mestni redar, ki je šel mimo. Takoj je poklical agente letečega oddeika, ki so uvedli preiskavo. V razmeroma kratkem času so u-gotovili, da sta bila tatova prav Soiat in Schulz. Soiat je takoj priznal, da je raznil šipo, medtem, ko se je Schulz otepal glavne krivde. Ni sicer zanikal, da je imel svoj delež pri plenu, trdil pa je, da ni sodeloval pri prvem dejanju. V novembru so sodniki spoznali oba za kriva ter ju obsodili na 1 leto in pol zapora ter na 60.000 lir globe. Ob tisti priliki so sodniki obsodili tudi nekega tržaškega taksista, ki je baje odkupil en transistorski sprejemnik. Moški, ki je bil kaznovan s 4.000 lirami de- aparata ni odkupil, temveč ga je samo sprejel kot jamstvo za neko posojilo enemu izmed ostalih dveh .ž< obtožencev. Proti razsodbi kazenskega sodišča se je pritožil samo Schulz. Ta je trdil, da razsodba prvostopnega sodišča’ni bila pravična, ker r,i sodeloval pri razbitju šipe. Zato je menil, da bi morale odpasti določene obtežilne okoliščine. Na vsak način pa bi sodniki morali upoštevati olajševalno okoliščino nizke gmotne škode, ker so policisti " zasegli skoraj ves tatinski plen. Prizivni sodniki so včeraj deloma spremenili prvotno razsodbo. Upoštevali so splošne olajševalne okoliščine ter so obsodili Schulza na 1 leto zapora in na 42.000 lir globe. Roko je vtaknil med zobata kolesa Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 27-letnega delavca Ermanna Marcuz-zija iz Fogliana pri Sredipolju, Ul. Monte Sei Busi, ki je uslužben v ladjedelnici Sv. Marka. Marcuzzi-ja so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom laaiedelnice. Ponesrečil se je malo prej, ko je stal blizu nekega stroja v pogonu. Nenadoma se je preveč približal zobatim kolesom stroja, ki so mu prijeli levi rokav ter mu potegnili roko med valje, ki so mu povzročili zlom leve podlakti. Mar-cuzzi se bo moral zdraviti 30 dni. Na pločniku je padla Žrtev nerodnega padca zaradi spodrsljaja na mokrem tlaku je postala predvčerajšnjim 83-letna gospodinja Regina Stanich por. Paulotto iz Ul. Rcssetti 28. Ko se je vračala proti domu je v Ul. Rossetti spodrsnila na pločniku in nerodno padla. Pri padcu se je pobila po zatilju, desni ličnici in nad desnim očesom. Staniche-va je potem šla domov, toda včeraj je zaprosila za zdravniško pomoč. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirur- ški oddelek. VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA V Kopru bodo gradili nov kulturni dom Proslava obletnice smrti narodnega heroja Janka Premrla-Vojka Občinska skupščina v Kopru se ni in Roža Rogovič že deset let v ga dvoboja med Forestijem in dr. “tenom je j ' ------- j- prišlo do ponovnega incidenta. Dr. Steno je hotel odgo-Voriti na neko Forestijevo trditev ter je v naglici prekinil ne-fega sodnik« rekoč: »Prosim, trenutek...*. Ta —....... . „ njegov izraz pa 01 uSajal predsedniku, ki je uda- z roko po mizi ter zavpil: •"“VZ JJU 11114.1 IC1 4. a V JV II . fvomu velja ta «trenutek»? Pro-o d? se obnašat? olikano! Resnici na ljubo je treba p jd resno zavzela, da bi mesto čim prej dobilo' kulturni dom z novo kinodvorano V ta namen so tudi imenovali posebno komisijo, ki bo proučila ves problem in se tudi zavzela za pripravo konkretnega gradbenega programa. • • • Pretresljiva tragedija v Livadah nad Izolo, o kateri smo že poročali, je vzbudila globoko sočustvovanje in solidarnost prebivalstva obalnega pasu. Družini gradbenega delavca Dragana Smodiša, ki so ji živi zgoreli trije otroci, je prvo priskočilo na pomoč podjetje Stavbenik, kjer je Smodiš zaposlen. Smodišu so dali toliko, da si je kupil vsaj nekaj osnovnih življenjskih potrebščin, kajti hiša, kjer je prebival, je zgorela do tal. Smodišu je pomagala tudi sindikalna podružnica Mehanotehnike in še nekatere izolske sindikalne podružnice. podjetju. V koprskem gledališču so organizirali proslavo ob obletnici smr-ti narodnega heroja Janka Premrla Vojka. Proslavo je organizirala koprska osnovna šola, ki nosi ime po tem narodnem heroju. Učenci so pripravili pester spored in želi mnogo priznanja občinstva. Proslave se je udeležila tudi Vojkova mati. ki so ji učenci podarili šop rdečih nageljev. Zaradi dražitve gradbene dejavnosti se podjetja dražb ne udeležujejo Interpelacije svetovalcev PLI, MSI in PSDI ■ Prispevek 30.000 lir krožku za svobodo kulture pove- Delovni kolektiv trgovskega podjetja Soča Koper je slavil te dni desetletnico obstoja. To podjetje je lani ustvarilo milijardo 150 milijonov dinarjev prometa, kar je šestkrat več kot pred desetimi leti. Podjetje ima zdaj 17 poslovalnic, od katerih je večina najsodobneje opremljenih. V kratkem bodo začeli z gradnjo modnega doma v Kopru. Ob desetletnici so nagradili najzaslužnejše člane, med katerimi sta Mario Castella- KINO »IRIS* PROSEK predvaja danes 29. t. m. ob 19.30 uri Cinemgscope barvni War-ner Bros film: Prima dell uragano » (Pred orkanom) Po romanu «Bojnt krik« Leona M. Mrisa Igrajo: VAN HEFLIN, ALDO RAY in MONA FREEMON Jdttvna }h7rjjW)!h Predvaja danes 29. t. m. ob 18. uri Cinemascope De Luxe film: «AVVENTIIRA D AMORE E Dl GlIERRA« (Ljubezenska in vojaška dogodivščina) Igrajo: TOM TRYON, DAVID H EDISON in LINDA HUTCHINS KINO PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes 29. t. m. ob 19.311 url Cinemascope barvni film: Vento di terre lontane (Veter daljnih dežel) Igrajo: GLENN FORD, ERNEST BORGNINE In ROD STE IGER V Kopru so ustanovili center za izredni študij na višji pedagoški šoli. S tem bo dana prosvetnim delavcem možnost izrednega študija, saj marsikdo ni imel možnosti za redni študij. * * * V prvem polletju so zabeležili na osnovnih šolah obalnega področja 71 odstotkov pozitivnih o-cen. Učni uspehi so torej na približno enaki ravni kot lani. Najuspešnejša je bila dekanska osemletka s 76 odst. pozitivnih ocen. Včeraj zvečer se je sestal občinski svet v Gorici. Ker se je sej« pričela šele ob 21. uri, bomo o njenem poteku pisali v prihodnji številki. Svetovalci so prejeli za včerajšnjo sejo novi dnevni red, ki obsega 17 točk. Na začetku so štiri interpelacije, od katerih so dve predložili liberalci, po eno pa svetovalci MSI in PSDI. Liberalci sprašujejo župana, če so pred nedavnim razveljavili natečaj za imenovanje administrativnega ravnatelja civilne bolnišnice in če ni zaradi hudih finančnih bremen potrebno določiti ravnatelja, kt naj deluje v korist ustanove brez posegov političnih strank. V drugi interpelaciji pozivata občinsko upravo, naj protestira zaradi sestanka, ki ga je podtajnik Ceccherini sklical na prefek-tudi med zastopniki KD in PSDI, da se sestavi v Gorici odbor levega centra. Misovci sprašujejo župana, če so utemeljene govorice, po katerih naj bi zavlačevali z gradnjo 128 ljudskih stanovanj, ker občinska uprava nima namena kriti stroškov za ceste, vodovod, kanalizacijo, elektriko itd. v tem naselju. Socialdemokrati pa zahtevajo od občinske uprave določitev zemljišč za ljudske in industrijske gradnje. Med ostalimi točkami dnevnega reda je izvolitev dodatnega odbornika, odkar je z izvolitvijo Lodi-ja za stalnega odbornika to mesto prazno. Ker na dražbi za izgradnjo, o-troškega vrtca v kraju Ponte del Torrione nobeno izmed 35' povabljenih podjetij ni hotelo sprejeti pogojev, predlaga občinski odbor razpis druge dražbe s povečanimi gradbenimi stroški. Tudi z nadaljnjo izgTadnjo doma onemoglih v Ločniku ima občina e-nake težave. Občina je odkupila dve Mikluševi zemljišči v Ul. Catterini v velikosti 110 kv. m. Občina bo zemljo plačala po 500 lir, za 28 vinskih trt pa še 42,000 lir odškodnine. Na vrsti so tudi denarni prispevki raznim organizacijam. Italijanski zvezi za svet evropskih občin bodo izplačali 40.000 lir, vsedržavni zvezi italijanskih .„ob-čin 84.000 lir, Goriškemu kfožkp za svobodo kulture^ 30.09.0 lir, revizorjem obračuna za leto 1962 pa po 10.000 lir. Na koncu je nekaj personalnih zadev. stva iz Kopra v Gorico, kjer bo vrnila obisk poslanca PSDI Zuc-calliju, ki je bil pred časom na obisku v Kopru. Delegacija, se bo sestala na sedežu PSDI na Korzu Italija v. Gorici s predstavniki stranke iz Gorice in Vidma, med katerimi bo poleg poslanca Zuccallija verjetno tudi poslanec Cecclferini. Sestanek bo predvidoma okrog 17, ure in pri tej priliki bodo nadaljevali v Kopru začete razgovore o raznih obmejnih vprašanjih in medsebojnih odnosih. Jutri dopoldne ob 9.30 pa bo v dvorani »Petrarca« v Gorici organizacijsko zborovanje PSDI ob prisotnosti upraviteljev in parlamentarcev naše dežele. Ob tej priliki bodo objavili imena strankinih kandidatov za bližnje deželne volitve. Obravnavali bodo tudi splošen politični položaj in obrazložili program stranke za deželne volitve. SPOROČILO OBČINSKEGA ZDRAVNIKA Cepljenje otrok v Gorici proti otroški paralizi Z akcijo bodo začeli 9. marca in bodo starše tudi pismeno obvestili V okviru širokopotezne akcije za cepljenje otrok proti paralizi s Sabinovim cepivom, ki se ga vzame skozi usta ter je mnogo bolj učinkovito kot SalkoVo cepivo, je tudi goriška občina pripravila vse potrebno za tako akcijo. Cepljenje se opravi tako, da vzame pacient po dve kapljici Sabinovega cepiva, ki je prijetnega okusa, skozi usta ter ne predstavlja nobene nevarnosti. To je treba napraviti trikrat v presledkih. po en mesec. Četrto cepljenje se napravi potem po presadku šestih mesecev. Cepljenje je brezplačno. Da bi preprečili čakanje, je občinski zdravstveni urad v Gorici Ul. Mazzini 7 sklenil, da bodo začeli s cepljenjem 9. marca in bodo obvestili s posebno drpisnico na dom starše kdaj naj pripeljejo svoje otroke k cepljenju. Začeli bodo z otroci v starosti štirih mesecev in potem nadaljevali do 6 let. Pozneje bodo prišli na vrsto tudi šolski otroci. Opozarjamo, da otroci, ki ne bodo podvrženi temu cepljenju, ne bodo. sprejeti pozneje v otroške vrtce in šole. Občinski zdravstveni urad, ki je pripravil za to priliko posebno organizacijsko službo, poziva starše k sodelovanju v tej korištni akciji. so proglasila vsedržavna vodstva sindikalnih organizacij. CGIL, CISL in UIL. Stanje snega na goriških smučiščih Obisk delegacije SZDL iz Kopra v Gorici Jutri stavka Ribi in Bonezzi Za danes popoldne je predviden prihod okrajne delegacije Socialistične zveze delovnega ljud- V nedeljo 1. marca bo 24. uma vsedržavna stavka uslužbencev prevoznih podjetij, ki se borijo za obnovo kolektivne vsedržavne delovne pogodbe. Na Goriškem se Stavka tiče šoferjev podjetij Ribi in Bonezzi iz Tržiča. Stavko Po poročilu goriške Turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj na Vojskem nad Idrijo še 30 cm južnega snega ob temperaturi 1 stopinjo nad ničlo. Tudi na Laznah je bilo še dovolj snega za smučanje, vendar pa bosta Radio Ljubljana m Radio Koper še sporočila, če se bodo jutri v nedeljo 1. marca vršile na Laznah prireditve «Po smučinah IX. korpusa«. Goriško pokrajino razdelili na dve skupnosti občin Sklep o tej razdelitvi je odbor poslal glavni komisiji v odobritev Na pokrajinskem uradu za delo v Gorici se je sestal pokrajinski odbor, ki ima nalogo, da izdela desetletni načrt za gradnjo delavskih hiš v naši pokrajini. Na tej seji so sprejeli sklep, da bodo razdelili Goriško v dve skupnosti občin. V prvi, ki ima svoje središče v Gorici, je 16 občin, med katerimi so poleg Gorice še Steverjan, Sovodnje, Kapriva, Krmin, Dolenje, Farra, Gradiška, Mariano, Medea, Moraro, Moša, Romans, Zagraj, Slovrenc, Moša in Villesse, V drugem s središčem v Tržiču pa so še občine: Doberdob, Foljan, Gradež, Itonke, Škocjan, Speter ob Soči, Staran-can in Turjak. Ta sklep so sprejeli soglasno in ga bodo poslali glavnemu odboru, da bi ga upošteval pri izdelavi dokončnega progiama teh gradenj. Pokrajinskemu odboru predseduje ravnatelj urada za delo dr. Fabbro, dalje je v njej nekaj županov, vključno župan iz Gorice, predsednik IACP dr. Tri-pani ter tudi zastopniki delavcev, med katerimi naj omenimo sindikaliste: Papais, Edo Sfiligoj, Maria Selli in Elio Zuliani. V odboru so tudi predstavniki raznih drugih organizacij in ustanov, ter nekateri izvedenci. taka gradbena dela. Po načrtu, ki je priložen ponudbi, bodo zgradili 36 metrov visok vodni zbiralnik s kapaciteto 180 kub, metrov. Predvideni stroški bodo znašali 24.5 milijona lir. Prevzem del bo moral potrditi še deželni inšpektorat za javna dela in nato bodo začeli takoj z gradnjo. Prekinitev dobave toka v Ločniku Gradnjo vodovoda v Ronkah bodo nadaljevali Pred nekaj dnevi je bila na županstvu v Ronkah dražba za oddajo nadaljnjih del pri gradnji vodovoda za Ronke in Starancan. K dražbi so povabili 24 podjetij, ki se bavijo s takimi deli. Od teh se jih 12 sploh ni udeležilo iz- med ostalih pa je dalo najugodnejšo ponudbo podjetje Gianni Dondi iz Roviga, ki je tudi v Ste-verjanu prevzelo prejšnji mesec . ........................................................imun......■umit....................................I Občinska podjetja iz Gorice sporočajo, da bodo morali danes prestaviti enega izmed opornikov za elektrovod od 10.000 voltov in bodo zaradi tega prekinili dobavo električnega toka v Ločniku od 13.30 do približno 16. ure. Ta prekinitev ne velja za področje Trga S. Giorgio, ter ulice Brigata RE, Giulio Cesare, Per-soglia in Mocchetta. V primeru slabega vremena bodo prekinili tok jutri, 1. marca od 9. do 11.30 ure. Poslanec Pajetta v Gorici Jutri, 1. marca ob 10.30 bo v kino dvorani Vittoria v Gorici, na Travniku zborovanje KPI, na katerem bo govoril poslanec Giancarlo Pajetta, član državnega vodstva stranke, o aktualnih političnih problemih in o bližnjih deželnih volitvah. ZBOROVANJE KPI DANES V DOBERDOBU Danes zvečer ob 20. uri bo v prosvetni dvorani v Doberdobu zborovanje komunistične stranke. Govoril bo Enzo Santarelli o deželnih problemih, o gospodarskem načrtovanju in o problemih slovenske narodne manjšine. PRED GORIŠKIM SODIŠČEM TATVINA V MEDEJI Popolnoma oproščena uradnica in poštar obdolžena tatvine pol milijona lir Denar je zmanjkal na poti med pošto v Gorici in Medeji Kazenski odsei^ goriškega blcroi- POBUDA GORIŠKE FEDERACIJE PSI Prebivalstvu Ilirske Bistrice se je končho uresničila dolgoletna želja. Pred dnevi so namreč dogradili vodovod Ilirska Bistrica-Starod, ki bo oskrboval z vodo Okrog 26 tisoč prebivalcev visokega Krasa v občinah Ilirska Bistrica in Opatija Sredstva za izgradnjo v višini 330 milijonov dinarjev sta prispevali republiki Slovenija In Hrvatska. Zmogljivost črpal bo 42 litrov vode na sekundo. Nesreče na delu Na gradbišču v Ul. San Cilino, kjer Je zaposlen za gradbeno podjetje Zollia iz Ul. Buonarroti, se je včeraj ponesrečil 27-letni delavec Umberto Sergon iz Milj, Strada Fortezza 6. Ko je skupaj z delovnimi tovariši raztovarjal s tovornika dele nekega žerjava, je nerodno postavil desni kazalec pod težko železje, kt mu je odsekalo zadnji členek prsta. Z rešilnim avtom Inama so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh Žrtev skoraj podobne nesreče je postal včeraj 32-letni železničar Gio-vanni Variano iz Ul. S. Ermacora št. 12. Ko Je na glavni železniški postaji, kjer je zaposlen, nakladal na železniški vagon tračnice, si je zlomil zadnji členek na levem palcu. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 30 dni. V tržaškem arzenalu se Je včeraj ponesrečil 42-letnl mehanik Ottavio Moinas iz Ul. Pirandello 20, ki je hotel z ročico spraviti v pogon motor vozila z gosenicami. Nenadoma Je ročica odskočila in ranila Moi-masa v levo koleno. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z zaseb-nim avtom. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Za skupen nastop strank proti vojaškim služnostim Razgovor o tem vprašanju naj bi imeti v ponedeljek na sedežu PSI v Gorici Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI za Goriško sporoča: ((Pokrajinski izvršni odbor PSI za Goriško je imel sejo, na kateri je proučil problem raztegnitve vojaških služnosti še na druga področja naše pokrajine. Ker je ta problem važen in se ga ne more rešiti z ločenimi gledišči, federacija PSI smatra, da Je potrebno široko sodelovanje vseh političnih sil naše pokrajine. V ta namen je poslala pokrajinskim tajništvom strank KD, KPI, PLI, PRI, PSDI in PSIUP pismo naslednje vsebine: ((Tajni- štvo goriške federacije PSI v zvezi z nadaljnjim razvojem in razširitvijo vojaških služnosti na ozemlju naše pokrajine, kar Je v oviro pri Izdelavi regulacijskega načrta za Gorico, industrijski coni v Gorici, modernizaciji goriškega kmetijstva in razvoju modernega omrežja cest, smatra za potrebno doseči sporazum med strankami, ki delujejo na tem področju, da bi se sporazumeli za skupno akcijo pri pristojnih ministrstvih, za odpravo takega stanja, ki grozi zadušiti našo pokrajino. Zato Vas s tem vabimo na sestanek, na katerem bi razpravljali o tem vprašanju in stavimo v ta namen na razpolago sedež naše federacije (Gorica, Drevored XXIV. maja 1/1). Tak sestanek bi se lahko vršil v ponedeljek, 2. marca ob 20 uri.« Podobno pobudo v občinskem okviru je napravila tudi sekcija PSI iz Romansa, ki je povabila za torek, 3. marca na razgovor krajevne sekcije KD, KPI, PSDI in PSIUP. je ogenj dosegel njegove hlače in takoj je bil ves spodnji del telesa zavit v plamene. Zena. ki mu je skušala pomagati, je tudi dobila manjše opekline. Na klicanje so prihiteli na pomoč sosedje, ki so ponesrečenca odpeljali v krminsko bolnišnico. Tam so mu ugotovili' opekline prve in druge stopnje po obeh nogah, katerim je že čez nekaj ur podlegel. Dan poprej se je Plamščig pre- nega sodišča je včeraj popolnoma oprostil obtožbe poštno uradnico 22-letno Adriano Martinis in poštarja 45-letnega Antonia Mau-ra iz Medee, češ, da sta pred e-nim letom ukradla iz poštnega paketa pol milijona lir. Tatvino so ugotovili 27. februarja lani. Bila je ravno pepelnična sreda in avtobus je pripeljal paket s plačilnimi kuvertami za učitelje. Navadno je Marti-nisova prevzemala denar in bi ga morala tudi tisto sredo. Naključje pa je naneslo, da je na pustni torek plesala v družbi Maurove hčerke. Tudi Maur je noč preplesal, zjutraj, ko je bila ura sedem, je vstal . se .odpravil na po stajo po denar ker njegova hči Še ni prišla s plesa, Martinisova pa prav tako ne. Vzel je denar in odšel na njen dom. Martinisova, ki je prišla deset minut kasneje domov, je našla Maura v pogovoru s staro mamo, je odprla paket in namesto denarja našla samo zmečkan papir. Od tistega trenutka dalje je vsa stvar ubrala hitro pot justice, ki je včeraj privedla oba poštna uslužbenca na zatožno klop pod obtožbo poneverbe. Sodišče je zaslišalo številne priče in šoferja avtobusa, ki je pripeljal denar. Drža.vni pravdnik je zanju zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Branilca pa sta bila drugačnega mnenja. Odvetnik Devetag, ki je branil Martinisovo, je dejal, da človek, ki namerava krasti, ne zamuja časa na plesu Odv. Fortuna, branilec Maura, pa je kronološko do- da bi zamenJAI1 denar z nim pgpirjem. Sodišče ni imelo težav z razsodbo. V času, ki je potreben za pisanje razsodbe, se je vrnilo iz posvetovalnice ter oba obdolženca popolnoma oprostilo, ker nista storila dejanja. S tem pa tatvina niti od daleč n: pojasnjena. Vse kaže, da je o-blast prejela zadnja dva človeka v verigi ljudi, ki imajo posla z odpošiljanjem denarja. Ce na pošti v Medei ni krivcev, kje so? Na to vprašanje sodna obravnava ni odgovorila. ■ Ali bodo zaradi tega za vedno odete v skriv-most okoliščirie o izginotju denarja? Rahlo trčenje včeraj v Rupi Včeraj popoldne se je zgodila v bližini mosta čez Vipavo v Rp-pi manjša prometna nesreča. Zaletela sta se avtomobila Fiat 500 in «Giulietta». Šofer FIAT. ki je menda sodni uradnik iz Gorice, se je pripeljal s stranske poti na državno cesto, da bi nadaljeval pot v Gorico. Iz Gorice v smeri proti Trstu pa se je pripeljal z «Giulietto» neki goriški trgo- vec. Trčenje je bilo prav rahlo. Na obeh vozilih je nastala prav majhna škoda. «Giulietta» se je po trčenju ob Fiat z vrati zadela ob cipreso, kjer je obstala. Kratke iz bolnišnice Včeraj okrog 13. ure so cali avto Zelenega križa \ pokli- pod- vrnil iz bolnišnice v Vidmu, kjer so ga operirali zaradi bolezni v grlu. Njegova smrt je globoko sunila vse domačine. iiiiiimmiiiitiiiiiiniiiiiiiiHHiNiiiiiiiiiuimiHiiHiiiiiiiimJiiiiiiiHiMniiiiiimitiiimiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiHMimmiMimiiiiimimiiiiiuiimmiiiiHiiiiiimiiiiii kazal, da njegov klient dejansko gorsko predilnico, kjer se je poni imel dovolj časa na razpolago, I nesrečila pri delu 25-letna Giulia VESTI IZ IDRIJE V tovarni pohištva nameravajo izdelati letos 6000 spalnic Povečanje izvoza iz tovarne ETA v Cerknem • Priprava nove upravne reorganizacije - Velik obisk v mestni knjižnici Razna obvestila Padec delavca Na delu se je včeraj ponesrečil 35-letni kurjač Elio Lovriča iz begunskega taborišča Pri Orehu, ki Je zaposlen pri podjetju Italgas-Multi-color v Ul. Flavia 92. Ko je stal na nekem samo pol metra visokem zidarskem odru, se je spodrsnil in padel. Pri padcu si je verjetno zlomil desni nart. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico. kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Kmet Iz Krmina podlegel opeklinam Na svojem dofnu v Borgnanu pri Krminu je podlegel opeklinam, ki jih je dobil dne 27. februarja pri delu na polju 77-let-ni Dominik Planiščig. Omenjenega dne je šel PlaniMig na hribček nad vasjo, kjer je zapalil kup suhega dračja in odpadkov. Ne da bi se zavedel kdaj, Lesna industrija «22. julij« v | njo za 36 odst Vložili bodo v pod Med knjižnicami v Idriji se je lansko leto preselila v nove prostore, ki so bolj prikladni za povečanje proizvodnje s posebnim ozirom na izdelavo pohištva. Po načrtu za letošnje leto naj bi se proizvodnja pohištva povečala od lanskih 3600 na 6000 spalnic, celotna proizvodnja tovarne pa naj bi se povečala za 57 odst. v primeru z lansko. Po teh načrtih za povečanje proizvodnje bodo morah vložiti v podjetje še kakšnih 100 milijonov ali nekaj več. Del teh investicij je namenjen povečanju pohištvene proizvodnje, večino pa bodo porabili za prenos žagarskega obrata v Spodnjo Idrijo. V skladu s temi načrti računajo na povečanje izvoza, predvsem izgotovljenih izdelkov, za okrog 108 odst. Izvoz rezanega lesa pa naj bi ostal ha dosedanji višini. Tudi v Tovarni ETA v Cerknem nameravajo letos povečati proizvod izvoz svojih izdelkov in sicer od lanskih 45 na 192 milijonov din. Seveda pa bodo morali za dosego tega cilja nuditi blago po konkurenčnih cenah in moralo bo biti tudi po kvaliteti konkurenčno. V idrijski občini nameravajo na praviti upravno reformo, po kateri naj bi uredili namesto dosedanjih 25 krajevnih odborov le 19 krajevnih skupnosti. Najmočnejša od teh bo v Idriji, sledile pa ji bodo skupnosti po drugih večjih krajih kot so Cerkno, Spodnja Idrija in Cmi vrh nad Idrijo. Ostalih 15 skupnosti bo zajemalo manjša in bolj raztresena gorska naselja. Posamezne skupnosti bodo zlasti v gospodarskem ustroju precej različne med seboj O tem no Črtu razpravljajo sedaj ra-ni forumi In prizadeto prebivalstvo vodstvo mestne knji; niče nakupilo j 1173 knjig in ob koncu leta je knjižnica štela 18.758 Knjig Izposodila je 35.586 Knjig ali po nad dve knjigi povprečno na prebivalca Raz veseljivo je dejstvo, da obiskuje knjižnico največ mladina. V pridru. ženi čitalnici razpolagajo s 63 časopisi in revijami. Spričo takega prometa pa bi morali poskrbeti za knjižnico nove prostore, ki bi bolje služili svojemu namenu. V Novi Gorici razstava primorskih likovnikov V četrtek zvečer so v avli občinske skupščine v Novi Gorici odprli razstavo de) likovnih u-metnikov Slovenskega Primorja. Razstava bo odprta več dni, prireja pa jo Goriški muzej. zmečka- Marchi iz Gradiške Ul. Roma 18. Odpeljali so jo v Goriško civilno bolnišnico kjer so ugotovili, da si je verjetno zlomila kazalec na desni roki in so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Ob 11.30 so pripeljali v bolnišnico 26-letnega Daria Bulfona iz Gorice Ul. Lunga 23, ki se je ponesrečil na delu pri gradbenem podjetju «Proto«. Zdravniki so mu ugotovili udarec na desnem podlaktu in verjeten zlom desnih reber. V bolnišnici bo ostal 20 dni. Pri igri z žogo v oratonu goriške stolnice se je včeraj okrog 17. ure ponesrečila 12-letna Maria Anaguardo iz Gorice Ul. Morelli 25. Zdravniki so ji ugotovili zlom desne roke ter so jo pridržali za mesec dm na zdravljenju. VERDI. 17.00: «11 mondo di notte n. 3». Ital. barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CURSO, 17.15: «Ieri, oggi, donianl*, Sofia Loren, M. Mastroianni, T. Pica. Italijanski kinemaskopskl film v barvah. VITTORIA. 17.30: «L’idolo di Aca-pulco«, E. Presley in U. Andress. Ameriški barvni film v kinema-skopu. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «11 sentiero dei disperati«, C. Aznavour in M. La-foret. ltal.-franc. koprodukcija v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13 stopinj ob 14.15, najnižjo 7 stopinj ob -7. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 88 odstotkov, ki pa se je proti večeru zmanjšala na 75. JUTRI RODITELJSKI SES1ANEK Ravnateljstvo gimnazije-liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da bo jutri, I. marca 1964 ob 10 uri koprskem roditeljski sestanek v nsalnici uči- jetje še 40 milijonov din, po drugi okraju slovi ona iz Idrije kot naj j tciji-ča v Ul. Croce. Vabljeni starši strani pa nameravajo zelo povečati j večja in najbolje urejena Lani je j in vzgojitelji. OBČNI ZBOR SPD JUTRI, 1. MARCA Slovensko planinsko društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor jutri, 1. marca z začetkom ob 10. Za razliko od prejšnjih let, ko ie bil občni zbor v gostilni «Pri zvezdi » na Trgu sv, Antona v Gorici, pa se bo letos vršil v prostorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu št. 13/1. Ob tej priliki bodo odborniki podali poročilo o poslovanju društva v preteklem letu Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora, na koncu pa se bodo člani pomenili še o načrtu za delovanje v tekočem letu. Ce bo lepo vreme bo društvo priredilo po zborovanju tudi izlet v bližnjo okolico, kakor je v navadi ob tej priliki. Jutri ob 10.30 v telovadnici šole Morpurgo Povratni dvoboj B LIGE Bor-Gasilci (Pd) Tudi jutri bo Borova ekipa odigrala svojo tekmo v Trstu. Tokrat bo nastopila na povratni tekmi v gasilci iz Padove. V prvi tekmi so borovci z njimi izgubili s 3:1, čeprav bi lahko tudi sami zmagali z istim rezultatom. Fadovanci se še vedno ena naj- močnejših ekip turnirja in so sedaj na tretjem mestu v lestvici. Izgubili so do sedai le z Robur-jem, z gasilci iz Benetk ter nepričakovano tudi z Libertas iz Piacenze, ki je tako pripravila, kot tudi kasneje v Trstu proti Libertas in Boru, največje presenečenje prvenstva. Pri vsem tem pa Ostane dejstvo, da so gasilci iz Padove še vedno zelo močna in nevarna ekipa V Borovih vrstah je sedaj morala precej visoka, zlasti po zma gi, ki so jo slavili nad CRDA. Med tednom so se naši vestno pripravljali za jutrišnjo tekmo. V sredo so se celo spoprijeli v prijateljski trening tekmi z ekipo tržaških gasilcev. Tekma je bila izredno živa in dinamičnost vseh igralcev nas je prijetno iznena-dila. Bor je igral na višini svojih zmožnosti in je večkrat spravil nasprotnike v težaven položaj. Borovci so tudi pokazali prav dobro obrambno igro, medtem ko so bili tudi v napadu zelo prodorni. Naši seveda niso na višini gasilcev, vendar so jim nudili izreden odpor, tako da so se ti morali pošteno potruditi. Gasilci so, kot smo že objavili, zmagali s 3:1, a je treba sm- DVOJE IZRAZOV pripomniti, da so se vsi seti tesno končali. To nas navaja na bolj optimistično gledanje na nedeljsko tekmo. če bodo borovci znali tudi jutri tako zaigrati, po našem mnenju jim zmaga ne more uiti. Uspeh bi pomenil za Borovo šestorko dokončno oddaljitev od nevarnih mest v lestvici, obenem pa možnost, da se dokoplje do boljšega položaja v razpredelnici. Ker predvidevamo napeto borbo, priporočamo vsem navijačem športnega združenja in še posebej ljubiteljem odbojke, da prisostvujejo v čim večjem številu tej zanimivi tekmi, ki bo ob 10.30 v telovadnici šole Morpurko (Čampi Elisi). R. ŠKRINJAR V SLOVENIJI ZBRANA SMUČARSKA ELITA SVETA V Kranjski gori moški na Pohorju ženske Prognoze so v korist francoskih sester Eoitschel LJUBLJANA, 28. — Na Pohorju in v Kranjski gori se bosta jutri pričeli dve mednarodni smučarski prireditvi. Na progah Vi-tranca se bodo pomerili v FIS I A tekmi skoraj vsi najboljši smučarji Evrope, medtem ko bodo nad Mariborom tekme FIS smučark za ((Pohorski pokal«. Na Pohorju so imeli včeraj moški 14. mednarodni mariborski slalom, kise je zaključil z zmago Francoza Killyja. Ta tekmovalec bo nastopil tudi v Kranjski gori, ker so prireditelji pripeljali tekmovalce z avtobusom iz Maribora v Kranjsko goro. Danes so si tekmovalci ogledali progo in tudi vadili na njej, popoldne so si ogledali tovarno športnega orodja v Begunjah, zvečer pa so imeli vodje ekip sprejem v novem hotelu Prisank. Razmere so še kar ugodne in se ni treba bati, da bi zmanjkalo, kljub sončnemu vremenu, snega. Za vsak primer pa so prireditelji pripravili približno 200 kg snežnega cementa, ki ga bodo' uporabili za utrditev tekmovalnih prog. miiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMitiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiMntiiiiiiiiiiiii POKRAJINSKO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO Boris Košuta že v polfinalu zmagovalca Cassiusa Claya in poraženca Sonnyja List ona ♦c*o*o*o>40*oeo*oeo*o ♦ovovoeovoeoeo Trije borovci v deželni fazi turnirja Pokrajinsko namiznoteniško prvenstvo tretje kategorije ni bilo skopo za predstavnike Bora. Trije igralci športnega združenja so se namreč uvrstili v deželno fazo. Ti so Moro, ki je sicer izpadel iz tega tekmovanja, a se je vseeno uvrstil med šestnajstimi najboljšimi, dalje Tomšič in končno Košuta Boris. Ta je skupaj z Birso pokazal najlepšo igro večera, ki se je končala s tesnimi razlikami v korist borovca. Košuta se je s tem uspehom že uvrstil v polfinale pokrajinskega dela turnirja. Najbolj pa je presenetil član Bora Bidovec, ki je sicer proti Pac-ohielatu izgubil, a šele po petih setih. Bidovec je imel v rokah že set žogo in z njo zmago, a je žal zgrešil odločilni udarec. Od članov rojanskega Doma je na- ;ppij samo Aftrijan Tavčer, ki bi ihko dosegel v dvoboju s sicer močnim Pacchielatom precej več. Tekmovanje se bo nadaljevalo ju-tri v nedeljo ob 8.30 in sicer v dvorani stadiona «Prvi maj«. Izidi tekmovanja borovcev so naslednji: Tomšič - Morelj 3:0 (21:6, 21:14, 21:7) Pacchlelat (Soffitta) - Bidovec 3:2 (18:21, 22:24, 21:12, 21:17, 22:20) Moro - Maestro (UNI) 3:0 (21:18, 21:18, 21:10) Košuta . Ratman (UNI) 3:0 (21:15, 21:6, 21:8) Košuta - Moro 3:0 (21:10, 21:10, 21:13) Košuta-Birsa (Soffitta) 3:1 (21:18, 21:19, 16:21, 21:171 ŠZ BOR Atletski odsek Na krosu, ki bo jutri, 1. marca, na Opčinah, bodo nastopili naslednji atleti Bora: Košuta Aleksander, Košuta Boris, Pahor Milan, Ambrožič Silvan, Rudež Andrej, Sancin Stojan, Koren Uroš, Švab Dušan in Križman Bruno. Atleti naj se zberejo najkasneje do 9.30 na zadnji postaji tramvaja na Opčinah. Izredno zanimanje .vlada tudi za tekmovanje žensk na Pohorju, ki je letos privabilo v obdravsko mesto celo vrsto najbolj znanih imen. V Mariboru sta že nekaj dni francoski olimpijski zmagovalki sestri Marielle in Christine Goit-schel, ki sta prav gotovo največji favoritinji za zmago tako v slalomu kot v veleslalomu. Z njima bo tudi njuna zelo dobra rojakinja Teraillon. Tekmovanja za pohorski pokal se bodo udeležile smučarke iz 19 držav. Tudi Avstrija bo prisotna in čeprav ne bo poslala v Maribor svoje najboljše, bo njene barve branila odlična Rohrbachova. V Mariboru pričakujejo tudi Američanko Sauber-tovo, ki spada prav gotovo med najboljše smučarke sveta. Maribor je bil že slovesno okrašen, ko so začele prihajati tekmovalke. Med prvimi se je javila prirediteljem Belgijka Patrizia du Roy de Blicquy, ki se bo v ostri konkurenci Francozinj in Nemk Barbi Hennebergerjeve in Heidi Mittermaierjeve borila za čim boljšo uvrstitev. Najmočnejšo reprezentanco pa bo imela Jugoslavija z Majdo Ankele, Kristo in Milko Fanedl, Majo Rutar, Zmago Klofutar, Zelinko Teuž in Gabrijelo Zdovc. Danes so imele ženske trening na progi, kasneje pa sprejem pri predsedniku mariborskega mestnega sveta. Jutri v soboto bo začetkom ob 11. uri tekmovanje v veleslalomu na Pohorju, kasneje pa bodo odpeljali goste na izlet v Slatipo Radenci. V nedeljo 1. marca pa se bo ob 9.30 začelo tekmovanje v slalomu, ob 19 bo razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja, eno uro kasneje pa bodo tekmovalkam in gpstom priredili v hotelu Slavja smučarski ples. SMUČANJE :::::::::::::::::: Odbojkarsko prvenstvo šol v Gorici Slovenska šestorka brez poraza, na vrhu lestvice Prejšnjo soboto so se nadaljevale odbojkarske tekme za prvenstvo goriških šol. Letošnjega prvenstva se udeležujejo štiri ekipe, med temi šestorka slovenske šole. Udeležba je torej manjša kot prejšnja leta: manjkata zlasti italijanska klasična gimnazija in industrijska šola. Letos se vzporedno z odbojkarskim turnirjem odigrava še košarkarski. Za košarko je večje zanimanje, saj je znano, da je na Goriškem vzgajali-šče mladih košarkarjev, ki se kasneje uveljavljajo kot stebri v italijanskih prvoligaških moštvih. Prav zaradi tega je mogoče odbojkarski turnir izgubil na veljavi. Kot rečeno, je slovenska šola nastopila v prvi tekmi 14. t. m. z italijansko realno gimnazijo. Z mirno in napadalno igro so slovenski srednješolci dobesedno pregazili svoje nasprotnike. Dovolj jasno pove sam rezultat v setih 15:2 in 15:6, Teden nato so se ponovno pokazali na igrišču, tokrat s precej močnejšim nasprotnikom. Igrali so proti tehničnemu zavodu «S. Fermi«, Zanimanja za to tekmo je bilo precej, ker sta ti dve ekipi že več let med najboljšimi. Tudi tokrat je bila jasna premoč naših fantov, ki so gladko zmagali. Ze naslednjega dne je bila na vrsti druga zelo važna tekma: tokrat med slovensko šolo in moštvom zavoda «Galileo Galilei«. Kot omenjeno, sta se obe moštvi srečali v telovadnici na Ca- Tako jutri moih« na igriMh ABETONE, 28. — Danes je bil no stop training smučark za jutrišnji smuk za pokal Foemina. Italijanke so pustile dober vtis. Isto se lahko reče o Avstrijki Edith Zimmermann; o Angležinji Murphy-jevi in o Švicarki Bachmonnovi. Italijanka Inge Senoner se je pri padcu poškodovala, zaradi česar se bo morala odpovedati nastopu. TORINO Vieri; Scesa, Poletti; Cella, Ro-sato, Ferrini; Peirč, Puia, Hit-chens, Moschino, Crippa. CATANIA Vavassori; Lampredi, Alberti; Magi, Bicchierai, Turra; Dano-va, Biagini, Fanello, Cinesinho, Sgraffetto. ROMA Cudicini; Fontana, Corsini (Ar-dizzon); Malatrasi, Ardizzon (Carpenetti), Carpanesi (Angelino); Orlando (Leonardi), Sor-mani, Manfredini, Angelillo (Carpanesi), Leonardi (Carpanesi). JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Casta-no, Salvadore,. Sacco; DelTOmo. darme, Del Sol, Nene, Sivori (Da Costa), Stacchini. LANEROSSI Luison; Zanon, Savoini; De Marchi, Zoppelletto, Tiberi; Va-stola, Menti, Vinicio, Dell’Ange-lo, Campana. LAZIO Cei; Zanetti, Garbuglia; Carosi (Govemato), Pagni, Gasperi; Di Virgilio, Landoni, Rozzoni, Mor-rone, Govemato (Mazzia). SPAL Patreghani; Olivieri, Bozzao; Muecini, Cervato, Riva; De Bernardi, Massei, Bui, Bulli (Miche-li), Crippa. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitumniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuuiiiuiiiiiiiiiii Goriški nogomet Juventino čaka borba v Krminu Sovodenjci bodo nastopili doma proti ekipi iz Romansa Ob jutrišnji četrti tekmi povratnega kola bo Juventina. gostovala v Krminu, kjer bo nastopila proti domači enajstorici Cormontium. Tekma bo ob 15. uri in zato naj se igralci zberejo že ob 14. uri v baru pri Milanu ali pa pred gostilno, «Giovanna» pri podvozu. Za to tekmo naj se Javijo naslednji igral ——r-—-——- . , . .. „ J J - vseh 90 minut, da ne bodo doživeli presenečenj, kakor se je že večkrat, in tudi zadnjič, zgodilo. Sovodenjci pa bodo imeli v go steh ekipo Pro Romans, ki je precej močna in je odločena odnesti iz Sovpdenj vsaj točko. Domačinom pa bi tudi zelo prav prišli kar obe točki, če bodo igrali disciplinirano in borbeno, ni izključeno, da si jih bodo tudi priborili. Podgorci tokrat počivajo. ci: Faganel, Pašulin, Devetak, Re, Furlan, Ferfolja, Bastjančič, Comel- li, Michelli, Tabaj, Briško, Klavčič, Montico in Zezlin. Juventina ima s Cormontium še star račun, saj Je bila tekma s tem moštvom doma v štandrežu edina, ki so jo izgubili. Zato bodo skušali jutri popraviti takratni poraz. Seveda pa se bo treba v ta namen dobro potruditi in. borbeno igrati FIORENTINA Albertosi; Robotti, Marchesi; Brizi, Gonfiantini, Pirovano; Hamrin, Lojacono, Petris, Bena. glia, Bartu. MILAN Ghezzi; Trebbi, Pelagalli; Tra-pattoni, David, Lodetti (Bacchet-ta); Mora, Sani (Lodetti), Alta-fini, Rivera, Amarildo. BOLOGNA Negri; Furlanis, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti. ATALANTA Cometti; Pesenti, Nodari; Nielsen, Gardoni, Colombo, Domen-ghini, Christensen, Nova, Mere-ghetti, Magistrelli. MANTOVA Zoff, Morganti, Schnellinger; Tarabbia, Pin, Cancian; Simoni, Jonsson, Volpi, Mazzero, Tome-azzi SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Delfino, Bemasconi, Morini; Tamborini, Frustalupi, Wisnie-ski, Salvi, Barison. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Corsa MODENA Gaspari; Barucco, Longoni; Bal. leri, Aguzzoli, Bellei; Gallo, Ti-nazzi, Brighenti, Goldoni, De Robertis. GENOA Da Pozzo; Bagnasco, Fossati; Colombo, Bassi, Rivara; Panta-leoni, Meroni, Piaceri, Baveni, Bean. BARI Mezzi; Baccari, Visentin; Buc-cione, Magnaghi, Mupo; Cico-gna (Rossi); Catalano, Galletti (Siciliano), Glammarinaro, Van-zini (Cicogna). MESSINA Geotti; Dotti, Stucchi; Benitez, Ghelfi, Landri; Derlin, Faspetti, Morelli, Canuti, Morbello. terinijevem trgu. Tokrat pa jp še v večjem številu pridrvelo ogromno navijačev z obeh strani. Tekma je namreč bila odločilnega pomena tako za slovenske barve kakor za nasprotnike. Igra je bila že od začetka zelo napeta. Ker je našim pripadla žoga, so se hitro z močnimi -servisi ter s tolčenimi žogami, predvsem Prinčiča, povzpeli v vodstvo. Nasprotniki so skušali napeti vse svoje sile, toda nič :ii pomagalo proti bolje pripravljenim in vigranim igralcem. Naši srednješolci so si nabirali točko za točko, dokler ni bil set zapisan v njihovo korist, medtem ko so nasprotniki obtičali pri petih točkah. V drugem setu so nasprotniki ponovno -napeli vse sile in res se jim je posrečilo, da so zmedli naše fante. Toda le začasno, kajti naši igralci so se zavedali, da če ne zmagajo v drugem, tudi v tretjem setu ne bodo. Vse so dali od sebe in kaj kmalu so odvzeli nasprotniku servis. Takrat so začeli Slovenci ofenzivo in niso mirovali, dokler se ni zaslišalo piskanje sodnika, kar je pomenilo konec tekme in z njo zmaga. Zato gre seveda zasluga vsem igralcem in pa tudi navijačem, ki so tudi pomagah k zmagi s tem, da so spodbujali naše igralce. Ni potrebno, na posebej opišemo veselje, kajti vsakdo si lahko predstavlja, kaj pomeni taka zmaga za goriške slovenske šole. Tekmovanje med drugimi šolami se nadaljuje še ves drugi teden, Zaradi tega ne moremo še sestaviti lestvice za druga mesta, medtem ko je gotovo, da je na vrhu lestvice slovenska šola. Atalanta-Mantova I Bari-Messina I LR Vicenza-Lazio I Milan-Bologna X 1 Modena-Genoa 1 Roma-Juventus X 1 Sampdoria-Inter X 2 Spal-Fiorentina 2 X Torino-Catania 1 Lecco-Foggia I Udinese-Varese 1 X Pisa-Livomo X 2 Pescara-Ascoli X Rak ni bolezen eivilizacije (Nadaljevanje s 3. strani) med bolniškimi posteljami in številom prebivalstva. Čim bolje je v neki deželi zdravstvena služba organizirana, tem več ljudi umre od raka. To je analogno s prejšnjim «absurdom». Čim bolje je namreč zdravstvena služba urejena, tem daljša je življenjska doba, ker se posamezniku omogoči temeljitejše zdravljenje. S tem pa človek v povprečju' svoje življenje podaljša in s tem pogosteje postane potencialni kandidat tudi za to strahotno bolezen. Od tod tudi konkretni podatki, da v bolj razvitih ali če hočemo bolj civiliziranih državah zasledimo več smrti od raka kot v manj razvitih državah. Od tod lahko tudi trditev, da je rak bolezen civilizacije. Podatki, ki jih navajamo, Izhajajo posredno od svetovne zdravstvene organizacije, torej od dovolj kvalificirane ustanove. Seveda ta organizacija ne trdi tega, pač pa se da do teh na videz protislovnih ugotovitev priti vprav na račun konkretnih podatkov, ki jih je ta organizacija zbrala v tridesetih državah. Za zaključek bomo ponovili, da drži trditev onih, ki pravijo, da rak ni bolj splošna bolezen kot nekoč, pač pa da jo bolj temeljito odknivamo in da, če je dejansko bolj razširjena, je razširjena zaradi tega, ker je v bolj razvitih državah življenjska doba mnogo daljša in je v daljši življenjski dobi obolenje za to boleznijo bolj verjetno kot v krajši. 1. — prvi 1 1 drugi 2 X 2. — prvi 1 2 drugi 2 1 3. — prvi 2 1 drugi 1 2 4. — prvi 1 drugi 2 5. — prvi 1 1 drugi 2 X 6. — prvi 1 drugi 1 iiuiliiiiiiiniiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiuiiiiimiiiiiiiifiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiintniiHiiliuiii IZ KOPRSKEGA OKRAJA Na Primorskem vrsta smučarskih prireditev Razveljavljen izid tekme za Istrski zimski nogometni pokal Čeprav se bliža pomlad, se obeta ljubiteljem zimskih športov na Primorskem še vrsta dogodkov. Tako bodo v kratkem organizirali »pohod po stezah IX. korpusa«. Tekmovale bodo smučarske patrulje, ki bodo obšle partizanske kraje Trnovske planote in tudi položile vence pred spominske točke iz NOB. Proga bo dolga za člane 8 kilometrov, za članice in mladino pa od 5 do 1 in pol kilometra. Od drugih važnejših prireditev naj omenimo tekmovanje v smu- čarskih skokih 13. marca v Logu pod Mangartom, 22 marca bo veleslalom na Livsu, za prvomajske praznike pa bodo organizirali tradicionalni veleslalom na Kaninu. * * * Tudi preteklo nedeljo so obalna nogometna moštva izkoristila za priprave za bližnji začetek spomladanskega prvenstva. Koprski Tomos je povabil Vipavo in igral neodločeno 1:1. Gostje so presenetili z dobro igro in bi glede na dogodke na igrišču zaslužili zmago. V predtekmi so mladinci Kopra premagali mladince Vipave z 9:0. • * * Delamaris je igral v Poreču in visoko premagal domače moštvo z 8:5. To je bila ena najboljših iger Izolčanov v zadnjih tednih. Zlasti odlična je bila krilska vrsta na čelu s Sosičem, ki je ves čas zalagala napad z uporabnimi žogami. Slgjoše pa je igrala ožja obramba ki je brez potrebe prejela nekaj zadetkov. Lep uspeh je doseglo tudi piransko Sidro, ki je na domačem igrišču premagalo člana republiške lige celjski Olimp z 2:1. Predtekma mladincev pa se je končala neodločeno 1:1. Nova Gorica se je pomerila doma z ljubljanskim Slovanom. Neodločen izid 2:2 ne ustreza dCH godkom na igrišču, saj so imeli domači več zrelih priložnosti in so med drugim tudi zastreljali enajstmetrovko. Prijateljsko tekmo je odigralo tudi ajdovsko Primorje. Tekma s Svobodo iz Duplice se je končala s 5:1 v njihovo korist. Prvenstvo istrskokoprske nogometne lige se začne 31. marca. Koper si bo skušal ohraniti drugo mesto, s čimer si bo pridobil pravico do kvalifikacij za vstop v republiško ligo.^ Rokometaši Kopra so se v nedeljo pomerili doma z Rovinjem in tesno zmagali s 15:14. Gostje so se izkazali kot zelo solidna ekipa in bi zaslužili neotločen izid. ♦oeoeoeoeoeo*oeoeoeoeoeoeoeoeoeoec>eo*oeoeoe<^oeoeoec>eoec^oeo*oeo*o*oeoeoec>eoec>eoeoeoeoeoeoeoeoeo«oeoeoeo«05eoe *o*oeo*o*o«o*o*o*o*o ♦o*oeo*oeo*o*c>*o*o*c> Allan Marshall Prijatelji in moje zdravje Pred nekaj dnevi sem s slastjo pojedel svinjske kotlete in numarfcno solato. Zdaj pa me zaboli žolč, če pojem eno edino zrno suhega grozdja. Do vsega tega je prišlo zaradi želje, da bi si cokrepil zdravje«. Pričel je George. Dejal mi je: — Bled si. Jej, kolikor je največ mogoče na pol surova jetra, pa boš dobil več krvi! — Ampak Jaz ne prenašam ckusa surovih jeter! Potem pa vsemi pilule. Vsaka pilula nadomestuje četrt kilograma jeter. Vzeti moraš po štiri pilule pred vsakim obrokom. —■ To je skupno tri kilograme jeter na dan. Ali ni preveč? — Morda se motim, — je odgovoril George, — morda vsaka pilula ne nadomestuje četrt kilograma jeter, ampak samo osminko. V tem primeru vzemi po šest pilul. Raje bi pričel s štirimi, — sem pripomnil. Lahko, — se je ljubeznivo strinjal George. Naslednjega dne sem srečal Billa in sem mu pripovedoval, da sem pričel uživati jetrne pilule, da bi se okrepil. — E, vidiš, jaz imam ravno to, kar je tebi potrebno, — mi je dejal Bill. — Ali se spominjaš na okrepilno pijačo «To-nic«, ki jo je jemala moja žena? Pripovedoval sem ti o tem. — Da. — No vidiš, tudi Jaz sem Jo jemal in se nikoli v življenju nisem bolje počutil. Izdelana je po receptu slavnega zdravnika. Prinesel ti jo bom! In res mi jo je prinesel. — V njej je železo, strihnin in arzenik, — je delal Bill. — Imenitno! — Kaj pa je s tvojimi lasmi? — Kaj pa naj bi bilo z njimi? šast kot jajce. — Res je, — sem pritrdil. — Ne vznemirjaj se, vse to bom uredil, — me je prepričeval. Odšel je in se kmalu vrnil s pločevinasto škatlo za tobak, napolnjeno z nekakšno rumeno mastjo. — To sem sam pripravil, — mi je dejal ponosno. — To je mešanica žvepla in posebne zdravilne masti. Prehajala je iz roda v rod. — Kaj? škatla? — Ne, mast! — Saj tudi tako diši, kakor da je ni uporabljal samo en rod, — sem dejal. — Ne oziraj se na to, — me je miril Bill. — Masiraj z njo glavo trikrat dnevno! — Pred jedjo ali po jedi? — Po jedi. Kmalu me je obiskal Ralph. Povedal sem mu, kako se krepim. — Nič boljšega ni kot kava z glukozo, — se je navduševal Ralph. — Pij jo zjutraj in zvečer. Ali piješ oljčno olje? — Ne, — sem priznal. — Moraš ga piti! Popraviti moje zdravstveno stanje ni bilo lahko: pričel sem — Saj boš kmalu postal ple-1 trpeti za slabo prebavo. Tedaj ml je dal George prašek za boljšo prebavo, ki ga je bilo treba popiti pred jedjo. Ralph pa mi je dal prašek, ki ga je treba vzeti po jedi. Tašča mi je priporočila ribje olje in inhaliranje evkaliptusovih hlapov. Moja prebava pa je postajala vedno slabša. Prijatelji so sklenili, da moram jesti za zajtrk samo suho grozdje in orehe. — Ampak s suhim grozdjem in orehi si ne bom opomogel! — To je naravna hrana, •— so me prepričevali prijatelji. — Poglej živali! Na nesrečo ni bilo nobene živali v bližini. Ravnal sem se po nasvetu prijateljev. Moral sem hoditi bolj zgodaj spat, da bi lahko zjutraj opravil vse predpisane procedure. Zato pa zdaj ne morem zaspati. — Veš, — sem dejal Georgu, — trpim za nespečnostjo. Odvedel me je na stran in mi dal drobne tablete. To so bile najdrobnejše tablete, ki sem jih kdaj koli videl. — Vzemi po eno pred spanjem. Ampak nikomur ne pripoveduj, da sem ti jih jaz dal. To je prepovedano prodajati, — Je dejal George. — Dobavil ml jih je neki bolničar, ki pozna nekega zdravnika. Treba jih je vzeti samo tedaj, kadar res ne moreš zaspati. Vzel sem jih v nedeljo zvečer. Ko sem se prebudil, je bila hiša polna prijateljev. Ob po- stelji je stal doktor. Bilo je v torek popoldne. Torej sem se pošteno naspal. Vsi moji prijatelji so stali okoli postelje gologlavi. Moram reči, da možje, kot so oni, snemajo klobuk samo v izjemnih primerih. \Frigyes Carinthy | Pustolovščina v kavarni To pustolovščino sem doživel v kavarni. K meni je prisedel neki gospod, mlad, skromen, olikan moški. Zapletla sva se v pogovor in govorila o vsem mogočem. Za hip je zavladal molk, nato pa mi je moj sogovornik nenadoma rekel: — Oprostite, ali se tudi vam zdi, da je natakar kisera mera mine? — Prosim? — sem dejal in se nagnil k njemu. — Kako ste rekli? Nisem vas dobro slišal. Vljudno Je ponovil: — Vprašal sem vas, ali se tudi vam zdi, da je natakar kisera mera mine ali ne. Zardel sem. KaJ je z mojim ušesom, da ne razumem, kaj mi ta človek govori. Govoril pa je popolnoma razločno. Po kratkem prestanku sem dejal: — Oprostite mi, prosim, ampak tu vlada strašen hrup. Zmeden sem in vas nisem razumel. Zdelo se mi je, da le skromnemu mladeniču neprijetno. Vprašujoče me je pogledal, kakor da bi mislil, da se norčujem lz njega. Nato Je ponovil glasneje: — Hotel sem samo vedeti, alt Je natakar v tej kavarni kisera mera bavatage, seveda če je to sploh mogoče. Kaj se dogaja z menoj? V ušesih mi bmi. Kakor blisk mi jt šla skozi možgane misel: morda sem znorel! že nekaj časa sem opazoval nr. sebi vznemirjajoče znake.... Včeraj, ko sem zapuščal kavarno, sem na primer hotel vreči cigaretni o-gorek v akvarij z zlatimi ribicami, . In zdaj ml zveni po ušesih takšna čudna zmeda zlogov I Svojih misli ne morem več ;.o-vezati. V sencih mi kljuva. Pogledal sem svojega znanca. Gle-da me malce razočarano in ar čudeno, ker mu ne morem odgovoriti na tako enostavno vprašanje. Zavladal je mučen molk. Drhtim, mislim na pokopališče. življenje bo teklo dalje, jaz bom pa počival na pokopališču tri klaftre pod zemljo... — Kako ste že izvolili reči? Ali je natakar.... — sem dejal z zadnjim upanjem, ko sem že čutil, da me zapuščajo moči. — Ali se lahko v tej kavarni kisera mera begeva sebeke? Ne, tako ne gre več dalje! — Seveda! — sem delal od ločno. — Seveda lahko l — Potem pa ml Jih dajte. Od- --------------------------------- nesel mu jih bom! — Kaj? — Pet kron, zabogal Zdi se, da je njegovo začudenje brezmejno. Zamrmral sem: — Ah, da.... seveda! Z drhtečo roko sem mu izročil pet kron. Nato sem se poslovil in zapustil kavarno. Čutil sem: kolena mi klecajo. To Je konec. Tako mlad! Tako mlad in že na robu groba! Neki prijatelj me Je prijel pod roko. — O čem sta govorila ti in tisti Kisera? — Kako? Nebesa! — Tisti Kisera ... ali si tudi ti naletel na mino? Pogledal me je v oči in izbruhnil v smeh. — Ha, ha, se ml Je takoj zdelo! Vedi torej, da je ta človek izumil kisero. V razgovoru uporablja nerazumljive besede, in ko te popolnoma omehča, Izcedi iz tebe pet kron. Vzravnal sem se. Noge so se ml nenadoma zopet okrepile-Ironično sem premeril svojega nriifltpl (q * — Beži, beži! Misliš, da sem pred njim kapituliral? Takoj sem vedel, da Je šlo za trik. Menda me vendar nimaš za lah‘ kovemeža! S ii«! »"» P»> »*"*>»■ »«« .^«.«11«« - OKUSI: clL Z, »»« mn, . llrfal J«?"* 11' S." Mm to°3f 2»Z«So *T»' ““““ ' °*“ ,®*1" " Stari trg ., naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcltš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst________________________________________ _