Wen   ^
St. 10.
V Gorici, 6. marca 1885.
XV
J,So&",i2h»javs»k petek in  velja do poSti preje»fe«* *H v <Wiei n« «lom
poSiljana:
Vse lew.....f. 4.4i»
Pol ieta.....;. '-'¦-•>
CeUrt leta     .   -   .   -   ,, l.i > Pri oznanilik in taka tudi {•:•" ,:/«>-gfcnicah" se placuje za uavudnw tristop-eo vrsto:
8 kr. te se tiska 1 krat «   »   >-   »*     »•   -   ?-
6    „    „    „       n    3    »>
Zft vece crk«*   i»o prusttoru
__
Posamegae stevilke Be dobivajo po 8 kr. y toiiixkarnicah v gosppski ulici Iilizu, ?,tr<'h .kron".. na etarom trgu in v nanski ulici for v Trstu, via Ca-se'rina, 8.                  .
,. Dopisi jja|,se Magovoljpo poSiljajo ntcibiiStyu ..Sofip", v Gorici na Travniku 10,1,, uarouuina. pa opravniStyu „So8o" Via deila Croce fit. 4. II.
. Rokopisi ae. ne rrafiajo; dopist naj «e bfcgovoljuo fraiikujejo. — Delalcom in drugim uepreiuoiiiim se .narocnina eiiiia, akose oglase pri opravnifttvu,
tuiioya Hum  toi .vitiUKviu a«vi vujsw.;;
t
JOSIP PAGLIARUZZI.
Blagor mu, kogar je dobrih stariSev skrbna ljubezen uvela v 5ivljenje; biagor mu, komur so materrii zlati nauki blazili src6, ofetova inodra roka vodila, snovala in utrjevala znaeaj; a trikrat blagor onema, ki je vestno spolnovaje Letrto bozjo zapoved z iskreno Jju-beznijo, z izgledno pokornostjo in z neomejenim spoStovanjera po-vracai roditeljem pozrtovalno skrb in ljubezen!
Taka blazena dusa bil jc mladenic, ccgar truplo spamljali sn;o pretekii torek potrtega srca na potu k zadnjemu pocitku.
Malo mesecev je se preteklo, od kar smo v obliCji naSih I gord siovo jemali od posvetnih ostankov vrlega mo&y katerega jo zraven mnogih drzavjjanskih 6cdnostij pray posebno dicilo to, da je neizmerno Ijubit in z najvecjo skrbnostjo bdgojeval svoje otroke ter si znal ustanoviti po vsem uzorno kristijansko druzino, ktere udje so bili vedno vsi za eduega in eden za vse.
Prekrasen biser pa v tej blagi rodbini je bil bogato nadar-I jeni Josip; saj je v sebi zdru^evai vse najlcpSe lastaosti srca in | duha, kakorsne morejo odlikovati zares uzornega inladenica.
Spostljivo pokoren in ljubec sin, ljubeznjiv brat, zvest pri-| jatelj, znaSajen clan svojega naroda, vsigdar odliceii dijak — je po sijajno koncanih pravnih studijih z obcudbvanja vredno maiijivostjo daije nabirai si zakladov znanosti in ucenbsti, da bi z njimi bogatii svoj rojstni kraj, svojo preljubljeno dezeld, mili svoj narod. In ze I je stopil na prvo stopinjo prakticnega zivljenja; ze je imel zateti uzivati in deliti obresti skrbno nakopicene, bogate glaviiice, kar ga nenadoma nstavi smrtna bolezen in zalibog je rablo nasnovano telo, utrujeno po presilovitej delavnosti kipecega duha v malih dneh idlegio, razklonivsi pozemske vezi neumerjoLej dusi, da se je na perutih nedolznosti dvignila v nebeske visave, kder prazuuje zdaj veselo svidenje mej svojimi.
Mi pa Cutimo in bomo se dolgo bridfcb cutili veliko zgubo, ki nas je zadela; —kajti, dasi je ty\ Se mladenifi, in ni imel pri-like nabrati si posebnih zaslug zajavni blagor, za nnrod,, za de^elo, vemo vender dobro, kako poroStvo so nam dajale zabodofinost nje- ¦ gove redke lastnosti; venio, da smo v njein ^gubili moza, kteri bi bil brez dvorna postal dika nasej dezeli, steper in porios naSemu narodu, kakor je in ostanc nasej mladini uzor yseh mladenSkih fied-nostij. Med slovenskimi pesniki ostane mu Castno mesto; mladeni-6em slovenskim bo vedno izgled poboznosti, delavnosti, ljubezni.
Zato smo se v torek zbrali od blizu in dale6,  iz vigjih in | ni^jih krogov v tuzen sprevod, ne samo^ da izrazimo svoje so6utje osirocenima sestrama in drugim plakajo6im sorodnikom,; tudi.ne samo za to, da skazerao svojemu prijatelju, znancu, toyariSu^ . sotrudniku | obicajno zadnjo Last, — o ne, nikakor ne sarao zaradi tega, —mari-vec prisli smo, ker nas je prignala ljubezen,  spo§tovanje,   ob&udo-vanje uzornega mlademca, kateri je bil na§, tako nas, da.so nam srca j trcpetala, ko je bilo treba lofiiti se od predragih; nfcgovih ostankpy. j
Kako je nekdaj 6vrsti defiko hrepenel, da napoci skoro dan pofiitnic ter ga brzi o^etovi konjidi odvedejo v preljubljeni Koborid: kako je tudi pozneje kot dijak, visokoSolec in pra'vni praktikant 6 danej priliki vselej z najvecjim veseijeiii pnhajal.v-mili.svoj rojstni kraj, v krog predrage rodbine, mej stare svoje znance in.prijatelje! I Zdaj je preblago to srce nehalo biti, zdaj mu je za vselej utihnilo ono naravno, .nedolznp brepenenje po.preljubljenih krogih in krajih prve mladosti; preblagi duh njegov je nasel svoj pravi dom — in j le posvetni ostanki njegovi so pbromali v spremstvu najozjih prija-teljev pofiivat v posve6eno domafio zemljo.
Z Bogom torej, biserna dusa! z Bogom predragi JOSIP — in na veselo svidenje nad zvezdami!
LISTEii.
KAS  PRANCEK. *)
Bivsi urednik ljubljanskega Ijstida, sedanji pro-fesor na c. k. akademicaem gimnaziji dnnajskem, stalm dopisnik svojemn detetu in zveati hvalUec o-srednje vlade dunajake ter deSelae vlade kranjske, s katerim smo imeli preteklo leto kako prijazno bese-do in 8 katerim menjujemo tndi letos vfiasih kako piamice, se nas je zopet prijateljski spomnil v listifievi atevilki 23. z dne 5. tebruarja, r kateri nas je kaj IjnbezDiTo ozmirjal po segi starih zensk, ko jim sape zmanjkuje. z obrekovalci in lazniki, da smo karstr-meli.
Dragi Francek I zakaj si tako bad na nas ? Ali se ne spominjas vec mladostoih let v solndui Gorici, ko si burke uganjal in norce bril, da se je vse ka-dilo ? fijranjska dezela takrat ni imela boljega juna-ka od Tebe; in zdaj tako bud in cmeren?j Ali smo mi krivi, da si moral zapustiti nebvalezno domovino, ki ni hotela priznati Tvojib zaslug v prid slovenstva, in si moral iti a trebuhom za kiuhom v veliko ms» sto, na Dunaj ? Tega nismo mi krivi, zato ne jezi se nad nami. bicer pa premisii ySe prav dobro in vi-del bos, da na zadnje se Ti ne godi kxivioa. Sie6en
*) Ta listek je sicer Kastarel, aU ker je drug spis w-osial, priobfcUi »me ga, ali xadi pomanjkania prostora bre« ^94atke, ki ^9 g« Po?a<ye pss^U,                     y^dj^
si in vesel bi moral biti, ker inm§ priliko, da lahko vsak dan gledaS ministrom v obraz. Kaj je lepSega, kaj prijetnejsega in tolazljivsega na tem revnem svetu, ko obcevati s tako imeiiitnimi osebami?—Na Dunaji, Le ho5es, tudi samotari& in premisijujes, kako minljivo je clovesko zivjfjeaje, kako opolzka .po-litidna pot, kako nezanesljivi prijatelji, kako aibko pokroviteljstvo. Ali se ti ne utrne solza iz ocesa, ko pomisli§, kako neuamiljeno si bil rabljen, ko si miBlil, da vodis pol svetaP.            ,
Posvetil si 08ebam in namenom svoja. na6ela, svoj am, svoje pero, svoj odpust, svoje imer avoje preprifonje, svoj denar, syojo majhup popularaoBt, dragi 5as, notranji mir, v, eno besedo vse, kar <Ho-vek more dati, in kako hvalo imas za to ? Namesto da bi Te bili postaviii na eveoijik, na katerem bi stal raven kakor svefia, poslovili, izpodiii, pregnali so Te iz domovine, v kateri bi lahko prvo ulogo igraL Cr* na nehvaleznost Tebe preganja, in zakaj? Ker si.bil preveS glasen o nepravem 6asu, ker Bi bil preyed posluben in posluzen,. ker si mnogo upal : y svojo mod, ker si proved zaupul v tajo moo. Zdaj, ko si obrabljen, vrzen. si mod leskeco saro, niti kota ti ne privoscijo v domudi zemlji, za katero zivi§ in nmiras. Tako se godi onemu, ki dela, posebtio ce preglasno dela in ce dela zaup<:jod na sreco, ne da bi se oziral na javno mnenje, katero je mocnejsaod poaameznikov, katero prej ali Blej posamezaika zme-lje, naj si bo ae tako velik ali visok, naj bo recimo «98 T«?;
Tezko nam je opiaevati cako re5i Tebiv ki si bral Demostena, Sheakespere-a, Don Quixotta, Tebi, ki imai dogodiySdino Aleksandra ..Velikega, Cezarja, Napoleona y mezinclleve.noge, febiy Id« srkal po-liticao resnico iz neposredDJega, neppkvanenega viri? Vender ne mpremo, da bi Tj atjd omeipli teV redij, ker zalibog nesreda Te ni §e izmodrila. Se. vedno si das navezat kako red in jp tako, dolgo. ^e\je&, da na zadnje je Tvoja vera na njo tako trdna, kakor si-va skala ob sinjem morji; jaris.in kuba$, in pedes se potem. za nid in zopet nid. Politika, dragi Francek, je ladno kljuse, ki! isce pidp in se da upredi, samo da ne strada. Vdasib se da upredi v. domadi plug, da orje, vdasih ae da obloziti s srednjeveSkun viteskim orodjem Don Quixotta, vdag'ih si pusti n,i-staviti pustno kapo, da obdihstvo razveseljuje. Vi-teskih ostrog si n^enda ne z'elis,, keU. niso ved v na-vadi, norska kapa ti ne prija, ker bi n.e bil ved lep; co se pa dlovek vdasih nekoliko naprej poguzne, d°" bi priliko, da lahko, mnoginikoriati, kakor si vidol v Ljubljaui, To se vdasih. doseze najlai&e z moldaujcm in kimanjem, kajti tak dlovek je za vse dobe.r; iu so dil rabiti povsod. Ako Ti je do tega, dabi vi§e p:i-§el, poskusi novo pot, kajti po sedanji poti ne poj-de in videl boS, da ne pojde.  ,
To Ti p.? more biti nozaano, da finandni zenij ali sfcrokoviijak nisi bil nikpli ia da je malo. up'anja, da bi postal kedaj drlav&i finandni minister, piej 8mes upati na mesto vr^oynega driavnegapr^vdoika. Q knjigovodatvu! o $km kryigi, 9 ^ & fol %\m\
mitnidar Krm§ki, ki disto nid ue spada pod Trnovo, ampak pod Sempas. Tudi moramo omeniti, da c. k. gozdai oskrbnik Trnovski bode imel 4 glasi, 2 glasa za Trnovo, 2 za Lokve, ker je sedaj tudi cez Lokve oskrbnik; ako je postavno tako, moldimo.
Kar se tide obdinskih radunov, so taki le. G. tajnik pove staraSinam: to smo dobpi, to smo dali. Ko pa kdo izmed starasin kaj izpregbvori, da bi se izvedelo bolj natanko, odgovori g. tajnik prav ino-godoo: „da, prav zdaj imam das vam razlagati*, pa je vse tibo. Marsikedo mi bo oporekal, zakaj se nam tako hla6e tresejopred g. tajnikom? Zato, ker smo vsi odvisni od gozdnarstva; de nas zadrni g. tajnik, drni smo. Da g. tajnik res mogodno postopa, nam bodo pridali vsi vozniki s Trnovega, od Veglarjev, Grgarja in iz Bavnioe; vsi se treaejo, ko v gozd pridejo, pred njegovira vedenjem. Pri drugih duvajik ae to ne godi.
Dalje smerno zabtevati, da tajnik mora bili pri rokah znpami, da se vsak das za silo lahko dobi. Iz naSih obdin so ljudje vedidel po svetu na Korolkem, na Stajerskem, Kranjskem, HrvaSkem; vsako leto so kakSnaf red prigodi, tudi smrt. Danes zveder pride telegram, da mo2 je smrtno bolan, se ve da iz Ko-roakega vedidel v nemSkem jeziku; uboga zena hitro tede k gupanu in praSa, kaj je; zupan jej odgovori, da ne ume nemikega, da naj gre kjtajniku; med tern je nod nastala, kaj de uboga Sena podeti ? Do-mov se povrne, ker dez gozd do tajnika je dobro uro po dnevu; koj popolnoci reva pridakuje dneva; dan napoci, tede k tajniku; ko pa tje dospo, tajnik je 8el v gozd po svojera opravilu kot gozdni duvaj ; uboga iena pridakuje do vedera, da ve, kaj je, in po-tem daka Se druzega dne, predno vd, kaj je storiti, Preteklo je v tern dasu ze 40 ur, pripeti se tudi, da v tem dasu pride ze drugi telegram, da mozu je bolj-5e, all pa da ga je Se srart pobrala, Tajnik ne smo biti tako oddaljen od zupana.
Zdaj pa So to: koliko nasih obdinarjev je bilo kontumaciranih pri c. k. sodnijah, ker niso o pravem dasu povabil dobili; celo pri okrozni sodniji so bili po 6 mesecev kaznovani. Tega ne vemo, kdo je kriv, aii obhodnik, ali kdo drugi.
Nadalje zelimo, da bi bila obdinaka pisarnica vsak tedon vsaj 2 dneva odprta, da bi se potrebnd redi uredovalo, ne pa kakor zdaj, da se mora vod-no hoditi od Heroda do Piluti.
Torej obdinski volilci, poprimite se pravega ge-sla, in storite korak, ki nam je koristen, da ne bo-demo pri sedanjih dobrih zasluzkih dolgov delali. To vam pred o6i postavim, da ne bodete drugi krat govorili, da smo vam .mi to reel nakonali; izvolite si moze, ki so na pravem mestu, ki imajo sree za Bo-ga, cesarja in domovino, za cerkev, obcino in narod
Politifini pregled.
Gojposka zbornica je imela v tem tedna le edno sejo, v kateri je pritrdila nekaterim po-stavara, sprejetim po poslanski zbornici, namrec o pomorskih telegrafih, o kovanji bakrenega de-narja za 2 milijona gold, in o zastavljavnicah; vrnila pa je postavo o odSkodnini za nedolzno obsojene zopet v pretres dotidni komisiji in previa na dnevni red o oni, ki dovoljuje vknjizenje novih dolgov zraven uze druzih vknjizenih. Komi si j a, voljena za uredbo dohovenske koDgrue, izbrala si je predsednika kardinala Schwarzen-berga.
Yeco pozornost je obradala na se zbornica poslancev, v kateri je bil splosni razgovor o dr-lavnem proradnnu za 1. 1835. Kakor navadno, oglasUo se je bilo tndi letos ved govornikov raznih strank, ce tudi niso prisli vsi do besede, ker splosni razgovor bil je kondan 4. t. m. in prediozeni proradan bil je sprejet proti glaso-vom levi^arjev kot podlaga za nadrobno raz-pravo. Prostora nam primanjknje, da bi mogli tu le povrsao posneti razne govore. Razume se ob sebi, da levidarji niti dlake niso dobre na§li nad neljubim ministerstvom; posebno stasemed njimi odlikovala poslanca Carneri in Plener. Oba sta na vsa usta poudarjala, da ministerstvo za-tira nemitvo in s tem rn§i diiavo, da podpira Slovane in da vsled tega ostaja primanjkljej v drL. proraSunu, da je desnica med seboj in z ministerstvom razdvojena. Na to se oglasi minister Dunajevski, ki je v dolgem, dve uri tra-jajofiem mojsterskem govoru pobijal ugovore, raz-krivai zvija«5ne napade, poudarjal in dokazoval sfe §tevilkami zbopanje denarnega diiavnega stacja in je med drugim se rekel, da sedanje ministerstvo ni strankarsko, ni parlatnentarno, ^mpak avstrijsko, cesarskoj ono si sicer wezeli
boja; tudi ga ne isfie, ali da je pripravljeno u-siljenv mu boj sprejeti in podprto s tako vecmo vladati, 6e tudi ne proti levici, pa vsaj brez nje, ic ministerstvo se nadeja, da se po novih volitvah sedanja veaina krepkej§a in mnogo§te-vilnejsa povrne v zbonlico. Ta govor pravega avstrijskega ministra bode blagodejno upljival tudi na desnico in posebno degki listi pi§ejo, da hocejo desnifiarji §e dalje edini ostati in vlado podpirati
Naj omenimo, da izmed slovenskih poslancev je priSel edini g. Raid do besede in da je v daljgem govoru razkladal, kako da slovenSdina §e ni priSla d§ pravice ne v soli, ne v nradu ne v javnem zivljenji^ kako se ravnateljska in profesorska mesta na slovenskih tleh oddajajo tujeem brez vsega razpisa, med tem ko se do-madini, ki niso Se zatajiii svoje narodnosti, po-dijo iz ednega kota drzave v drugi — iz slug-ben in ozirov.
Ogerska poslanSka zbornica je sprejela ule v tretjem branji prediozeni postavni nadrt o preosnovi zgornje sboraice z dostavkom grofa Pejadevida, da bi se pri imenovanji novih udov ozir jemal tudi na Hrvatsko in Slavonijo.
Baron Jovanovid, namestnik v Dalmaciji, odstopi in naslednik mu bode viceadmiral Po-korny.
Gladstone in njegovo ministerstvo je pre-jelo v spodnji zbornici zaupnico, v zgornji pa nezaupnico. Na to je hotelo celo ministerstvo dati svojo ostavko; ali po novejSih porodilih o-stane v svojem poslovanji, dokler vsaj Mahdija ne ukroti, ker je zaukazalo zdravniSko preisko-vati vse vojaStvo na AngleZkem, da se odpo-Sljejo le zdravi vojaki v Sudan.
Po burni razpravi je nemiki drl zbor kuezu Bismarku veuderlo dovolil 20.000 mark, da nastavi Se ednega vodjo v uradu za zunanje zadeve.                  ____________
Domade in razne vesti,
P. n. gospode narofinike, ki nam niso ie poslali narodnine za tekode leto, prosimo prav uljud-no, naj bi nam jo kmalu poslali, da no bomo imeli sitnosti v radunih. Nekaterim gospodom, ki so So za prejsnja leta na dolgu, naznanili smo visokost dolga na dopisnicah, drugim jo se naznanimo. Naj nam tega ne Itejejo v zlo, kajti delati in vrhu tega Se gmotno ikodo imeti ne moremo.
KatoliSko dru^tvo v Gorici, ki j«» bilo po-slalo sv. odetu adreso, katero smo prineslivpred-zadnji Stevilki, dobilo je kmalu potem naslednji od-govor od papeievega drzavnega tajnika (ministra zunanjih zadev), kardinala Jaoobini-ja: „Velecenjeni gospodt Z listom Yalega blagorodja 15. t. m. dosla mi je adresa Vaiega BKatolilkega druStva" za sv. odeta, in prav radostno polozil sem v|Njegove dastit-ljeve roke ta lepi dokaz spoStovanja in ljubezni do cerkve in do vzviSenega njenega glavarja. Njegova Svetost okusila je veliko toMbo, berod one dute, ki so izrazeni v adresi, in mi je naro6i!a, naj se za-hvalim udom Vaiega druStva na prijetnem pismu in sinovskih namerah. — Sv. ode se zanasa, da te na-mere se bodo vestno izpolnovale in prosi od Boga za „Kato]isko drustvo" gorisko blagoslova in blago-8lavlja iz vsega srea drultvenike in njih druzine. — Vesel, da morem to naznaniti Vam in po Vas odbo-ru in drugim udom, znamujem se s duii odlidnega spoStovanja VaSe blagorodnosti v Bimu 19. februarja 1885. udani L. kardinal Jacobini."
Josip Pagliartuszi, nadarjeni pesnik slovenski, ki je pod izmisljenim imenom ?Krilanv podaril svo-jemu narodu prelepih balad, ki ne dopadajo le ta-krat, ko se ditajo, ampak se bolje, ko se deklamujejo, preselil se je iz solzne doline, ki mu je pogosto in modno grenila ^ivljenje, k nebeSkemu odetu, kate-remu je ostal vedno zvest v otroSki ljubezni in neo-made^evanem 2ivljenji. DovrSivSi pravne studije na Dunaji prakticiral je nekaj dasa pri tukajSnji okrozni sodniji, zadnji das pri odvetniku dr. P. Frapporti-ji. Po odetovi smrti prevzel je bil preteklo jesen oskr-bovanje posestev in koboridsko poSto. Milega zna-daja priljubljen je bil povsod in pri vseh j svoj narod je ljubil iz srea in koriatil bi mu bil mnogo, ako bi mu bil Bog podaljsal zivljeoje. Kako spostovan in ci-slan je bil uzorni mladeuic, kaxal je pogreb, ki je bil v torek dopoludne. 14. venoev, katere so poda-rili sorodniki, dru§tya, zavodi, prijatelji, z lepimi tra-kovi in primernimi napisi, kindalo je voz, ki je med nestevilmmi spremljevalci peljal truplo xanjkega v oerkey, Wm<> M je^rgyo^ nsewaogo gosoodoy
sodmjskega, odvetniskega, uditeljskega in drugih stanov; SloVenci in Italijani so enakomerno dastili spomin nepozabnega mladenida. V cerkvi po konda-nem duliovskem opravilu zapeli so pevci prav gan-ljivo in ubrano „Jamico tiho," da je marsikomu oko rosilo. Od cerkve pomikal se je sprevod do Katari-Dija. kjer so se goriSki prijatelji poslovili od ranjkega, le nekatAri najbliznji prijatelji (med njimi pesnik S. Gregorcid in Ignac Gruntar) spremili so ga tudi dalje eelo v Koborid.
——& Koboridase nam dalje poroda: Po vseh vaseh, skozi katere je vozil mrtvaSki voz truplo milega pokojnika, vrelo je ljudstvo iz hig na cesto ter sodutno spreraljevalo mali sprevod. V Kanalu je zvo-nilo na pokopaliSdi in v trgu in obilna mnozica trza-nov izkazala mu jo poslednjo dast. V Rodinji priSla je Bolska mladina daled pred vas sprevodu naproti, a valdani z gosp, vikarjem na delu pridakovali so ga v vasi razpostavpni ob oesti. Isto se je ponavljalo v Voldah, vKoboridu pa, kamor je dospel okolo pol-seste ure bilo je vse na nogah, staro in mlado epromilo jo obfinoga ljubljenca do hiie, kamor so ga droz nod postavili. Drugi dan shajali so so ljudje od vseh stranf k pokopu. Tu so jo moglo videti, kako spo-Stovan in ljubljen jo bil pokojnik, kako dislana je bila druzina, kateri je z ranjeim usahnila zadnja mla-dika moSkega kolona, Vse jo bilo potrto, vse je za-lovalo. Sprevod je vodil predastni gospod dekan, ka-teremu se je pridruzilo Se deset duhovnikov iz oko-lioe in prijateljev. Udelezba jo bila velikanska, razen vse Solske mladino spremljalo ga je iz Koborida vse, kar le gibati more, in mnogo ljudstva iz okolice. Po dovrlenem cotkvenom obredu polo^ili so mrtrveoa v ra-kev, kjor zdaj podiva polegsvojih rodite|j©v in dveh bra-tov, ki sta tudi oba v cvetodi mladosti puotila ivet. Podivajto v mini!
G. Teodor Slabanja, zlatarvGorioi, via Mo* relit (za Mesnicami), izdolal je lopo lampo, katoro jo podaril g. B. Vervega iupntjsW oerkvi v fcovranl v Istri, da bo visola pred altarjem sv, Kriza, v dogar blizini se nahaja rakev oraonjone rodovino.
Prito2Ui so ie nam roditcljl nekatorih dijakov gimuazijeov, da se njih sinovi oadlegujcjo in preia-kujejo zarad slovenskih trakov, privozanih na venec, ki so ga paklonili dijakl ranjkerau Krilanu, in za-rad slovcnskcga napisa (Gimnazijci „Krllanu") na njih. Neverjetno se nam je zdelo, da bi se dijakl Iz* praSevali zarad spoStovanja, katero so pokazali ro-jaku-prijatelju-pesnika, in vender je tako. Na slovenski zomlji prepoveduje se domadiin si-novom raba deielnega in maternega je-z i k a, katerega izobraleoje z a g o t a v I j a driavna temeljna postava. V zlo se Stejo raba onih boj ali barv, ki so avstrijske, od vlade potr-j e n e, ki so bile in bi morale Se biti g o r i s k e. Po naSem mnenji je bolje, da iraa Avstrija zvest ih Slovencev, ki so p o n o s n i na svojo narodnost in ki nahajajo v Avstriji potrebno varstvo svoje narodnosti, nego da ima b a s t a r d o v, ki za kozarec vina pro-dajo narod, Boga in cesarja. Ljubezen do domovine, do znanstva, do umetnosti odseva po prvotuem na-drtu iz gimnazijskega poduka. Ti duti naj se obujajo in potrjujejo tudi pri takih prilikah, kakerSna je smrt nadepolnega pesnika, uzornega mladenida, nad vse zvestega drzavljana. Nadejamo se, da naSi de2el-ni zastopnikine pozabijo tega dogodka in da se o Bvojem dasu potegnejo za dast dezele, da nam nc bo vsak tuj dlovek rezal pravic po svoje.
9GoriSka ljudska posojilnica" imela jo vdera, 5. t. m., skupno sejo ravnateljatva in nadzor-stva, v kateri bo se konedno skienili raduni, ki se predLIozijo obdnemu zboru. Obdni zbor je sklioan na dan 16. maroa ob 11. uri predpoludne v pisar-nico ravnatelja, dr. Nikolaja Tonklija. Vsi druStvenikt se v smislu diustvenih pravil vabijo po tem potn, naj pridejo imenovani dan in o dolodeni uri k obdnemu zboru, pri katerem se bo razpravljal radun do 31. decembra 1884 in pri katerem se bo volilo novo ravziateljstvo in nadzorstvo.
Pogrebai sprevodi so vijejo Se vedno po nespametni poti od cerkve sv. Ignacija skoz Solske ulieo dez Sadni trg memo Marzinija v Gosposke ulice namesto da bi Sli po trikrat krajsi prejSnji poti. Eer meSdani nimajo tollko poguma, da bi izdatno prosili za premembo, nadejamo se, da bodo imele Solske oblasti toliko ozira na javni poduk, da storijo po-trebne korake v smislu prejSnjega reda, dcugade se bodo pomikali ti sprevodi skoro memo vseh javnih udnih zavodov, katere bodo motili, posebno z godbo in obilno udeleLitvijo. Prej niso Sli taki sprevodi memo Sol; po novem iedu pa pojdejo memo o.{k. gim-nazija, c.k. deSke vadoioe duhovskega semeniSca, o. k. uditeljskega izobraievaliSda, c. k. dekliSke vadnice in mestne dekliSke sole kateri zavodi itejejo vkup nad 1500 udencev in udenk.
Na dezelni kmatijski Soli slovenskega od-delka v Goriei se odda okolo 1000 visokih debelih jabolk raznih jesenskih in zimskih vrst po 10 kr. drevee, ki je gotovo tako nizka cena, da si tudi mali {Wea^l; foWn Vm$i fiQ^oU^ 4V9TQ6T<   ?0S^fi9
mmmmm
opozarjam na§e nribovake deielaue, naj posnemajo bb&ho Ttnovo, katera je feupila 320 jabolk ia orehov in seer najveS na prigovarjanje za splosni napredek t kmetijatvu vnetega gosp. vikarja Yalentin&ca.
Razni posestniki ma popra§ujejo, kje bi se do-bila murbina dreYeaca, da mi ne bo treba poedinim odgovarjati, naznanim po „Soffi*, da se dob6 prav )epa murbina dreYeaca pri gosp. Stieglerji, oskrbniku na grajSfifli prevzYiSenega fospoda grofa Coroninija ˇ &, Petra pri Gorici.                              Ft. Zepic.
Napadel je nekdo se zasmehom po&enega odbornika ,Slot. je»* v nekem javnem prostoru. t Gorici zarad adrSB© poalaae «. g. S. Gregor«i«a. MoS ap&da med neYosljiYce, ki a Yoaeljem podirajo, kar rodoljnbi a teiavo aidajo, „Kjer ananjkajo pametne nritli, tarn aaene zaaneft" — rekel mu je odbornik. In kdor ni smoien asm mialiti, ovija ae okolo tujih mittij kakor slak okolo bilks, ktera ae kmala slo-mi — A „SloYenaki jex* erne biti ponosen na ¦ Tojo adreao do 6. g. S. Gregor&fa, kajti & njo je «aj«dl aorraino valorje, ktero je pluskalo «rez kvaane .Poe^o", I njo je odteaal jezike.prijateljein*, i njo je caneul ognjeYtto obrambo „CIoYeka nikar," ktera ae bere v „SloTeaou.M Odbor „Slov. jeza*.
Raiteleaila je komisija (obsioje^a a gg. Fiegl, Gentili, Lunatto Ar. in Zupan&L) minoli teden v Gradnem raoia, ki je Tpetek bil Se adrav, ponocijc beaedo wgubil In y aaboto Le umcl. Bam je bil raz-xKHel gbw ealoj do aodnij, da ga hofo njegova iena in dnStna oakupiti. Toda komisija ni naila v njom nikakega aleda atrapa, ampak vnetico mozjanov in mrene, kot naaledek mnogokratne pijanosii, Ta moz je bil aicer mocan, a tender ga je vinska pija&i mladega in naglo nmorila. Y stoji pijanski norosti je mnogo krat nadlegoval in krizal avojo druiino in aoaede, zupana in vikarja, ktere je tozil pri nizjib in . riijih; zadnji Saa je celo a kamenjem napadal. — Yarnjte ae preobilnih pijaL1
Njih ceaargki Visokoati prestolonaslednik Rudolf in viaoka njegova aoproga, nadvojvodioja Stefanija, odpoatovala ata v aveto dezelo. Najno-yfjia porocila naznanjajo, da ata srecno dospela v Bayrut in da pojdeta od tarn v Damask. Vsi avstrij-aki narodi apremljajo a fati udanosti in ljubezni vi-aoka potnika na njih potovanji ter prosijo, da bi ae sreeao Yrnila.
Zahvala. Podpisano Todatvo se iskreno zahva-ljuje Ysem p. n. gospodom rodoljubom nase obcine, ki ao blagoTolili darovati ve6 evezkov raznib knjig za tuk. Ijud. Sol. knjiznico. Osobito je povsem zahra-liti ae nasema dalnema pastirja in vrlemu narodnjaku pre&wtitemu gospodu Jakobn Logarju, ozornema zup-niku, ki je v prospek narodove izobraSeaosti blago-yolil darovati nie pcej in sedaj imenovanej ljud. sol. knjiznici nad 70 (aedemdeaet) zvezkov poducnih knjig raznega zapopadka. Bog plati blagemu gospodu ter nam ga ohrani se mnogo let! Yodstvo dvorazrednice t Krizi, doe 1. marca 1885.
Banka ^Slavija" sklenila je v mesecih okto-ber, november in december 1884 10.863 novih zava-rovanj za 15,852.817 gld. 46 kr. kapitala ter je za to prejela 454.630 gld. 15 kr. zavarovalnine, Denarni promet osrednje blagajnice iznasal je 2,116. 300 gld. 48 kr.; v posojilni.ag bilo je v tern casu naloSenih 287.898 gld. 73 kr., na zemijisca pa posojenih 569.738 gld. 98 kr. Za skode placala je v navedenih treli mesecih 218.931 gld. 5 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je pet obcin, Od 1. jauuarja do 31. dec. 1384 bilo je t vseh oddelkih na novo sklenenih 65.230 zava-rovanj za 74,626.913 gld. 64 kr. kapitala. za kar se je placalo 1,803.803 gld. 19 kr. zavarovalnin in po-atranakih pla6il. Za Skode se je izplacalo 707.089 gl. 76 kr. K samonpravnim drustvom oglasilo bo je do konea decembra 1884 ze 1294 clanor, ki so skupno zataroYali 174.397 gt. 12 kr. pokojnin, in za to ob-vezali se upladati 683.946 gld. 25 kr. Zas'opniski pokojninski fond pomnozil se je do konca 1. 1884 na 48.600 gt 34 kr. v gotovini in efektih.
rHrvatska Vila", iktstrovan lepoznanski list, katerega je izdajal G. GrSnhnt, prefiel je v lastniitvo in zalozniStvo K. Albrecht-a, knjigotiskarja v Zagre-bu. Priporooali smo ttze o drugih prilikab ta Qvale vredni list onim citateljem, ki se zanimajo za hrraSko lepoznanstvo.          ___________
ma is Zagreba. X. ~ 6. J. Stritar: Pogovori. I.
—  7. A. Fantek. Utopljeni 2von. Balada. —8. J. r.impermau: CMehlo cvetje. Sonetje. — 9. Fr. Wiesthalen Slavni SIoTencx. I. Dr. Jakob Zupan.
—  10. Dr. Sivor: Voduikov ,Yisa;tt, poUej pa se nekaj. Slavnostni govor magistra Soifarija Udrihovifia.
—  H. JankoKersaik: Agitator. &>mau.(Dalje).
—  12. K. n j i & e v n a porocila: II. Dr. K. Sire-kelj: Slovenska slovnica za sredoje Sole. (Dalj«*\ —
—  13. Slovenski glasnik: No?e knji6c slo-venske. — ,Vita vitae meae !* — Matica Slovenska.
—  Jurciievi zbrani spisi. — Isnenitna knjiga. —- Slovenski slikar Jurij Arabic. — Si*vo-dentsches nod Sla-vo-italienisches. — Die o^tluheo Alpeulauder im In-vestituratreite. — Popravek. — 14. J a n k o Ka-Ian: Sab. — „LjubIjaitski Zvon" whaja v meseCinh zvezkib, po 4 tiskovne pole velike osmerke obseZoih, ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za «etrt ieta 1 gld. 15 kr.______________________________________
St. III. prinaSa te spise: 1. J. Stritar: Rod za rodom. Pesem. — 2. J. E r i i S n i k: Rondel. Pesoro, — 3. Dr.Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — .4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjaacih. 22. Pod hru§ko. — 5. J. Stare: Pis-
LiBt«.ca oredniatva in op raTiii *tr». G. dop. iQrahovera: pride. ~ O. A. L. t P.: prejeli, pre-elecUmo. — Q T-ru: potrpito ; qarofieao deloma u2e izvr-fom*. - G. I. K. ua Vujskem: poalrfi. — 7. Orahoyega Brno dobili 4 gl. 40 kr. i dtwtavkom: ^posiljajte n" jo «»« Or»hoTO,t brez imena po&IjalceTega; pr«wimo, naj nmn doti-cnik naznani STOJe ime. - O. Nekompetenten: Vad aeatavek bil je 2a zadojifi atayljen, a tudi d«.nB» smo ga mo-rali odloiiti; prihodnjifc - G. I. I.: .Dodatek' pndo. — O. dop. iz Stanjela: danes ni bilo mogoce. — s Trnoyega: dostavck prepozno doScl._________            ._______.__________
Zahvala.
Vaeia slavi.im uradora, «astiti dubovSCini, p. n. droStvom, zavodoni, prijateljem, znancem, clovekolju-bora, ki so se v tako obilnem stevilu udeleiili po-greba nepozabnega mladeniCa
Josipa Pagliarnzzi-ja
ali ki so mu poklonili krasnih vencev, in gospodom pevcem izreka najtoplejSo zahvalo
ialujo(?a druiina.
V pisai ni tiskarne Seitz-eve nasproti semeiiiSJu v Gorici je na prodaj po zniiani ccni — za 1 gl.
TfiURI TEDEN
in
Velika No6,
spisal profesor Andrei MaruSic.
Kujiga se po§ilja tudi po poSti na povzetje. Kdor pa deaar u2e z naroCHora vrcd poslje, uaj pri-denc se 10 kr. za vozni list.
NAZNANILO.
Podpisano ra^fnatflIj3tvo „Goriske ljudske posojil-nice" vabi vse p. n. drnstvenike k obdnema zboru, ki bode due 16* marca t. I. v pisarni g. dr.ja N. Tonklija, Via Ascoli St. 1. ob 11* Hrl zjatraj s sle-deCtui dnevnim redom :
1.  Poro&Io o letnem racunu.
2.  VoHtev ravnateljstva.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Razdelitev cistcga dobicka
5.  Morebitni prcdlogi gospodov druStvetiikov. Ob enpm se nazoanja, da so rafrint od zacetka
dru§tvenega posldvanja do konec decembra 1884 raz-polo^eni v pisarni g. ravoatelja Nikolaja dr.ja Tonklija. V Gorici, dne 5. marca 1885.
Za ravnateijstvo: Dr. N. TONKLI, ravnatelj     .
J. BERBUC, tajnik.
0B11X8KE EOPEU v GORKI
Via del Bagoi 4.
Tarn   se   nahaja   tudi  oddelek  za ! =_J zdravljenje   z   vodo,   z   dLrgne- ! '-¦J. njem, s telovadbo,   z vdihanjem W | in za zdravilne kopeli.                              W
1{          Brgnenje  oskrbuje   gospod B!
'•-«* K. Gottwald, meh«ino-terapist iz Prage. W
St. 253.
llnzpis drazbe.
Po sklepu c. k. pomnozenega okrajnega §. sveta zidala se bode s. hisa v Sempasu pa vod-njak pri s. hisi v Lokovci.
Stroski so preudarjeni za prvo gl. 6006.40, za drugo gl. 128.92.
Drazilo se bode v Gorici pri c. k. okraj-nem s. svetu 12. marca ob 9. uri zjutrej,
Nacrta, preudarka in pogoji, so razvidni pri podpisanem aradu od 2—12 in od 2—5 ore vse dni do droibe.
C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET V GORICI
dne 21. februarja 1885.
(Sudovite kap]jiee
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno edravilo je prava dobrodejna pomo6 in ni treba mno-gih besodi, da no dokaze njihova (udorita mn&. Co He lo I'abijo nckoliko dni, olajlajo in preSenejo prav kmalu najtrdovratnise »-lodine boleati. Prar izvrstno vatrezajo zo-per hcmornjde, proti boJeznhn na jefrih in na vranici, proti drevesnim boleznim in proti gliatam, pri zonekili mesofinih nadloinostib, zoper boli tok, bojast, zoper bitje area ter distijo pokrarjeno kri. One ne pregisnjajo samo oinoajenih bolozni, atnpak nas obvarujejo tudi prod vsako boleznijo.
Prodajo.jo ho t T<>ch glavnih  lokarnicah na  svetu;   za naroibe in poSil'atvo   pa odino v lokarnici  Gtistofoletti V Gorici, v Trstu v lekarni 0. Zlanetti in Cr. B. Rovis   in r lekarni Alia Madonna  v Korminu. Ena Btekleaica »tane 30 novcov.
cviT iimi num
po  dr.  Malifci
jc odlo6to imjboljSo zdravilo zopor pro tiff ter ravmatlz^m, trganje po udih, boIeLln« v krizi ter 2iveih, oteklino, otrpnele nde in kite itd.t malo 6aaa to ae rabi, pa mine po polnom trganje, kar dokazujo obilno zahval. Zabtera naj se sumo „cvet zoper trganje pd dr. MatiSr4 » graven stojeclm znamenjem; 1 stoklonica SO kr.
MP Zahvala. Hpg
>w«*. Gospodu pi. Trukoczy-jn, lekarju v Ljubljani.
Moja niatiso na protinskej bolezni na nogi all no trp«li in mzna domafia zdravilu brezvspeano rabili. Ko jo pa boiezen cedaljc hujJift prihajala in uze ve«*j dnij niao mogli stopiti na nogo, spomnini se na VaS dr. MaliCev pfotinskl CVet po 50 kv. ter si ga ncmudotna narocim. In res imel ie (adovit vspelt, da so se po kratkoj rabi oprostili mufnih boIeCin. S popolnim propricanjem priznavant torej dr. Malidev pr itinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga Taa-kemu boluiku v jeduakoj bolezni priporocaill, Vaaej blago-rodnosti pa iarektm najprisrCttejSo zahvalo, z vsent sposto-Tanjem udani
Franc tug, posestnik r Smarji pri Celji.
&^" Planinski zeliscui sirup kranjski, "^S
izboren zuper kaielj, hripavost, vrutobol, prsne in pljufine boledine; 1 steklenica 56 kr. Kor stuejhi nogo Tsi v trgovinih se nahajajodi soki in siropi.
g^~ Kri tisiilue kroglice, e. kr* priv., "^1
ne smelo bi se v nijedncm gospodinjstvu pogreSati in so se uZe tisuckiat sijujuo Oivedo6ile pri zabasanji ftioveskega teles a, glavobolu, otrpnenih udih, akazuneiu zelodci, JMtrnih in obiatcih boleznib, v skituljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 akatuljami 1 gold. 5 kr. Razpoailja se le jeden zaroj.
Xarocila sc izvrd6: najhiti'eje s poStnim povzetjem v lekarni pri „samorogu"
Jul. pi. TMSMEly u Mm trp t LjuUjaai*
Mednarodna linija.
iffiTA'NMI
Veliki parniki s prvim razredom to linije vozijo redno t New-York in sprojemajo blago in potnike po najniijih oe* nah in a prav dobro postrezbo.
Y MW.YORE-Odkod iz Trsta.
Parnik Tentouia. Odhod okolo 25. marca.
Kajuta za potnike 200 gld. — Srcdnji krov 60 gl.
Zarad voznje treba je obrniti se na
glavnega ageofa za pototke?
Via delFArsenale h. St. 13, Teatro Comunale, Trst Radi blaga na Emiliano d'Ant. Poglayen, glavnega agento.
Mqmiw 9i§fxm*mMto * Ka«§lC. — psj»; .HOtryajig^ ti^graa, v Gorfqi,