POSVET O VAROVANJU OKOUA V KS AJDOVŠČINA
Preveč hrupa, strupa in smradu
Delegati v KS Ajdovščlna smo se lotili razprave o varovanju okolja na osnovi ugotovitev, da kljub našim neštetim opozorilom na nez-nosne bivalne pogoje v ožjem središču mesta, nismo zasledili učin-kovitejših ukrepov, kl bl te pogoje vsaj omilili, če že ne bistveno izboljšali. Enako slabe bivalne pogoje imajo skoraj vsi prebivalci občine Center in smo zato povabili na skupen posvet predstavnike vseh krajevnih skupnosti naše občine.
Pripravili smo teze, v katenh smo opozorili na sprejete usmeritve. sklepe in stališča o varovanju okolja v ljubljanskih in občinskih planskih aktih in resolucjjah, hkrati pa tudi na izredno slabe bivalne razmere, ki jih predlogi novih prostorskih dokumentov. po našem mnenju, ne upoštevajo.
Posvetaso se udeležili predstavniki 7 krajevnih skupnosti. Skupaj smo ugotovili, da je onesnaže-nost zraka v srediSču mesta tako velika, da se je treba brez odloga lotiti sanacije razmer, ker je ogroženo zdravje prebivalstva. Poleg prevelike koncentracvje SO2 v zimskih mesecih, je za zdrav-jc občanov mnogo bo^j poguben vpliv izpušnih plinov in zlasti svinca, ki se povetuje zaradi čeda-lje gostejšega mestnega prometa na tem področ-ju. Kljub opaznemu slabšanju zdravstvenega sta-nja starejiih prebivalcev in šolske mladine, se zdravstvena služba še ni lotila proučevanja vpli-vov izpuSnih plinov in svinca na zdrayje občanov pa čeprav so javnosti dobro znane izkuSnje števil-nih velikih držav.
Posledica pomanjkanja takih raziskav in ne-upoštevanja opozoril delegatov, so sedanji pred-logi prostorskih ureditvenih aktov, ki predvide-
vajo enako, ali celo večjo gostoto prometa v mest-nem središču, še več odprtih parkirišč in gradnjo sedem podzemnih garaž z veliko zmogljivostjo prav v najbolj gosto naseljenem področju.
Predstavniki krajevnih skupnosti smo se zato na omenjenem posvetu dogovorili, da bomo skupno nastopali z zahtevami za odločno sanacijo razmer. Bili smo enotnega mnenja, da je treba gostoto prometa skozi mestno središče bistveno omejiti in urediti parkirišča na obodu mesta, pod-zemne garaže pa predvideti zunaj strryeno nase-Ijenih predelov. Kako malo upoštevajo občinski in mestni upravni organi zahteve občanov v zvezi z urejanjem mestnega prometa pove podatek, da je sekcija za promet pri občinski konferenci SZDL Center že leta 1982 pripravila celo \Tsto predlogov za ureditev teh razmer. Te predloge je v celoti ponovno potrdila občinska konferenca SZDL leta 1984, vendar se doslej ni spremenilo še prav nič. Mestne obvoznice so resda preusmerile velik del tovornega prometa na druge trase, zato pa so ceste in pločnike zavzeli osebni avtomobili in mestni promet.
Glede varovanja zraka in zmanjševanje hrupa,
ki prav tako izredno škodljivo ypliva na zdrav-stveno stanje prebivalcev smo biU mnenja, da je treba uvesti redne registracije mopedov in tehnič-ne preglede zanje, rigorozno zmanjšati počasni in mirujoči promet v mestnem središču, ugotavljati večje onesnaževalce zraka in zahtevati posebne ukrepe zanje, pospešiti prehod na daljinsko ogre-vanje, zavzemati se za čimprejš^jo uvedbo benci-na brez svinca itd. Zdravstvena služba pa bo mo-rala proučiti posledice vpliva svinca na zdravje občanov in predpisati ustrezne preventive in dru-ge ukrepe.
Glede obravnave predlogov prostorskih uredi-tvenih aktov smo menili, da morajo le-ti zagotovi-ti sanacijo sedanjih neznosnih bivalnih razmer v občini. Javno razpravo o doslej pripravjjenih ak-tih je treba podaljšati od 30 na 60 dni, razgrniti jih
v vseh krajevnih skupnostih s primerno razlago, hkrati pa tudi opozoriti vse občane na spremenje-ne predpise v zvezi s sprejemanjem prostorskih aktov.
Dogovorili smo se tudi o tem, kaj lahko v svo-jem okolju sami storimo za čistejše okotje, za sortiranje odpadkov, za prosvetljevanje prebival-stva in zlasti šolske mladine v zvezi z varstvom okolja itd.
Sklenili smo, da bomo skupno oblikovane predloge posredovali na posvetu o varstvu okolja, ki ga je organizirala občinska konferenca SZDL. Obenem pa smo se tudi domenili, da bomo pro-učili najuspešnejši način povezovanja krajevnih skupnosti v občini pri razreSevanju problemov, ki so skupni vsem prebivalcem občine.
V.   Š..