GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, S. APRILA 1982
Trdnejša osnova za še boljše odločanje
Štirinajstega aprila ob osmih zjutraj se bo prvič sestala tretja delegatska skupščina. Delegati, ki so v drugem mandatnem obdobju delegatskega sistema v vse tri zbore občinske skupščine prenašali odločitve svojih delegatskih okolij, so namreč na seji 29. marca sklenili delo. Sprejeta poročila o njihovem delu prav gotovo ne odražajo vsega, vseh prizadevanj, naj bo v tovarni, krajevni skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah, ustanovah ali drugih samoupravnih okoljih, za naš skupni napredek, za premagovanje vseh težav, s katerimi se soočamo, pa tudi za odpravljanje slabosti, do katerih nismo vedno dovolj kritični in samokritični.
Res je, vseh napak in slabosti ter težav nismo odpravili, a kljub temu velja vsem delegatom ter vsem, ki so jim s strokovnimi predlogi in pojasnili pomagali pri njihovem delu, topla zahvala. Tudi z njihovo pomočjo se je samoupravni način odločanja utrdil in na teh osnovah bomo lahko v tretjem delegatskem obdobju še okrepili moč delavca in občana pri odločanju o vseh življenjsko pomembnih vprašanjih, na katerih temelji jutrišnji dan in naša bodočnost.
Petnajstega aprila pa se bo v Ljubljani v veliki dvorani Cankarjevega doma začel 9. kongres slovenskih komunistov. Priprave nanj trajajo že nekaj časa, saj so doslej ocenili svoje delo v vseh osnovnih organizacijah ter ocene strnili na občinskih programsko volilnih konferencah, na katerih so sprejeli tudi usmeritve za delo komunistov v posameznih družbenopolitičnih skupnostih. Nedvomno so bile pomemben prispevek k pripravam na kongres slovenskih komunistov - prvega med republiškimi kongresi in pokrajinskima konferencama, zaradi česar je še toliko pomembnejši - tudi delegatske volitve, saj so ponovno izpričale trdno prepričanje ljudi, da hočejo stopati po poti, ki sta jo začrtala velika revolucionarja in vzornika, Tito in Kardelj.
Brez nepokritih izgub
Gospodarsko leto, v katerem smo najmočneje od tistih dni, ko smo začeli govoriti o stabilizaciji gospodarstva in življenja nasploh, resnično čutili materialne omejitve na vseh področjih, je za nami. Seštevek gospodarske uspešnosti, ki so ga na osnovi zaključnih računov pripravili v strokovnih službah, nam to leto še bolj nazorno osvetljuje.
Kljub težavam, ki so spremljale ne le kamniško, ampak vso slovensko in jugoslovansko gospodarstvo, doseženi uspehi niso blesteči, slabi pa tudi ne. Industriji je primanjkovalo reprodukcijskega materiala, domače surovine so marsikdaj plačevali z devizami, če so jih seveda imeli in s sovla-ganjem v primarno proizvodnjo. V gradbeništvu so že začutili zmanjševanje naložb, trgovina pa zaradi visokega povečevanja cen in zmanjšane kupne moči tudi ni mogla najbolje poslovati.
Kamniško gospodarstvo je lani ustvarilo okrog 8,9 milijona dinarjev celotnega prihodka oziroma 34 odstotkov več kot v letu 1980, to pomeni, da so planska predvidevanja presežena za 5,8 odstotka. Podatek o celotnem prihodku je nekoliko večji, če v njem upoštevamo tudi Kemijsko industrijo in sicer je primerjalno z letom 1980 lani narastel za 34,3 odstotka. Ob tem je bilo v gospodarstvu, upoštevaje tudi KIK, zaposlenih v povprečju 8.571 delavcev oziroma 0,6 odstotka več kot leta 1980.
Občinsko gospodarstvo je iz celotnega prihodka
obračunalo 6,9 milijona dinarjev porabljenih sredstev oziroma 38,2 odstotka več kot leta 1980. Kljub temu
spodarstva pa je ostala nespremenjena in je znašala 13,6 odstotka. Produktivnost dela se ob
• Izvoz bo osnovno gibalo našega razvoja, smo zapisali v dolgoročne in resolucijske nacrte. Kamniško gospodarstvo je lani izvozilo za 24,8 milijona dolarjev, od tega na konvertibilni trg 21,4 milijona, na klirinški trg pa za 9,4 milijona dolarjev. Skupni izvoz se je v primerjavi z letom 1980 povečal za 19,4 odstotka (v republiki za 22,9 odstotka), izvoz na konvertibilni trg pa za 19,3 odstotka. Največ so izvozili v Utoku, Stolu, Titanu in Svilanitu, največji delež v skupnem konvertibilnem izvozu pa imajo Stol (24,2 odstotka), Utok (18 odstotkov), Svilanit (16,9 odstotka) in Titan (15,7 odstotka). Največje povečanje izvoza na konvertibilni trg so dosegli v Utoku, za
54.4 odstotka, v Svilanitu za 43,6 odstotka, Živilski industriji -
38.5 odstotka, Stolu - 30,2 odstotka. Manjši izvoz na konvertibilni trg kot v letu 1980 so imeli v Titanu in Menini. Izvoz kamniškega gospodarstva je bil dvakrat večji od uvoza, in je bil za odstotek večji kot leta 1980 (v republiki se je povečal za 7,9 odstotka).
je bil dohodek za 2,6 odstotka večji, kot je bilo zapisano v načrtih.
Po razporejanju dohodka lahko ugotovimo, da je bilo lani več denarja namenjenega za skupne družbene potrebe, upadel pa je delež za splošne družbene potrebe. Za čiste osebne dohodke je bilo iz ustvarjenega dohodka porabljenih 35,5 odstotka denarja oziroma odstotek več kot leta 1980.
Povprečni osebni dohodki v občini so dosegli 10.590 dinarjev (ni upoštevana Kemijska industrija), kar ni dosti manj od republiških povprečnih osebnih dohodkov, ki so znašali 11.236 dinarjev. Osebni dohodki v občini so se v primerjavi z letom 1980 povečali za 29 odstotkov.
Za 1,5 odstotka se je povečal delež akumulacije in je znašal 18,2 odstotka ustvarjenega dohodka. Reproduktivna sposobnost go-
skoraj nespremenjenem številu zaposlenih ni spremenila in je dosegla enako povečanje kot dohodek. Če pa pogledamo po. posamez-
nih področjih gospodarstva ugotovimo, da se je produktivnost vendarle krepko povečala v kmetijstvu in gozdarstvu (nad 40 odstotkov), upadla pa je v gradbeništvu, obrti, stanovanjsko-komu-nalni dejavnosti.
Z izgubo sta preteklo poslovno leto zaključila dva tozda: Titanov tozd, Livarna z obdelavo in tozd Gostinstvo in žičnice. Skupna izguba je znašala 16,7 tisočakov in je več kot dvakrat večja od izgube, ki smo jo ugotovili ob zaključnih računih v letu 1980. Obe izgubi, v Titanovem tozdu Livarna je znašala 11,5 tisoč dinarjev, v tozdu Gostinstvo in žičnice pa 5,2 tisoč dinarjev, so pokrili iz lastnih rezervnih sredstev oziroma skupnih rezervnih sredstev delovnih
organizacij.
JANA TAŠKAR
Pomladni
utrip
v
Komendi
Zima tudi v Komendi ni prizanesla cestam, vendar urejeno okolje odvrne pogled z neprijetnih kotanj, če že nog in avtomobilskih gum ne more obvarovati. Poleg ureditve Glavarjeve bolnišnice, parka ob spomeniku in posaditve 88 vrtnic, so pred nedavnim ob cesti proti Gasilskemu domu posadili tudi številna mlada drevesca, da bo kraj še lepši. (Foto: MIRA JANČAR)
Kandidati za člane občinskega izvršnega sveta
Prva seja občinske kandidacijske konference je na predlog socialistične zveze potrdila kot možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta Franca Jerasa. S to potrditvijo je tovariš Jeras dobil pooblastilo, da skupaj z občinsko konferenco SZDL pripravi predlog možnih kandidatov za člane občinskega izvršnega sveta. Predlog je bil po razpravi v občinski konferenci SZDL posredovan tudi drugi občinski kandidacijski konferenci, ki nanj ni imela pripomb; izvršni svet bodo izvolili delegati občinske skupščine na prvi seji tretjega mandata.
Za člane izvršnega sveta so predlagani naslednji kandidati:
Boris ZAKRAJŠEK, komite za družbenoekonomski razvoj, roj. 19. 1. 1949 V Ljubljani, stanuje Domžale, Prečna ul. 2, dipl. pravnik, vodja splošnega odd. SVILANIT
Tomo MAJUNARIČ, sekretariat za občo upravo, roj. 12. 12. 1945 v Nikšiču, stanuje Kajuhova 10, Kamnik, dipl. sociolog, vodja strokovnih služb SO Kamnik
Zdenko KUGLER, oddelek za notranje zadeve, roj. 11. 6. 1953 v Celju, stanuje Matija Blejca 18, Kamnik, pravnik, miličnik na postaji milice v Kamniku
Janez BRLOG AR, oddelek za ljudsko obrambo, roj. 2. 6. 1940 v Hrastniku, stanuje Kidričeva 35 a, Kamnik, ing. org. dela, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kamnik
Boris BAVČAR, uprava za družbene prihodke, roj. 29. 3. 1953 v Ljubljani, stanuje Prvomajska 4, Kamnik, absolvent ekonom, fakultete, izvozni referent v STOL-KAMNIK
Marjan URH, urbanizem in gradbeništvo, roj. 23. 2. 1938 v Ljubljani, stanuje Palovška pot 21, Kamnik, ing. strojništva, tehnični vodja v ALPREM KAMNIK.
Peter PLEVEL, turizem in gostinstvo, roj. 1. 8. 1926 v Mostah pri Komendi, stanuje Smolnikarjeva 1, Kamnik, višji upravni delavec, vodja inženiringa v STOL
Jože PEKLAR, drobno gospodarstvo, roj. 13. 2. 1930 v Šmarjeti pri Mariboru, stanuje Ogrinčeva 6, Kamnik, gradbenik-drejar, zasebni obrtnik
Silva DROBNIČ, planiranje, roj. 29. 12. 1939 v Kovorju, stanje J. Aleščevca 11, Kamnik, ekonomist, vodja računovodstva in račun, centra v SVILANITU
Iztok JURANČIČ, kmetijstvo, roj. 30. 10. 1933 v Mariboru, stanuje Laze 3, p. Laze v Tuhinju, kmetijski pospeševalec v EMONA-koop. Kamnik
Tone ISTENIČ, organizacijska in kadrovska vprašanja, roj. 16. 6. 1950 v Trbovljah, stanuje Streliška 7, Kamnik, gimnazijski maturant, tajnik v KS Kamnik
Ivan HRIBAR, krajevne skupnosti, roj. 17. 5. 1946 v Zg. Tuhinju, stanuje Laze 3 v Tuhinju, vojaška oseba, referent za vzgojo pri Pokrajinskem štabu TO Ljubljana
© Ana Cerkvenik bo delegatka na 9. kongresu slovenskih komunistov
Priprave na kongres oprte na konkretne razmere
Na letošnjem slovenskem kongresu zveze komunistov bodo kamniške komuniste zastopali Ana Cerkvenik, Kazimir Keržič, Drago Sladic, Milan Spruk in Jelka Tušar. O predkongresnih aktivnostih in problemih, ki so jih izpostavili v nekaterih osnovnih organizacijah ZK, smo se pogovarjali z Ano Cerkvenik, dolgoletno aktivno komunistko in družbenopolitično delavko. Čeprav je že upokojena, ševe-dno dela v številnih okoljih, zlasti v občinski konferenci in komiteju ZK, katerih članica je bila v pravkar končanem mandatnem obdobju ter v osnovni organizaciji ZK Zaprice.
Skratka, v zvezi komunistov aktivno dela že 34 let.
- Kako ocenjujete predkongresne aktivnosti v osnovni organizaciji, v katero ste vključeni?
»Te aktivnosti so usmerjene predvsem v neposredno razreševanje posameznih vprašanj, ki so povezana s problemi in razmerami v okolju, v katerem komunisti delujejo. Sodelovala sem na nekaterih sestankih osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih. Zavzeto in odgovorno smo obravnavali kongresne dokumente, ker želimo tako prispevati svoj delež kongresu, od katerega tudi veliko pričakujemo.«
- Katera vprašanja in probleme ste v razpravah najbolj izpostavili?
»Na vsakem sestanku so bile razprave vsebinsko bogate, konkretne in aktualne. Dotaknili smo se zapletenih družbenoekonomskih razmer pri nas in jih povezovali z zaostrenimi mednarodnimi političnimi ter gospodarskimi odnosi. Povezano s predvolilnimi aktiv-
nostmi smo ocenili delo delegatov in delegacij ter vlogo družbenopolitičnih organizacij.
Na skupnem sestanku osnovnih organizacij ZK Moste in Komenda so ugotovili, da bo treba povečati učinkovitost dela skupščin krajevnih skupnosti preko vaških skupnosti, ki naj bi jih oblikovali in ki bi predstavljala delegatu bazo. V
Kamniku pa bo treba krepiti delovanje hišne samouprave. Ob pregledu uresničevanja kmetijske politike so v Komendi in Nevljah ocenili, da je bilo v zadnjem obdobju ustvarjeno primerno vzdušje za lažje napredovanje kmetijstva. Opozorili pa so na primere, ko se delovnih sestankov kmetov niso udeležili kmetijski strokovnjaki (v Nevljah in Šmarci), kar je neodgovorno in se v prihodnje ne sme več ponoviti. Spregovorili so tudi, kako spodbuditi dejavnost mladih in ne nazadnje, kako doseči večji vpliv in učinkovitost komunistov pri reševanju številnih družbenih problemov.«
Že kratek razgovor z Ano Cerkvenik lahko potrdi uvodne misli o njenem zavzetem delu, o liku ko-^ munista z bogatim minulim delom in jasno začrtamo prihodnostjo, ko bo treba še bolj odgovorno kot doslej uresničevati zastavljene naloge.
»Sodelovanje na kongresu je zame častna in odgovorna naloga,« je ob koncu dejala Ana Cerkvenik in poudarila: »Zavedam se, da bo uresničevanje sprejetih kongresnih ciljev in nalog močno odvisno od uspešnosti akcije, volje, odločnosti in doslednosti vseh komuni-
stov.«
MIRA JANČAR
Dvajset let Usluge
Samo po začrtani poti
O možnostih za rešitve že skoraj nevzdržne prometne pasti skozi staro mestno središče po Kidričevi ulici, o kresanju mnenj in o nasprotovanju peščice občanov najbolj strokovno proučeni inačici mestnega priključka na obvoznico, je bilo popisano že mnogo papirja. Kljub temu me je k ponovnemu pisanju izzval prispevek Marte Aparnik v zadnji številki našega glasila. Bolje rečeno, tokrat mi je prekipelo.
Doslej mnoge pismene in ustne izjave potrjujejo, da zapažanja in mnenje tovarišice Aparni-kove niso osamljena, vendar dolgoletno sejanje besed do danes še ni rodilo sadov. Toliko dragocenega časa, predvsem pa denarja smo izgubili v tej besedni bitki, da so nas prehitele še gospodar-
ske težave, ki so vsaj za nekaj časa pokopale upanje na ugodno rešitev. Investicije smo oklesali na minimum. Denarja torej ni, četudi bi imeli v rokah soglasje tiste peščice občanov, ki se sicer sklicuje na množico, za najboljšo rešitev priključka na obvoznico, ki bi preprečil mestne prometne infarkte. Žal, je bila ta inačica doslej samo kamen spotike posameznikov, nihče pa ni dal predloga za boljšo rešitev, kajti uresničitev predloga, da bi priključek potekal mimo Titana na obvoznico, sednje prometne gneče skozi mesto ne bi prav nič spemenila.
Ko bi se nasprotniki zavarovanega in strokovno urejenega priključka mimo stare Ete in obeh osnovnih šol zavedali, koliko bolj ogrožena je varnost učencev v
sedanjem trenutku na Kidričevi cesti, bi verjetno spremenili svoje mišljenje. Tako pa ima človek vse bolj občutek, da reševanje problemov širšega družbenega pomena ovirajo osebni interesi posameznikov.
Živimo v mestnem okolju in času, ko se naraščajočemu prometu in hrupu ni moč povsem izogniti, zato tudi vsem željam ni mogoče ugoditi. Iščimo torej skupni jezik za najboljšo rešitev, ki še zdaleč ne bo idealna, kajti ideali brez napak nikoli niso in tudi nikoli ne bodo obstajali. Za sprejemanje in razumevanje napak pa so potrebni boljši, humanejši odnosi, da bodo njih posledice čim manjše.
MIRA JANČAR
Ko smo pred kratkim praznovali 20 letno delovanje naše delovne organizacije, smo slovesnost združili z letnim občnim zborom naše osnovne organizacije sindikata.
Na tem zboru smo se zbrali skoraj vsi člani kolektiva. Soglasno smo izmed nas izvolili najboljše sindikalne delavce, ki bodo vodili našo osnovno organizacijo v prihodnjih štirih letih.
Direktor naše organizacije je ob tej priliki izčrpno opisal kroniko podjetja, iz katere se vidi, kako je pred dvajsetimi leti iz majhnih kamniških obrtnih delavnic nastala ena močnejših: USLUGA. Ob tej kroniki smo se lahko spomnili, kako so nas v vseh teh letih pestile razne težave, saj je bila obrt dosedaj vedno bolj ali manj zapostavljena in smo imeli zaradi tega tudi nemalo težav s fluktuacijo naših kadrov. Vendar pa smo vse probleme reševali kot ena družina in se skupaj tudi veselili vseh delovnih in drugih uspehov.
Pred tremi leti se je naša DO še povečala, saj smo ustanovili novo enoto Montaža stavbenega pohištva, izdelava »demit fasad« ter vodovodna m toplovodna inštalaterska dela. Žal pa te enote zaenkrat delujejo le na območju Ljubljane.
Zato je za sedaj naša največja želja, da se v bližnji prihodnosti združimo vsi skupaj pod eno streho v Kamniku. Glede tega se v zadnjem času veliko dogovarjamo in smo zato namenili že tudi znatna finančna sredstva. Pričakujemo razumevanje in pomoč pri izdaji lokacije in soglasja za gradnjo novih delavnic.
Naše slovesnosti se je udeležil tudi sekretar občinskega sindikalnega   sveta Janko
Aktiv mladih v kmetijstvu občine Kamnik sklicuje redno letno konferenco v nedeljo, 18. aprila ob 9.uri v sejni sobi skupščine občine Kamnik. Vabimo vse člane in ostale mlade, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Javno preklicujem in se opravičujem za izrečene neresnične besede o Mariji Šinkovec, Pogorje 2, ki sem jih izrekla po telefonu Jožici Uršič. Marija Boštaj, Vrhopolje 2, Moravče.
Tehnični pregledi za kmetijske traktorje in motorna kolesa (mopede) bodo po dogovoru s pooblaščeno OZD Integral v naslednjih dneh in mesecih: 7. aprila, 5. maja, 8. septembra in 6. oktobra od 8. do 13. ure. Tehnični pregledi navedenih vozil bodo v Kamniku, mehanična delavnica.
Oddelek za notranje zadeve
OD VSEPOVSOD
• Najdražje v Novi Gorici, najceneje v Murski Soboti
LJUBLJANA - Seštevek cen nekaterih osnovnih živil (v to košarico spada, denimo, kilogram fižola, zelja, skute, govedine itd.) je pokazal, da je bila v tem pogledu najdražja Nova Gorica, kjer je bilo treba za košarico teh živil odšteti 931 dinarjev. Nekoliko ceneje je bilo v Kopru (nekaj več kot 911 dinarjev), medtem ko je bila ta košarica najcenejša v Murski Soboti, kjer je bilo treba zanjo odšteti le 825 dinarjev.
• Izvoz naj bo resnična strategija združenega dela
LJUBLJANA - Edini izhod iz sedanjega zaostrenega gospodarskega položaja je mogoče najti v krepitvi položaja delavcev in materialne osnove združenega dela, uveljaviti pa je treba tudi eko-
Blagšič, ki nam je ob ljubileju čestital in pohvalil naše delo, obenem pa pripomnil, da naj bo sodelovanje z sindikalnim svetom v bodoče še boljše. Na kratko nam je orisal gospodarski položaj in poudaril, da ne bomo mogli počivati na dosedanjih uspehih, ampak bo treba v bodoče še kako poprijeti za delo.
Precej smo razpravljali tudi o rekreaciji in počitnikova-nju v naši DO, vendar pa smo na koncu sklenili, da mora vse to izhajati vedno le iz pridnega in prizadevnega dela nas vseh.
Na praznovanje smo povabili tudi naše upokojence, ki so nekdaj še v mnogo težjih V pogojih združevali delo v naši DO. Našega povabila in ponovnega srečanja z nami so bili izredno veseli. Niso pa skrivali tudi zadovoljstva ob spoznanju, da se delovno okolje, v katerega so toliko let vlagali svoje delo in znanje, uspešno razvija naprej.
Ob koncu smo podelili jubilejne nagrade našim dolgoletnim delavcem, simbolične pa tudi upokojencem in ostalim članom našega kolektiva.
TONE ŠUŠTAR
jjoeccooaeooooocfflooaeoacooeoecoeeccee«
S Nekakšna svojevrstna ironija je, če postane najmočnejša O srednjeameriška država preskusni kamen odnosov med ^ velesilama. Po svoje je ironija tudi to, da se je Salvador
fronti, ali pa na stran vladajoče desničarske oligarhije. A povsem res je, da to lomljenje kopij obeh velesil na svojih hrbtih še najbolj občutijo Salvadorci, čeprav v tej igri nastopajo kot manjvredne šahovske figure.
Vsekakor je zanimivo ravno ob primeru Salvadorja dogajanje v ZDA, ki se ima.za nekakšnega »pokrovitelja« Latinske Amerike. Medtem ko se je v začetku nemirov v Salvadorju v samih ZDA vse bolj krepila misel, da je treba tudi s pomočjo vojske zatreti prodor »komunistične nevarnosti«, pa se sedaj zdi, da si ameriška vlada glede tega dejanja ni najbolj na jasnem. Vprašanje je sicer, koliko so k temu pripomogle različne sondaže javnega mnenja. Ugotovljeno je namreč bilo, da marsikateri Američan v Salvadorju vidi novi Vietnam. Toda ta izkušnja je še zmeraj nezaceljena rana in prav zato se zdi, da vladno mahanje o »komunistični nevarnosti« ne more biti dovolj sprejemljiv vzrok za podporo ameriške intervencije v tej državi.
Salvador
na mednarodni
šahovnici
Bolj ali manj je jasno, da hočejo ZDA ob Salvadorju dokazati tezo o tako imenovanem »mednarodnem terorizmu« Sovjetske zveze. Tako je majhna državica postala kamenček na tehtnici odnosov in hkrati pripomogel, da je prišlo do nekaterih manjših zapletov v odnosih med ZDA in zahodnoevropskimi zavezniki. Stvar je namreč v tem, da so Američani dosti bolj »udarni« tedaj, ko mahajo z »rdečo nevarnostjo«, medtem ko v Evropi menijo, da zaradi tega ne kaže uporabiti vseh razpoložljivih ukrepov. In ob tem merijo na namen ZDA, da zaradi te nevarnosti ponovno začno prodajati orožje tudi »nekdanjemu« prijatelju Pi-noehetu v Čilu. •
Zdi se torej, da je potemtakem dogajanje v samem Salvadorju še najmanj pomembno. Pod ameriškim zatrjevanjem o »komunistični nevarnosti« gre v tej državi najprej za socialno revolucijo, ki bi ji težko že vnaprej dali kakršenkoli ideološki predznak. Velika večina Salvadorcev namreč živi v veliki bedi in osvoboditev izpod peščice izkoriščevalcev je eden izmed prvih ciljev opozicije in gverilcev. A današnji svet je pač takšen, da je usoda kakšnega naroda velikokrat odvisna od modrosti ali neumnosti tistih, ki mislijo, da si lahko privoščijo vlogo velemojstra na šahovski - deski narodnih usod.
S J. KOVAČIČ
$beeeeoeooseoosoeoBOsooe«ooooeooe
nomske spodbude za boljše delo, so med drugim dejali na programsko volilni konferenci mestne organizacije ZK Ljubljana. Prav zato je treba doseči, da se bodo v ozdih hitreje uveljavljali procesi preraščanja podjetniške decentralizacije v samoupravno koncentracijo proizvajalnih sil. Hkrati pa se je treba boriti tudi za to, da bo izvoz resnično postal strategija vsakega ozda. Na seji so izvolili za predsednika mestne konference ZKS Ljubljana Jožeta Smoleta.
• Izvoz sladkorja upada
LJUBLJANA - Jugoslavija je pred štirimi leti prvič izvozila sladkor. Leto kasneje, leta 19.79, je izvoz sladkorja znašal 65 tisoč ton, leta 1980 je Jugoslavija izvozila 292 tisoč ton, lani pa le 800 ton prečiščenega sladkorja. Kot ugotavlja zvezni zavod za statistiko, je Jugoslavija dobila lani za kilogram sladkorja v povprečju 10 dinarjev, medtem ko je še predlani iztržila za kilogram izvoženega sladkorja 13 dinarjev. Vzrok za padec izvoza je verjetno treba iskati v padcu cen sladkorja na svetovnem trgu, do katerega je prišlo zaradi povečane ponudbe sladkorja in nižjih cen, s katerimi so se na svetovnem trgu pojavili tudi drugi proizvajalci. Sicer pa so lani v Jugoslaviji pridelali 791 tisoč ton sladkorja, kar je za približno štiri odstotke več kot je znašal pridelek leta 1980.
Odvoz smeti
Odvoz smeti ni več poceni. Če dodamo še podatek, da nam smetarji zaradi malomarnosti povzročajo dodatno škodo, so te vrste »usluge« že kar drage.
18. marca sta bila v Miklavčičevi ulici na razdalji desetih metrov v nekaj minutah uničena kar dva smetnjaka.
Smetnjak, ki so ga sploščili in mu uničili pokrov ni več uporaben za zdravo okolje. Iz njega se širi smrad, vanj se steka deževnica. Tudi tisti ni več uporaben, ki so mu odtrgali dno. Pri vsem tem so odpeljali naprej, ne da bi kdo pomislil, da je povzročil škodo ali se vsaj oprostil.
Oškodovanci nismo pripravljeni zaradi malomrnosti komunalnih delavcev obnavljati dragih smetnjakov. Kdo bo torej kril nepotrebne stroške? Pravijo, da je kriv stroj. Dodala bi še - in ljudje, ki ne znajo z njim ravnati, morda zaradi nestrpnosti.
Poleg zgoraj navedenih primerov malomarnosti ostajajo za komunalci kupčki smeti po ulicah in cestah. Kako bo v bodoče! Če bomo napolnili z odpadki vreče, nismo prepričani, da jih bodo odpeljali. Take so izkušnje. Zadovoljni so le takrat, vsaj upam, ko jih po več tednov ne čaka smetnjak na cesti.
Ostaja še druga nemarnost - da smetnjaki ponoči menjajo lastnika. To pa že sodi v drugo področje. ^ g
J
Zaključno poročilo izvršnega sveta o njegovem delu v obdobju 1978-1982 in stališča do nekaterih problemov
Izvršni svet naše občinske skupščine je ob zaključku svojega mandata za zadnjo sejo vseh treh zborov občinske skupščine tega mandatnega obdobja pripravil poročilo, v katerem so nanizana osnovna torišča njihovega dela, hkrati pa oblikovana stališča do posameznih problemov, s čimer izvršni sveti uresničujejo svojo odgovornost do delegatske skupščine in delegatske baze. Delegati so na skupščini poročilo sprejeli ter predlagali in sklenili, da ga v celoti objavimo.
Z dnem, ko nam je bila zaupana odgovornost, da skupaj z delegati in vsemi delovnimi ljudmi izpeljemo naloge in uresničimo zastavljene cilje v naši družbenopolitični skupnosti, samo se zavedali, da je največjega pomena, da delovni ljudje neposredno sodelujejo, izražajo svoja hotenja, usklajujejo interese, naloge in cilje ter odločajo o njih. Zato smo posebno skrb namenili socialističnim samoupravnim odnosom ter delovanju delegatskega sistema. Izvršni svet se je večkrat sestal z delegacijami za zbor združenega dela in za zbor krajevnih skupnosti. Ob teh prilikah smo skupaj iskali poti, kaj storiti za boljše delo delegatov in izvršnega sveta. Delo izvršnega sveta je bilo organizirano tako, da je bilo zagotovljeno sproščanje ustvarjalne energije vseh delovnih ljudi in občanov ter sodelovanje vseh strokovnih in družbenopolitičnih dejavnikov. Seveda pa moramo biti pri tem kritični in samokritični.
Zaradi izredne širine in številčnosti problemov, zaradi obsežnih gradiv, je bila, lahko rečemo, včasih okrnjena poglobljena razprava ter vključenost vseh delegatov pri usklajevanju in dogovarjanju o odločitvah. Posebno pa je treba podčrtati različne interese, ki jih ni bilo mogoče povsem uskladiti v zadovoljstvo vseh, prav tako pa smo se soočali z nerealnimi pričakovanji glede nekaterih razvojnih rešitev. Prav pri teh najbolj občutljivih problemih smo potrebovali aktivno vlogo subjektivnih sil v posameznih okoljih in na posameznih področjih, ki bi zagotavljale širši družbeni interes, še posebno pa dosledno bitko za stabilizacijo, vendar je povsod ni bilo.
Izvršni svet je bil sicer predlagatelj večine točk dnevnih redov zasedanja zborov. Delegati oz. delegacije še niso dovolj sodelovale pri oblikovanju programa dela skupščine. Večino pubod so izražali preko delegatskih vprašanj, na katere smo skušali odgovoriti takoj, vse pa smo objavljali v Delegatski prilogi Kamniškega občana. Pri tem ugotavljamo, da se je precej vprašanj nanašalo na probleme iz pristojnosti interesnih skupnosti ter drugih organov in organizacij. Včasih pa so se preko delegatskih vprašanj izražali tudi osebni interesi in hotenja posameznikov.
Kot rečeno, je izvršni svet krepil sodelovanje z delegati in delegacijami. Zato ni naključje, da je bilo slišati pripombe, da ni bilo dovolj sodelovanja z individualnimi poslovodnimi organi. Menimo, da je bilo sodelovanje" s poslovodnimi organi na primerni ravni, nismo pa želeli, da bi razna srečanja in sestanki z njimi prevzeli funkcijo zbora združenega dela.
Izvršni svet je s programsko zasnovo z identifikacijo problemov občine Kamnik seznanil delegate na 1. seji tega delegatskega sklica. Takrat smo tudi rekli, da razvoj občine temelji na kvalitetnem delu, ki ima odraz v dohodku, torej na dohodkovnih odnosih, ne pa samo na idejah ter da bi bilo zastavljene cilje možno uresničiti, če bi dohodek letno naraščal nominalno za okoli 30-40 odstotkov. Danes lahko z gotovostjo rečemo, da je bila taka trditev dejansko realna.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je sistematično prikazal izpolnjevanje ciljev in sprejetih nalog v času svojega mandatnega obdobja v dokumentu »Družbeni plan občine Kamnik« 1981-1985 v poglavju izpolnitve srednjeročnega družbenega plana razvoja občine Kamnik 1976-1980.
V tem poročilu hočemo prikazati predvsem določene probleme in dejstva, ki so aktualni tudi danes in se bo kamniški občan srečeval z njimi tudi jutri. Opozoriti hočemo tudi na to, da težav, tako sedanjih kot bodočih, v naši občini ne bi preprosto pripisovali
delu sedanjega izvršnega sveta, saj je odgovornost mogoče zelo natančno opredeliti, kjerkoli in kadarkoli.
Izvršni svet se je zavzemal že na začetku svojega delovanja za kvaliteten gospodarski razvoj. Ob analizah poslovanja delovnih organizacij, ki so jih obravnavali delegati v skupščini in v razgovoru s poslovodnimi strukturami, smo se vseskozi zavzemali za čimvečjo dinamiko izvoza, oz. za izvozno naravnanost našega gospodarstva, kjer je bil dosežen tudi določen uspeh.
Poseben poudarek je bil tudi na preusmeritvi iz ekstenzivnega gospodarjenja v bolj produktivno, kar pomeni, naj bi bodoči razvoj slonel na znanju, na sposobnih kadrih, novi tehnologiji, ne pa na stalnem visokem zaposlovanju nekvalificiranih delavcev, ki jih zadnja leta ni bilo mogoče dobiti v občini. Precejšnje število visoko kvalificiranih oziroma najbolj izobraženih Kamničanov, pa je seveda zaposleno izven Kamnika. Odliv teh kadrov se še nadaljuje. Pri kadrovski politiki izvršni svet ni imel večje vloge, to pa nam je marsikdaj onemogočalo realizacijo zastavljenih nalog. —
Posodobitev kamniške industrije nam je bila prednostna naloga, struktura naložb pa nas prepriča o tem, da je bilo gospodarstvo neinventivno, del naložb v gospodarstvu je bil namenjen za poslovne zgradbe in družbeni standard. Delež negospodarskih investicij je bil v obdobju 1976-1980 visok, boljšo strukturo gospodarskih investicij pa bi seveda moralo postavljati gospodarstvo. Izvršni svet ni mogel izboljšati investiranja v korist gospodarstva, čeprav je z razvojnimi dokumenti narekoval kvaliteto gospodarjenja ter kvaliteten razvoj. Temu primerni so seveda tudi današnji poslovni rezultati. Kot najpomembnejšo novo naložbo v gospodarstvu je treba omeniti novozgrajeno tovarno Fructal Alko, ki v naši občini krepi proizvodnjo na področju agroživilstva.
Izvršni svet se seveda ni ukvarjal samo z razvojnimi vprašanji, najtežje naloge so bile obstoj nekaterih delovnih organizacij oziroma zagotovljene socialne varnosti delavcev. Izvršni svet je z angažiranjem nekatrih republiških institucij, z lastnim angažiranjem, predvsem pa ob veliki volji delavcev Tovarne usnja Kamnik prispeval k temu, da delovna organizacija ni prenehala obratovati. Utok je danes eden največjih izvoznikov v naši občini, delež proizvodnje, ki je namenjen izvozu, pa je v okviru celotne proizvodnje največji.
Izvršni svet in upravni organ za gospodarstvo sta imela pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju tozda Svit. Bili smo pred odločitvijo, ali usposobiti TOZD za gospodarno poslovanje z dotedanjo proizvodnjo usmeritvijo, z racionalnim obsegom naložb, ali povsem spremeniti proizvodni program, ki bi zahteval investicijo v višini okrog 42 starih milijard din. Na osnovi lastne ocene, mnenja Gospodarske zbornice ter sekretariata za industrijo smo se opredelili za keramiko, program, katerega TOZD Svit danes uspešno izvaja, precejšnji del proizvodnje pa tudi izvaža.
Izvršni svet je sodeloval tudi pri razreševanju razvojnih problemov Rudnika kaolina in kalcita. Zaradi demokratičnega pristopa, večje učinkovitosti in širše aktivnosti pri reševanju te problematike, je izvršni svet imenoval svet, v katerem so bili predstavniki Rudnika kaolina in kalcita, KS Kamniška Bistrica in Godiča, Graditelja ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta. Sodeloval je tudi Inštitut Jožef Štefan, ki je objektivno ocenil tako ustreznost čistilne naprave, kot tudi najustreznejšo lokacijo za predelavo. Po zakonu
o urbanističnem planiranju bi izvršni svet lahko predlagal občinski skupščini v sprejem zazidalni načrt z rešitvami, ki jih je predlagal svet na osnovi mnenja inštituta Jožef Štefan, Vendar je izvršni svet smatral, da je treba glede na akcijo, ki je tekla v KS Kamniška Bistrica in se je demonstrirala celo z zbiranjem podpisov proti obstoječi lokaciji tovarne, v KS Kamniška Bistrica doseči objektivno rešitev z argumenti in s politično akcijo, ki bi bila sprejemljiva tako za organzacijo združenega dela, občine, krajevno skupnost, kot za celotno družbeno skupnost. Izvršni svet ne vztraja pri proizvodnem programu Rudnika kaolina in kalcita zato, da imamo zaposlenih 258 delavcev, čeprav tudi to ni nepomembno, temveč zato, ker moramo izkoristiti tista redka naravna bogastva, ki jih imamo in ker je pomemben del posebno slovenske industrije vezan na te surovine ter je za njeno izkoriščanje in predelavo pripravljena združevati tudi denar. Rudnik koalina in kalcita ima, v primerjavi z ostalimi delovnimi organizacijami v občini, zelo dobro izdelano sporazumevanje o združevanju sredstev za razvoj. Vzrok za to, da razvojne možnosti Rudnika kaolina in kalcita niso rešene, gre pripisati pomanjkanju odkritega sodelovanja med KS Kamniška Bistrica in Rudnikom kaolina in kalcita ter pomanjkanju politične volje, da bi ta problem rešili objektivno, oziroma sprejemljivo za vso družbeno skupnost. Sprejemanje teh razvojnih dokumentov mora za nas pomeniti sporazumevanje, ne pa preglasovanje na skupščini v korist tega ali onega.
Večletni problem v naši občini je tudi TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, katerega smo poskušali in poskušamo rešiti na različne načine. Oddelek za gospodarstvo in finance je skupaj s TOZD-om in DO Golf-turist pripravil v marcu 1980 samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turistični center Velika planina ter turistični program Velike planine, kjer je bil poseben poudarek na obnovi in dopolnitvi žičnic in gostinskih obj< Hov v letu 1981-1985. Interesna skupnost j bila ustanovljena junija 1980. Interesna skupnost je za naš izvršni svet pomenila širšo družbeno odgovornost za dolgoletne gospodarske probleme tozda, še posebno pa za nemoteno funkcioniranje žičniškega sistema, saj TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik sam v okviru delovne organizacije v danih pogojih ni mogel gospodarno poslovati. Vzroki za slabo poslovanje so bili tudi subjektivni, vendar jih delavci TOZD niso odpravili. Interesna skupnost je bila prav gotovo dobra rešitev za kar najhitrejše reševanje ekonomskega položaja tozda, saj je v času svojega obstoja zbrala 800 S milijonov dinarjev, vendar bi regija morala prispevati več sredstev. Do sedaj zbrani denar ni bil porabljen v skladu s programom razvoja, ki ga je predlagal iniciativni odbor ob ustanovitvi SIS RTC Velika planina, nov oz. dopolnjen program pa tudi ni bil sprejet na skupščini interesne skupnosti.
Izvršni svet se je ob ustanovitvi interesne skupnosti nedvoumno zavzemal za sanacijo obstoječih naprav in stanja, kar bi bilo mogoče uresničiti, zato naj odgovornost za sedanje razmere v tozdu ter za izpad dohodka nosijo tisti, ki so sprejemali drugačne usmeritve, kot so bile programsko začrtane.
Interesna skupnost je prevzela skupaj s sozdom Integral Ljubljana sanatorstvo tozda Gostinstvo in žičnice Kamnik. Skupščina občine Kamnik je oba sanatorja pozvala v skladu z zakonom o sanaciji, da izdelata sanacijski program ter samoupravni sporazum o izvedbi nalog. Rok je potekel v januarju 1982, vendar pa program še ni izdelan, za kar sta odgovorna oba sanatorja. Ob različnih interesih SIS RTC Velika planina in SOZD Integral je negotovo poslovanje tozda Gostinstvo in žičnice Kamnik. V kolikor bi morali reševati ekonomski položaj tozda s stečajem, je vprašljiv tudi obstoj interesne skupnosti.
Izvršni svet je obravnaval in sprejel tudi analizo gostinstva v občini Kamnik in možnosti nadaljnjega razvoja te dejavnosti ter v
zvezi s tem sprejel vrsto sklepov in usmeritev. Pri tem bi posebno podčrtali pobudo, ki je bila naslovljena na vse dejavnike turistične ponudbe v Kamniku za ustanovitev turistične poslovne skupnosti, s katero bi organizirali in okrepili turistično ponudbo Kamnika po samoupravni poti.
Kot velik prispevek k bodočemu razvoju gospodarstva, pa tudi celotne družbene skupnosti, izvršni svet ocenjuje načrtovanje enotne toplifikacije v občini, ki smo jo opredelili kot prednostno nalogo v resoluciji za leto 1982. Uresničitev tega načrta pa bo seveda odvisna od aktivnega vključevanja vseh bodočih porabnikov energije, seveda pa tudi banke.
Občina Kamnik ima novelirane in sprejete urbanistične dokumente,.ki omogočajo razvoj uporabnikom prostora, ~vendar bo dokumente treba dopolniti z ozirom na določila zakona o sistemu družbenega planiranja ter glede na nove potrebe uporabnikov prostora. Izvršni svet je po prvotnem konceptu nameraval prostorski del družbenega plana dopolniti za področje kmetijstva, vendar kmetijska zemljiška skupnost ni uspela do roka pripraviti novega predloga. Zakon o kmetijskih zemljiščih v 6. členu določa, da kmetijska zemljiška skupnost kot nosilec kmetijske zemljiške politike v občini pripravlja elemente in strokovne osnove za sklepanje dogovorov o temeljih prostorskega dela družbenega plana občine in sodeluje pri usklajevanju in sklepanju tega dogovora. Torej je naloga kmetijske zemljiške skupnosti razvrstitev kmetijskih zemljišč v smislu 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in v skladu z navodili, ki jih je v letu 1981 izdelal Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razvrstitev kmetijskih zemljišč pa je tudi osnova za izdelavo agrokarte, to je karte razvojnih usmeritev kmetijstva v občini. Te naloge KZS Kamnik doslej ni opravila, predvidena pa je v programu dela Kmetijske zemljiške skupnosti za leto 1982.
S področja negospodarstva je treba delegatom ter občanom jasno obrazložiti uresničevanje samoprispevka, zlasti gradnjo zdravstvenega doma; še posebno zato, ker bodo delovni ljudje terjali odgovornost za izpeljavo zastavljenih nalog. Ob tem bi najprej podčrtali stališče izvršnega sveta z dne 27. januarja 1981, da je odločitev o gradnji oz. adaptaciji zdravstvenega doma v pristojnosti skupščine občinske zdravstvene skupnosti, kjer je tudi mesto dogovarjanja med delegati uporabnikov in izvajalcev tako o potrebah kot tudi o materialnih možnostih združenega dela. Kakšne so materialne možnosti za financiranje družbenih dejavnosti v letih 1981-1985 je izvršni svet pojasnil z informacijo na skupnem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, predsedstva občinske skupščine ter zdravstvene skupnosti 5. februarja 1981. V tem poročilu so bili nakazani vsi problemi in dileme v zvezi s financiranjem investicij v negospodarstvu.
Glavni poudarki iz te informacije so naslednji:
Zaradi neobhodnega varčevanja na vseh področjih in ravneh bo treba v prihodnje tudi financiranje družbenih dejavnosti omejiti na najnujnejše. Vsako okolje, tako občina, kot vsaka SIS, bo morala v okviru svojih možnosti voditi bitko za stabilizacijo in obseg investicij docela racionalizirati: Ta politika je že načrtovana, njena realizacija pa se bo prav gotovo morala vse močneje odražati, še posebej pri negospodarskih investicijah. To pa pomeni, da bo treba verjetno korigirati tudi planirana sredstva za investicije v letih 1981-1985.
Bodoče razvojne naloge lahko ogrozi tudi naraščanje materialnih stroškov, kar lahko privede tudi do izgub v nekaterih dejavnostih, kot je to že primer pri zdravstveni skupnosti. Pozitivno poslovanje teh dejavnosti, kakor tudi izvajanje osnovnega programa vseh dejavnosti, bi morala biti tudi v bodoče prednostna naloga. V okviru dovo-
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
ljene porabe bodo zato takšna gibanja zanesljivo vplivala na zmanjšanje investicij.
Možni so tudi določeni ukrepi, ki bodo še bolj kot dosedaj omejili izvajanje negospodarskih investicij, zato je ob odločitvi za bodoče investicije še toliko bolj pomembno, kakšen projekt izberemo glede na obseg investicijskih sredstev, glede na možnost postopne izgradnje, seveda pa je treba računati tudi s tem, v kolikem času je možno investicije realizirati. Eden takih ukrepov, ki so zmanjšali sredstva samoupravnim interesnim skupnostim za investicije, je bil odliv sredstev iz interesnih skupnosti za izvozne premije v letu 1981.
Težave pri financiranju investicij v negospodarstvu za izvršni svet niso presenečenje, saj je na to celo večkrat opozarjal, prav tako pa ne bi smeli biti presenečeni tisti, ki so načrtovali zdravstvene zmogljivosti. Zaradi odlaganja podpisa samoupravnega sporazuma s strani regije, ki bi morala to investicijo opredeliti v obdobju 1981-1985, bi moralo biti jasno vsem, ki so načrtovali to investicijo, da bi morali razmišljati o realnem investicijskem programu, paziti pa bi morali tudi na stroške ki so v zvezi s tem nastajali. Izvršni svet je^torej vseskozi opozarjal ha stabilizacijsko obnašanje, seveda pa ni mogel namesto občinske zdravstvene skupnosti sprejemati realnejši investicijski program.
Izvršni svet se je in se še zavzema, da bi pri razvoju negospodarstva v obdobju 1981-1985 dali prednost zdravstvu, kar je zapisano v resoluciji in planu. S tem v nasprotju pa so opredelitve, da bi dali prednost šolstvu, ker ne moremo zbrati toliko denarja, da bi sofinancirali predvideni zdravstveni dom. Še vedno smatramo, da je treba posodobiti in razširiti zdravstvene zmogljivosti, vendar v okviru materialnih možnosti, za kar smo se ves čas zavzemali.
Kot eno temeljnih usmeritev smo oblikovali politiko hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti in območij krajevnih skupnosti ter tako pričeli uveljavljati policentrični razvoj ter zmanjševanje razlik med mestom in podeželjem. Na osnovi kriterijev smo skupaj s krajevnimi skupnostmi razvrstili med razvite krajevne skupnosti: Kamnik, Duplico, Komendo, Križ, Moste, Nevlje, Podgorje, Šmarco, med srednje razvite: Kamniško Bistrico, Motnik, Srednjo vas, Šmartno, Tuhinj, Tunjice, Volčjipotok, Godič in med manj razvite: Črno, Pšajnovi-co, Špitalič, Vranjo peč in Sela.
Izvršni svet je v svojem mandatnem obdobju posebno skrb namenil kmetijstvu ter opredelil povečanje proizvodnje hrane kot eno temeljnih nalog občine v obdobju 1981-1985. Skrb za razvoj kmetijstva smo opredelili kot skupno nalogo vseh delovnih ljudi in občanov. Dali smo pobudo za ustanovitev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu, v katerem naj bi se na samoupravni osnovi dogovarjali o nadaljnjem razvoju te pomembne panoge, potrebnih ukrepih in sredstvih. V razvoj kmetijstva je bilo v tem času vloženega precej denarja iz proračunskih virov ter denarja, ki ga v te namene združujejo delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti na osnovi samoupravnega sporazuma. Regrese in premije ter ostale ukrepe smo diferencirali odvisno od razvitosti krajevnih skupnosti ter tako, da so imeh prednost kmetijski proizvajalci v hribovitih, kmetijsko manj razvitih območjih občine. Prve korake smo storili tudi pri vpeljevanju kmečkega turizma. Zaradi sistematičnega povečanja staleža živine smo oblikovali blagovne zaloge v živi teži, imamo tudi določene rezerve nafte oziroma njenih derivatov. Zaradi boljše preskrbe z nafto in njenimi derivati bomo skupaj z nekaterimi republiškimi in medobčinskimi dejavniki začeli gradnjo skladiščnih prostorov za nafto in naftne derivate za potrebe občinskih in republiških blagovnih zalog, o čemer je že sklenjen ustrezen dogovor. Nemoteni preskrbi in oblikovanju blagovnih zalog je bila namenjena posebna skrb. Za vsako leto posebej je izvršni svet sprejel bilanco preskrbe, na osnovi katere so delovne organizacije, zadolžene za preskrbo, zagotavljale dogovorjene količine posameznih proizvodov. Blagovne zaloge izdelkov racio-nirane preskrbe zadoščajo v povprečju za šestdeset dni.
Izdelali in obravnavali smo analizo dosedanjega razvoja ter pogojev gospodarjenja drobnega gospodarstva s predlogi ukrepov programskih izhodišč za nadaljnji razvoj. V tem času se je znatno povečalo število obrtnih delavnic in zaposlenih v tem sektorju.
Večji uspeh na tem področju bi dosegli še z večjo angažiranostjo krajevnih skupnosti in ostalih organizacij.
Odločno smo se zavzemali za samoupravno vlogo združenega dela. Tako je bil izvršni svet v letu 1980 pobudnik za sprejem družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka na občinski ravni. Delovni ljudje so se po samoupravni poti odločili za predlagani dogovor ter s tem izkazali svojo zavzetost za čimbolj neposredno odločanje na tem področju. Občina Kamnik je bila ena od redkih v naši republiki, ki je tak občinski dogovor sprejela. Izvršni svet pa je aktivno sodeloval pri realizaciji družbeno sprejetih norm na tem področju.
Drug tak primer je že omenjena pobuda za ustanovitev turistične poslovne skupnosti.v V izvršnem svetu menimo, da je treba pospešiti nadaljnjo samoupravno ingegracijo združenega dela. Odločilnega pomena je, da . vse širše uveljavljamo integracijo organizacij združenega dela na dohodkovnih temeljih in presegamo razdrobljenost in fizične integracije, ker je rešitev v vsebinski preobrazbi odnosov v združenem delu. Zato smatramo, da klici nekaterih posameznikov po določanju nekih nosilcev razvoja, recimo gostinstva in turizma, dišijo po skupinsko lastninskih in tehnobirokratskih težnjah in so v nasprotju s prizadevanjem družbe po nadaljnji samoupravni integraciji združenega dela.
Razvoj občine je vse bolj povezan s sosednjimi občinami, zato smo si prizadevali tudi za krepitev medobčinskega sodelovanja. Težili smo k razvijanju vsebinsko bogatih in raznovrstnih oblik vsestranskega delovnega sodelovanja v tistih zadevah, katere smo v občinah spoznali kot skupne interese. Največ sodelovanja smo razvili z občino Domžale. Tako smo na območju obeh občin organizirali enotno veterinarsko službo, uskladili zmogljivosti in opredelili razvoj klav-niško-predelovalnih obratov, se dogovorili za koncept usmerjenega izobraževanja, skupno pozornost smo namenili tudi usposabljanju invalidnih oseb in ustanovili skupen center za usposabljanje, itd.
Reševali smo tudi problematiko dograditve Centralne čistilne naprave v Domžalah in statut te organizacije, kolektorska povezava na območju naše občine pa še vedno ni ustrezna.
Aktivno smo sodelovali tudi pri oblikovanju dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev medobčinskega sodelovanja za obdobje 1981-1985. Posebej smo se zavzeli za skupno reševanje problemov prometa, izobraževanje, turizma, preskrbe ter zbiranja in odlaganja strupenih odpadkov.
O delu uprave za družbene prihodke je bila v tem obdobju pripravljena analiza o izvajanju davčne politike na področju samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Na podlagi rezultatov in ugotovitev analize so bile predlagane in v obliki ustreznih sprememb občinskih odlokov s področja davkov in prispevkov tudi sprejete pobude za prilagoditev predpisov.
Spremenjena so bila predvsem določila, ki so se nanašala na olajšave in oprostitve pri odmerjanju in plačevanju davkov, kakor tudi spremembe, s katerimi smo izpolnili naloge, sprejete s programom razvoja drobnega gospodarstva v naši občini za obdobje 1979-1985. Z omenjenimi spremembami odlokov smo se uvrstili med tiste občine v SR Sloveniji, ki imajo take predpise s področja davkov, ki so pripomogli k stalnemu in hitrejšemu razvoju obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Za potrditev pravilne naravnanosti pri oblikovanju in izvajanju davčne politike na področju samostojnega dela nam služijo pozitivni rezultati, doseženi v tem obdobju. Pri oblikovanju davčne politike v kmetijstvu smo zasledovali skupni cilj, t. j. z olajšavami omogočiti hitrejši razvoj te dejavnosti ter s tem povečati proizvodnjo hrane. Tako stališče je, poleg ostalih rezultatov, tudi vplivalo na to, da v letu 1981 nismo pristopili k Dogovoru o usklajevanju davčne politike.
Poleg zgornjih navedb poudarjamo še dejstvo, da smo kljub podpovprečnim davčnim stopnjam ter nadpovprečnim olajšavam, ki smo jih priznavali davčnim zavezancem, uspeli z realnejšim in doslednejšim ugotavljanjem odmernih osnov in izterjavo v tem obdobju zagotavljati več kot zadostna finančna sredstva za kritje potreb splošne ter skupne porabe.
Izvršni svet je tekoče spremljal varnostne razmere v občini, sprejemal ustrezne sklepe
in dajal predloge zborom skupščine za izboljšanje stanja na tem področju. Še posebej za izboljšanje stanja na področju prometne problematike in prometne varnosti. S prvim delom obvoznice in pripravo na gradnjo drugega dela obvoznice ter deli za prestavitev avtobusne postaje s Titovega trga na novo lokacijo, se je vključil v realizacijo urejanja prometa po prometni študiji izpred petih let. Javna razprava o lokaciji povezovalne ceste, ki jo vodi občinska konferenca SZDL, naj bi dala odgovor, kje bo cesta, ki je nujna za razbremenitev prometa v mestu in večjo vključitev obvoznice v reševanje prometne problematike, predvsem v starem delu mesta. V tem času je bil ponovno uveden potniški promet na kamniški progi. Zaradi boljših prometnih povezav oddaljenih krajev z mestom, so bili uresničeni napori za modernizacijo lokalnih in gozdnih cest ter izvedene priprave za asfaltiranje ceste Črna--Črnivec-Gornji grad.
S sprejemom in izvajanjem odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih v občini Kamnik se lje izboljšala cestno prometna signalizacija, predvsem v tistih krajevnih skupnostih, kjer je zaživelo delo prometnih komisij (Duplica, Kamnik, Komenda, Moste). Zaradi večje prometne varnosti je bila določena lokacija za večje kosovno blago za Metalko izven mesta. Precej časa je bilo vloženega za izdelavo dokumentacije za preselitev Alpetoura, cestnega podjetja in drugih iz mesta na ustreznejše lokacije. Požarni varnosti smo namenjali precejšnjo pozornost, saj smo letno obravnavali predlog programa dela požarne inšpekcije in tudi spremljali izvajanje programa. V varovanju družbenega premoženja je bil izvršni svet z odgovornimi službami pobudnik za dograditev nočnega trezorja za zavarovanje dnevnih iztržkov poslovalnic v Kamniku. Z zahtevo in realizacijo stalnega zavarovanja Delavskega doma na Cankarjevi 3 z delavci OZD »Varnost« se je v domu zmanjšalo tudi število prekrškov zoper javni red in mir in na »črno« prebivajočih v njem.
Spremljanje obrambnih priprav je bila trajna naloga izvršnega sveta. Preverjanje mobilizacijske pripravljenosti je bilo izvršeno večkrat letno. Vsako leto so bili opravljeni inšpekcijski pregledi obrambnih načrtov v OZD in KS. Generalno preverjanje obrambnih priprav, obrambnih načrtov in njihove realnosti je bilo izvedeno v oktobru 1981 ob vaji »NNNP - Kamnik 81«. Izvršni svet je ob analizi vaje opozoril na ugotovljene pomanjkljivosti, njene uspešnosti pa ni ocenjeval, saj bodo potek vaje ocenili republiški organi. Občina pa je že prejela srednjo plaketo JLA za prizadevanje in rezultate, izkazane na vaji.
Skladno z določili zakona in občinskega odloka o gradnji zaklonišč, so že zgrajena nekatera zaklonišča v stanovanjskih soseskah, v zaključni fazi je tudi zaklonišče ob železnem mostu. Naročena in izdelana je bila študija gradnje zaklonišč in zaklonilnikov za celotno območje občine. Realizacija bo zahtevala daljše časovno obdobje, saj je ppvezana z znatnimi finančnimi sredstvi.-
Izvedene so bile priprave o ustanovitvi . družbenega sveta za prenovo starega mestnega jedra.
Ob uveljavljanju nove ustave in razvijanju samoupravnih odnosov ter iskanju rešitev, s katerimi bi občinske upravne organe organizacijsko in funkcionalno usposobili za opravljanje njihovih funkcij, je izvršni svet v kontekstu določb sistemskih zakonov o urejanju državne uprave pripravil novo organi-
zacijo občinske uprave, ki je bila z odlokom občinske skupščine o organizaciji občinskih organov in strokovne službe realizirana v začetku leta 1981.
Pri organizaciji upravnih organov in strokovne službe smo težili k temu, da se glede na ustavna določila utrdi samostojnost upravnih organov, hkrati pa se s tako organizacijo uveljavlja njihova odgovornost do občinske skupščine in njenega izvršnega sveta. Upravni organi so odgovorni za celotno stanje na svojem področju v občini ter se morajo odpirati proti skupščini, saj se pred skupščino ne pojavljajo samo kot izvrševalci njene politike, predpisov in drugih aktov, temveč kot samostojni nosilci strokovnih nalog. Po občinskem odloku izpeljana organizacija upravnih organov in strokovne službe je terjala tudi zmanjšanje določenega števila administrativnih delavcev, seveda v korist pridobivanja potrebnih strokovnih delavcev na nezasedena delovna mesta. Vzporedno z utrjevanjem nove organizacijske oblike občinske uprave, je izvršni svet v mejah dovoljene splošne porabe urejeval tudi delovne pogoje upravnim organom in strokovni službi ter drugim organom.
Na področju družbenih dejavnosti je izvršni svet sodeloval s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter pomagal pri reševanju določene problematike, ki se je kazala v tem obdobju. Med drugim je bil izdelan program usmerjenega izobraževanja, ki je bil osnova za pridobitev šolskih usmeritev v Kamniku v okviru sprejemanja šolske mreže v SR Sloveniji. Hkrati je bil program osnova za natečaj pri pridobivanju soudeležbe Republiške izobraževalne skupnosti za izgradnjo,druge faze izobraževalnega centra.
V tem mandatnem obdobju je bilo veliko storjenega za socialno varnost borcev. Iz proračuna so bila zagotovljena zadostna sredstva za:
priznavalnine, enkratne podpore in zimske pomoči, rekreacijo borcev (klimatsko in topliško zdravljenje).
V proračunu smo zagotovili tudi ustrezna sredstva za vzdrževanje spomenikov NOB.
V začetku leta 1981 je izvršni svet na osnovi sprejetih stališč Zveze komunistov Slovenije in izoblikovanih stališč na 5., 6. in 8. seji CK ZK Slovenije imenoval komisijo za izdelavo akcijskega programa za zmanjšanje družbene režije. Komisija je izdelala akcijski program, ki ga je izvršni svet sprejel ter ga posredoval vsem delovnim organizacijam in skupnostim na območju občine Kamnik s priporočilom, da tudi oni sprejmejo ustrezne akcijske programe za zmanjšanje družbene režije.
Poročilo je. nekoliko obsežno, a še nismo zajeli vseh problemov, ki smo jih reševali v tem času. Trudili smo se, da bi zastavljene cilje dosegli in naloge kar najbolje opravili, pri čemer so nam sprotne razmere narekovale tudi kritičnost in samokritičnost do lastnega dela. Nesporno pa je, da bi lahko bilo naše delo boljše, če se nam ne bi bilo treba izmikati pastem in oviram, ki so se včasih nehote, še pogosteje pa hote, vrivale v naše delo in ki so zavirale uspešnejše in učinkovitejše akcije, saj vsako premagovanje ovir terja nekaj naporov in časa.
Torej bi se morali v prihodnje tako v delegatskih skupščinah kot v organiziranih subjektivnih silah in drugih okoljih zavedati, da nam naša družbena ureditev omogoča množičnost interesov, a hkrati terja, da sprejete odločitve uresničujemo enotni, saj je le tako lahko letina dobra. Kamnik, marca 1982
poročilo občinske volilne komisije o izidu splošnih volitev na dan 11/3-1982 in 14/3-1982
V občini so bili pri glasovanju o listi delegatov za družbenopolitični zbor Skupščine občine Kamnik doseženi tile izidi glasovanja:
- vpisanih v volilni imenik 18.648 volilcev,
- med temi niso glasovali, ker so na
delu v tujini 358 volilcev,
- na podlagi 170. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine se po volilnem
imeniku upošteva za volilni izid 18.290 volilcev,
- s potrdili je glasovalo (niso bili vpisani
v volilnem imeniku) 23 volilcev,
- skupaj se upošteva za volilni izid 18.313 volilcev. Glasovalo je:
- na voliščih 17.156 volilcev,
- na pošti (volilci, ki služijo vojaški rok) 101 volilec,
- skupaj glasovalo 17.257 volilcev,
- ZA kandidatno listo je glasovalo 13.925, volilcev,
- PROTI kandidatni listi je glasovalo 2.049 volilcev,
- neveljavnih glasovnic je bilo 1.283. Delegati družbenopolitičnega zbora so dobili absolutno večino
glasov: od 13.601 do 13.890 glasov. Na podlagi tega komisija ugotavlja, da je bila udeležba na volitvah 94,29%.;
Dne 14/3-1982 so tudi kmetje kooperanti, kmetje in kmečki delavci (člani skupnosti kmetov) volili svojo delegacijo.
Od 1382 vpisanih volilcev se je volitev udeležilo 1.318 volilcev, kar v odstotkih znaša 95,36%.
V temeljnih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih so volili delegate v delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela dne 11/3-1982.
Izid teh volitev je naslednji:
- vpisanih v volilne imenike 9.853 delavcev,
- glasovanja se je udeležilo 8.958 delavcev. Volilna udeležba v združenem delu znaša 91%.
Istega dne so volili samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci svojo delegacijo.
Od skupaj 901 vpisanih v volilnem imeniku se je volitev udeležilo 749 volilcev, kar znaša 83,13%.
Na volitvah dne 11/3-1982 je bilo v temeljnih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih izvoljeno 64 delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in 132 delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Dne 14/3-1982 pa so občani izvolili 25 delegacij za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti in 61 delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupnost kmetov je izvolila 24-člansko delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in 12-člansko splošno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela je izvoljeno 475 delegatov.
V delegacije za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti je bilo izvoljeno 221 delegatov.
V delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa je bilo izvoljeno
- v združenem delu 1.258 delegatov, v krajevnih skupnostih 574 delegatov, skupaj 1.832 delegatov.
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnega gradiva in stalnega spremljanja volilnih priprav in samih volitev ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Predsednik Ciril Ahlin Tajnik Vlado Jašović
Predsedniki zborov na osnovi 63. člena Poslovnika SKupščine občine Kamnik sklicujejo 1. seje zborov, ki bodo 14. aprila 1982, ob 8. uri: Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti bosta imela seji v mali dvorani kina Dom Kamnik, Družbenopolitični zbor pa v Gorenjskem kotičku kina Dom v Kamniku.
dnevni red zbora združenega dela:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije
2. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora združenega dela
3. Predlog sporazumov o določitvi skupin delegatov, ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije in sicer:
s prosvetno-kulturnega področja
s socialno-zdravstvenega področja
s področja kmetijske dejavnosti
s področja obrtne in podobnih dejavnosti
s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organzacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela
4. Določitev stalne skupine delegatov, ki bo delegirala delegate v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije - gospodarsko področje in
določitev delegata za 1. sejo zbora združenega dela skupščine SR Slovenije in skupno sejo vseh zborov skupščine SR Slovenije
5. Določitev delegatov za posamezne skupine, ki bodo delgirale delegate v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije: s prosvetno-kulturnega področja; s socialno-zdravstvenega področja; s področja kmetijske dejavnosti; s področja obrtne in podobnih dejavnosti in s področja državnih organov, DPO, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela
6. Določitev delegata, ki se bo udeležil seje zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, sklicane v izrednih razmerah
dnevni red zbora krajevnih skupnosti:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije
2. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti
Predlog sklepa o pooblastitvi oseb za sklepanje zakonskih zvez
3
Na skupnem zasedanju, ki bo po končanih ločenih sejah zborov, bodo obravnavali:
1. Izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov skupščine občine Kamnik
2. Slovesna izjava predsednika in podpredsednikov skupščine občine Kamnik
3. Imenovanje sekretarja skupščine občine Kamnik
4. Izvolitev v. d. predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kamnik
5. Izvolitev članov izvršnega sveta skupščine občine Kamnik in imenovanje funkcionarjev, ki bodo vodili posamezne občinske upravne organe
6. Določitev stalne skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije in
določitev delegata za 1. sejo zbora občin skupščine SR Slovenije
7. Določitev delegata, ki se bo udeležil seje zbora občin skupščine SR Slovenije, sklicane v izrednih razmerah
8. Izvolitev:
a) sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Kamnik
b) komisije za volitve, imenovanja in kadrovske vprašanja skupščine občine Kamnik.
Na skupni seji vseh zborov bo skupščina glasovala še o kandidatih za člane predsedstva SR Slovenije in o listi kandidatov za delegate iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ.
z zborov skupščine 29. marca 1982
Vsi trije zbori Skupščine občine Kamnik so se sešli na seji v ponedeljek, 29. marca. Dnevni red seje je bil zelo obsežen, saj se je zvrstilo kar 19 točk.
Delegati so na seji najprej poslušali informacijo o poslovanju OZD iz gospodarstva občine Kamnik v letu 1981, ki jo je pripravil Komite za družbenoekonomski razvoj SO Kamnik. Na podano informacijo ni bilo pripomb in razprave. Skupščina je informacijo soglasno sprejela. Nato so delegati poslušali poročilo o delu skupščine občine Kamnik in njenih 11 delovnih teles: sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, sveta za preventivo in vzgojo v' cestnem
dnevni red družbenopolitičnega
zbora:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije
2. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora
3. Glasovanje o listi kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije
DELEGATSKA PRILOGA
prometu, komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, komisije za družbeno nadzorstvo* komisije za vloge in pritožbe, statutarno pravne komisije, komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in komisije za ugotavljanje izvora premoženja, ter komisije za varstvo okolja. Razprave in vprašanj ob tej točki ni bilo, tako da so delegati soglasno sprejeli poročilo, kot tudi poročilo o delu skupine delegatov za zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije za obdobje od 31. marca 1981 do 28. februarja 1982, ter poročilo o delu skupine za proučevanje in spremljanje zadev iz pristojnosti zveznega zbora skupščine SFRJ.
Delegati so poročilo sprejeli, v prihodnji številki Kamniškega občana pa bomo objavili povzetke.
S sklepom, da se objavita, so delegati sprejeli poročilo o delu izvršnega sveta v mandatnem obdboju 1978 - 1982 s stališči do nekaterih problemov in poročilo o izidu volitev. Z manjšo dopolnitvijo predloga programa dela zborov skupščine za letošnje leto so delegati pripravljeni predlog sprejeli, v prihdonji številki pa bomo objavili okvirni program dela zborov za prvo in drugo tromesečje tega leta.
K informaciji o javni razpravi o osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 in o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov so bila podana stališča OK SZDL, oblikovana po poteku javne razprave (od 26. 2. do 5. 3. tega leta), so naslednja:
Javno razpravo bo treba ponovno izvesti, čas zanjo je podaljšan do junija, do takrat pa bodo pripravljeni tudi osnutki manjkajočih prepisov.
V razpravi o predlogu družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 je bilo največ govora o predvidenem zvišanju davčnih stopenj iz kmetijstva, posebno o kompenzacijski stopnji, ki jo plačujejo polkmetje (zaposleni kmetje) in za katero predlog družbenega dogovora predvideva povečanje od sedajih 6% na 40%. Stališče predsedstva OK SZDL o tem je naslednje:
- ker davek od kmetijstva ne predstavlja pomembnejšega vira proračunskih sredstev in ker večanje davka ne bi bilo v skladu s politiko pospeševanja kmetijstva, za kar so si v občini v zadnjih letih močno prizadevali, je predsedstvo mnenja, da bi z revalorizacijo davčnih stopenj v kmetijstvu počakali do oblikovanja sistema obdavčevanja kmetov po dejanskem dohodku.
- predsedstvo je tudi mnenja, da ne glede na to, da posameznih določil družbenega dogovora v občini ne podpiramo, lahko ostala določila v teku letošnjega leta v občinskih dokumentih v celoti uresničimo, glede na potrebna sredstva za splošno porabo v občini - s tem je mišljena eventuelna kasnejša uvedba dodatnih 0,4% davka iz osebnega dohodka delavcev.
O obeh predloženih odlokih so glasovali delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in ju sprejeli. Delegati so sprejeli tudi predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1981 in predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1982. '
Vsi zbori so izglasovali tudi sprejem odloka o razdružitvi naselja Vrhpolje in določitvi in imenovanju novega naselja, /a sprejem predloga odloka o prostorski in samoupravni organiziranosti območja Kamnik v krajevne skupnosti pa so glasovali delegati družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti in ga soglasno sprejeli.
Delegatom je bil v sprejem predložen še predlog stališč za spremembo in dopolnjevanje planskih aktov v občini Kmanik za obdobje 1981-1985, o čemer bomo še pisali. Delegati so predlog sprejeli. Izvršni svet je zborom skupščine predložil v sprejem odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 po katerem naj bi bile spremembe in dopolnitve tega dogovora sprejete do 25.'5. 1982, do 30. 6. 1982 bo
izvršni svet skupščine občine Kamnik predložil skupščini osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985.
Sledila so delegatska vprašanja, od katerih objavljamo dva odgovora v tej številki.
Ob koncu seje se je predsednik skupščine Slavko RIBAŠ zahvalil vsem delegatom, celotnemu izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku Tonetu PENGOVU, kot tudi vsem, ki so sodelovali v delu skupščinskih teles, za štriletno sodelovanje.
Zahvalil se je tudi predsednikom vseh treh zborov, Slavku RAJHU, predsedniku zbora združenega dela, Milanu LOGARJU, predsedniku družbenopolitičnega zbora in Vladu OSOLN1KU, predsedniku zbora krajevnih skupnosti in jim ob tem izročil knjižna darila.
Predsednik izvršnega sveta je zborom skupščine predložil predlog sklepa o razrešitvi direktorja uprave za družbene prihodke skupščine občine Kamnik Ivana Rojca, ki se ga z 31. 3. 1982 razreši dolžnosti direktorja uprave za družbene prihodke skupščine občine Kamnik in istočasno imenuje za vršilca dolžnosti direktorja uprave za družbene prihodke s 1. 4. 1982. Hkrati je predlagal zborom skupščine predlog sklepa o razrešitvi predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj skupščine občine Kamnik Jožeta Bonclja, ki se ga z 31. 3. 1982 razreši dolžnosti predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik in se ga imenuje za vršilca dolžnosti predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj s 1. 4. 1982.
V imenu družbenopolitičnih organizacij je vsem izrekel priznanje za opravljeno delo in se jim zahvalil tudi predsednik občinske konferece SZDL Kamnik Anton FIŠER.
123. seja izvršnega sveta
Člani izvršnega sveta so se sestali v petek, 26. marca. Obravnavali so zaključno poročilo izvršnega sveta o njegovem delu v obdobju 1978-1982 in stališča do nekaterih problemov ter informacijo o poslovanju OZD iz gospodarstva občine Kamnik za leto 1981, ki so jo pripravili na Komiteju za družbenoekonomski razvoj. (Objavljamo jo na prvi strani.)
Na seji so poslušali še poročilo o poslovanju centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžal e - Kamni k v preteklem letu. Center je začel delovati pred tremi leti z namenom, da čimvečjemu številu invalidnih delavcev omogoči usposabljanje in delovno vzdušje. Poročilo o poslovanju in delu centra kaže, da ta kljub zaostreni gospodarski situaciji in ostalim težavam, s katerimi se pri svojem delovanju srečuje, ugodno posluje in se razvija.
Izvršni svet je soglašal tudi z aneksom k samoupravnemu sporazumu za odmerjanje in pobiranje prispevkov za SIS s področja družbenih dejavnosti in drugim samoupravnim organizacijam. Tako naj bi se dosedanje določilo, ki se nanaša na poračunavanje storitev in ki se je glasilo: »... Skupnost se povezuje, da bo upravi za opravljanje nalog in del odmere in pobiranja prispevkov občanov, priznavala povračilo v višini 6% od plačanih in na ustrezen račun skupnosti odvedenih sredstev ...«, nadomesti z besedilom » ... skupnost se zavezuje, da bo upravi za opravljanje del in nalog odmere in pobiranja prispevkov občanov v letu 1982 nakazovala sredstva kot povračilo za opravljene storitve po obračunski stopnji 3,75% od plačanih in na ustrezen račun skupnosti odvedenih prispevkov...«
Izvršni svet je prav tako soglašal s predlogom za imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev občinske skupnosti za energetiko in v ta namen imenoval 6-članski iniciativni odbor.
skupščina kmetijske zemljiške skupnosti kamnik
3. seja skupščine Kmetijske zemljiške skupnosti, sklicana za 3. marec 1982 je zaradi nesklepčnosti odpadla. Ponovno je bila sklicana 11. marca, ko je bilo prisotnih dovolj delegatov, da je skupščina lahko opravila predvideno delo. Sejo je vodil predsednik skupščine Jože HRIBAR.
Delegati so najprej obravnavali plan dela kmetijske zemljiške skupnosti za letošnje leto, s katerim skupnost kot nosilka zemljiške politike v kamniški občini določa cilje svoje dejavnosti, naloge, obveznosti in vire sredstev za izvajanje te dejavnosti, kot tudi druge naloge, ki jih skupnost prevzema po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ukrepe za njihovo uresničitev, ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izvajanje svoje dejavnosti v letošnjem ietu. Kmetijsko zemljiška skupnost nima svojega srednjeročnega plana, pripravili pa so plan nalog, ki jih bo skupnost izvajala v letošnjem letu . Te naloge so: varstvo kmetijskih zemljišč, aktiviranje kmetijskih zemljišč in promet s kmetijskimi zemljišči.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja je skupščini predložila, da se v svet Zgodovinskega arhiva v Ljubljani delegira Majdo ŠTEBLAJ, v svet osnovne šole Frana Albrehta se delegira Danico VINŠEK, v odbor udeležencev za spremljanje dogovora za pospeševanje kmečkega turizma v SR Sloveniji se imenuje Petra PLEVELA, v svet Arboretuma Volčji potok se delegira Veroniko KRAMŽAR, v svet Doma upokojencev Kamnik se delegira Silvo ŠIRCELJ.
Osnova za učinkovito izvajanje varstva kmetijskih zemljišč bo kmetijski del prostorskega dela družbenega plana. Ker ta še ni izdelan, plan kmetijske skupnosti predvideva, da bo skupnost pripravila elemente in strokovne osnove ter sodelovala v postopku priprave in sprejemanja družbenega dogovora o temeljih prostorskega dela družbenega plana in v skladu z zakonom tudi odločala v postopkih za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo na kmetijskih zemljiščih, ki bodo s prostorskim planom razvrščena v kmetijska zemljišča, ki jim je mogoče spremeniti namembnost. Plan dela kmetijske zemljiške skupnosti ne navaja časovnih okvirov, v katerih naj bi navedeno uresničili.
Kmetijska zemljiška skupnost bo sodelovala pri izdelavi agrokarte, ki bo služila kot dolgoročna osnova za kontinuirano planiranje kmetijske proizvodnje v občini.
Nadalje plan predvideva, da bo kmetijska zemljiška skupnost pri aktiviranju kmetijskih zemljišč skupaj z drugimi dejavniki v občini izvajala predvsem tiste naloge, ki bodo zagotavljale večjo proizvodnjo hrane in višje hektarske pridelke.
Posebno pozornost bo KZS namenila slabo obdelanim in neobdelanim zemljiščem v občini; s sodelovanjem pristojnih dejavnikov bo pripravila evidenco vseh neobdelanih kmetijskih površin in program ukrepov za intenzifikacijo poljedelske in travniške proizvodnje in program skupne obdelave po enotnem setvenem planu na melioriranih zemljiščih v lastnini, s sodelovanjem kmetijskih organizacij združenega dela. Pri kmetijsko prostorskih ureditvenih operacijah bo kmetijska zemljiška skupnost sodelovala in spodbujala medsebojne menjave kmetijskih zemljišč zaradi njihove racionalnejše rabe. Na področjih, na katerih bodo s prostorskim planom določene melioracije, bodo zaradi racionalnejše in bolj učinkovite izvedbe melioracijskih del izvedene komasacije kmetijskih zemljišč. Hidromelioracije naj bi v letošnjem letu izvedli V Srednji vasi, Volčjem potoku, Komendi in Tunjiški mlaki - skupno na 45 ha zamočvirjenih zemljišč.
Kmetijska zemljiška skupnost bo sodelovala pri agromelioracijah na zemljiščih, ki naj bi jih izkoriščali za pašnjo oz. košnjo - približno na 45 ha v Prapročah in Pšajnovici.
S posebnimi akti, ki jih bo kamniška KZS sprejela, bodo določeni pogoji za izvedbo malih melioracij pri melioracijskih skupnostih ali posameznih kmetih.
Posebna pozornost bo namenjena obnovi in ureditvi skupnih pašnikov v kamniški občini, na kar so posebej opozorili tudi delegati na skupščini in zahtevali, da se to začne čimprej uresničevati. KZS bo oblikovala tudi sklad kmetijskih zemljišč, s katerim bo upravljala tako, da bo spodbujala smotrno rabo kmetijskih zemljišč, oblikovanje večjih zemljiških kompleksov in združevanje dela, sredstev in zemlje. KZS bo sodelovala tudi v prometu s kmetijskimi zemljišči in to tako, da bo uveljavljala prednostno pravico nakupa kmetijskih zemljišč zaradi organiziranja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje pri vseh ponujenih zemljiščih v okviru sredstev, ki bodo namenjena za nakup kmetijskih zemljišč. Tista kmetijska zemljišča, ki ne bodo dana v uporabo kmetijskim organizacijam združenega dela, bo KZS dala v zakup in jih le izjemoma prodala. Za izvajanje navedenega programa je KZS opredelila sredstva s finančnim načrtom za letošnje leto.
Delegati so sprejeli plan dela KZS za letošnje leto, prav tako tudi akcijski program za obdelavo slabo obdelanih ali neobdelanih kmetijskih zemljišč v občini, saj bo treba tudi v letošnjem letu izvajati resolucijske naloge za boljšo obdelanost kmetijskih zemljišč. Potrebno bo zbrati podatke o zemljiščih, ki so slabo obdelana in o vzrokih za tako stanje.
Podatke naj bi posredovale krajevne skupnosti, ki pa so se na poslane vprašalnike slabo odzvale, zato bo KZS nadaljevala z zbiranjem podatkov. Delegati so obravnavali tudi izvršitev finančnega načrta za 1981. leto. Skupnost je imela v lanskem letu 5.275.044,15 din prihodkov in odhodke v višini 2,265.268,65 din. Ostanek sredstev 3,009.775,50 din se prenese v letošnje leto. Delegati so potrdili predloženo finančno realizacijo skupnosti za lansko leto. Finančni načrt KZS za letošnje leto predvideva sredstva v višini 4.969.775,50 din; delegati so tak finančni načrt potrdili. Ob obravnavanju finančnega načrta skupnosti so se delegati seznanili tudi s poročilom o opravljenem delu in porabi sredstev za skupno strokovno službo v preteklem letu, ki izkazuje primanjkljaj v višini 31.906,30 din za KZS, in sprejeli sklep, da se strokovni službi odobri poraba sredstev v višini navedenega primanjkljaja, za kritje prikazanih obveznosti v letošnjem letu pa so delegati strokovni službi odobrili 783.855 din.
Na skupščini je bil sprejet tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničevanje interesov na področju razvoja kmetijstva v kamniški občini, s katerim se podpisnice tega sporazuma obvezujejo, da bodo združevale sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva, za pravilno rabo, izboljšanje in izkoriščanje kmetijskih zemljišč ter za pripravo predlogov in izvedbo prostorsko ureditvenih operacij in drugih posegov, s katerimi se ureja raba kmetijskih zemljišč, skrb za varstvo in ohranitev kmetijskih obdelovalnih površin in za druge naloge s področja kmetijstva. Sprejet je bil tudi osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča, brez variantnega predloga, ter sklep, s katerim kmetijsko zemljiška skupnost pristopa k spremenjenemu predlogu družbenega dogovora o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju z lovišči v karavanškem lovskogojitvenem območju.
Predsednik skupščine se je ob koncu seje zahvalil delegatom za štiriletno sodelovanje pri delu skupščine in zaključil sejo.
skupščina občinske zdravstvene skupnosti - drugič nesklepčna
13. seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti Kamnik, sklicana za petek, 12/3-1982 je zaradi nesklepčnosti odpadla: manjkali so delegati zbora uporabnikov.
Seja je bila ponovno sklicana za četrtek, 18. marca 1982. Ker so tokrat manjkali delegati zbora izvajalcev, je skupščina odpadla v drugo. Ob toliki neresnosti delegatov je vsak komentar odveč.
skupščina skupnosti socialnega skrbstva
Delegati, ki so se udeležili seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva, so se sestali 10. marca pod vodstvom predsednika skupščine Jožeta MUHVIČA.
Potem, ko so izvolili komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov, in poslušali njeno poročilo, pregledali sklepe 17. seje zbora Uporabnikov in 16. seje zbora izvajalcev, so delegati prešli na obravnavo realizacije finančnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva za preteklo leto. Skupnost je zbrala za 6% več sredstev kot je bilo predvideno, to je 14,769.793,03 din.
Odhodki so se z nekaterimi manjšimi odstopanji gibali v okviru planiranih, oz. so za odstotek nižji - 13,732.872,65 din; razlika znaša 1,036.920,40 din; od tega bo skupnost 735.697,000 din namenila za poračun pri prispevni stopnji za letošnje leto, 301.223,40 din pa bodo prenesli v letošnje leto kot lastna sredstva.
Soglasje k prikazani finančni realizaciji je izrekel tudi nadzorni odbor, zato so na skupščini brez pripomb sprejeli realizacijo finančnega načrta skupnosti za preteklo leto. Na finančno poročilo se navezuje tudi poročilo o delu občinske skupnosti socialnega skrbstva v preteklem letu, ki na pregleden način govori o delu, ki ga je opravila skupščina skupnosti in njeni organi. Poročilo navaja, da je skupščina imela 4 redne seje in eno samostojno sejo zbora uporabnikov, ena seja pa je bila nesklepčna in nato ponovno sklicana. Udeležba delegatov zbora uporabnikov je bila 54,8%, zbora izvajalcev pa 70,4%.
Dejavnost skupščine in njenih organov je bila usmerjena predvsem na področje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci. Skupščina je med drugim sprejela samoupravne splošne akte, finančni načrt in zaključni račun, ter usmeritev glede dozidave Doma upokojencev Kamnik. Delegati so brez pripomb sprejeli poročilo o delu skupščine in njenih organov. Prav tako so sprejeli tudi sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški, tako da se preživnine določene do konca 1980. leta povečajo za 36% in to od 1/3-1982 dalje. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene v 1981. letu pa se povečajo za sorazmerni del prej navedenih odstotkov glede na čas, kdaj so bile določene (np.: če so bile določene do konca januarja, se povečajo za 36%, če so bile določene do konca februarja 1982 za 33%, do konca marca 1981 za 30%, itd.).
Delegati so obravnavali tudi predlog za valorizacijo družbenih materialnih pomoči in rejnin in sprejeli sklep, da se družbene materialne pomoči s /1-1982 zvišajo za 20%, rejnine pa za 30%, glede ha to, da so bile družbene denarne pomoči kot tudi rejnine med lanskim letom povišane. Po tem sklepu znaša družbena denarna pomoč kot edini vir največ 4.100,00 din, enkratna denarna pomoč največ 6,000,00 din višina oskrbe v tuji družini največ 6.800,00 din.
Skupaj s tem predlogom so delegati sprejeli tudi sklep o povečanju prispevkov svojcev oz. zavezancev k oskrbnim stroškom v domovih in zavodih, ki se povečajo za 20% in prispevkov k rejninam, ki se povečajo za 30%.
Tudi predlog finančnega načrta za letošnje leto so delegati sprejeli. Le-ta predvideva, da bodo skupni prihodki za 117% višji od prihodkov v preteklem letu. Iz prikazanih odhodkov v finančnem načrtu za letošnje leto pa je razvidno, da skupnost v letošnjem letu ne predvideva novih pravic, niti novih upravičencev; povišanje gre predvsem na rovaš rasti cen.
Delovni načrt skupnosti za letošnje leto navaja usmeritve in naloge, za katere si bodo uporabniki in izvajalci socialno skrbstvenih nalog prizadevali v skupnosti.
Sprejeto je bilo tudi poročilo o opravljenem delu in porabi sredstev v skupnih službah SIS za leto 1982, s čemer je bil dnevni red skupščine izčrpan.
Predsednik skupščine se je na koncu zahvalil delegatom in vsem ostalimj ki so v tem mandatnem obdobju prispevali k temu, da je skupnost socialnega skrbstva lahko nemoteno in uspešno delovala.
DELEGATSKA VPRAŠANJA
Objavljamo dve delegatski vprašanji, ki ju je postavila delegacija Krajevne skupnosti Podgorje na skupnem zasedanju vseh zborov Skupščine občine Kamnik, 29. marca letos. Delegacija je vprašala:
1. Zakaj se ne realizirajo sklepi posebne komisije o prepovedi deponiranja materiala ob šoli Toma Brejca oz. Frana Albrehta pri Metalki?
Odgovor sta pripravila tržna inšpektorica in inšpektor za delo Skupščine občine Kamnik:
»Glede na prijavo OŠ Frana Albrehta za ureditev varnega dohoda do te šole, je bil s strani tržne inšpekcije in delovne inšpekcije dne 12/4-1981 opravljen kontrolni pregled v poslovni enoti Metalka v Kamniku, ki uporablja za skladiščenje večjih zalog blaga prostor na desni in levi strani dovozne ceste do šole.
Ugotovljeno je bilo, da je poslovna enota evidentirana pri pristojnem gospodarskem sodišču za prodajo na debelo in drobno, za kar je bila tudi izdana odločba oz. potrdilo oddelka za gospodarstvo in finance SO Kamnik št. 330-3/70-4/80 z dne 14/9-1970 o izpolnjevanju predpisanih pogojev glede tehnične opremljenosti in pogojev varstva pri delu. Prav tako pa je bila leta 1974 izdana tudi odločba oddelka za gospodarstvo in finance, tržne inšpekcije Kamnik št. 334-19/74-4/80 z dne 7/3-1974 o uporabi prostora ob zgradbi za skladiščenje blaga v zavarovanem odprtem skladišču. Ker pa je bilo pri ogledu ugotovljeno, da se blago skladišči tudi izven tega prostora, je bila izdana ponovna odločba št. 34-101/80-2 z dne 15/4-1981 tržne inšpekcije v soglasju z delovno inšpekcijo z odrejenimi ukrepi: o zagotovitvi novih skladiščih prostorov, o odstranitvi zalog blaga s prostorov, ki niso namenjeni za skladiščenje in o zagotovitvi varnostnih ukrepov pri nakladanju in razkladanju blaga iz motornih vozil. Odrejeni ukrepi so tudi realizirani, vendar ne v celoti, ker po izjavi ravnatelja OŠ Frana Albrehta pri manipulaciji na razkladalnem prostoru ni zagotovljenih varnostnih ukrepov in bo zato s strani inšpekcijskih služb opravljen ponovni kontrolni pregled ter uveden nadaljnji postopek o prekršku.«
2. Kdaj bo dokončno rešeno križišče s Korenovo cesto na Duplici in zavijanje na levo iz smeri Ljubljane? Izgovor na republiške organe ni primeren, ker za varnost prometa na območju občine odgovarjajo ustrezni občinski organi.
Odgovor je pripravil Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kamnik:
»Na to delegatsko vprašanje smo odgovorili že večkrat. Priporočili smo delegatom, naj se z vprašanjem obrnejo na pristojne organe v republiki, ker kaže, da odgovorom oddelka za notranje zadeve SO Kamnik delegati KS Podgorje ne verjamejo. Vprašanje smo ponovno posredovali republiškemu komiteju za promet in zveze, republiški skupnosti za ceste in republiškemu prometnemu inšpektoratu s prošnjo, da odgovorijo na delegatsko vprašanje neposredno krajevni skupnosti Podgorje.
Po projektni dokumentaciji za realizacijo obvoznice Kamnik je bila prometna situacija rešena tako, kot je to v naravi. Za ta del ceste od priključka - od ceste Mengeš - Duplica do vključno križišča Duplica-Domžale (semaforji) - je izdal dovoljenje republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo in dal vse potrebne prometne in tehnične pogoje za izvedbo prometa.
Primernosti izgovora na republiške organe ne bomo komentirali, citiramo samo določbe i. odstavka 62. člena zakona o javnih cestah (Ur. list SRS, št. 51/71): - za tehnično ureditev prometa na magistralnih in regionalnih cestah je odgovoren za ceste pristojni republiški upravni organ.«
skupščina izobraževalne skupnosti
18. seja zborov skupščine občinske izobraževalne skupnosti je bila 17. marca, vodil jo je predsednik skupščine Ivan JUSTINEK.
Po izvolitvi verifikacijske komisije in njenem poročilu in potrditvi sklepov zadnje seje skupščine, so delegati najprej obravnavali poročilo pedagoške službe o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja v kamniškem šolstvu, tako v osnovnih šolah, srednjem šolstvu in glasbeni šoli v šolskem letu 1980/1981. V letošnji 4. številki Kamniškega občana smo povzetke teh poročil že objavili.
Skupščina je poročila vzela na znanje in priporočila šolam, da se z njimi seznanijo, o njih razpravljajo in jih tudi izvajajo.
Realizacija finančnega načrta skupnosti za preteklo leto je pokazala, da se je z zbiranjem po prispevni stopnji zbralo za 7% več denarja, kot je bilo predvideno, kar je odraz nadplaniranega povečanja osebnih dohodkov v gospodarstvu, iz katerih se zbirajo sredstva za dejavnost izobraževalne skupnosti.
Zbranih sredstev se je nateklo za 7,028.959,65 din preveč in bodo prenesena v letošnje leto. Stabilizacija se torej v zbiranju sredstev ni odrazila, zato pa je bila bolj zaznavna v porabi teh sredstev, saj je skupnost med letom morala zaradi rasti cen in obveznega prispevka za pospeševanje izvoza napraviti rebalans finančnega načrta. Pri investicijah je bila dokončana telovadnica pri ICRM, izvedena pa so bila tudi manjša dela v telovadnici OŠ Frana Albrehta, medtem ko se je pri adaptaciji OŠ Moste zataknilo, saj je bilo treba polovico predvidenih sredstev za prenovo preusmeriti za subvencioniranje izvoza. K zaključnemu računu je svoje pozitivno mnenje podal tudi organ samoupravne delavske kontrole, zato so delegati brez pripomb sprejeli zaključni račun skupnosti za preteklo leto.
Finančni načrt za letošnje leto predvideva, da bo skupnost imela 118,988.558,45 din prihodkov, vendar so bili na skupščini mnenja, da je to začasen finančni načrt, ki bo verjetno veljal tja do konca maja, saj bodo morali na vseh področjih družbenih dejavnosti opraviti korekcijo tako srednjeročnih načrtov, kot tudi načrtov za letošnje leto. Skupščina je sprejela tudi statut občinske izobraževalne skupnosti Kamnik, delegati pa so sklenili, da zavrnejo sporazum o uporabi in vzdrževanju večnamenske dvorane pri OŠ Frana Albrehta Kamnik, ker občinska izobraževalna skupnost nima denarja in ker delitev stroškov ni bila pravilna.
Na skupščini so sprejeli tudi poročilo skupne službe SIS o opravljenem delu in porabi sredstev v preteklem letu in njen program dela za letošnje leto, ter samoupravni sporazum o uvedbi in izvajanju enotne skupne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči in enotnega načina uveljavljanja socialno-varstvenih pravic
INTEGRAL
GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK, bo. o.
61240 Kamnik, Fužine 5
Telefon (061) 831-737
Žiro račun 50140-601-32309
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
Za hotel Malograjski dvor: *
1. Receptor za določen čas - 4 mesece
Pogoj: končana gimnazija ali druga ustrezna SSI
2. Natakar
Pogoj: KV natakar
Za pension Šimnovec na Veliki planini:
1. Dva natakarja
Pogoj: KV natakar
2. Kuhar
Pogoj: KV kuhar
3. Pomivalka - pomožna delavka v kuhinji
Pogoj: PK delavka
4. Poslovodja Šlmnovca
Pogoj: KV gostinski delavec z 2-letno ustrezno prakso.
Vloge sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa. Vloge pošljite na naslov: INTEGRAL, TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK, Fužine 5.
Učne delavnice pri Zavodu
za usposabljanje invalidne mladine
v Kamniku - Novi trg 43 a,
pozivajo vse stranke, ki so do 31. 12. 1980 prinesle v popravilo svoje predmete,
da jih dvignejo do 15. maja 1982.
Po tem roku bomo navedene predmete razprodali oziroma uničili.
Uradne ure so v ponedeljek, torek, četrtek, petek od 6.30 do 14.30 in sreda od 6.30 do 16.30.
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja na TOZD KALCIT STAHOVICA
objavlja prosta dela in naloge:
1. vodje vzdrževanja
Pogoji:
- višja strokovna izobrazba strojne smeri (lahko brez prakse) ali
- srednja strokovna izobrazba strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj
2. delavko za čiščenje prostorov
(za polovični delovni čas)
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Osebni dohodek določa Pravilnik o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Vsi zainteresirani naj prijave pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Sodobni, udobni in prijetni stoli Branka
UV  H V rsica
Pred nedavnim smo v razstavišču Veronika lahko videli nenavadno razstavo: stole Branka Ur-
šiča.
Po študiju arhitekture se je Branko Uršič pred dvajsetimi leti zaposlil v tovarni Stol kot oblikovalec pohištva. Bogata dediščina predhodnika Nika Kralja, ki je zaslovel z Rexovimi stoli, ni omajala Uršičeve samozavesti in delovne vnetne. Čeprav je na fakulteti pridobil le osnove industrijskega oblikovanja, ga je veselje do dela v praksi kmalu nagradilo z uspehi. Številne predstavitve in razstave njegovih mojstrovin, katerim so seldila republiška, zvezna in mednarodna priznanja ter nagrade, so se v slabih dveh desetletjih vrstile leto za letom. Že leta 1963 je prejel skupno nagrado na mednarodnem natečaju v Italiji, leta 1969 nagrado Prešernovega. sklada, več diplom v Dizajn centru iz Beograda, nagrado ASKO De-sing v ZR Nemčiji, 2 zlati medalji v Ljubljani, več komercialnih nagrad v Beogradu, Ljubljani,
jugoslovanskega industrijskega oblikovanja.
V razgovoru z avtorjem razstavljenih izdelkov nas je zanimalo, zakaj je predstavil samo stole, čeprav v njegovo oblikovanje zajema tudi druge pohištvene proizvode?
»Morda zato, ker je sedežno eno najzahtevnejših in najzanimivejših smeri pri oblikovanju pohištva. To delo me tudi najbolj veseli, predvsem oblikovanje lesenih stolov, kajti les postaja v svetu in doma vedno bolj cenjen.«
- Kdaj in kje ustvarjate?
»Na delovnem mestu je veliko najrazličnejših obveznosti, zato veliko ustvarjam v prostem času. Zamisli se mi porodijo kjerkoli in kadarkoli. V predstavi že predvidim material in osnovno obliko. Te zamisli prenašam kot skice v različnih enačicah na papir, nato v načrte v večjih merilih, ki so osnova za izdelavo prototipa. Vsi izdelki niso vedno narejeni popolnoma po moji zamisli, del-
Na sliki: Branko Uršič ob eni od neštetih »mojstrovin«.
Zagrebu in Mariboru, ter še bi lahko naštevali.
Le kdo ob nakupu Stolovega pisarniškega, omarastega in sedežnega pohištva pomisli, čigava spretna in domiselna roka ga je oblikovala. Razen peščice strokovnjakov in kupcev so le redki poznali skrivnosti in prednosti Uršičevih zamisli, kajti ostal je skromen in zvest svojemu delu, kolektivu in proizvodnji pohištva v Stolu, kjer so pokazali izredno pripravljenost za razumna tveganja tako v proizvodnji kot prodajni politiki pri zasnovi vrste novih izdelkov. In tako so se Uršičeve zamisli povzpele v sam vrh
no tudi po dbgovoru z naročniki. Po načrtu naredimo najprej vzorce, jih preizkusimo in ko so možnosti plasiranja na trgu, se šele pogovarjamo o veliko-serij-ski proizvodnji.«
- Se pri tem srečujete s kakšnimi težavami?
»Brez dvoma. Najpogostejše so začetne težave uveljavljanja manj znanega programa. Naša tovarna je velika, zato se mora že začetni program uveljaviti na trgu, kar pa pomeni večje tveganje. Zanimivo je, da gre sodobno pohištvo dosti bolje v prodajo na domačem trgu. Še vedno pa je zelo iskan »Thonetov« stol, ki se
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
ANTONA DROLCA
iz Češnjic pri Motniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izkazano pomoč, za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sta-retu za dolgoletno nesebično pomoč v bolezni. Iskrena hvala tudi g. župniku dr. Doklerju za pogrebni obred v Špita-liču.
Žalujoča žena Marija, hčerke Micika, Francka, Miroslava, sinova Tonče in Viktor z duržinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo.
Češnjice, marca 1982
ga je prijel že kar vzdevek »večni stol«. Klasično pohištvo gre v glavnem v izvoz, zlasti na ameriški trg.«
- Ali vse vaše zamisli doživijo proizvodno uresničitev?
»Mnoge tudi ne, kajti nekatere zamisli iz komercialnih pogledov v tovarni toliko odstopajo od obstoječih, poznanih rešitev, da postane vprašljiv plasma v večjih količinah. Primeri pa se tudi, da pride izdelek po izdelavi prototipa v proizvodnjo šele čez 3 do 4 leta. Kajti ozirati se je treba na večino kupcev, ki ne »prime« na vsako modno muho.«
- Sodijo vaši novi modeli med inovacije? Kako je vrednoteno to delo?
»V nekem smislu so novi modeli inovacije, v določenih primeri celo patenti, vendar je to delo naša osnovna dejavnost, zato jih ne prijavljamo kot izboljšave in novosti za nagrajevanje. Menim, da v primerjavi z ostalimi službami to delo ni ravno najbolje vrednoteno, saj je neke vrste inventivna dejavnost, kateri se je treba veliko posvečati izven delovnega časa.«
- Vsako leto si ogledate tudi najzanimivejše predstavitve pohištva v svetu. S kakšnim ciljem?
»Predvsem zaradi vzdrževanja stalnega stika z nameravanim razvojem na tem področju. Hkrati pa se naš oddelek precej udeležuje narodnih in mednarodnih natečajev, kjer smo večkrat uspešni. Na teh predstavitvah je vedno večji poudarek (bolj kot na obliki) ravno na materialu, zlasti masivnem lesu, močnejših dimenzijah lesa. V naši proizvodnji usklajujemo porabo lesa in furnirja (tudi barvno obdelavo) in tako lahko kompletiramo sedežno pohištvo z omarastim ter mizami. Vedno več uporabljamo domači les (bukev, hrast, smreka, bor), ki je celo kvalitenejši in bolj prijeten, kot nekdaj zelo modni uvoženi eksotični lesovi.«
- In vaš pogled v prihodnost?
»Zamisli, ki še niso zagledale »luč sveta« je še dovolj in tudi dovolj časa za uresničitev. Od tega dela se ne želim ločiti, kajti preveč truda in časa je bilo vloženega v pridobivanje znanja, ki mi bo omogočalo to delo še naprej razvijati.«
MIRA JANČAR
Občinska konferenca SZDL objavlja prosta dela in naloge
- tajnice
Pogoji: štiriletna upravno administrativna šola, dve leti delovnih izkušenj, mo-ralnopolitična neoporečnost
Prijave s priloženimi dokazili sprejema petnajst dni po objavi občinska konferenca SZDL, Kamnik, Titov trg 1. Rok obvestila 30 dni po objavi.
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
Moški pevski zbor »Svoboda« Črna, ki te dni praznuje 35 let svojega dela, prireja v soboto 17. aprila ob 19. uri slavnostni koncert v domu na Vigradu v Stahovici.
Ko se drevesa svojih korenin zavedo...
35 let moškega pevskega zbora Svoboda Črna
Čudovita je pesem iz ust človekovih, iz globočine človeškega srca, iz veselja ali iz trpljenja človeške duše. Pri tem ne mislim samo na visoko umetno pesem. Že preprosta pesem neukega naroda je polna moči in življenja. Dotakne se nam srca, kakor bi se ga dotaknila skrivnostna, mogočna čudodelna roka. Da, celo ena sama pesem je večkrat tako čudežna, da nam zazvene ob njej vse strune srca v mogočnih so-zvokih - sladkih, otožnih, spet bolečin polnih, zvene nam tedne in leta, vse življenje, nemara do pozne starosti...
Bogat je tisti, ki ga je narava obdarila z lepim glasom in smislom za lepo petje in ki ga pesem spremlja vse od zibelke. Tako pravijo običajno tisti, ki jim posluh in glas nista ravno odliki, a vseeno radi poslušajo lepe pesmi in glasbo. Slovenci smo znani po tem, da radi pojemo in da izkoristimo vsako priložnost za petje. Zato ni čudno, da je širom po domovini toliko pevskih zborov.
Eden takih zborov je tudi moški pevski zbor »Svoboda« Črna, ki v teh dneh praznuje 35 let svojega dela.
Naselje Črna je dom premnogih ljudi širokega in iskrenega srca ter polno ljubezni do lepega petja. Rudarji - »knapje« so kljub napornim pogojem dela še vedno imeli v srcu ljubezen do lepe pesmi, zato so leta 1947 v okviru takratnega sindikata rudnika »Kaolin« Črna ustanovili pevski zbor. Začetki so bili težki, mogoče malce okorni, pa vendar
polni ljubezni do petja, kar zagotovo potrdijo aktivni pevci od začetka v tem zboru: Ivan Levak, Ludvik Skubic, Adolf Žagar in Anton Osolnik. Leta 1951 stase zboru pridružila še Janez Kla-dnik in Franc Kramar.
V 13. letih, to je do 1960 leta, se je zamenjalo kar 5 zborovodij: Gabrijel Sudar, Franc Turemšek, Slavko Grum, Ciril Vremšak in Janko Koželj.
Marca 1960 leta je zbor začel delovati v sklopu društva »Svoboda« Kamniška Bistrica. Takrat je na čelo zbora prišel Ernest Kvartič, ki vztraja še danes, to je polnih 22 let. Vsi člani zbora v en glas zatrjujejo, da ima nedvomno veliko zaslug za delo prav 72-letni Ernest Kvartič, ki ima za seboj že 45 let dela s pevskimi zbori. A leta sploh niso pomembna, kajti iz njega še vedno vre vrelec poln življenja, idej, dela, ki še zlepa ne bo usahnil.
Povsod v življenju nas spremljajo večje ali manjše težave, katerim se ni mogel izogniti niti naš slavljenec, pevski zbor »Svoboda« Črna. Tisti črni trenutek je nastopil leta 1964, ko je zbor zaradi nekakšnih nesoglasij skoraj razpadel, zato je začel delovati pod okriljem kulturnega društva »Svoboda« Duplica.
Iz tega obdobja jim je še posebej ostal v spominu nastop jeseni 1964 ob 20. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Črnomlju, kjer sta pevska zbora tudi nastopila pred takratno slovensko vlado.
Ob tej priliki so bile zboru in zborovodji podeljene plakete, ki so jim še kako pri srcu. Še in še bi lahko naštevali razne nastope, koncerte, kjer je zbor pel a to ni namen tega pisanja.
Dasiravno so številke včasih sila suhoparne, ne moremo mimo letnice 7. 1. 1977, pomembne prelomnice v delu zbora. S tem datumom je bil zbor registriran pod imenom »Svoboda« Črna. Takrat je pristopilo tudi mnogo novih, predvsem mladih pevcev, ki zagotavljajo še dolgo delo tega zbora in napredek: Stane Breznik, Janez Golob, Milan Zupan, Miro Sušnik, Rajko Spruk, Stane Erjavšek, Jože Les (sedanji predsednik), Brane Žagar, Jože Golob, France Spruk, Karol Su-hovršnik, Franc Pušnik, Miro Levak, Nande Omovšek, Jože Pod-gornik in Tone Matjan.
Petintrideset let dela nekega zbora je zelo pisan mozaik, za katerim se skriva mnogo truda in odpovedovanja. Za takšen trud in odpovedovanje človek zagotovo pričakuje priznanje. Najljubše priznanje so jim bili zadovoljni obrazi poslušalcev ali prisrčen aplavz, ki jih je spremljal skozi vsa ta leta trdega dela. Kaj pa druga priznanja? Niso žejni takih priznanj, pa vendar z grenkobo ugotavljajo, da so jih le prevečkrat obšla. Prepričan pa sem, da se jim bo ta krivica popravila in jim tako dala še večji polet za njihovo delo.
FRANC PESTOTNIK
Smučanje v Stranjah
Po dolgih letih so se lotili organiziranega smučanja tudi v kraju pod Kamniškimi planinami. Ustanovljena je bila smučarska sekciji, Id deluje v okviru SD Jurij I.ibnik. Sekcijo vodi 21-članski odbor in 9 članski izvrsni odbor. Od ustanovitve, v septembru 1981, pa do marca, Je sekcija imela 6 sej, sprejet je bil program dela v leta 1982.
V odbor so bili vključeni res pravi smučarski delavci, ki s svojim strokovnim delom in pripadnostjo želijo prispevati svoj delež, da bo v Stranjah, Godiču in Črni smučanje deležno večje pozornosti. Sekcija se je ob ustanovitvi srečala z izrednimi težavami, predvsem glede prepotrebnih rekvizitov, toda s tesnim sodelovanjem z osnovno šolo smo te težave premostili; delno tudi s prostovoljnimi prispevki in delom.
Med šolskimi počitnicami smo organizirali smučarski tečaj za šoloobvezne otroke na Veliki planini. Tečajnikov je bilo le 13 (za tečaj, ki naj bi bil v dolini, se je prijavilo dodatnih 35 pionirjev), tečaj na Veliki planini sta vodila Berto Ribič in Anton Trobev-šek.
23. februarja pa je smučarska sekcija na Roji v Bistričici organizirala
veleslalomsko tekmo za učence Osnovne šole Stranje. Tekmovanja se je udeležilo 150 učencev in učenk.. Proga za pionirje do 4. razreda je bila delno skrajšana, zato rezultati niso primerljivi.
Rezultati: krajša proga
- pionirji 1. in 2. razred:
1. Primož Cevka 23,0 sek., 2. Aleš Oražem 27,8 sek., 3. Boštjan Močnik 28,8 sek.
- pionirke 1. in 2. razred:
1. Ema Koželj 28,2; 2. Stanka Cevka 36,0; 3. Lidija Cevka 37,0
- pionirji 3. in 4. razred:
t. Sebastijan Sitar 22,9 sek.; 2. Bojan Rak 23,0; 3. Iztok Arbeiter 23,9
- pionirke 3. in 4. razred:
1. Sonja Balantič 28,0; 2. Mateja Turnšek 29,2; 3. Majda Komatar 29,5 daljša proga
- pionirji 5. in 6. razred:
1. Marko Peterlin 26,8; 2.. Matjaž Balantič 27,9; 3. Jure Urankar 28,4
- pionirke 5. in 6. razred:
1. Marija Gradišek 30,0; 2. Jožica Trobevšek 32,4; 3. Irma Osolnik 33,4
- pionirji 7. in 8. razred:
1.-2. Primož Goljot 24,1; 1.-2. Rok Goljot 24,1; 3. Stane Spruk 26,8
- pionirke 7. in 8. razred: 1. Bojana Podjed 27,0; 2. Mira Jer-še 28,5; 3. Bernarda Osolnik 29,2
Prvih 6 tekmovalcev s tega tekmovanja bomo vključili v smučarsko sekcijo, v kolikor niso vključeni v SK Kamnik. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke iz 1. in 2. razreda so se udeležili tudi Vikijevega pokala v Kranjski gori, ki je bil 13. marca. Dosegli so zadovoljive rezultate (dva med 14). Na tekmi je sodelovalo preko 200 tekmovalcev. Kljub slabim snežnim razmeram v dolini, saj nismo mogli organizirati nobene prireditve, ražen šolske VLS tekme, smo od ustanovitve pridobili že 90 članov in po opravljeni tekmi za pokal krajevnih skupnosti, ki je bil konec marca na Veliki planini, pričakujemo, da se bo članstvo povečalo na 120. Poleg tekme v VLS bomo organizirali tudi tekmo v teku na 5 km.
Smučarska sekcija vključuje 5 vaditeljev smučanja in tri sodnike, zato strokovno vodenje otrok ni vprašljivo. Ker je februarja in polovico marca žičnica na Veliko planino stala, ni bilo mogoče organizirati večjo aktivnost sekcije.
KOSIRNIK
——
Občni zbor kamniš
planincev
V Kamniku je planinstvo zelo razširjena oblika rekreacije. Tudi zgodovina kaže, kako kmalu so se začeli Kamnicani zanimati za gore. Pa ne samo zanimati, tudi organizirali so se kmalu. Kamniško Planinsko društvo je poleg PD Ljubljana Matica in PD Mozirje najstarejše društvo v Sloveniji, njegovo rojstvo pa sega v leto 1893. Drugo leto bo torej Kamnik praznoval že 90-letnico.
Sredi marca so se kamniški planinci zbrali na svojem letnem občnem zboru. Udeležili so se ga tudi gostje: Lo-vro Hribar, podpredsednik občinske skupščine; Tone Fišer, predsednik OK SZDL; tovariš Mimik, predsednik gospodarske komisije pri Planinski zvezi Slovenije; Vinko Gobec, direktor Stola; tovariš Lavrič, predsednik meddruštvenega odbora ter predsednika PD Mengeš tovariš Mulej in PD Domžale tovariš Vesel. Vsi gostje so navdušeno zasledovali uspehe in marljivost kamniških planincev.
Občni zbor je pozdravil Slavko Rajh, naš dolgoletni aktivni predsednik. Tudi letos smo ga izvolili za predsednika, saj zasluži to zaupanje. Njegovo poročilo se je nanašalo na lanskoletno delo in je zajelo vse večje uspehe odsekov. Nato so sledila poročila, ki so jih pripravili načelniki odsekov.
GOSPODARSKI ODSEK
Načelnik gospodarskega odseka Franci Vetorac je najprej pohvalil za požrtvovalno delo vse, ki so pomagali pri oskrbovanju koč, posebej Janeza Kumra, ki že nekaj let skrbi za prevoz blaga z žičnico na obe postojanki. Vso pohvalo zasluži tudi tovarna Stol, ki nam izdatno pomaga pri odpravljanju napak na tovorni žičnici. Na Kamniškem sedlu je bila koča odprta že 14. maja zaradi predvidene gradnje nove koče. Delo oskrbnice Miheličeve in kuharice Marije je bilo zaradi pomanjkanja prostora zelo otežkočeno. Poleg gostov sta imeli v oskrbi še delavce- gradbenike.
Na Kokrškem sedlu so kočo odprli kasneje - 16. junija. Tudi tu ni šlo brez zapletov; pokvaril se je agregat in zbolel je oskrbnik. Kuharica Fani Berložnik je tako večino dela opravila kar sama.
Vsi člani gospodarskega odseka so sodelovali pri prostovoljnem delu in opravili 1360 udarniških ur, razen tega pa še 4810 km. Poročilo načelnika GRADBENEGA ODSEKA Lada Goloba je bilo zelo obsežno. Kako bi tudi ne bilo? Delo, ki ga je opravil gradbeni odsek je ogromno in uspeh zavidanja vreden. Vse ovire, ki so se jim zoperstavile, so uspešno premagali in koči na Kamniškem sedlu se je lepo zasvetila nova pločevinasta streha. Niso pa delali samo na Kamniškem sedlu. Treba je bilo obnoviti tudi društvene prostore in dobiti lokacijo za brunarico Pri Pastirjih.
Rušenje stare koče, ki je bila zgrajena že leta 1906, adaptirana pa 1952, se je začelo 9. maja in vse delo so opravili planinci sami - 1740 aktivnih ur je bilo potrebnih za to obsežno delo. Tu Lado Golob ni mogel mimo žalostne ugotovitve, da so se na akcijah srečevali v glavnem isti udarniki. Saj res! PD Kamnik, ki se ponaša s tako številnim članstvom, ima veliko članov le na papirju. Ne samo na izletih, tudi na delovnih akcijah bi se morali srečevati.
Še veliko dela bo treba opraviti preden bodo prvi planinci lahko sedeli v novi koči. Zato pozivamo vse, da po svojih močeh pomagate pri dograditvi doma. Pomoč je lahko denarna (obveznice), v materialu ali prostovoljno delo. Vabljeni!
Poročilo ALPINISTIČNEGA ODSEKA je podal novi načelnik Marjan Kregar. Osnovna dejavnost alpinistov je plezanje. 43 članov odseka je opra-
vilo 457 letnih in 139 zimskih vzponov, 17 pristopov in 9 turnih smukov. Na aktivnega člana pride tako povprečno kar 26,04 tur.
Pri vzponih ne moremo mimo najuspešnejše trojke iz našega odseka, ki se je v pretekli sezoni udeležila dveh himalajskih odprav. Na Lhotseju sta bila Marjan Kregar (dosežena višina 8050 m) in Janez Benkovič (dosežena višina 7900 m). Južno steno Doulagi-rija pa je preplezal Cene Berčič. V pretekli sezoni je bilo opravljenih tudi veliko prvih zimskih ponovitev in prvenstvenih vzponov. Poleg plezalne dejavnosti pa so alpinisti organizirali še plezalno šolo, v njej predavali in vodili ture, organizirali so štiri trim pohode ter slalom s Kamniškega sedla za Štuparjev memorial. Zato pa jim je morda ostalo malo manj časa za delovne akcije, čeprav tudi tu niso manjkali.
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA Slovenije praznuje letos 70-letni-co, naša postaja v Kamniku pa 60-letni jubilej in spada med najstarejše organizirane postaje na Slovenskem. Načelnik G RS Kamnik Cene Grilje nam je prebral zgodovino in prve zametke organiziranega reševanja žrtev gora. Pri tem ne moremo mimo pionirjev - reševalcev, to so štirje bratje Erjavški: Franc, Tone, Lojze in Peter, Tine Uršič, Tone Gradišek, Peter Ur-ši£ in Franc Ajdovec.
Danes šteje postaja GRS 28 članov, 10 pripravnikov in 9 izrednih članov. Od tega sta dva inštruktorja, zdravnika, dva letalska reševalca, dva vodnika planinskih psov in miner snežnih plazov. V letu 1981 so štirje pripravniki (Matjaž Ravnikar, Dušan Pod-bevšek, Marjan Kregar in Franc Vetorac) opravili izpite in postali reševalci.
Vse leto je GRS aktivno delala, imeli so razne tečaje in seminarje, reševalne vaje, predavanja, organizirali so dan varstva pred snežnimi plazovi. Razen tega so imeli tudi poizvedovalne in reševalne akcije. Cene Grilje ugotavlja, da je vzrok za večino nesreč neizkušenost in slaba ter pomanjkljiva oprema.
Na pobudo Postaje milice Kamnik je za svoje požrtvovalno delo GRS Kamnik lani prejela Plaketo organov za notranje zadeve.
Poročilo, PROPAGANDNEGA ODSEKA je bilo kratko, saj v prejšnji sezoni niso imeli načelnika, pa tudi delo tega odseka je bilo preveč zanemarjeno, čeprav ni zaostalo. Na žalost so člani odseka obenem tudi člani drugih odsekov. Vseeno pa je bilo v preteklem letu organiziranih nekaj
množičnih izletov, zlasti spominskih: v Dražgoše, na Stol, Porezen in na Kostavsko planino. Razen tega so bili še tile izleti: na Vremščico, Šmarno goro, Logarsko, dolino, Kamniško sedlo, na Triglav in na Krvavec.
Tovariš Lado Golob, ki je poročilo propagandnega odseka prebral, je ugotovil, da bi v zaspanem Kamniku morali dati mladim pobudo, da bi se vključevali v planinsko dejavnost prav starši in šole.
Načelnica Mateja Grilje je podala poročilo MLADINSKEGA ODSEKA. Odsek je organiziral planinsko šolo in se aktivno udeleževal izletov propagandnega odseka; 5 od 9 obiskovalcev planinske šole je uspešno opravilo izpite. Maja so imeli tradicionalno taborjenje v dolini Bele, od tam pa so hodili na razne izlete v okolico Kamniške Bistrice. Nosili so tudi lokalno Titovo štafeto, ki pa je zaradi slabih snežnih razmer niso prinesli na Grintovec. Člani odseka so sodelovali tudi na delovnih akcijah in trim pohodih. Organizirali so dvodnevni izlet po poteh II. grupe odredov. Na mladinskem odseku imajo težave, saj je priliv mladih zelo majhen. Tisti, ki delajo, pa počasi odhajajo v druge odseke. Tudi alpinisti včasih pozabljajo, da črpajo mlade tečajnike prav iz vrst mladinskega odseka.
Delo ODSEKA ZA VARSTVO NARAVE, katerega načelnik je Darko Golob, je bilo spričo majhnega zanimanja za to vrsto dejavnosti kar obsežno. V marcu, aprilu in maju so organizirali tečaje za nove gorske str-žarje. Obsegal je pet predavanj in dve strokovni ekskurziji. Prva je bila na Kamniški vrh, kjer so se seznanjali z rastlinstvom, ki so ga spoznali v šoli, druga je bila bolj geološkega značaja in je vodila po pešpoti v Kamniško Bistrico. Avgusta so organizirali izlet v Potočko Zijalko, na Olševo, Radu-ho in Bukovnik. Organizirali so tudi tri čistilne akcije: dve na Kamniško sedlo in eno na Kokrško.
Poročilo mentorice PLANINSKE SEKCUE OŠ KAMNIŠKEGA BATALJONA v Stranjah je bilo zanimivo poslušati, saj tovarišica Marija Golob nima problemov zaradi neaanima-nja mladine in staršev, ker si je z dolgoletnim delom zaslužila njihovo zaupanje. Obsežno delo preteklega leta je v glavnem opravila sama. Organizirala in vodila je planinsko šolo. Imeli so 8 zanimivih in poučnih izletov. Planinsko šolo je opravilo kar 24 učencev. Sekcija šteje okrog 150 mladih planincev in upamo, da bodo kmalu obogatili naš Mladinski odsek
Skupščina ZTKO
V ponedeljek, 29. marca je bila v sejni dvorani občinske skupščine redna skupščina ZTKO (Zveze telesno-kulturnih organizacij) občine Kamnik, zadnja v tem mandatnem obdobju. Na njej so delegati pregledali delo v preteklem obdobju, sprejeli finančni plan za leto 1982, v ZTKO sprejeli ŠD Jurij Lipnik iz Stranj in NK Enotnost iz Kamnika in podali nekaj smernic za delo v bodoče. Izvolili so tudi novo vodstvo ZTKO in vodstva posameznih odborov. Za novega predsednika ZTKO je bil izvoljen Zvone Cvek.
Pri pregledu dela je bilo ugotovljeno, da je kamniški šport v preteklem obdobju dosegel izredne uspehe. Glede na vložena družbena sredstva, so športni uspehi, če jih primerjamo s tem, koliko denarja namenjajo za šport v drugih občinah, res izjemni. Naj tu omenimo samo alpiniste, smu-
>ocoscoo<>soooocoooocoococcooocogooq
Kategorizirani kamniški športniki
Vsako leto februarja objavi Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije (ZTKOS) spisek kategoriziranih športnikov Slovenije za tekoče leto. Ti športniki so dosegli določene razrede po kriterijih enotne kategorizacije jugoslovanskih športnikov. To je pravzaprav pregled najboljših športnikov Slovenije v tem letu na osnovi športnih dosežkov v preteklem letu.
V letošnjem seznamu si Kamnik po številu kategoriziranih športnikov med 42 občinami deli skupaj s Ptujem 15. - 16. mesto s 13 uvrščenimi športniki. Največ kategoriziranih športnikov ima Ljubljana (365), sledi Maribor (91), Kranj (77), Celje (67), Jesenice (62) itd. Za Kamnikom so Domžale (11), Slovenska Bistrica (11), Tržič (9), Kočevje (4) itd. Pri tem Velja povedati še to, da za zimske športe veljajo dosežki lanske sezone, dosežki letošnje sezone pa bodo upoštevali ob naslednji kategorizaciji.
In kdo so športniki, ki so v Kamniku dosegli katerega od kategorizacijskih razredov? Še noben član kakega kamniškega kluba ali društva ni dosegel status zaslužnega športnika Jugoslavije. Zato je pa najvišji, to je mednarodni razred priznan alpinistu Bojanu Pollaku. Zvezni razred sta dosegla alpinista Janez Benkovič in Marjan Kregar ter strelec Marjan Repič. V perspektivnem razredu so: alpinist Milan Gladek, lokostrelca Dragan Desnica in Brane Lukan, nogometaš Zdravko Slevc, smučarji Andrej Lanišek, Tatjana Smolnikar in Ivan Sušnik, Strelec Andrej Flerin in vaterpolist Andrej Golob.
BOJAN POLLAK
carje, strelce, lokostrelce, odbojkarje, nogometaše, vaterpoliste na področju kvalitetnega športa in pa športni društvi Komenda - in Virtus, tabornike, planince in kolesarje na področju množičnosti.
V bodoče se bo treba dogovoriti o programski usmeritvi kamniškega Športa: ali nadaljevati s tem načinom kot doslej, zožiti prednosti, povečati množičnost, ali hočemo imeti Kamnicani svojega predstavnika v olimpijski reprezentanci v Sarajevu 1984 in koliko smo za to pripravljeni tudi prispevati in še kup dilem, ki jih bo treba čim prej rešiti. Vsega tako in tako ne bo moglo biti, ker so finančne možnosti krepko premajhne. V zvezi s tem bo potrebno pretehtati tudi merila za financiranje in jih po potrebi tudi dopolniti, čeprav so že sedaj prispevala dokaj k pozitivnim premikom v športu. Dela bo torej v prihodnje kar dovolj.
Na koncu skupščine je dosedanji predsednik ZTKO Janez Benkovič podelil še priznanja za delo v športu dolgoletnemu izredno aktivnemu in požrtvovalnemu športnemu delavcu, dosedanjemu predsedniku IO SITKS, Janezu Tajcu in pa Bojanu Pollaku za njegovo delo v športu.
Popravljam razne šivalne stroje. Naročila sprejemam vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 19. ure na domu in vsak delovnik.na telefon 831-579. Rudi Galin, Jakopičeva 19, Duplica, Kamnik.
Montiram TV antene. MATIJA ZIBELNIK
Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466
Servis pralnih in pomivalnih strojev JAGODIC sprejema  naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure na tel. (064) 42-052
in tu prijeli za delo. Planincem iz Stranj je zaupana še ena velika naloga: skrb za čistočo spominskega parka v Kamniški Bistrici, ki je posvečen preminulim v gorah.
Po zaključku poročil je sledila podelitev priznanj. Najprej so bili na vrsti planinci, ki so uspešno opravili planinsko šolo. Čestital jim je predsednik Slavko Rajh. Bojan Pollak je podelil bronasti znak udeležencem petih trim-pohodov. Načelnik AO Janko Plevel pa je najuspešnejšima alpinistama Tatjani Golob in Bojanu Pollaku, ki sta opravila največ plezalnih vzponov, izročil lično izdelani, vgravirani klin.
IRENA MARKUŠ
Popravilo strehe društvenih prostorov PD Kamnik
Tudi letos množično za pokal OK ZSMS v odbojki
V veliki športni dvorani v Kamniku se je 20. in 21. marca pomerilo v okviru športnih tekmovanj za pokal Občinske konference ZSMS 29 mladinskih vrst, od tega 9 ekip odbojkaric in kar 20 vrst (lani 18) odbojkarjev.
Po izredno napetih in včasih kar dramatičnih borbah so pri mladinkah zmagale igralke prve vrste OO Mekinje, pri fantih pa tudi letos prva ekipa OO Nevlje.
Zmagovalni ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
Mekinje I: Romšakova, Trobčeva, Grabnarjeva, Pirčeva, Klemenčeva, Ftičarjeva, Malešič Jana in Mojca, Slabanja.
Nevlje I: Frontini, Vombergar, Drolc, Lavrič, Gostič, Novak, Štraj-har.
Končni vrstni red:
Mladinke: 1. Mekinje I, 2. Center, 3. Duplica, 4. OŠ F. Albrehta, 5. OS T. Brejca 1,6. Tuhinj, 7. OŠ T. Brejca II, 8. Mekinje II, 9. Tunjice
Mladinci: 1. Nevlje I, 2. Titan, 3. Mekinje I, 4. Center 1, 5. ŠCRM, 6. Zaprice, 7. Nevlje II, 8. Mekinje III 9-20 mesto Center II, Duplica, OŠ F. Albreht, Zg. Tuhinj I, Podgorje, Svi-lanit, T. Brejca I, Tunjice, Zg. Tuhinj II, Mekinje II, ZUIM, T. Brejca II
Mladinke - rezultati:
Predtekmovanje: T. Brejca I : Tunjice 2:0, Mekinje I : T. Brejca 2:1, Tuhinj : Fr. Albreht 0:2, Center : T. Brejca II 2:0, Duplica : Mekinje II 2:0, Tuhinj : T. Brejca II 2:1, T. Brejca II : Mekinje II 2:1, T. Brejca II : Tuhinj 2:0, T. Brejca I: Mekinje II 2:0
Polfinale: Mekinje I : F. Albreht
2:1, Center : Duplica 2:0
Finale: za 3. mesto Duplica : F. Albreht 2:1 (12:15, 15:7, 7:15), za 1 mesto Mekinje I : Center 2:1 (9:15, 15:8, 15:4)
Mladinci - rezultati
Predtekmovanje: Duplica : Zg. Tuhinj II 2:0, Zaprice : T. Brejca I 2:0, Zg. Tuhinj I: Podgorje 2:0, Titan : T. Brejca II 2:0, Nevlje II : F. Albrehta 2:1, Mekinje III : Svilanit 2:1.
Osmina finala: Nevlje I : Duplica 2:0, ŠCRM : ZUIM 2:0, Zaprice : Zg. Tuhinj I 2:0, Mekinje I : Mekinje II 2:0, Center II : Tunjice 2:0, Titan : Nevlje II 2:0.
Četrtfinale: Nevlje I. : ŠCRM 2:0, Mekinje I : Zaprice 2:0, Titan : Center II 2:0, Center I : Mekinje III 2:0
Polfinale: Titan : Center I 2:0 (18, 8), Nevlje I : Mekinje I 2:0 (6, 13)
Finale: za 3 mesto Mekinje I: Center 2:1 (15:7, 14:16, 15:13)
za 1. mesto Nevlje I : Titan 2:0 (8, 10)
Kvaliteta 300 nastopajočih je bila letos še boljša. Zlasti je viden napredek pri dekletih, saj smo v polfinalu in še zlasti v finalu videli že dokaj kvalitetno odbojko. Seveda je bila kvaliteta tako kot lani zelo dobra tudi pri mladincih, zlasti prvih pet uvrščenih ekip je bit zelo dobrih, medtem, ko so ostali nemalokrat slabše tehnično znanje uspešno nadomestili z večjo borbenostjo. Še zlasti smo bili veseli ekip iz Podgorja, Tunjic in zopet kar dve ekipi Zgornjega Tuhinja, od katerih je prva ekipa letos zabeležila že tudi prvo zmago. Čeprav je bilo število
ekip pri mladinci letos večje kot lani, pa smo vendarle pogrešali še ekipe gasilcev, ekipo OŠ iz Stranj in vrsto Kamniške Bistrice in seveda ekipe iz Križa, Most in Komende.
- -AN
Konec februarja so se v veliki športni dvorani pomerile ekipe najboljših osnovnošolskih ekip v odbojki za naslov prvakov za leto 1982.
Nastopilo je 9 vrst (lani 7), pet moških in štiri ženske; z osnovne šole Frana Albrehta 3 moške in 2 ženski in z osnovne šole Toma Brejca po 2 moški in 2 ženski ekipi.
Udeležbo so obljubili tudi Stranja-ni, žal pa jih tudi letos ni bilo, niti Moščanov.
Po lepih in napetih bojih so pri pionirjih tudi tokrat slavili odbojkarji OŠ F. Albrehta I, ki so premagali vse nasprotnike z 2:0. Bili so zares boljši od ostalih, le v finalu s prvo vrsto OŠ T. Brejca bi zaradi treme skoraj izgubili prvi niz. Igrali so v postavi: Gregor Hribar, Janez Slabajna, Bogo Gorše, Matjaž Krošelj, Matej Škor-janc, Tone Štele, Jure Windšnurer,
Aljaž Pintarič in Robi Petek. Vrstni red ostalih: 2. mesto OŠ T. Brejca I, 3. OŠ T. Brejca II, 4. OŠ F. Albrehta II, 5. OŠ F. Albrehta III. Rezultati: F.
A. III: T. B. II 0:2 (4, 11), F. A. I: T.
B. II 2:0 (2, 2), F. A. I : F. A. II 2:0 (10,0), F. A. II: T. B.II 0:2 (10, 11), F. A. I: T. B. 12:0 (13,1),T. B. I: F. A. II 2:0 (6, 6), T. B. I : T. B. II 2:0 (9, 11).
Tudi pri pinirkah so bile letos igralke OŠ Frana Albrehta najboljše pred prvo in drugo ekipo pionirk OS T. Brejca iu drugo vrsto OŠ F. Albrehta. Za zmagovalke so igrale: Reboljeva, Sončeva, Osolnikova, Bračičeva, Pirčeva, Mulatičeva, Kališnikova, Ferža-nova in Jurjačeninova.
Rezultati: F. A. I: T. B. II 2:0 (10, 6), F. A. II : T. B. 10:2 (8,9), F. A. II : T. B. II 0:2 (8, 11), F. A. I: T. B. I 2:0 (2, 10).
Oba prvaka letošnjega občinskega prvenstva, ki je bilo drugo po vrsti, sta si priborila pravico udeležbe na območnem prvenstvu pionirjev ljubljanske regije.
W. M.
Veleslalom
krajevnih
skupnosti
V organizaciji Športnega društva Komenda je bil tradicionalni veleslalom krajevnih skupnosti. Letos je bila prireditev na Krvavcu, v nedeljo 21. marca.
Zmagovalci v posameznih kategorijah:
člani od 26 do 35 let Strehovec (Moste), od 16 do 25 let Zorman (Komenda), od 36 do 45 let Šinkovec (Komenda), veterani nad 45 let Kern (Komenda);
članice do 25 leta Bremšak (Komenda), nad 25 let Križman (Komenda); pionirji do 4. razreda Krmavnar U. (Komenda) in do 8. razreda Štebe (Komenda);
skupno: 1. KS Komenda 315 točk, 2. KS Moste 135 točk, 3. KS Križ 30 točk.
SLAVKA KRMAVNAR
Lokostrelski biatlon
Konec februarja je bil v Radstadu v Avstriji III. mednarodni lokostrelski biatlon, ki so se ga udeležili lokostrel-ci iz Italije, ZR Nemčije, Avstrije in Jugoslavije.
Lokostrelski biatlon je sestavljen iz teka na smučeh in streljanja z lokom. Tekmovalci morajo preteči 3 kroge dolge 3 km, vmes pa streljati na tarče oddaljene 50, 30 in 15 m. Posebnost tega biatlona je, da ni treba nositi loka s seboj, temveč se lok nahaja na strelišču, tekmovalci pa ustrelijo v vsako tarčo 3 puščice. Prvič so na biatlonu sodelovali jugoslovanski lokostrelci, med njimi tudi štirje člani lokostrelskega kluba Kamnik, ki so dosegli dobre rezultate.
Kot že velikokrat doslej se je odlično uvrstil Sašo Repič, ki je v konkurenci mladincev osvojil 3. mesto. V isti kategoriji je Mile Desnica osvojil 5. mesto.
Občinske sindikalne igre v kegljanju
Tako kot v mladinski konkurenci, so tudi v članski konkurenci prednjačili avstrijski lokostrelci, ki so dobro streljali in izredno tekli. Najboljši Jugoslovan je bil Dušan Orehek, ki je v izredno močni konkurenci osvojil 8. mesto. Zelo dobro se je uvrstil tudi Dušan Letnar in osvojil J 7. mesto; pri tem pa je treba omeniti, da je streljal brez merilne naprave, instiktivno, kar vrednost njegovega uspeha še stopnjuje.
Lokostrelci so si na tem biatlonu nabrali nekaj dragocenih izkušenj, katere jim bodo še kako prav prišle, saj naj bi.bilo nekaj takih tekmovanj prihodnjo zimo tudi pri nas. Zanimanje za to zvrst je med lokostrelci res veliko.
D. O.
v. Kamniški občan
Tudi letos prireja občinski sindikalni svet v sodelovanju s kegljaškim klubom Kamnik občinske sindikalne igre v kegljanju.
Tekmovanje bo aprila. Najprej se bodo pomerile ekipe, nato pa bo tekmovanje posameznikov in posameznic.
Ekipni del tekmovanja bo od 5. do 13. aprila, člani in članice pa se bodo pomerili od 14. do 19. aprila. Za nemoten potek iger bo skrbela sodniška ekipa kegljaškega kluba Kamnik, igre pa so nov dokaz množičnosti in popularnosti kegljanja v Kamniku, saj bodo zastopane skoraj vse delovne organizacije iz kamniške občine.
Na koncu naj omenim, da kegljaški
klub Kamnik dosega vse večje uspehe, tako na tekmovalnem področju, kot na področju organizacije tekmovanj in množičnosti. Občinske sindikalne igre so lep dokaz, da je temu res tako.
D. O.
Garsonjero ali sobo s sanitarijami iščeta mladoporočenca (brez otrok) v Kamniku ali v. bližnji okolici. Ponudbe pod »Mirna in resna« na uredništvo Kamniškega občana.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški, odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.
NMHmBHH