23. številka. Ljubljana, v soboto 29. janovarja 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan «f*fr, ifrimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeroan za avatro-ogerske dežele aa vae leto 15 gld., za pol M» 8 gl«1., za četrt leta 4 gld., za je It-rim j« poteki« koncem meneča naročnina, prosimo) ilo Jo ob pravem eaen ponove, «1« po« illjanje no prenvha In dat dobe zae številke. SLOVENSKI NAROD" voljo zm IJablJannke naročnike brea potili a- uja na dom t Vee loto. . . «1d. IS*— I « vtrt leta. . . «ld. 8 JIO Pol leto . ■ i «• tt'SO I Jeden inesec. t9 I-IO So pošiljanje no dom ae rscans IO kr. no meacr, HO kr. so cefrt leto. B poMllJnii'eui po posti vel|at Voe leto . . . Kld. IS*— I Četrt leto . . . gld. 4-— Pol leto ... 99 8*— I Jeden meaee • 1*40 949" Noroeuj«* *«• lahko a vsakim dnevom, o n k rat o ao mora poalatl tndl nsroenlus, drugače se ne o al ramo na dotično naročilo. I.lat ae OHtnvIJa 1». dan po potekli naroC-nlztl brea e«lrs %a«fceinn» kd«»r ne vpoftlje late ob pravem chuu. Upravništvo „SIcvenskega Naroda". Pošteni katoliški Nemec. Parlamentarne večine menda ni več. Rizdrl jo je pošteni katoliški Nemec, nerazrušni steber desnice, neustrašeni zag vrrnik narodne ravnopravnosti, dr. Alfred Ebenhoch, podpredsednik in faktični voditelj nemške katoliške ljudske stranke, in sicer z resolucijo, katero je na njegovo priporočilo vzprejel deželni zbor gorenjeavstrijski. Resolucija deželnega zbora gorenjeavstrijskega zahteva, naj vlada ugodi .opravičenim zahtevam Nemcev", naj ,iz jezikovnih naredh odstrani vse, kar oškoduje posest in interese nemškega naroda" in naj Češko razdeli na tri pokrajine, dež. odboru pa naroča pripraviti zak- nski načrt, s katerim se določa nemščina krt jedini učni jezik v vseh go-renjeavstrijskih šolah. To resolucijo jo utemeljeval pošteni katoliški Nemec dr. Ebenhoch. Rekel je, da bolje kakor člen 19. drž osn zak. določajo f-tališče nemškega naroda v Avstriji zgodovina in kulturna in gospodarska važnost nemštva; zavzema oč sn za ur dbo jezikovnega vprašanja po državnem zakonu, je obžaloval, da je grof Badeni izdal svoje naredbe, ne da bi se bil prej dogovoril z Nemci. Zahteval je, naj se Češka razdeli na tri jezikovne dele in naglasa], da je „histerična naloga avstrijskih Nemcev, čuvati nad pravicami in svobodami drugih nan dov, na drugi strani pa je dolžnost vlade, da čuva opravičeno prevlado nemškega jezika in jo restituira, koder Fe je utesnila". Nazori, katere ie razvil dr. Ebenhoch v svojem govoru n v nasvetovani resoluciji, politični smotri, katere je tu precizoval, sov diametralnem nasprotji z nazori in smotri parlamentarne večine, z nazori in smotri vseh s'ovanskih, v tej večini združeuih narodov, in v nasprotji s tem, kar je do zadnjega časa zagovarjal sam dr. Ebenhoch s svojo stranko vred. Nemška katoliška ljudska stranke je pod vodstvom poštenega katoliškega Nemca dra. Ebenhocba v gerenjavstrijskem dež. zboru zatajila v adresnem načrtu formulirani program desnice, prisegla na progri>m nemike obstrukcije in se pod črno-rudečo-zlato zastavo podala v taror, kjer so v sovraštvu proti Slovanom združeni Wolfi, Lnegerji in Funkeji. Nemška katoliška ljudska stranka je desnico izdala in je kapitulirala pred nemškimi nacijonalci. Mi smo vedno upoštevali težavno stališče nst in dika moškega spola. Oj usoda, oj slučaji I . . . Kaj, prašam vas, kaj je nsse življenje in kaj naše zdravje? Cemu ves ponos in čemu naša slava?! . . . Sponi inja j mo se, da nam je nesreča vs: k tre-notek za petami, in da se ne ognemo božji reki, če tudi se pogrezcemo na dno morja! . . . Simon je tavitl po me*tu kakor polnočni duh, izgubljen, pczabljen, uničen. Kdo je eni grenkih i solza, vredni fujec, ki stoji tam ob oglu in strmi v < eanjavo luno, — alrmi z udrtimi, melanholičnimi, I objokanimi očmi? — Simon! . . . Kdo je oni turobni neznanec, ki sedi tam na klopi pod košato lipo iu naslanja v dlan svojo teško, bolnih mislij polno glavo? — S.mon! . . . Polagoma, k« rak za korakom bliža se mu temna propast. Ne more ne ji umakniti več; z raz-p ostrtimi rokami in drhtečimi koleni ji tava naproti, dokli-r ne zgrne nad njim svoja črna, ledena krila. In gluha noč objame za vedno to bhgo prijateljsko dušo, nt kdaj tako veselo in brezskrbno... Njegova m« lanholija se jo pričela nekega jutra na vse zgodaj Pril itel je k meni in me vmemiril z neko povestjo, na kateri ni bilo niti frolree resnice, — brez ozira na to, da je bila že sama na sebi jako zamotana, čudovita in nenavadna . . . „Sanjalo se ti je, dušica . . ." „„Kako bi nemi sanjalo? Videl sem vas pred seboj, da bi vas bil lahko vsakega posebej po nosu ščegitJ ... O, d.t bi se mi bilo sanjalo I . . .uu „ A prosim te ... . ti si spomnil tudi neko okoliščino, ki je vsekakor precej čudna, — oprosti! Naslikal si natančno, kako srm se zvrnil osebno pod mizo in v tistem hipu izdahnil sv«jo dufio . . . Dovoli, prijatelj, kolikor jaz vem, nisem ime) še nikdar časti, da bi kakorkoli —.u „„To nima nič pri stvari! To nima prav nič pri stvari! . . . Jaz sem opazoval celo jako skrbno tvoj obraz v onem pretresljivem zadnjem trenotku, ko si odprl pos!ednjikrat svoje žalostne, očitajoče* oči . . . oh, jaz ne morem dalje, ne moiem dalje! . . . Dovoli, da ti stisnem roko, da se zjokam na tvojih prsih Hotel sem ga pomiriti, prigovarjal sem mu a ganljivimi besedimi, — toda nič ! V njegovem ra* njenem srcu ni bilo več prostora nikaki tolažbi. „Kako sem zaupal nanj! Kako se ga je veselila moja duša; — ali, — o kruto varanje, o črna nezvestoba! Nikjer več poštenja, nikjer več trdne, neomahljive volje ! Kdo naj še skrbi zate. moj mili narod? Kdo naj te napaja z visokimi ideali, moja zlata, nadebudna mladina, če se izneveri svojemu poklicu tvoj najhrabrejši vojnik, tvoj najnežnejši oče? V sramoti iu oaaml^enju bodeta tarnale, oj hčere sijonske — — Le težko sem ustavil tok njegovega obupnega žalovanja, poloiil desno roko na njegovo g'avo in molil iz globočino srca za nesrečnega prijatelja . . . Da je sanjal, to je pribito; ali on si tega ni dal dopovedati. Mogoče je, da so motim jas in ne on. Moida blagovoli lavno občinstvo izreči svoje nazore o tej kočljivi stvari ? Dobro bi bilo, da sa pregleda ta zi ameniti dogedek od vaeh stranij in Ako »a v Avstriji na more vladati pro'i Nemcem, te tudi proti Slovanom ne more vladati, in zato gledamo brez skrbi v bodočnost Izdajstvo dr. Eben-faocha pa naj nas uči, da klerikalcem ni nikdar zaupati, da tudi njih najslovesnejšim priVgtm ni verjeti. In tega nauka raj tudi narodna stranka pr1 pognjmjih radi sprave nikd>r ne pozabi, naj bo previdna, da bi se kdaj ne kesala, kakor se kesajo tisti, ki so kdaj Rpošrentm katoliškem Nemcem" za npali in verjeli. Deželni zbor kranjski. (V. seja dne 2 8 januvarja) (Konec) Posl. Hribar j»> poročal o načrtu deželnega zakona, s kadrim se določuje, da ju osebni dohodninski davek, ki je bil uveden po državnem znkonu z dne 25 oktobra 1890. 1 drž. zak. št. 220, rpro-fičen cd vseh pristojnosti deželnega zakonodajsrva podvrženih doklad in v ko'ikor da so dvorni, državni, deželni in ji.vni zakladni uradniki, kakor tudi du^ni pastirji oproščeni od doklad k plačarini. Poročevalec je cbirno pojasnil bistvo in namen izvedene davčne reforme, nje efekt za državo in rje pomen za dežele in predlagal, naj se odobri predloženi načrt kateri določa: „Osebnega dohodninskega davka, ki j« bil uveden po zakonu z dne •25. oktobra 1896. 1, drž. zak. št. 220. o nepo-erelnih osebnih davkih, ne sme.o od pričetkt, ko sopi v veljamos ta državni zakon, zadevati deželne doklade dotlej, dokler obstoj* v členih V. do XII. tega diž.vnega zakona določeni davčni od-pistki in preodkasi na deželni zaklad, vse druge p istojnosti deželnega zakonu lajstva podvržene doklade (del Ine, okrajne in občinske doklale, cerkvene, bogoslužne, šolske in drugačne zakladne d »klad ■ i. t. r) pa osebnega dohodninskega davka s.dob ne smejo zadevati. Ravno tako ne smejo nobene pristojnosti deželnega zakonodajsrva podvržene dO klada k plačarini od v šjih službenih prejemkov, bi je bila uvedt-na po državnem zakonu z dne 25. oktobra 1896 L, drž. zak. št. 220, zadevati: dvorn h, državnh deželnih in javn h zakladnih Crada:kov, kakcr tudi ne dušnih pastirjev glede rjih službenih p ejemkov, oziroma glede njh kon-grue." — Sprejeto. Koncem seje sta bili podani dve interpelacij i. Posl. Luckmann je interpeliral vlado, hoče-Ii obelodaniti tajni ukaz poljedelskega ministerstva gled^ omenj^vanja koncesij za porabo vodnih sil v •vrho proizvajanja elektrike. Posl. dr. M A jar OH in tovariši so podali naslednjo interpelacijo radi nap sov katastralnih občin v zemljiških knjigah v obeh deželnih jezikih. V deželno-aborski peji dne 3. januvarja 1888 ee je sklenila naslednja resolucj i: .Visoka c. kr. vlada se poživlja, da potrebno ukrene , da se pri zemljiških knjigah vojvodine kranjske v napisu imovinskega, lista navede ime dotične katanterske občine v obeh deželnih jesi ki h, kjer je tako ime v navadi". Ta sklt-p se je c. kr. deželnemu predsedstvu naznani z dopisom dtželnega odbora z dne 1. maja 1888 št. 307. V deželno-zborskr seji dna 29. septembra 1888 je zastopnik visoke vlade izjavil, da je tozadevno resolucijo predložil visokemu ministerstva za pravosodje; zbornica pa je sklenila vnovič pozvati visoko vlado, da ukrene izvršitev resolucije. Ta sklep je c. kr. deželnemu predsedstva deželni odbor prijavil z dopisom z dne 8. decembra 1888 št. 6879. V si h d posebnega vprašanja k tema predmeta je v deželno-zborski seji dne 15. novembra 1889 zastopnik visoke vlade odgovarjal, da je meseca februvarja istega leta posamezna okrajna glavarstva napotil, naj glede na bližajoče ae ljudsko štetje (po stanji 31. decembra 1890. letaj pozvedujejo in poročajo radi določitve pravilnih krajepisnib imen, in da je v ta namen povabil na sodelovanje tudi društvo „Matice Slovenske". Pri tej priliki je zastopnik visoke vlade prečital tudi razpis visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari, kateri mu je do šel dne 3. septembra 1889 pod št, 2457/pr. in se tako-le glasi: „Mit Beiiehung auf den h. o. Erlass vom 23. Juli v J., Z. 3308 M. und in Erledigung des Berichtes vom PJ. Juh 1. J., Z. 1862/Prs., beehre ich mich Euer Hochwohlgeborn zu eroffnen, dass das Justizministerium laut der an er gelangten Note vom 20. August 1. J, Z. 15363, die weitere Verfiignng wegen E ntragung der O.tsnamen in die Gruudbtt li-r d h Herzogtums Krain in beidenLtn-dessprachvn bis zur Fertigstellung eines neuen Oits-namen Verzeichnis*es, weicb.es sich nach dem ob-g-dichten Berlente Euer Hochvvohlgeboren be-reits in Vorbereitung btfind^t, aufzuschieb^n be-sehlossen hat. — Sobald dass in R-de stehende Ortsnamen-Verzeichnis fertiggstedt f-ein wird, vvollen Euer Hochvvohlgeborn hi«von unter Anschlus eines Ex menda tekom prihodnjega leta pridejo venderle slovenska krajevna imena ▼ zemljiške knjige. OJ tega časa naprej pa teče sedaj ie osmo Isto, ne da bi se bila mej tem v naše zemljiške knjige vpisala slovenska imena katastarskih občin in ne da bi se tako bila izpolnila večkrat ponovljena resolucija našega deželnega zbora, odnosno niti cbečanje visokega ministerstva za pravosode, in to vzlic temu, da je že 1. 1894 c. kr. centralna statistična komisija bila na svitlo dala novi „specijalni repertori|tt krajev na Kranjskem, predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31 decembra 1890. Ta prečudni slučaj napotnje podpisane, da stavljaju naslednja vprašanja: 1. Ali je visoka vlada pripravljena pojasniti, zakaj še še do danes niso vpisale v zeinl,iške knjigo katasterske občine v obeh deželnih jezikih; 2. ah je nadalje pripravljena, nemudoma ukreniti, da se tozad vni večkratni resoluciji deželnega zbora popolnoma ugodi ? Prihodnja seja bo, — tako je glavar rekel — šele v petek. V LJubljani, 29. januvarja. Nemškonacijonalni deželni poslanci v Pragi imajo težko stališče. Liberalci se nočejo udati VVolfovcem ter so proti obstrukciji in proti secesiji. Nacionalni časopisi pa pridusajo svoje poslance, da morajo na vsak nač n zapustiti zbornioo ter so svoj fanatizem zanesli tudi že mej volilce. Mestni zastop v Vrchlabih je že sklenil resolucijo, s katero poziva poslance, naj nemudoma izstopijo iz deželnega zbora ter obsoja „Cunctatorje** „Deutsche Ztg.M v Lbercah in ž njim graški ,Tag-blatt* se tega seveda jako veseli in prorokuje še več takih resolucij, ki pa dokazujejo, da so češki Nemci mej seboj nejedini in politično kofuzni. Novi ruski naučni minister Ligin je moč napredka in svobode Kot tak je bil doslej vedno v nasprotju z bivšim naučnim ministoon Dljano-vim, ki je bil sicer odločea narodnjak, a konservativec nad vse meje. Profesor Lg n je bil kurator varšavskega šolskega okraja in dlje časa ravnatelj tehnološkega instituta v O Jesi. Radi svoje svobodomiselnosti je bil mej akademiki vedno j iko priljubljen. Francoske razmere. Bivši minister Yves Guyot je pisal zunanjemu francoskemu ministru Hanotauxn odprto pismo ter vpraša: „Kaj bo z dobrim glasom Francije, ako izjavlja Vaš tovariš v Đerolinu, drž. tajnik pl. Biilovv pred vsem svetom, — kateremu ne morete ukazati, naj molči — da francoska vlada sama sebe sili, smatrati svojega rojaka izdajalcem, dasi to ni bil?" — V „Petit Journalu* pa je izšel članek, ki je obrnjen proti Nemčiji tet ima očiten namen bujskati narod proti onim, ki zahtevajo revizijo Drevfusove obravnave, članek pravi: Ako pojde Francija v past, katero ji je nastavila Nemčija, potem sta možni le dve posledici: 90mT" Dalje v prilogi. "tJMI presodi z raznih stališč, — in lahko se naposled z.:odi, da se reši nedolžna, globoko užaljena duša g >tove pogube. Toda evo, dragi čitatelji „Slovenskoga Naroda", poslušajte ga sami! Simon Grahar mi je govoril doslovno tako-le: ,Ne, prijatelj, to niso bile sanje! . . . Tako-le je bi'o. V prvih trenotkih so me ostavile vse duševne moči. Noge so se premikale čisto svojevoljno; sosilr; so me po različnih ulicah, in to celo nenavadno spretno in varno; zdrsn'le niso niti jeden-krat, če tudi je bil tlak preprežen s tenko mreno črnega, mastnega blata. Kadar sem začut 1, da se je vrnil prvi atom proste volje in razuma, sklenil sem polagoma, da nagovorim kogarkoli in si olajšam srce. Pr. sati stm hotel, ali je na vsem kaj resnice, ali je sama čista, velika laž, namenjena ljudem v smrt in večno pogubljenje. Na cesti je stal dolg, suh človek s čudovito veliko glavo, na kateri je trepetal majhen klobuček, sramožljivo skrit v morju šče!inastih las. Mož je gledal za neko žensko in si trebil zobe z dolgo buciko. In jaz sem ga nagovoril : „Oj popotnik, ki prihajaš tod mimo . . .u Strmel sem v buciko, ki jo je vrtel in sukal z nenavadno spretnostjo; v tem pa so se zmedle b-sede na mojem jeziku: „. . . . Ali ste že čitali Krištofa Šnida ,sto m .dih pripovedek' ?* Ozrl se je name in odgovoril z žalostnim glasom : „Ne, nisem jih čital. * Nato je vtakn 1 buciko v suknjo, vzlihnil in odšel . . . Po trgih in ulcah so se pričele zbirati gruče ljudij. Obrazi prestrašeni, od silnega začudenja pe-pelcato sivi in upali. Roke so gestikulirale živahno in vzburjeno, ta ali oni je stresal z glavo v poslednjem ponižnem dvomu. Toda neki mrtvaško bled list je romal od drug-ga k drugemu in brdka, neutolažljiva žalost je napolnila vsa srca . . . Nekateri so prorokovali strašne cesreče. Da se bliža naši zemlji komet, sestavljen iz samih siru-penih plinov, — 7. prihodnjega meseca da objame našo staro majko s svojimi ognjenimi rokami in npepeli in uniči vse življenje. Da se pripravlja velikanski p ,tres, od jedne hemisfere do druge, vsled katerega ne bo čez par duij niti sledu več vsega plodonosnoga človeškega delovanja. Tretji zopet so zatrjevali, da vstaja iz naročja zemljo pretresujočih dogodkov nova polemika v slovenski literaturi. Bodi si že temu kakorkoli, — resnica je, da je bil narod do skrajnosti vznemirjen, krvavo zadet v svojih naj* svetejših čustvih . . . Na pragu neke hiše je s-d 1 idealen mladenič brez klobuka in brez kravate, noge pa so mu krasilo same tenke nogavice. In v rokah je držal krčevito to usod ipolno številko in strmel vanjo s topimi, rudeče obrobljenimi očmi . . . Oh, dovoli, da molčim t Oh, dovoli, da ti ne trgam srca s temi vnebovpijočimi prizori ... V cvetu svoje mladosti, še tako poln najlepših nad in sanj ... in kaj so napravili iz njega ti kratki trenotki ? Sivega, sključenega starca, ki je obupal nad svetom in nad samim seboj in stoji ob grobu brez prihodnosti, s izgubljeno vero in strto dušo ... Ne plakaj, prijatelj l Čemu te solze, čemu ti vzdihi ? . . . Noč je legla na ulice in svetilke so bleščale žalostno iz megle, kakor tisoč rudečih nosov. Vrvenje in pehanje je naraščalo; čulo se je skrivnostno, bojazni in pričakovanja polno šepetanje; zdaj pa zdaj se je dvignil iz množice obupen krik, za tre-notek je utihnil najmanjši šum in ozirali so se molčeS drug v drugega, s široko bolečimi očmi in bledimi, trepetajočimi ustni . . . Nekateri so se zaklenili v sobe in molili sveti rožni venec ... V molitvi so iskali tolažbe in razsvetljenja ! In mene je privedla brezčutna usoda tja v prijazno, ničesar, hudega slutečo gostilno, kjer ste> i i iiu^a .iUivicunnciiiii uaivuu 01. ojj^ unc A«r, joiiutoim ioj»o. revolucija, ki more nastati vsak hip, ali vojna. I Nemčija je v zadnjem času jako hitela z ohoro-ženjem, Krupp je delal celo ob nedeljah topove, onstran meje — v Nemčiji — narašča sovraštvo proti Francozom, Zola dobiva dan na dan na sto* tine priznalnih pisem ia inozentlja, saj Zola je načelnik zarotnikov proti Franciji, zato bi ga morali soditi kakor anarhista. Govori se, da je ta članek suflirala vladal Vse kaže, da se iz vestni krogi revizije procesa jako boje. Z:la je Bulovve izjave prav vesel. Branitelj njegov bo odvetnik La-boire, ki je o nedolžnosti docela uverjen. Ker Zola ni govornik, hoče svojo izjavo pred sodiščem čitati, v* Pariza se je včeraj zvečar raznesla vest, da je mestu Algier v plamenih, kar pa ni resnica. Istina pa je, da postopajo ondi antisemitje nprav razbojniško; niti jedne židovske tvrdke ni, katere bi ne bili antisemitje oropali in nad 300 ljudj je v ječi radi izgredov in ropov. Novi generalni guverner in bivši policijski prefekt v Parizu, Lepine, ima Čez glavo opravka. Vzhodnoazijski konflikt. „Berliner Local-Anzeiger" je prinesel iz Peterbnrga brzojavko, ki pripomore, ako je resnična, do splošnega pomirjenja radi grozeče vzhodnoazijske vojne. Ruski car Nikolaj II. se je namreč udeležil Častniškega dtnerja telesnostrnžuiškega polka ter je pri tej priliki dejal: „Že dolgo sem se želel odzvati vašemu povabilu, toda dogodki na vzhodu so me preveč skrbeli, zlasti Japonsko. Sedaj se je, hvala Bogu, vse pojasnilo in bati se m kakega konti kta." — Tudi govor lorda Hamiltona v Chisvvicku, ki je na žival rusko-angleške razmere ngodne, kaže da navzlic grozilnemu pisanju londonskega časopisja nevarnost za svetovni mir ni velika. Dopisi. Iz OrafIc*a 28. januvarja. (Nestrpnost g ra škili buršov.) Preponižno pač bi bilo molčati o stvareh, ki nas Slovane v Gradci od dne do dne bolj vznemirjajo. Tukajšnjim nemškim buršem je menda greben dorastel. Oni so faktični gospodje stolnega mesta zelene Štajerske; oci strahujejo policijo, strahujejo župana, strahujejo rektorja in profesorje. To so elementi, koji držijo skupaj, saj cilj imajo vsi isti pred očmi „resiti nemško kn turo pred slovanskim navalom!** — Kakor rečeno, prvo vlogo igrajo „toli olikani" nemški burši. Pri svojem gospodstvu pa se trudijo na vse moči, da bi po kazali v državnem in v deželnih zborih toli slavljeno nemško kulturo v pravi luči, iu konatatovati moram da se jim to žalibože vedno posreči. Med avstralskimi divjaki bi se Slovanom bolje godilo, kakor se nam godi v nemškem »kulturnem Gradci!" Kakor znano, prireja tukajšnja akad. podružnica sv. Cirila in Metoda vsako leto zabavne večtre, veselice in koncerte v prid družbi Predzadnjo tako vesKlico nam je prepovedala po pritisku ruršev policija — naravno, saj Slovani se ne smejo veseliti, ako žaloje ves kulturni nemški narod (zaradi dogodkov v državnem zboru), ako se kaj pripeti, kdo naj bode odgovoren 1 — pač žalostno; zadnjo veselico pa, koja bi se imela vršiti 7. svečana, preprečili so burši s tem, da so se zagrozili pobiti gostilničarjem Šipe, ako nam dado prostora, in tako je deloma ustrahovano deloma nahujskano vse proti Slovanom tako, da ne dobimo v celem Gradcu pripravne dvorane, kjer bi priredili zabavne večere. V takih okolščinah bi bil res potreben „Slovanski se zbrali prav v tistem času krog cvička, veseli in brezskrbni, kakor se zbirajo naukov željni unuki krog svojega deda. V strašnih črtah je stala zarisana nesreča na mojem obrazu in spogledali ste se in umolknili v tistem hipu. Zazvenel je samo prazni kozarec, ob katorega se je zadel naš prijatelj Kal pum i j z gumbo svojega rokava. Ti pa si vstal in izpregovoril z votlo zvenečim, slovesnim glasom : „V imenu našega dolgoletnega prijateljstva, — v imenu očetovske in materinske ljubezni, kolikor se je kdaj razlivala nad teboj, — v imenu vseb tvojih bližnjih in daljnih sorodnikov do tretjega kolena, — zaklinjam te: odgovori nam sveto in jasno, brez vseh ovinkov, izgovorov in dodatkov: — ali je resnica?!" „ „ Resnica je!" " sem odgovoril. „V uvodnem članku?" „ Ničesar!"" „V podlistku?" >nNajmanjše opombe. Nekdo piše laskavo oceno svojih del in zato je do cela nemogoče, da bi se spomnil pri tem hvalevrednem opravila na kako drugo živo bitje." ■ „V dopisih ? Ali si Študiral vsako besedo pazao in resno od vseh stranij? Ali si razpodil narodni dom", katerega se tako boji graški „Tag-blatt" in njegova nemškonacijonalna garda. Naj elegsntnejše in najfinejše so pa nastopili „ nemški burši" in z njimi vred različni drugi nemški gospodje — v noči od 26. na 27. t. m. Srbi praznovali so 2G. t. m. svoj največji praznik sv. Save in priredili slavnosten večer; kornere jim je bil namreč prepovedan in zadovoljiti so se morali s slavnostno sadnico. Po tem večeru sešlo se je nekaj Srbov in Slovencev v slovansko kavarno „Wienu, kjer se je razvila živahna zabava. Nemški burši, morali so o tem izvedeti in grizlo in peklo jih je to tako, da so sklenili napraviti škandal, vreden 1* nemške visokošolske kulture — kakor so sami upili in se grozili, kot ,.revanch-o" za Prago. Poslali so v našo kavarno, bilo ja okoli jedne ure po polunoči, šestorico provokator ev, starejših dijakov in že v praksi stoječih gospodov. Prihrumeli so s plavicami osamljeni med Slovane s „beil Germania, heil Deutsche in Eger". Jeden od njih se je v svojem svetem poklicu tako navdušil, da je proti Slovanom zaupil „ihr seid Schufte!" kar je prouzročilo seveda grozen vihar. Srbi in Slovenci zahtevali so odločno naj prekličejo žaljive besede; tu pokazali so ti gospodje takoj svojo nrav, izrekli so pod častno be-spdo, da nikdo od njih ni rabil omenjenih besed. To je slovanske dijake silno razdražilo in le takt-nosti slovanski naj se zahvalijo isti gospodje nemški, da se niso takoj zopet znašli pred vra'mi — Malo trenotkov nato odpro se vrata in kakor kobilice na polje in travnike tako so se usuli nemški burši vseh vrst in vseh društev v kavarno in se v čet ih pomešali med posamezne Slovane. Žalostno resnico konšUtovati moram tu, da se je večina Slovanov oblekla in odšla iz kavarne; ostalo jih je samo kakih 25 med tem, ko je bilo ,.buršev" do 70. Za čeli so takoj svojo lepo nalogo, psovali so Slovane in videči, da so ti v taki manjšini, počeli so jih suvati, izzivati in goniti iz kavarne. Da so bili dobro organizovani, kaže to, da so se v tropah med Slovane pomešali in tako preprečili, da bi se ti zbrali na jeduera koncu — in tako so imeli seveda lahko delo. Spuščali so se na posameznike in tu kazali svoj pogum, svoje sovraštvo in nestrp nost do Slovanov. Ko je nastopila policija, pokazala je drastično, kako je nepristranska in da ni kar nič pod buršovsko komando. Posestnica kavarne je odločno zahtevala, naj policij-i odstrani nemške irzivače — kavarnarka jim tudi naročene kave ni dala — a zgodilo se je ravno narobe, Slavna graška „mestna" policija gonila je s silo Slovane iz njih stalne kavarna, pr pustila je, da so ge Slovani psovali in pri zaključku kavarne morali prvi odditi iz lastnega lokala med tulenjem znane: „Fest stebt und treu die Wacht ara R'ein4 . Kot zadnje krdelce bilo je še kacih 10 slovenskih dijakov in na te se j« spustila nemška dijaška druhal. Prositi morali so policijskega spremstva, da so se obvarovali burševskih palic, katere so bile polno-številno zastopane! Po burševskih izjavah samih, noče ostati pri tem pohodu samem — kaj jim bode nemška kultura v njih pametne glavice še udahnila, poročati Vam hočem koj! Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. januvarja. — (Imenovanja) Finančni konoipist gosp. Makso Kostanjevec je imenovan finančnim komisarjem. — Kancelist pri finančnem ravnateljstvu g. Ivan Fink je imenovan oficijalom. — (Repertoir slovenskega gledališča) Prihodnja slovenska predstava bo v sredo, dne 2 februvarja in sicer se bo — prvikrat v tekoči sezoni — pela op-ra „Norma". — V petek, vsako lahno meglico, ki plava nedolžno nad tem ali onim izrazom?" „,Pretehtal sem najneznatnejšo kopulo na tehtnici bolnega strahu in tihega pričakovanja .. . Toda ničesar, ničesar ne!"" „V domačih uovicah?" „ „Nikakoršnega namigavanja. Vse tiho in mrtvo."" „V raznih stvareh?" si vpraševal. „ „Dva gadja pika, trije požari in pet povodenj ; druzega nič."" „Inserati? Spominjaj se, da se plazi propast ce'o pod nsjžlahtnejšimi cvetkami!" „ »Kaj naj bi se plazilo v pohlevni tinkturi za želodec? Ne, tudi tam sama bleda, brezupna praznota."" „0 Bog, o sveti Ilija, moj patron in nebeški varuh! ■ Zgodilo se je, kar sem slutil. Tvoja blaga duša je strla okove svojega zemskega bivanja in se dvignila v nedogledne višine, da zadobi tam gori tolažbo in večni mir . . . Kalpurnij je objel natakarja in poljubljal njegova obrita lica. Blazen svit mu je trepetal v očeh ..." To je vse, kar mi je govoril prijatelj Simon, dne 4. februvarja se bo predstavljala Wdbrandova žaloigra .Arija in Mesalina" in sicer na korist gdč. T e r š e v e. — (Vabilo k družbi sv Mohorja) Napro-Šeni smo objaviti, da naj se vpisovalne pole gotovo pošljejo do dne petega marca in ne, kakor se je glasilo v številki 21. „Slovenskoga Naroda" do dne petnajstega marca. To je pravi rok na katerega naj se blagovolijo ozirati častiti gg. poverjeniki in sploh vsi, ki mislijo pristopiti k družbi sv. Mohorja. Vivat, floreat, crescit! — (Letošnja velika Sokolska' maskarada,) ki bode na pustni torek, obeta — sodeči po pripravah — biti jedna najlepših in živahnejših pred-pustnih veselic. Pomnoženemu odboru oglasilo s < je Že sedaj ve'; interesantnih skupin, seveda vs» drugo je še tajnost. Posebno krasno bode letos dvorana dekorirana, za kar se že sedaj dekoracijski odsek pod vodstvom gosp. inž-merja Ciuhe in g. Jagodica kaj pridno Dripravlja. — (Trgovski ples,) čegar čisti preostanek je namenjen trgovskemu bolniškemu in pokojninskemu društvu, vršil se bode letos dne 12. svečana v dvoranah .Narodnega doma*. Odbor za prireditev tega plesa, kateremu načeluje veletržec gosp. Emenh Maver, se najin ariji ven trudi, da bode ta ples jedna najodličnejših iu najlepših predpmtmh veselic, katere se bo lo priredile larošnji pred pust v Ljubljani. Z izdajo vabi se pnčie že prihodnje dni. — (Velika slavnost na Ble lu ali .Slav-čeva" maskarada v Ljubljani.) Naprošeni smo priobčiti naslednje vr^te: Kakor se odboru poroča in ker se je nadejati velike udeležbe pri tej slav-nosti, ukrenilo so je, da bodo na dan maškara le, v nedeljo dne 13 februvarja, neprenehoma vozili posebni vlaki na postajo Bled v „Narodni dom". Na Bledu bode slovesen vsprejem. potem obhod okoli jezera s si kopališko godbo iz „Udmata" na čelu, na to sestanek pri .Liter bi rtu" in pri „Mandelcu*. Za sedaj bodi povedano, da bodeta sodelovali na maskaradi dve godbi, obširni Sokolova dvorana pa bode tako urejena, da oni, kat-ri se ne bodo hoteli udeležiti velicegi plesa na verandi ob jezeru, bodo lahko šetali po sprehodih ali pa se voiili v čolnih ter ribice lovili. Skrbljeno bode tudi za izlete na .Stari grad* in v .Rad o v no" ter na „Babji zob-, da pa ne bode nikdo zašel, bodo hribolazci vsa pota na novo markirali. Jako krasna bode velika skupina predstavljajoča .Bled". Ta skupina bode aranžirana na čolnih in sodeluje nad 20 oseb. Nadalje Re pripelje na slavnost američanski cirkus „F u mag al i" s svojimi dresiranimi medvedi, opicami iu jato psov — Vstopnice za raaskarado dobivajo se v trgovina« gosp. Čudna na Mestnem trgu in na Sv. Petra eestl, ob nedeljah od 2. — 4, ure popoludue v društveni sobi, ter na dan maskarade zvečer pri blagajni v „N-rodnein domu'. — (Veliki kmetski ples) ki ga priredi pevsko društvo „Ljubljana" dne 6. februvarja t.T. V „Narodnem Domu" bode v svoji visti nekaj posebnega. Ves ples bode imel narodni značaj, ker udeleženci nastopajo v narodui noši, t. j. gospodje v kmetskih oblekah, a dame v narodni noši, pri kateri seveda peča in avba igrata glavno viogo. In to je nekaj posebnega, kar loči ta ples od drugih plesov. Dela se tudi za to, da bodo poleg slovenske zastopane tudi druge slovanske narodne noše, da bi bila celotna slika bolj čarovita in pestra. Tak ples jo torej res zanimiv, ker ima narodno lice, in mi lahko rečemo, to je naše. to smo mi, to je naš narod, in naša želja in skrb je, da to vedno ostane. Odbor pevskega društva „Ljubljana" j« poskrbel za to, da bodo na tem plesu zastopani vsaj raarkantnejši tipi našega narodnega življenja. in jaz se bojim, da je sam blazen. In zakaj ? Doživel je številko „Slovenskoga Lista", v kateri ni bilo prav nobenega, niti najmanjšega, niti najljubeznivejšega napada na dr. Tavčarja. In to ga je povsem uničilo, moralno in telesno upropastilo. „0 da bi bil to samo sen samo strašen sen! Toda ne . . . ne! Ne govori, prijatelj! Jaz poznam tvoje blago srce, ali prosim, ne trudi se! Kocke so pale, palica je prelomljena! . . . Komu je še mogoče verjeti, v koga zaupati? Če zgreši svoj vzvišeni, idealni poklic celo „Slovenski List" vulgo nDihur", kdo naj se potem še briga za čast in blagor naše ljubljene, drage domovine? ..." Pokazal sem mu vse številke, od prve do zadnje, — ali niti pogledal jih ni. Vživel se je tako v svojo fiksno idejo, da se ne izkoplje nikdar več iz nje . . . Njegov razum se je razblinil popolnoma. Sinoči je prišel k meni in povedal mi je, da je iznašel „perpetuum mobi'e ..." Kako bi se dalo moža zopet dvigniti, kako bi se mu dalo o pomoči ? Meni je veliko na njegovem zdravju in zato prosim vsakogar izmej čitateljev „Slovenskega Naroda", ki ima morda pri rokah kakšen pameten nasvet, naj se blagovoli oglasiti pri upravništvu tega lista. — E v s t a h i j. Nastopili bodo torej kmetski fantje kot narodni pevci, ta bode stala kmetska krčma ob veliki cesti in brhka Slovenka bode stregla žejnim rojakom, tu se bode kazala neizogibna suha roba, tamkaj se bodo predstavljali občinstvu tipi brhkih kmetskih deklet in tipi poročnega življenja itd. Pred polu-ncčjo bode veličasten sprevod slovenske neveste s spremstvom, in pri tem sprevoda nastopi prvič letos ustanovljena originalna vaška godba is Ricmanov. Predstavljal se bode torej občinstvu domači svet, slovensko narodno življenje, in to je samo ob sebi nekaj takega, kar mora vsacega Slovenca zanimati. Odbor skrbi za to, da bode zabava raznovrstna in prijetna, in želeti je, da ples „Ljubljana" ostane nacijonalen. Na veselo svidenje torej dne" 6. februvarja v „ Narod nem Domu" ! — (Muzejskega društva) občni zbor bode v ponedeljek dne 31. t. m. zvečer ob šestih v muzeju. Na shod se uljudno vabijo društveni členi. — Uradni sluge i prirede dne 2. februvarja t. 1 v prostorih .Narodnega doma" na korist društveni blagajni plesoi venček. Sodeluje godba c. in kr. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. Blagovoli naj se priti v navadni toaleti. Vstop za gospode 50 kr., za dame 30 kr., družinske vstopnice 1 gld Začetek ob polu 8. uri. Milosrčna darila za dobrodelni namen vzprejemajo se z največjo hvaležnostjo zvečer pri blagajni, kakor tudi pri udih J. Teršeličn, bankin sluga, M. Pillerju (kranjska hranilnica) in M. Mezegu (mestna hranilnica). Vstopnice dobivajo se v sledečih tobačnih prodajalnicah: Mestni trg (glavna tobačna trafika). Pred škofijo, Stari trg, Št. Jakobski trg, Kongresni trg in Šelenburgove ulice. — (V mestni klavnici) zaklalo se je lansko leto 27.503 glav živine in sicer: 4331 goveje živine, 8386 prašičev, 8394 telet, 3056 kozlov, ovac in koštrunov, 3259 kozhčev in 77 konj. Poleg tega je bilo na ogled pripeljanega 10 426 kilogramov svežega mesa. — lAreto vanje) Včeraj dalo je deželno sodišče zapreti hišnega posestnika Valentina Kunauerja na Dunajski cesti št. 46, ker je baje sumljiv, da je meseca novembra lanskega leta ukradel svoji dekli večjo svoto denarja in je bil takrat tudi sam naznanil policiji, da je okraden. — (Samomor) Poročali smo te dni, da sije mesar T r š k a n končal življenje in to radi denarnih zadreg. Naprošeni smo zabeležiti, da denarne zadrege niso bile vzrok njegovemu obupnemu koraku. — (Milo vreme.) Pred kratkim, v sredi januvarja, je brivec g. Dragane ujel pod Rožnikom tri kresnica ! Danes nam je prinesel mlad prijatelj našega lista t roben t ic in vijolic s popki, utrganih v mestnem logu, neki drugi gospod pa nam je poslal popolnoma razvitega metulja, katerega je danes opoludne ujel na Dolenjski cesti. — (šišenska čitalnica) priredi na Svečnico dne L*, februvarja t. 1. v Koslerjevi zimski pivarni Vodnikovo besedo s plesom. Vzpored: 1.) Ouver-tura, godba. 2 ) Slavnostni govor. 3.) „ Venec narodnih pesnij", godba. 4.) „ Prepir o krstnih imenih ali štirji zajci". Vesela igra v jednem dejanji. — Spisal Jaka Alešovec. 5.) Ples. Vstopnina 50 kr. za osebo. Društveniki so vstopnine prosti. — Začetek ob polu 8. ari. — (Okr cestni odbor za okraj Kamnik) je v svoji seji dne 27. t. m. izvolil g. J os. Močnika, lekarnarja v Kamniku načelnikom in g. Miha Sta-reta, graščaka in inženirja v Mengšu namestnikom. — (Prostovoljno ognjegasno društvo v Vel Laščah priredi plesni venček dne 6. svečana v prostorih gosp. M. Hočevarja. Pred plesom tombola na korist društveni blagajnici, Začetek ob polu 7. uri zvečer. Svira godba na lok. — (Iz Vipavske doline) se nam piše: Jako radovedni smo, kako napredujejo spravni pogovori mej poslanci narodne napredne in klerikalne stranke. Dovoljujemo si opozarjati naše narodno misleče poslance, da sprava ni prej mogoča vsaj v vinorodnih krajih ne, dokler razna klerikalna konsumna društva ne opu-te razpela vaja umetnega tirolskega vina. Obče znano je, da je razpečavanje tirolskega petijota, kakor tudi izdelovanje istega v znanej klerikalne] vinarskej zadrugi le na kvar našemu kmetu. Kako se zamore naš kmet sprijazniti s stranko, katera mu dela izdatno škodo? Hvaležni smo onim klerikalnim dež. poslancem, kateri so se v letošnjem zasedanju potezali za naše vinorejce in v svojih govorih obsojali izdelovanje in razpečavanje petijota ter s tem vsaj deloma odobrili govor dr. Tavčarja na vipavskem shodu. Vodstvo klerikalne stranke naj opozori sedaj vae svoje pristaše po deželi, da oni opuste delovanje, katero je na kvar našemu že itak siromašnemu kmetu. Konsumna društva in krčmarji naj kupnjejo v prihodnje vino pri poštenem vipavskem in dolenjskem kmetu ter ga varujejo nadaljnega propada, kajti prava, trajna sprava bode šele tedaj mogoča, ako se bodemo krepko držali rešilnega, zlatega pravila „Svoji k svojim v radosti in britkosti, svoji k svojim v delu, v boji in zmagi". — (Pevsko društvo „ZvonJ) priredi dne 30. januvarja t. 1. v prostorih gosp. Ig. Zoreta v Črnem potoku veselico. Vzpored: 1. „Hrvatska koračnica", tamburanje. 2. I. Jeklič: „Pevfieva pomladna", moški zbor. 3 G. Ipavec: a) čuj ostra burja", b) „Dolinci", mešani zbor. 4. „Štefanijiaa gavotta", tamburanie. 5. H. Volarič: .Čolničku*, moški zbor. 6 I. Bartl: .Dneva nam pripelji žar", mešani zbir. 7. m\ „V naravi*, moški zbor. 8. „Noćni stražari", tamburanje. 9. 1. Bartl: „Nos", šaljivi zbor. 10. .Stotnik in sloga", komičen prizor. Začetek ob 6. uri sveč r. Vstop za ude 20 kr., za neude 30 kr. od osebe. — (Shodi na Primorskem.) Goriški dež. poslanec dr. Turna priredi dne 30. t m. v Sežani javen shod. — Tržaško pol. društvo priredi dne 30. i m. v Rojanu javen sbod. — (Slepar,) ki je v Ljubljani izvabil trgovcu Jebačinu sladkorja z 4 19 gld. 50 kr., kateri je potem prodal trgovcu Kordišu na Žabjaku, izvršil je dne 19. t m. tudi v Trstu jednako goljufi o. Tudi tamkaj prišel je pod imenom Jožef Haber v proda-jalnico trgovca Janezi Hnrvatina in si nabral z\ 32 gld. blaga, katero mu je sluga prinesel do hiše, kjer je rekel da stanuje. Čakal je slugo pri hiši mu odvzel blago in ga poslal še po drugo blago, katero je bil popred pozabil naročiti. Na to je pobegnil, ne da bil blago plačal. Ker je tržaški slepar rabil isto ime, kakor ljubljanski in je goljufijo ravno tako izvršil, ni dvoma, da je ž njim identičen. * (Sobo Jezusove zadnje večerje) hoče turški sultan podariti nemškemu cesarja, ko ga po-eeti. Ta soba, katero imenujejo teologi coena-culum, je prešla 1. 1433 v posest Saracenov. Ker se govori in veruje, da je pod sobo zadnje večerje grob kralja Davida, je bil vstop kristijanom prepovedan. Stoletja so se kristijani zaman trudili z velikanskimi svotami pridobiti nazaj sveti kraj, sedaj pa ga dobe v dar. * i Novoporočenoa na stolpa sv. Štefana.) Nedavno je priletelo s Štefanovega stolpa na Dunaju velikansko listov revolucionarne vsebine, obrnjene zlasti proti dunajskemu kršč. socijalnemu obč. svetu. Policija je tekla takoj v stolp, da bi vjela človeka, ki je vrgel liste s stolpa, in našla dva novoporočenca, dr. Zelenjrja in njega mlado soprogo, ki sta bila na ženitovanjskem potovanja splezala tudi na stolp. Vsa sta bila prestrašena, ko ju je policija zgrabila, in le slovenskemu rojaku, ces. svetn ku Hostniku se morata zahvaliti, da nista dožr ga je nemarna policija končno vendar zasačila. * (Velika nesreča pri Herne ) Kakor poročajo iz Berolina, bs je dogodila pri Herne izredno velika nesreča na železnici. Vlak, kateri je trčil ob druzega, je odtrgal dvema potnikoma glavi, posamezne roke, noge, prsti leže po tleh razmetani. 25 oseb so takoj odpeljali v bolnišnico, veliko pa jih tudi leži pri privatnih ljudeh. * (Ozmerjani prinoesinji kolesarioi.) Nedavno sta se peljali angleški princesinji Karla Danska in Viktorija \Va teška v družbi vojvode Yorškega po samotni kmetski cesti na svojih kolesih. Nakrat jim stopi nasproti star kmet ter ne pusti, da bi princesinji dalje kolesarili. Vsi trije kolesarji so skočili z biciktjev ter vprašali starca zakaj da ne. Kmet pa ae je še bolj raztogotil ter ozmerjal princesinji, da sta nearamnici, ker se vozita v hlačah po svetu. Vojvoda se je zaman izpre-obračal ter mu podaril celo smodko; starec je ostal I ogorčen. Smeje eo odrčali kolesarji dalje. Kmetje so torej povsod jednaki sovražniki bicikljev in ko-leearic v hlačah I * (Na newyorski pošti) so imsli leta 1897. več dohodkov nego kako leto poprej e. Dohodki so znašali 8,146.278 dolarjev, to je za 4l/» odstot. več nego leta 1896. Pisem je bilo razposlanih v minolem leta 498,461.905, dalje 275,000 000 mark, 42,000 OOO aalepk in 70,000.000 dopisnic. Toliko dohodkov nima nobena druga pošta na vsem svetu. Davila i Zahvala velečastitemu gospodu Valentina Ali-jančiču, župniku na Dobravi pri Kropi, ki je podaril tukajšnji šolski knjižnici 6 letnikov „Vrtca", 4 letnike .Angeljčka", 3 zvezke .Knjižnice: Družba sv Cirila in Metoda" in več knjig „Dražbe ev. Mohorja", kupil 26 katekizmov ubožoim očenosm in ob svojih stroških priskrbel nov harmonij za šolske namene ter s tem olajšal poučevanje otrok v petja in se pokazal istinito prijaznega mladini in šoli. Velikodušnemu darovalcu: Bog povrni! Šolsko vodstvo na Dobravi pri Kropi dne 28. januvarja 1898. Marija Hacin, začasna šolska vod teljica. Knjitevnost. — 2 atev. .Ljubljanskega Zvona* bo na* ročnike posebno ugodno iznenadila. Uredoik je opustil dosedanji, že uprav šablonski način razporejanja vsebine ter vstregsl vedno glasnejše pojavljajoči m se glasovom z velikim, psauim in prekrasnim šop* kom peimij. Mojster Aškerc prijavlja to pot na celiti štirih straneh nadaljne .dogodivščine" po red a o -duhovitega Pavlihe, ki je stresel v to štev. izredno mero svoje satire in ironije. Globokomiselni in tankočutni Borut pa se je lo il v temeljiti estetski razpravi „Moderno kritično stališče" jako aktu val-nega predmeta ter okrcal s najfinejšim, a tolikanj ostrejšim rapirjem razne .stališčarje* in .moraliste". Razprava je kratek „konfiteor" novostruj-nikov, ki — o tem ne dvomimo — vzbudi dokaj .katoliško-narodnega* prsbu. Ako še omenimo, da obsega 2. štev. velezanimivo medicinsko raspravo o „epidemski blaznosti", krasno moderno noveleto Trošana in obširna nadaljevanja raznih razprav in po ves t ij, povedali smo naroča'kom že do vel j. Številka izide točno 1. svečana, in prav želeti je, da se oglasi dotlej poleg starih naročnikov še prav mnogo novih. ,Lj. Zvon" je najstarejši in najuglednejši leposloven in znanstven mesečnik ter stoji vedno na vrhuncu razvitka slovenskega slovstva. — Skladbe. Fran Koran, I. zvezek. Založila L. Schvventnerjeva knjigarna v Brezi ca h. — Cena 2 gld. Omenili smo Že na kratko to najnovejšo izdajo podjetne firme Schwentnerjeve, ki je podala slov. občinstvu že mnogo lepih masi kalij razne vrste. G. Korun (Koželjski) nam je že znan od citrarske šole in nekaterih skladb za citre, o katerih delih smo se izrekli laskavo. Zdaj nam je podil svoje prvence na drugem polja, 14 raznih skladb moških zborov, čvererospevov, samospevov, komadov za klavir, callo, z vijolino itd. Da pri toliki raznovrstnosti — skoro preveliki sa jeden sam zvezek — ne more biti vse dovršeno, se razume. Prisnamo pa rad*, da je marsikaj dobrega, kar bode ustrezalo vsem, ki se ne postavljajo na previsoko in prestrogo kritično stališče. Skladatelj se poslužuje sicer večinoma bolj starih oblik in ne podaje glede invencije kaj posebno novega, a z zadoščenjem konštatujemo, da v tehničnem oziru kaže, da se je učil glasbe in da v tem oziru ne greši, kakor se je to godilo Še nedavno v na*. V p osa m -nosti se ne morem) spuščati obširneje, a pripomnimo naj le nekoliko. V sicer dobrem zboru „M i vstajamo* se poslužuje skladatelj na besede vstajamo vedno navzdol idoče skale, kar čudno vpliva na slušatelja in je glasbeno nelogično. „č o 1-ničku" in „V svet," sta dobro izvedeni točki, manj ugaja .Lepa hvala". „Kapelica bela" (samospev) bi prav dobro ugajala z malo manj primitivnim spremljevanjem. .Poslednji žarki" bode ugajala vsem prijateljem sentimentalne glasbe. Karakteristična je „Kosa", a potrebuje inteligentnega pevca, da jo spravi do veljave. .Slovan na dan" ima prsiolgo fugo v sredi, kjer klavir ponavlja le pevski glas, torej ni spremljevalec, kar se nam ne zdi umestno. Dva samospeva „S vari lo* in .Delavčeva" hči imata nekako trivijalna na-peva v mazur-tempo. če se pri prvi, glede na šaljiv tekst moremo lahko sprijazniti s tem načinom, pa nikakor to ne gre pri drugi, ki bi se morala vse drugače uglasbiti Nekateri drugi zbori utegnejo dobro slu ž ti pevskim društvom, zg >lj instrumentalne točke pa so le nekak dodatek v izpolnitev raznovrstnosti. Izdajatelj bi bil po našem mnenji dobro pogodil, če bi nam bil podal manj, a to bolj kritično izbrano. Podjetnemu zalagatelju pa želimo prav srčno, da bi našel mnogo kupcev, ker kakor rečeno mej mnogim blagom se nahaja marsikaj dobrega, ki bode v prilog došlo slovenskim dru štvom, katera itak nimajo prevelike izbere novih in porabljivih skladb. — Zanesljiv vodnik po vsej časopisni in žurnalistioin literaturi tu- in inozemstva je ravnokar v 31. izdaji izšli veliki .Zeitungskatalog und Inseraten kalendar" za I. 1898., kateri je izdala anončna ekspedicija Rud. M o s s e j a. Ta knjiga podaja vse, tudi najmanjše podatke o vseh časopisih Avstro-Ogereke, Nemčije in Švice, ter o vseh večjih časnikih drugih držav; navedeni so tudi načini, kako se inserati najbolje razvrščajo p. Zunanjost je krasna ter ima koledar. Telefonična in brzojavna poročila. Celovec 29. januvarja. V današnji seji deželnega zbora je prišel da razpravo predlog, naj se razveljavijo jezikovne naredbe. Govorili so tudi slovenski poslanci Muri, Grafenauer in Einspieler. Ko je Eiospieler omenil vseslovenskega shoda, zagnali so nemški nacijonalci silen hrup. Zbornica je predlog seveda vzpre-jela. Proti predloga so glasovali Slovenci, škof in (s pomočjo slovenskih glasov izvoljeni) nemški klerikalec Huber. Dunaj 29. januvarja. V nemškem taboru vlade nepopisna radost. Nacijonalci so kar blazni, ker so nemški klerikalci z dr. Eben bochom in sedaj tudi krščanski socijalisti z dr. jLuegerjem pred njimi kapitulirali. Veseli se pa tudi vlada. Oficijozui „FremdenblaU" pravi, da so se vsi Nemci na narodni podlagi zje-dinili, in da je v drž. zboru ni več večine, katera bi mogla braniti jezikovne naredbe Ba den je ve. Oficijozni list imenuje nemške zahteve aa prevlado v državi zmerne, češ, to se vidi že is teg", da se zanje poganjajo tudi najkod-aervat'vnejši elementi, in pravi potem, da v drž. zboru ni dobiti večine ne proti Nemcem, ne proti Slovanom Praga 29. januvarja. Dauts se vrši v Litomeficah shod nemških akademikov. Na shod je prišlo 800 nemških buršev, katerim se je pridružilo mnogo nemških profesorjev. Poslanec Punke, župan v Litomericsh je z bombastičnimi frazami pozdravil burše in profesorje. Burše je slavil kot zmerne (!) mladeniče, profesorje pa kot velikanske učenjake. Za vzprejem se je aahvalil bivši rektor Uibrich. Za nocoj so na yn a njene tri velike politične govorance. Praga 29 januvarja. .Politik" javlja, da se po novih jezikovnih naredbab, katere izda vlada, razdeli češka na 120 samočeških in 70 samonemških okrajev. PariS 29. januvarja. Policija je areto-vala necega višjega policijskega komisarja, kateri je obdolžen, da je umoril in oropal tri ženske. Jtdno je umoril že pred 15. leti in za to hudodelstvo po francoskih zakonih ne more biti kaznovan. Carigrad. 29. januvarja. Turška vlada je dovolila, da smejo ruske vojne ladje, kadar bolejo, voziti skozi Bospor in skozi Dardanele, samo ustaviti se brez dovoljenja turške vlade ne smejo. Tekom prihodnjih dnij se pelje večje rusko brodovje skozi Dardanele v Sredozemsko morje. London 29. januvarja. .Standard" javlja, da je turški vojni minister odredil kon centracijo 80 bataljonov ob bolgarski meji. Uzrok temu so bolgarske agitacije v M »čedom j i. London 29. januvarja. Boj mej An gleško iu Rusijo za odločilui upliv v Pekingu še ni končan. Na borzi se sodi, da je že sklenjena pogodba glede angleško kitajskega poBojila, z druge strani pa se javlja, da je Rusija ponudila Kitajski zahtevano pod istimi pogoji kakor Angleška in da silno pritiska, naj Kitajska v/prejme njen predlog, ker bi v nasprotnem slučaju dobila Angleška največji upliv v Pekingu. Narodno-gospodarske stvari. — Državne želeenioe. Z dnem 1. februvarja 1898 otvori se v obližju mestue klalnice v Gradcu zivinka nalttgahiica ozir. izlagalnica „Gradec klalnica C kr. drž. žel.M, katera je v zvezi z državno-želez-niško progo „Gradec, južni kolodvor—Fehring" po obrtnijskem tiru, spojenem pri kilom. 247 med postajama Gradec južni kolodvor, in Gradec državni kolodvor Ob jednem zaukaže c. kr. državno name-stništvo v Gradcu razpustitev dosedaj obstoječih postaj za nalaganje in izlaganje živine Gradec, državni kolodvor, Pontigam in Stassgang. Na skladišču .Gradec, klalnica c kr. drž. žel.u sprejema se v odpravo živa rogata Živina, teleta, ovce, svinje, zaklana živina in drago pri klalni stroki potrebno blago. Za prevažanje naloženih voz iz Gradca državni kolodvor ali južni kolodvor na mestno klal-ziico ali nasprotno določijo o. kr. državne železnice sledeče pristojbine kot natugalne oziroma izlagalne postranske pristojbine: 1. od voza živih živatij 1 50 gld , 2. od zaklanih živalij 6 kr. od 100 alg. v najmanjšem znesku 1*50 gld. v najvišj-m znesku j 2*50 gld. od voza. 3. od druzega pri klalni stroki } potrebnega blaga 1-50 gld. od voza in vozoega lista \ brez razločka v teži. Drugih odpravnin, pristojbin j aa omenjene na skladišču Gradec, klalnica oddane oziroma izročene pošiljat ve glede proge Gradec državni kolodvor — Gradec južni kolodvor ali nasprotno, ge ne pobira. Vožnje pristojbine preračunati je tako, da se iz postaje, oziroma na postajo Gradec državni kolodvor ali Grad-c južni kolodvor tarfne pristojbine preračunajo. Kot delež za obrestovanje in amortizacijo investiranega kapitala pobira se za mestno občino Gradec od vs >ke žive rogate velike živine 10 kr., od vsakega živega teleta 3 kr., od vsakega živega prasca 2 kr, od zaklanih živalij ali druzega pri klalni stroki potrebnega blaga (brez ozira na naloženo množino) od voza 80 kr. Zadnje omenjene pristojbine preraČunijo oziroma razdele se po razmerji v enem ali v več vozili za različne stranke vloženih množin. Pri oddaji oziroma izročitvi zaklanih živalij, katere se nahajajo v več vozeh pri istem vlaku, preračuni oziroma razdeli se omenjena pristojbina na različne množine in sicer ne po deležu ki pride na vsak voz. ampak po deležu ki pripade na vse dotične vozove. Na skladišču Gradec klalnica se blago vlagati ne more ter ima pošiljalec oziroma prejemnik posel nalaganja ozir izlaganja z lastnim osobjem izvršiti. Y orodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti atefiujoce mišice in živce krepčujoce, kot mazilo dobro mano .Mali-ovo rraaetake sgaoje is ael", katero se splošno in aspefino porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih prt hlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povsetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. M0LL, c. in kr. dvorni zalagotelj, na DDNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-av preparat, zaznamovan i varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (5—2) 75.000 kron je glavni dobitek princ Evgenove spominske loterije. Opomnimo, da je Žrebanje le dna 11. feb ruvanj a. Iz urasliieifcva lista. ■■ vršilae aH ekaekullvue rtr»*l»e)t Janeza Boj ca posestvo v Prigorici, cenjeuo '2048 gld., doe 1. februvarja in II. marca v Ribnici. Ane Novak post-stvo v Sela, cenjeno 310 gld,, dne 3. februvarja in 3. marca v Žužemberku. Antona Pri m ca posestvo v Dobropolju, cenjeno 500O gld. in Jožefa S kraha posestvo v Sozth, cenjeno 95 gld., oba dne 4. februvarja in 4. marca v Ilir. Bistrici. Janeza P les k o posestvo v Lukovici. cenjeno 1500 gld.; TomaŽa J ež ek a posestvo v Spodnjih Gameljmh, cenjeno 8677 gld. in Janeza Štruklja posestvo v Studenca, vse dne 5. februvarja in R, marca v Ljubljani. Jožefa Čica posestvo v Brinjah, cenjeno 930 gld., dne 5. febrnv»rja in 5. marca v Senožečah. Umrli so v LJubljani: Dae 27. januvarja: Neža R-tjžar, prodajalka divjačine, 81 let, Kapiteljske ulice It. 13, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 24. januvarija: Marija Vovk, klobučarjeva hfii, 17 let, jetika. — Marije Grum, gostija, 65 let. rak na vratu. V hiralnici: Dne 26. januvarja: Jožefa Stefančift, delavka, r>7 let, omehčaoje možgan. Dne 28. januvarja: Marjeta KriStof, gostija, 38 let, blaznost. Tržne cene v Ljubljani dne 29. jami vara 1898. Pšenica, btl., R*. Jermen, „ , Ovca, „ , Ajda, „ Proso, , Koruza, „ . Krompir, „ Leca, „ Grah, , Fižol, Maslo, Mast, Speh, frifien, kgr.. IfMkr, 12 hO i, »!- 7- 6 8< 91— 7 so ' 6 5« 960 101-12-10- — 90 — 72 — 64 Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ „ Kootrnnovo . . Pi&anec......... Golob.......... Seno, 100 kilo . . . . Slama, „ . . . . . Drva trda, 4 rjmetr. . mehka, 4 Q , rl.lkr. Uao Um j— 10 l-|64 '-60 ;—[64 ij-4o — 40| -17 !l 2'14 ;' 1 78 ; 7 — , 51— Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306*2 m. Stanje Ž? I c« E Čas opa- ! baro- 1» Vetrovi zovanja metra i 2 od —t | v mm. H -2 28 9. r. večer 746'5 1-2 sr. Bever 29. 7. ojatroj i 750 1 —26 si vzsvzh. 2. popol. j 749 8 68 si. sever i Nebo — a b « S * Cu > jasno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 2 0% za norraalom. 00 39« nad dne 29. januvarja Bkupui državni dolg v notah . . . '898. 102 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 102 ,45 Avstiijskn zlata renta....... 122 „ 05 Avstrijska kronska renta 4°/«..... 102 „ 75 Ogeraka zlata renta 4° „....... 121 9 35 Ogereka kronska renta 4°/0..... 99 B 30 AvBtro-ogerske bančne delnice .... 933 „ — Kreditne delnice......... 362 , 40 London v isto........... 120 „ 05 Nemški drž. bankovci za 100 muk ... 58 m 75 20 mark............ 11 m 75 20 frankov............ 9 m 63 Italijanski bankovci..... . . 45 „ 35 C. kr. cekini........... 6.68 D-.\6 28. januvarja 1897. 4*/, državne srečk« iz I. \hbA po 250 gld. 162 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. 189 , Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 131 . Zemlj oh*, ovstr. 4«/t7« »Isti zast. listi 98 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 163 „ Ljubljanske srečke......... 88 H Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 , Kreditno srečke po 100 gld...... 199 „ T ram way dr ust velj. 170 gld. o. v. . . . 487 , Papirnati rnbelj.......... 1 B - kr. ta . 4<) . *J . 75 . 75 „ 25 . 27«/. . Težko prebavljenje katar v želodci, dvspepsija, pomanjkanje slasti do jedlj, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost bo one bolezni, v (III.) kojih se ti —1) Iclštijs li po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. lil . 3 ._ S a J> o jI 5 ir~ li i s; S "c In Bij n o — V^Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih žpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. •*v> l,j t* »t ti ti o do voljona L najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb tOmr G. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni liee mm takoj i l>ru*o)hnl«o k samski mladi dami, za ■daj v Opatijo, potem na DanKJ, francoski jezik pogoj. — Podpornlru hlAnl kon|»oga dobička in renumeracije nacelatvu. ™* 3. ) Volitev nsiva in računskih preglednvalcav za prihodnjo dveletno dobo. 4. ) Razgovor in sklepanje o porabi nove hiše. 5. ) Naeveti. (15B) . Zadružnike vljudno vabi načelstvo. M i li I Friderik VVannieck &. Co. tovarna za stroje, livnica železa in kovin prevzema inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. <12" "•*' = Stalna razstava opekarni-:.ih atr jov ^zzz llustrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov le urejenih. Kdor [smej gospodov lastnikov konj potrebuj na sjomlad lepo, angleško liSgr komatno opravo "Staj ali brhko, ogersko C«r jukersko opravo "Ssai naj se obrne na podpisanega in si jo naroči. Istotnm je bogata zaloga obrtnih in drugih oprav. Kompletne Jahalne oprave za civil in za vojaStvo, sedla, vajeti, nade in vae v to stroko Bpadajoče predmete. Velika zaloga g-ajželj, btčev, Jahalnih palio in palčlo tudi s srebrnim okovom. Kdor bi potreboval za potovalno se/.ono lep, močen kovček ali torbo, naj že zdaj iste nnroČi, ki se izdelujejo pri meni po želji. Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam moćna strojna Jermena iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi. P. n. obcinHtvo opozarjam na to, da sem si v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil toliko prakse, da morem tukaj z vsakomur konkurirati, tako, da nikomur ni več treba kaj finega za drag denar si naročati od drugod, ker se isto dobi pri meni ceueje iu isto-tiiko elegantno in bolje izdelano, ker je pri meni vse delano na roko. Vse sedlarske, Jermsnarsks, torbarske in usnjegalanterljske poprave bo izvajajo hitro in po ceni. Voanja naročila s-., izvršujejo reelno. Prav mnogobrojnih naročil in naroob se nadejajofi belježim z velespoštovanjem (90-5) Sv. Petra cesta it. 34. v Ljubljani. M9 Velefine kanarčke predpevce ra« pošilja proti povae^Jn 8—20 mark po pevski »možnosti. 8 unij na poskulnjo. Tudi praktične pevske in lvrp»dilne kletke, prem. na vseh vefi i h razstavah. Prospekti brezplačno profln ■ hlnicoui vre«! kon«eu> |uu "|m I. I. v lepem kraju ua 4- »ren|akeai. — Ponudbe pod ,.pro« da|alnl«a In lr«llww iiiis«|. I., Kolowratrlng 9. Piiarrnu nedkro* : Dunaj, IV., Weyringery 7 A. I. kauta: 1. aprila do .11. oktobra . . mark 290 40O*j 1. novembra do 31. marca . „ 230 320 II. kaj u ta: 1. avgusta do 15. oktobra......m&rk 2O0 16. oktobra do 31. julija....... , 180 Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci purmka. \A—•') W%WmWimWmW SJ w saj wm tJJFSj Od Od s F Mind, p Sr«n rokodelec bi se rad poro* <'i I z deklico ali m'ado vdovo, ki ima 200 do 5 300 g Id (134-3) Ponnrlbe naj se blagovolijo poslati pod: Takoj" posto reatante Ljubljana. Šokolada in Cacao Suchard. Da se preprečijo dogodivša se nepo razumljenja, ee castito občinstvo opo zarja, da tovarna ■Mi. Sncliarcl takozvano ..lomljivo Mokelado** (Brueh-Chooolade) niti ne izdeluje, Liti v trgo vino spravlja Sokol tale I*h. Suchanla tte zajamčeno činte Uoharljajo 4n» kakor znuno, le v tttnnljolu zavite tt tavtir-niMMo zna a tka In /tatiiti »o a t (:j2-4> Preigran glasovir želi kupiti pekovsko strokovno društvo v Ljubljani. Poizve se v gostilni „Prl Jelena na Sv. Jakoba trga. (154) do 300 goldinarjev na mesec 100 lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh ki 11 Sm gotovo in pofiteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : I.udvrls; O-tterreleher* VIII , DeniMCbeanas)«* a, Budapest. (1)0—1) sititetMi •••i i s l (106) Ljudevit Borovnik (2) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem Z se priporoča v izdelovanje v*»»»k«»vrntnlli pusek 5 za lo- ce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- S nun jamstvom. Tudi predeluj** stare samokresnice, • vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in 9 dobro izvrfiuje. Vse puške so na c. kr preskufievalnici a) in od mene preskusene. — Ilaaircvanl ceniki zastonj. • tal Srečke za princa Evgena spomenik, predzadnji eseseeaeaeaesaeneBBBannnmmmmBBBn J£r^& tCClSU. (U-H) ĆUttVlll iliilihi li i iii aaasaaanini n i n 7.">.( M X ) 1 vrednosti. Srečke a ftO kr. pr i poroča J. C. 3ffiayer v Ljubljani. !&2&?n&nftntf?n£!n& Ha: Južnoštajerska hranilnica vCelji obrestuje hranilne vlog« kakor desedaj tudi od novega leta 1898 naprej po 4 odstotke ne da bi ocliVffoiala rcntnl davek. Nevzdigncne rbn-sti pripisujejo se vsakega 1. prottliica in i. malega srpana h kap talu. (1929—8) Ravnateljstvo. Razstavo semen. D »voljujem si Častitemu p. n. občinstvu priporočati nad 300 vrst naj boljših ln naj pri 1) ubijene Jilh polj sklh travnik, zelenjadnlh ln cvet ličnih semen, katera vspevajo v naših deželah in pripomn m, da so ta semena pieskus na, zajamčeno svi-ža in brez iz-leme vsa kaljiva. V svoji razložbi podružnice v »elenburgovl ulloi it. 5, stara posta priredim razstavo semen, kjer s ■ lahko vsak poznalec semen prepriča o pristnosti blaga. Cene so jako nizko in postrezam p. n. občinstvu tudi z ilustrovanimi katalogi (ceniki) o vsuh v mojo stroko spadajočih predmetih zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem (1445—22j Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani l **** Eadi znatno povečanega izdelovanja je dobiti fie jedna partija slavnoznanih Cziraegovih (IVJ -1) 1 Jon plus ultra - peronospora brizgah" (za oprasevanje trt in dreves proti boleznim in žuželkam.)] ; Obširni prospekti teh priznano najboljših aparatov gratis ln franko. ! I Reflektantje naj blagovole sporočiti Bvoj naslov in stan ter približno koliko bi potrebovali, jedinomu fa-bri kantu Ferfl. Korosi v Gradcu. tkJŠf Pri primerno velikih kupčijah se zajamči tudi samoprodaja. "ftJJ ^Kuverte * priporoča po nizki ceni ni Narodna Tiskarna" v Ljubljani. r+T<*i'» *'<• •>» •** *i» **» */• V* *>'* "X* *X* *X* *J<* *X* *'* *f* •X* *>• *>" f(* •'« + ^'7■*'?♦«?>*?♦ »..■»*f♦y+'j+*.>>'..1+v,'tVt'/'+"'A^^jBL 4« hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge D0 4°|e al iH~3' brez odbitka novega reiitnega davka. .<5rl»m> •'• • • V* •>• •>* *i* •'• •*» wm um »«» m#> «X» um »X« «X* mt* JC* W T T T T T T T m- m* m* m* £le- Cav**** <^^*" »•>■ p*- m* Y y *f* y Bt* *(• ak* »■» «^» «j» «|» *j» T s^s Vsled sklepa c. kr okrajnega sodišča v Ljubljari z dne 12. prosinca 1898. leta, E 118/98/1, prodajalo se b de na javni dražbi v petek, dne 28. in v soboto, dne 29. prosinoa t. 1. v I. |nl»l J a nI. it ti Sv. Jakoba trgu nI. 5. in v ponedeljek, dne 31. prosinca t. 1. V Spodnji SlKli.1 v »klaillMeu ..pri raci46 dopo'udne od 9. do 12. ure in popo^udna od l/f8. do 5. nre različno špecerijsko blago sodi, zaboji i. t. d. Dr. Fran Voh (141—2) o. kr. notar. L Luser-jev obliž za uriste. Izkušeno sredstvo proti knrjiui ušesom« X * ftuljoin na pod- plstih, petab in Veliko pri znal nih pisem je na ogled v Dobiva se v lekarnah. + . drugim trdim m; praskam S* kože. >^ ^ d^^\^ mčyr glarni razpošiljalnici: L« Schwenk-a lekarna r ^ ^ 2A neldllng-DnnaJ. vV^^ Pristen samo, če imata navod in oblii varstveno znamko in podpis, ». je tu zraven; torej naj ao pazi zavra« vai manj vridai ponareib«. Pristen * MabllsumJ t J, Mayr, Mardetschlager, TJ. pl.Trnkćczy. 6.Pic<^oli,L. Gručel; v Kadalfovem S. pl. SUdovič, F. Haika ; v Kamnika J Močnik; v Celo vol A. Egger, W. Thi;nuwi.ld J. Birnba-chor; v Breaak A. Aich-iuger; v Traa (na Koroškem} C. Mentu-r; v K« li^ku F. Scholz, J. M. Štadler; v U urici O, B. Pontoni; v Wolfa-beran A. Hutb; v karanji K. Šavnik; v Rad-guul C. E. Andrien; v Idriji Josip VVarto; v Knduvl|lel A. ttoblok; v CelJI K. Gela: v £r-IJnt F. Haika. Glasovirji (I6j5-14) tvrdke Bratje Stingl na BI umi J i in \ Kiiclhiiiiesll. najboljše kako1 osti z izb< rno r-'asovno polnostjo v priprosti in elegantni n| ravi iz ar pnjere prvo tn največ;« klavirske tovarne ■ parnim Izdelovanjem pD solidnih cen h in z doneti- tr.ini Jatnatvom. Stari klavirji s* jerrJ d v zameno Ubiranja In popravljanja so izvršujejo naj točneje a v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, v Pinlan št. 27, poleg kopališča. perje za postelje pri (1711-12) Mariji Mikota, Pred škofijo st. 21. Kanarčki. Fini pristni harški žlahtni žvrgolivci. (Eohte Harzer Kanarlenrollvogel.) razpošiljam s povzetjem po 4> 6, O m 8 K'ld. j od Dega, v osmih dneh po-skušnje &ra tndi zamenjam; samice istega rodu po 1 gld., s čopteo po 1 gld. 50 kr. Jejneim za vrednost in živi dohod. l'n vprašanjih prosim pismeno z: amko priložiti. (ispe-?) Srečko Toinažič Ljubljana, Sv. Petra riHbip št 33. Umi iimtim i Ljubljani uljudno razn-iii] >. slav. občinstvu, da bode pošiljala od dne I. IVI»ruvar|a letos naprej (ir>2) vsak dan vozove k osebnim vlakom na postajo dolenjskih železnic na dolenjski cesti. Fran Bartl i j jermsnar v L ubijani, Š-lenhurgovs ulice. || i Uzd-slc^ra-t-slj (1M—-1) t RJ angleških sedlov in akladtače angleške 1 oprave zr. kenje, vornih komatov lahke II 3-i in težje vrate, civilne in umfermske jez j; ] dalne opreme in tudi jer menja za stroje. I j Poprave se izvršujejo naglo in jako ceno. ^ !! Redek slučaj!! Kn sna žepna remontair-ura z verižico vred g!d.290 -» -.....• gld. 290. Po naročila cm' :/.mej n:ij- ve^tih tovarn 7a žc^n** ure, katera Jedini zh topnik tiPin. naj vso ni Dunaju le-žrc'i zalogo toh remontoir ur oddam za še nikdar tako čudovito ni/.ko oono le gld. 2 90 vsakomur. Slehernemu povrnem tiikoj denar, če hi mu ura ne Sla prav hI i hi mu ne ugajala. Vsaka na* rOČbs je tonj brez rndke. Dobivajo bb dokler je kaj zaloge, proti postu srna povzetju, ah če se znesek v posije naprej, pri Wiener Uhren-Vertreteng Biodek Wien, II a, Serniinengasse 10 L. ] NB. Na stotine prisnalnih ninem in naknadnih mm čil I teh ar je na vpogled raspoloženih. (143 i j Vanl. znamka: Sidro. ^AlJu^^a^ i innTn i i/. Rlchtcr-Jcvo lekarne v Pragi priznano ir.borno, bolečine tolažečo mazilo; po 40 kr., To kr mi 1 «ld. w dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (1606--17) BgZoinc rrij^ubVeno damače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah * salo varstveno soamko „s ilro- iz Beblerjeve lekarne in r »prejme naj se i/, op asnosti le take otekle-11r~n T I p nioe kol priitne, ki imajo to varst. anamko. jI jf" j j ^ R chterJ,valfikarBa pri ziiitcm- levu v Prayi. j L Lepo suho stanovanje z dvema vel kima solarna in kuhinjo s« I. feb-ril%ar|« nt po ceni odda mi Knioii*Ui t't'Nfl *tev. I O. (168) Vi Hi 4 4 Hi Hi Hi 4 4 HI 4 4 Hi 4 4 4 4 «*» mfm- -»*» Jk- **» •*» ** > -Jkm Jim- **«• -•*•• *V «f» JVm i,',> . <■ .JAvi jfr* jjjiVJ . m jAniiAi-^ioioAij 5V.c wmwaAy.jJi.at ^ V četrtek, 10. fel»ruvarja v hotelu JlojiT h kateremu se uljudno vabijo vs; na-ii častiti p. n gost.e in obrtni tovariši. Z velespoStovanjetn Karol in Josipina Počivaunik. Hotel „Lloydu. Uf) •J» «^»- «£• < B 4^» SB a^E Itt I" 8» 9- mm. I«';; t. ii i ne prom«iaa- priporoma r;i-t:tim damam (33_5) J sipina Bersin Mestni trg 6t 9, I. nadstropje. mp\9tfmm9fflm^ lajBMBTa Cife restavraciia. V soboto 29. in v neiei;o 30. januvarja pevske cli^vixl3e Franc Meier m Eliza Hofer C. Ried Lina Stein ▼entrilokvist. koncertna pevka. Vsi artisti so iz O r f e j a S o m o s s y v Budimpešti. (147—2) Zacetuk ob 8, uri. Vstopnina 40 kr. / ^rc^jrdravju škodl|ivilr fa^bc^ ItVj^jjfj je ^(IcSVi izkazuje žo lefc za bdra$!e in; Ž ozirom na zdravje Ih varčnost bi pr\QfR&.^K^^lh^'-: l^^neJ smelo nedostajati'nobenem'''gdspotfinjsivti.'-r ' Svari se pred ničvrednimi ponaredbas^L *W&W&W^W (fiW&W ^stiT' p ■j? " \-£>' ~-^-> ^2»' Siii7 NsJ" SMO-' .-i^ izdajatelj in odgovorni ur»duik-: Josip Molli. Lu'.tu'na in tisk .Narodne Tinkarne". 1887 BT