250. številka. Ljubljana, četrtek 3. novembra. XIV. leto, 1881, SLOVENSKI NAROD. Izhaja V8ak dan, izvreniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pa pošti prejemal) za a v s t r o • o is e r s k e dežele /a celo leto 1(1 g]n za p.»I leta8*L ra četrt leta 4 pl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto Hi jfld.. *■ (»trt leta 8 gld. .'JO kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanj«' nn dom se računa 10 ki. za tiaetec, ■**<' kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pnAtnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in «a dijake velja znižan h cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ph\. M) kr., po polti pni-man za četrt leta 11 sold. — Za oznanila so plačuje od ("etiristopne petit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, .r> kr., i» ne dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi Daj He izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši „gledališka stolba". Oprav u i š i v i>. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oziomiia, t. J. administrativne stvari, je v „Narodnoj tukani' v Kolmanovej hiši 0 Abendrothovej zadevi. Onim voznikom iz Kranjskega, ki so podpisanega pooblastili, da bi jim izterjal zastane zaslužke pri Abendrothu, naznanja se, da so zdaj vsi računi z vozniki dokončani ter urejeni. Pokazalo se je, da dobi iz pavšalnega zneska 20.000 gld. vsak voznik nekaj več kot 38% svoje terjatve in da so zaupni možje dotično razdelitev pregledali ter se izrekli, da je poštena in pravična. Izplačevanja na dotične voznike vršila se bodo od 9. do 12. tega meseca v Cirknici, Postoj ni, Razdrtem, Šent Petru, Zagorji in v Bis trici. Pridržujem si, v tem listu v kratkem objaviti detajlirani račun. Adolf Obreza. Kako odpraviti materijelno bedo mej narodom. V »Slov. Narodu" je nekdo priporočal skupni shod n. pr. v Ljubljani, pri katerem naj bi se to vprašanje razrešctarilo. Nikakor ne tajim, da je koristno, če se jedno smer imujoči domoljubi skupno posvetujejo o tako važnej zadevi; ventler bi bila utopija misliti na to, da bi se od kompetentne strani na sklepe tacega zbora oziralo; da se ta zadeva prav razjasni, ne zadostuje seja trajajoča 2 ali 3 ure ali tudi dva ali tri dni. Praktični možje strokovnjaki pa nijmajo časa in prilike več dnij na drugem mestu muditi se ter poslušati različne nazore, vmes tudi neprebavljive dolge govore nezrelega teoretika. A če tudi predlog onega dopisnika ne bi mogel podpirati, znam mu ventler hvalo, da je slovensko občinstvo opozoril na skrajno silo in nadlogo našega naroda in prepričan sem, da mi bode tudi sam pritrdil, da ne bi bilo ugodno skli cati takšen shod in da je bolje, če se za zdaj trudimo, pridobivati udov kmetijskim podružnicam oziroma kmetijske) družbi in če vsak v svojem delokrogu svojo dolžnost spolnjuje t. j. pridno k sejam teh društev zahaja, svoje nazore razodeva in nad uporom drugo mislečih svoje misli čisti. Kar se tiče stvari same, pripisujejo se dostikrat razkosavanju zemljišč najhujši nasledki. To je istina, da pod jednacimi okoliščinami manjše zemljišče menj dohodka prinaša nego večje; a razkosavanje zemljišč je le nasledek ljudskega množenja in neugodnega položaja gospodarja nasproti poslom in narobe. Človek brani svojo eksistenco. Gospodar, ki pri večjem posestvu ne more več shajati zaradi preobilnih bremen, siljen je to breme si zlajšati ter prodaja njemu malo ali nobene koristi donašajoče kose. Kdor preudari, da mu bode tudi manjše zemljišče več neslo, nego služba, bode skušal si kaj nakupiti, če ne drugače, na upanje. Razkosavanje zemljišč je torej naraven razvi tek obstoječih razmer. To razkosavanje zemljišč je po Slovenskem uže preveč napredovalo in dvomljivo je, da bi zabranilna postava v tej zadevi kaj koristila. Poleg teh malih kosov pa nahajaš velike graščinske parcele, katerih graščak zaradi pomanjkanja delavcev ne more obdelovati, a zaradi pomanjkanja zanesljivih zakupnikov tudi ne v zakup dajati. Kaj sledi iz tega? Da se tam odvzame, kjer obi 1 nos t napredek zavira, se ve da po postavne j poti in proti odškodovanju, in da se to mej one kmetovalce razdeli, ki imajo premalo zemljišča s tem pogojem, da odškodnino v letnih obrokih vračajo. Graščaki sami žele znebiti se preve- like butare, a dostikrat so jim roke vezane bodisi po fideikomisih, bodisi po vknjiženih dolgovih. Vse te težave je treba po postavnej poti odpraviti. Država mora se poprijeti skrajnih sredstev, brez katerih se bedno stanje kmetovalcev nikdar ne bode zboli šalo. Dr^t*k. Iz kranjskega deželnega zbora. XI. seja 20. oktobra 1881. (Konec.) Dr. Deu nasvetuje v imenu opravnega odseka postavo, velj .vno za vojvodstvo Kranjsko, s katero se razglase določila glede stavb v okrožji podeljenih jamskih polj. S privolitvijo deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega, se mi vzvidi zaukazati tako-le: §. 1. Stavbno-Oblastnijska obravnava glede stavb v okrožji podeljenih jamskih polj pristoji političnoj okrajnej oblastniji, v mestih z lastnimi štututi pa ob-činskej oblastniji. katera izvrŠeva politično ura-dovanjc. Politična okrajna oblastnija more izvrševanje komisijskih preiskav izročiti tudi občinskej oblastniji. Ako se v teku od občin ske oblastnije pričete stavbine obravnave pokaže, da gre za stavbo v okrožji podeljenih jamskih polj, glede katere pristoji po tej postavi uradna obravnava političnoj okrajnej oblastniji, ima občinska obiastnija to zadevo takoj njej odstopiti. §. 2. K lokalnej komisiji, ki se ima vršiti po (J. stavbenega reda dne 25. oktobra I. 1875., dež. gak. St. 26, je povabiti po službenem potu mejaš, ki ima pravico do rudarjenja, in ako se pokaže potreba, tudi jeden ali dva rudarska /vedenca; ako pa gre za stavbe nad jamskimi polji, katera se uže ( dkrivajo ali odkopavajo, je poklicati tiuli zastopnik (poslanec) okrožnega rudarskega urada. Politična okrajna obiastnija Una pravico ukreniti, da Be ti pokličejo, ako Faust. (Spisal Ivan Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Entbehren solist du, solist entbehren. Faust, I. Theil. (Dalje.) S e d in o pismo. (Isti istemu.) M . . . ., 22. avgusta 1850. Minilo je uže deset dnij, odkar Ti nijsem pisal . . . Ah, mili mi prijatelj, ne morem Ti nadalje tajiti, nego reči mi je, kako mi je pri srci. Jaz ljubim Vero . . . Misliti si moreš, kako težko mi je to besedo zapisati. Nijsem ai mladenič ni deček, da bi sebe in druge varati mogel. Vse mi je jasno. Vem, da sem štirideset let star, da je Vera druzemu žena in da ljubi svojega moža. Dobro znam, da mi bode ta nesrečna ljubezen mnogo tajnih težkih ur prouzročila ter v meni vse življenje unm rila. Vse to vem, se ničesar ne nadejam in si ničesar ne želim, a vkljub temu ne najdem miru. Mesec dnij je uže tega, kar sem opazil, da mi nagnenje k Veri vedno raste. To me je vznemirilo in ob jednein razveselilo . . . Sem li misliti mogel, da me popade strast, katera kot mladost preide in se nikdar več ne povrne. Toda — kaj sera rekel! Tako nijsem nikdar ljubil, ne nikdar! Manon Lesko, Fretiljon bili so mi nekdaj uzori. Takšni uzori brzo preido. Zdaj še le znam, kaj znači: ljubiti žensko stvar. Gotovo, da se stidim tako govoriti, ali šiloma se nič ne oprari. Kes, mraz me stresa ... Ljubezen je sebična, toda človeku v mojih letih se to odpustiti ne more. Kadar smo uže štiri- deseto leto dosegli, ni j nam vi e na svobodo dano. živeti /a sebe same. V teh letih koristni moramo biti drugim ljudem, moramo imeti svoj cilj in svojo zadaćo, ter izvrševati svojo dolžnost. Tudi jaz sem se z ozbiijnimi Btvarmi pečati začel, toda dobre namere raznesel je veter ko plevel, /daj s« spominam, kar sem Ti v prvem listu pisal. Tedaj sem omenil, da nekaj pogrešam, česar še nikdar dozdaj ... in glej, kuko brzo poučila me je izkušnja tudi o tem. Evo me, tu stojim in gledam brez mislij v bodočnost, ki mi jo zakriva gosta preproga. Srce mije težko in tožno. Pred druzimi ljudmi, a tudi pred seboj samim vem, tla bodem navidezno miren in da se ne bodem obnašal ko dete, toda v globini duše grize me črv noč in dan. Kako se bode to končalo? e treba, tudi v drugih slučajih. §. 3. Pri reševanji prešenj za privolitev stavbe imajo politične oblastmje postopati dogovorno z rudarskimi obiastnijami. Pritožbe gredo v smislu §. 92, št. 3, stavbnega reda za Kranjsko dne 25. oktobra I. 1875., dež. zak. št. 26, na c. kr. deželno vlado. §. 4. Ministroma notranjih zadev in poljedelstvu je naročeno, to postavo izvršiti. Postava se odobri brez ugovora tudi v tretjem branji. Poslanec vitez G a r i b o! d i poroča v imenu upravnega odseka o raznih prošnjah občin, da se jim dovolijo naklade za razne občinske potrebe. Dovoli se 38 občinam in okrajnim cestnim Odborom, da pobirajo priklade celo do 82%. Upravni odsek nasvetuje, naj bi ee dovolilo okrajnemu cestnemu odboru v Skoijej Loki 1000 gld. kot posojilo. Poslanec Detela podpira ta predlog, posebno / oziioin na to, ker je Škofjeloški okraj prvikrat stopd s prošnjo pred deželni zbor. Poslanec Dež man pa temu nasvetu ugovarja in nasvetuje, naj se prošnja izroči še finančnemu odseku, Čemur pritrdi somišljeniki De/manovi. Dr. ph Schrev izroči interpelacijo do deželnega predsednika, da nij vladni časnik „Luib. Zeilung" pravilno uredovan, posebno da do-naša poročila iz deželnega zbori] popolnem temlencijozna, lesnici ne ugaja joča in nalašč pokvarjena, razon tega, da se je vladni list zakrivil tatvine duševnega blaga, ker je, preden jo bilo razdeljeno v deželnem zboru, neko od-Bekovo poročilo ponatisnil. Ko se je interpelacija prebrala, nastalo je mnogo smeha mej narodnimi poslanci in občinstvom. V deputacijo, katera se ima o priliki svečanosti 000 letnice pod vodstvom deželnega glavarja kranjskega na najvišji dvor odposlali, izvolita se poslanca baron Aplultivrn in dr. Po klukar. Potem se seja skleue. Politični razgled« Notiran je «i V Ljubljani 31. oktobra. Nemški listi prinašajo vest, da bode grof /miirosil. naj ostane še nekaj časa na tem mestu, dokler se ne poleže razburjenost. Irci ki so radi upora zaprti, skušajo celo v joči se shajati in sklepali resolucije proti vladi angleške]. O položaji v I0«»iodii j)išejo nekateri | listi, da je navzlic zdanjemu minjo omike privesti ga. Nenasitni Nemec mu usiljuje v šolo in urad svojo jedinozveličavno nemščino, oholi Oger svojo robato magjarščino in vročekrvni Italijan svojo italijanščino; vsi skrbijo zanj, vsi ga hočejo učiti, se ve da ne njemu, ampak sebi na korist. Pustimo mi druge in oglejmo si mi Slovenci naše nam dobro hoteče Nemce. Kako se trudijo za našo nam milo mladež, da se kolikor najmenj v svojem materinem jeziku in kolikor največ v nemščini poučuje. Šolski nadzorniki obiskujejo šole. Glavni predmet, na katerega se ozirajo, je nemščina. Ko sem še učiteljeval, dobila je naša šola opazko nadzornika: „Die de utsche sp rache, al s die z \v e i t e 1 a n d e s s p r a c h e , b 1 i e b h i n t e r Tuga in nemir sta me napadala, ako sem bil od Vere oddaljen, a ko sem do nje prišel, sem se na mah umiril ... Ali zdaj sem tudi v njenem društvu nemiren, iu tega se bojim. Oj, prijatelj moj, kako težko dene svojih solz sramovati se in jih skrivati. Samo mladost sme plakati, samo njej pristoje solze . . . Tega pisma ne morem prečitati. Odtrgalo se mi je tako rekoč od srca kakor vzdih, a jaz mu nijmam ni kaj dodati, ni kaj nadaljevati . . . Samo časa mi daj. Postal bodem trezen in govoril Ti bodem, kakor pristoji človeku v mojih letih; ali zdaj hotel bi na tvoja prsa glavo nasloniti, in . . . E, Mefistofele, niti ti mi ne moreš pomagati! Samemu sebi sem si dopovedoval, da se mi bodo za letom dnij, morda uže za pol letom dosadile in smešne zdele vse te ljubavne bo- lesti, vsi ti izlivi srca . . . Toda Melistofeles je bolan, a bodalo njegovih spominov se je skrhalo. Z Bogom 1 Tvoj _ P. B. Osmo pismo. (Isti istemu.) M . . . ., 8. septembra 1850. Dragi prijatelj! Poslednje moje pismo sprejel si jako srčno. Ti dobro veš, da sem bil vedno naklonjen malo pretiravati, kadar sem o svojih čustvih govoril. To se nehotoma zgodi. Jaz sem nekoliko ženske narave. Za sedaj mi je priznati, da se te slabosti nijsem mogel do tega trenutka znebiti. Umiri se torej. Nečem tajiti, da mije Vera srce pretresla, ali v tem nij, na novo te zagotavljam, nič izvenrednega. Pišeš mi, da si ukrenil me obiskati. Ne stori tega. Bila bi prava bedarija, da bi nad tisoč vrst dolg pot hodil in to brezuspešno. Ali jaz se Ti zahvaljujem od srca za ta novi dokaz Tvojega prijateljstva, in bodi preverjen, da Ti ga nikdar ne pozabim. Tudi za tega delj ne hodi semkaj, ker jaz sam nameravam v Petro-grad priti. Sedeč poleg Tebe na zori, povedal Ti bodem mnogokaj. Zdaj ne morem. Da začnem, brzo bi se zaplel in Bog ve kaj bese-dičil. Pred svojim odhodom od tukaj Ti še pišem. Za zdaj torej z Bogom. Ako Bog da, se na skoro vidiva. Dotlej bodi zdrav in vesel in naj Te ne vznemirja preveč osoda Tvojega vernega, udanega P. B. (Dalje prih.) den bescheidensten anforderungen dennoch zurUck". Nemškim Štajarcem je slovenski jezik drugi deželni jezik, kakor nam nemški in mi bi vas vprašali „wa-rum wird dort die slove ni sche sprache als die zvveite lundessprache in der schule gar nicht geiibtV" — O jednakopravnost. kje si ti! Mesto Gradec je odločeno štajerskim učiteljem za izpite zrelosti. Tudi jaz sem romal tja, pisaril in izgotavljai vprašanja tri cele dn i v nemščini iz vseh predmetih — o slovenščini nij bilo ne duha ne sluha še le četrtega pol dneva bilo je slovanskim učiteljem za izpit odločeno in kakšen je bil ta. izpit? Občna vprašanja, iz katerih so gospodje r.i<-i-« m I i t i zaniogli, je li kandidat slovenskega pi l-vopisa učen ali ne; ustmena skušnja pa se je vrtela o stavku in njega delih — in izpit iz slovenščine bil je gotov. Po ustnej skušnji vršila se je praktična. Slovenski učitelj, k«teri je v šoli se le v slovenščini vadil, moral je z nemškim kolegom tekmovati. So li to zdrava pedagogična načela? Pod takimi pogoji hodi upe, umrl je dne 31. oktobra 1881 pri svojih stariših v Ljubljani. Včeraj položili so ga v prerani grob. Naj mu je blag spomin! — ( „Lj u b lj a n sk ega Zvona") zve zek jednajsti prinaša naslednjo vsebino: X: Pozabljenim, pesen: — J o s. Jurčič in Janko Kersnik: Rokovnjači, historičen roman (Dalje). — Dr. II. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezeru, VII. — Anton Koder: Stari Grivar. •- J. Jesenko: Zemeljski potresi (Dalje). — Se kač: Nje zadnje želje, pesen. — S. Bric: Pri Soči, pesen. — Iv. S u bi c: Na meseci (Dalje). — S Butar: Slovenske pripovedi o jezerih. — Dr. J. Mencinger: MesanZ gospoda (Konec). — Kr. Levstik: Zgodovina Btovfenskčga slovstva (Dalje). — I. Hribar: Novejša češka literatura (Dalje). — Slovenski glasnik. — (Spet nov napredak.) Gospod pirof. Ivan Franke v Kranj! je v benečanskem zlogu iz 16. stoletja narisal in g. bukvovez Janez Bonač (v Ljubljani na Poljanah 10) po Franketovem načrtu na Dunaji narediti dal krasne platnene in obilo pozlačene platnice za slovenski učitelj res trn]evo pot in uboga ald- j „Ljubljanskega Zvona" I tečaj, katero se bodo venska mladež tare »i z nemščino glavo in trati šolski čas v škodo svojega materinega jezika. Domače stvari. — (Obisk p o k o }) a 1 i šč a) bil je, kakor vsako leto, tudi letos v dan vseh svetnikov prav mnogobrojen. Gomile okinčane so bile po sta rej navadi, brez posebnega vkusa. Vkusno opravljena je bila gomila Josipa Jurčiča in ona nemške rodovine Bambergove. Josip Jurčičev spomenik vzbujal je občno pozornost; obilo trakov in vencev pa je pričevalo, da nam je vsem še prav živo v zavesti nepopisljiva Izguba ge nijalnega tega našega literata. Na gomilo položili so vence: Zagrebški Slovenci („svojemu ljubljencu".) Ljubljanske Slovenke, „Ljubljanski Zvo"n in graški „Triglav," itd. Nt prijetno de človeku tista neizmerna množica nemški h napisov po grobnih spomenikih. Ce vidnim, da mora rodoljub slovenski V. C. Župo n počivati pod nemškim napisom, tako zatisnemo jedno ali tudi obe očesi, ker razmere poznamo. Ako pa čitamo: h i e r ruht Jo sef Blasnik, geb. und gest. etc, potem odpremo svoje oči na ši roko ter obžalujemo, d u je na svetu mogoča tako goropadna breztakt-nost. Srd nad nemško novičarskim grobom preobdal nas je tako, da smo le malo užili krasnega petja, s katerim se je obhajal spomin umrlim Sokolom pred znano piramido. — (Dr. L a v r i č e v a gomila) je — tako se nam piše iz Gorice — tudi letos, kakor vsako leto na vseh svetih in duš dan vkusno okinčana bila Na kamenitom spomeniku visi velik lovorov venec z dolgimi tra kovi v narodnih barvah. Ti trakovi izbujajo posebno radovednost ljudstva. In vse to uže od leta 187G. opravlja „jedina zvesta duša", kakor je „Ediuost" poročala, in ta je vrli naš Tone Ferfila, rodom Kranjec. Goriški Slovenci so v resnici Lavriča pozabili in širi se sleherni dan mlačnost v narodnem oziru tako, da zdaj vsakdo priznavati mora: Lavriča nij več, da bi jih zopet vzbudil! — (Svoje dopipnike) še jedenkrat prosimo potrpljenja. Pri najboljšej volji ne moremo objaviti več dopisov, kakor smo jih do zdaj v posameznih Številkah objavili. — (f Viktor Eržen), stud. juris, rodoljuben mladenič, v kojem smo gojili najboljše njič na tem mestu poročalo, za 1 gld. pr Ivanu Retmanu na Rakeku Najhitreje in najbolj priležno naročajo se z nakaznico za 1 gl. 5 kr. O dveh uapevih v „Čutih", o „Oblačku" svet častno povsodi sta znanki. — je notraaj- uže meseca novembra dobivale po 85 kr.. s pošto franko po 05 kr. pri g. Bonačl, kateremu pri h hi njegovem podjetji želimo naj boljši uspeh. „Ljubljanski Zvon1' bode prvi slovenski list, ki se je vzpel do tega pri večjih narodih UŽe udomačenega napredka! — (Profesorsk izpit) sta bivši teden na dunajskem vseučilišči dalje napravila w*la Slovenca g. Ivan S u b i c iz naravoslovja in g. Matej Tonejee, mestni učitelj na Dunaji, iz matematike in fizike. — (Stovenš&ioa na pošti.) Nek po-B! i na Kranjskem je imel navado, da je pri VSeh poštnih pošilja t vab s slovenskimi naslovi oddajal samo nemške vložno in izroiilne list--. Nekomu se je to početje dozdevalo preveč čudno in obrnil se je k c. kr. poštnemu vodstvu, ki mu je kmalu odgovorilo naslednje: Z. 11.1;">7 25. Okt. 1881. Ltber die Eingabe vom i 15. d. M. \vird limen hbflich envidert, dass der dortige k. k. Postexpedient den streugen Auftrag erhielt, an Parteien, welcbe Postsen-dungen mit Adressen m slovenischer Sprache aufgeben oder erhalteu, stets aucta die Auf-oder Abgabsrecepisse mit. dem Texte in slo-venischer Sprache auszufolgen. Iz tega je razvidno, da pofttarji na Kranjskem morajo, ako se tudi ne zahteva, pri poštnih po-šiljatvah s slovens iin naslovom rabiti le slovenske recepise. Ta nauk utegne koristiti mar sikateremu nemškutarskemu poštarju. —n. — (Iz Logatca) se nam pute: Pokojnemu, prerano umi lemu rodoljubu A. Zabrede, postavil se je te dn» na mirodvoru v Dolenjem Logatci primeren spomenik s sledečim napisom • Avgust Zabred, uradnik na južnoj železnici, roj. 10. avgusta 1845 — umrl 28. maja 1880. Uzornemu rodoljuou. Skrbnemu očetu, Zvestemu prijatelju v budeč spomin 1881. Spomenik je izdelal vrli domači umeteljnik g V. Čamrnik kaj lepo in po ceni. — Vsem, ki in „Popotnej pesniu, je slovenski uže iztekel svojo kritiko, kajti se ljubko sprejele kot stari Čisti donesek rČutovu namenj« n Sfctej matici za „Jurčičevo ustanovo*1. Posezite torej hitro in obilno po jako ličnoj knjižici, da naraste matica do tisoč« ! Hej, čitalnice slovenske, druga naša društva in pevci douuei kje ste, kj<*!V Ah hočejo v obče naša narodna društva i dalje živeti samo na mrtvej steni — na pravilih? Pi obudite se ter budite, kakor vam je naloga in dolžnost s petjem v prvej vrsti — mlačne in nezavedne sorojake ! — (Zahvala!) Pozno sicer, a toliko topleje izrek;, podpisani odbor presrčno zahvalo Vsem, ki so pripomogli, da je tudi Ložka dolina priložila spodoben donesek blagono.snej ...Juič čevej ustanovi." Pred vsem hvalo tistim dobrotnikom, ki so vsiopnino visoko preplačali, osobito milost, gospodu knezu Schonburg-\Val-denburgu; vse.n, ki so nam pripomogli napraviti šaljivo loterjo, hi slcdnjie gg \ sodelavcem in posebno gospicama Mariji in Gabrijeli Pe-četovima in blagoglasnim Girkniškim gg. pevcem. Sploh hvalo in slavo vsem, ki so nas oni večer počastili in tako z Im/.enitoi močmi pripomogli, da je za omenjeni blagi namen 40 gld. 69 kr. čjstega dobitki ostalo, ki se bode po posvetovanji z slav. odborom Logaikega praznika izročil svojemu namenu. Čitalnični odbor v Starem trgu poleg Loža. — (Zahvalu) Gospod Anton Stare, grajščak in krajni šolski nadzornik v Mengši, daroval je tukajšojej Solskej knjižnici mnogo znanstvenih in poučljivih knjig velike vrednosti, za kar podpisani imenovanemu gospodu dobrotniku in vrlemu šolskemu prijatelju izreka najtoplejšo zahvalo. Mengeš dne 28. oktobra 1881. Anton Javoršck, vodju. so kaj v njega napravo pripomogli, presrčna hvala! — (Čuti v napevih) dobivajo se ra zen v „Narodnej tiskarni", kakor se je zad- >7 Čuti v napevih." (JgUsbll Josip K ii 0 i j R n i"' i 6. Tako slove ravnokar izdano glasbeno delo, katero sta tiskala v Ljubljani Klein in Kovač, ter je posvečeno gospodu Ignaciju G run tu rja, beležniku v Logatci. Iztis, ki se dobiva v „Narodnej tiskarni", stane 1 nld., ter obseza te pesni: 1. Slovo, besede Stritarjeve, polu-zbor; 2. Maj ni k, besede Stritarjeve, zbor; 3. Spoved, besede Stritarjeve, zbor. 4. Va-b ilo, besedo Simon Jenkove, zbor; 5. L a h k o noč, besede Franc Malavašičeve poluzbor; G. Njega nij, (besede, so menda S. Gregorčičeve), zbor; 7. Oblačku, besede Stritarjeve, zbor, bariton-solo in dvospev; 8. Popotna pesen, besede Stritarjeve, zbor in bariton solo. Zares, čuti v napevih so te pesnice, kajti „ pesnikova misel se ko bliščeče jedro plastično in h krat u pregnantno poslušalcu razkriva", kakor je prav rekel o teh napevih Avgust Leban, kateremu jih je bil v presojo poslal pred tremi leti g. Gruntar. Kocijančič se je znal uglobiti v duh pesni, ter nam je z glasbo vrlo srečno izrazil pesnikova čutila, pesnikovo misel. Kot vnet nabiratelj narodnih pesnij poznal je Kocijančič bolj kakor kdo drug narodni duh in ta veje iz vseh njegovih skladb, kar pesnim posebno vrednost daje. Kako krasna, narodnega duha polna je njegova pesen „Vabilo". Koga ne bi ganil Kocijan-čičev glasbeni izraz tem vrsticam? Zvezde pa zlato Pridejo v svate, Nič so nikar ne boj, Pojdi, le pojd' z menoj ! (Konec prih.) Razne vesti. * (Cena nemško-avstrijskej himni.) ,Dt. Ztg." je razpisala nagrade 100 dukatov za najlepšo in najboljšo nemško-avstrijsko (!) himno. Natečaj je razpisan do 1. januvarja 1882. * (Slep Othelo.) Pred blizu osmimi leti zaročila sta se v londovskem zavodu za slepe pod pokroviteljstvom kraljice dva slepo-rojena. Blagosrčne gospe zložile so mal kapital in zaročenca sta dobra živela in čez leto dnij je Bog blagoslovil njijin zakon z jednim otrokom, ki pa nij bil slep V zadnjem času opazil je slepi mož, da ob steni njega stanovanja posluša mlad jurist, kadar je slepa žena pevale. Takoj je zaukazal slepi mož, naj žena nikdar vec ne poje, a ta se nij brigala za to prepoved. V 17, dan t. m. vstal je slepec zgodaj zjutraj, tapal k omari, vzel iz nje nož, bližal se postelji, kjer je ležala žena in jej pre-rezal vrat. Potem pa je bežal na ulico in vpil, da se je njegova žena ravnokar usmrtila. Takoj je prihitela policija in malo dete je jokaje pripovedavalo, da je videlo, ko je šel oče po nož in potem materi vrat prerezal, da je glasno zavpila. Mož je začetkom tajil, potem pa je zavpil: „Kdo mi more kaj, jaz sem slep." Verižice za ure. Dunajska specijaliteta! ■ desetletnim pismenim poroNtvom. ^**\^ cn Frou-frou urne verižice f %™'|'"' ^| z jako finim medaljonom, ki se da J odpreti, pozlačenim, gld. 4. ^^a0^ff^^mm^ Moje verižice za ure iz zlata imi-CUf taciju, najfinejši double, pozlačene, nadomestijo in prekose glede lepote in elegance zlate verižice! IVajloi>*aie> darilo I Originalna dunajska oklepna veriiiea, jako priljubljena, reprezentujoča 100 gld., le gld. 3. Veriiiea za ženske ure s kvasto, jako elegantna in moderna, bujno lepa gld. 3.50. Zlatovaljcante verižice s 14karat, zlatom plati rane, a gld. 4, 5, 6 in gld. 8, io 10 letno pismeno poroštvo, da verižica ne ocrni. Proti gotovej uplafiitvi ali povzetju pošilja VI. VI mili. Dunaj, Stati t, nnr Wollzollo Nr. 36, neben der Ecktrafik. (599—2) ■■red ponarejenimi svarim! Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob pretužnej priliki smrti našega sina, oziroma brata, svaka Tončka svoje sočutje objavili; prečestitej duhovščini in vsem, ki so ga tako mnogoštevilno opremili do gomile ter darovateljem krasnih vencev izreka s tem najtoplejšo hvalo (621) Potočinova rodbina. Na Zidanem mostu, dno 1. nov. 1881. £ Umetne (595_4) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom zistcuou v slatu9 vnlkanltu ali celulojidu brez bolečin. Plombira s zlatom itd. Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichcl, poleg Hradeckcga mostu, v I. nadstropji. Zahvala. Moj pokojni soprog Viljem Metz zavaroval }e pred petimi leti pri društvu „GRESHAM" s šestimi tisoči svoje živenje. Društvo izplačalo mi je točno denes gornjo svoto po generalnem zastopniku v Ljubljani gospodu G vidu Zeschku. Objavljajoča svojo zahvalo, gorko priporočam vBakemu, naj se zavaruje pri tem društvu; jaz sem izpoznala veliko njega vrednost. VMariboru, dne 26. oktobra 1881. (623) £«i na 19Ic»tz. Naložilne in spekulacijske kupčije v vseli combinacijah se po prijazno ree»-nili in tli^Kivino po originalnih kurzili oskrbe po biiucuej kisi administracije ,,L.eithe*' (Halinjii), Dunaj, Sehottenrng 16. (620—2) Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je odločno najboljše zdravilo zoper pratiti ter rrvtnaUzrm, trf/itnj« /'« tulili, ttolr-eine v kri i l ter živcih, oteklino, otrple mte in kite itd., mulo čiiaa uo ho rmbl, pa min« popolnam tromije, kur ilokazujo obilno eahval. Zahteva nuj ao biuiio „cvrtu zoper trf/anj« po tir, ftltillH" » traven ntoje-i 'n znamenjem ; 1 steklenica HO kr., pravega prodajo samo (335—d) lokama ..pri sanuireirir J. Trnkorzvja na Muatnem in-u št. i v Ijjubljuni. tri III§ a ' rS3'» o- B E e b pr ca a 3) s.e-S . p-©* M M d a 0 o 1 i i! I i O" H C li Ki tc M -1 09 W o n PO a. 3 oB g. ft 5 • P S o4 u- £. c 0 »Ti ? »F -1£ S H, «. Ef O g Srž' C <1 L*. J* M 2. ar a 9= O S= g 7T S*> cr cr m - — o a 1 rji §• W Cl N p rs 81 K ST P O- H cr 1 ' s cr '»D » 1* rt C 1 Bergerjevo medicinično mjilo iz smole (Theerseife), priporočeno po medii\ strokovni I , rabi B€ v najveJS evropskib državah se sijajnim vspehoiu zoper izpuščaje na životu vsake vrste, osobito zoper hrasto, kroničen in losklnasti lliaj, nulezljive hraste^ zoper prhljaj na glavi in bradi, po.,'e, žoliino, rdeč nos, ozobljino, potenje nog. — iSergerJevo mjilo i/, smol«* ima IO" „ koocentr. smol o it. lesu ter se stvarno od vsega drtiaega injila Iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — l>a ho prekaujcuju icogue. zahtev^ naj se odlofino Ber-Kerjevo mjilo iz smole ter naj so pazi na /,oam> varstveno marko. Kot milejše mjilo otl smole za odstranjenje vsoh nečistostij na |Nilii zoper Ispničaje na glavi in koži otrok in kot nepreseino kosmetieno mji;o Ka umivanje in kopuuje pri vsukdunjej nibi služi Bergerjevo glicerin-mjilo Qd smole, Imejoče 3J°/0 glloerlns ter fino diši. Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred — Glavno zalogo ima lekar «. II K I, I, v O PAVI. V zalogi v vseh lekarnah ćele države Olnvne zaloge pa imajo: V Edattljani'pri gg. lekarjih J. Svoboda, (i. 1'iocoli, W. Mayer in J pl. T.ukoezy. V Koeevji .1. lirauue V l£rskem J. Bom o-ker V Idriji .1. VVarto. V Kruuji K. Savni k. V litiji J o s. Berieš. V Novem mostu D. B i i žol i. V BudovlJIci A. Rob le k. V Vioavi A. Konec n v- (22—20) T o m o 1 j i t vl \y o m o <^ vsem, ki so v želodci in trebuha bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo je dr. Roža žiyljenski balzam. Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse predavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško probavanje, osobito gnjus do jedi, kislo' riganje, napetost, bljevanje, kri v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domačo sredstvo, ki se jo v kratkem zaradi svojega izvrstnega n plivanja obče razširilo. M t■«'//"#.■*« skloniva M fjl«l., p<»l skteniee .SO kt-. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Spoštovain gospod Frugfner! Hvaležen vam moram biti, da ste mi poslali dve steklenici dr. Ro-zovega življenskoga balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja soproga zavžila, izgubila je svoje bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela leta. S tem potrjujem samo istinitost. Prosim vas, da ini a poštnim povzetjem pošljete zopet 6 steklenic dr. Rozovega življenskega balzama. Rogatec, 15. oktobra 1H80. Se spoštovanjem Mihael Miklavži«, b. št. 44, občina llum, zadnja pošta Rogatec. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno