Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar so 7 zlato Prago na Českem odposlali svojega sina in naslednika, da ondi stalno prebiva sred českega naroda. Mladi cesarje^ič je bil sijajno po^sod sprejet in se Cehotn prikupil zlasti z tem, da je sluvesnim nagovorom in pozdra7om po78od 7 lepi in gladki češčini odgo^arjal. Mnogi trdijo, da se bo iz tega rodila 6pr«7a z Čehi; pomenlji^o je že, da magjarski listi ministra Andrassyja puvdarjajo potrebo take spra^e. Bog jo daj brž dognati; potem bo mo5 nemškemu liberalizmu in centralizmu zlomljena. Cesar sami so se pa odpeljali 7 Toplice na čeakem obiskovat nemškega cesarja in saksonskega kralja, ki se ondi kopata. — Volitve razpisane 80 tudi na Salcburškem, Moravskem in Českem. Kon8er7ati7ci se po^sod mo6no gibljejo in si prizadevajo neznosljivo dragi liberalizem otreati, posebno kmetaki Ijudje. — Prepo^ed konje proda7ati 7 tuje dežele je preklicana; 7endar na ne7arno8ti, preteče nam od strani Italije, kaže to, da 80 Tirolski cesarski lovci zaseli sotesko, ki pelje 6ez planine mimo Štilfsa 7 Italijo; blizu Botzena pa 8ta7ijo lesenjače ,,barake". Volit^e na Ogerskem kažejo, da bodo zmagali vladini t. j. ministra Tiszajevi kandidati, čeravno je on sam 7 Debreczinu propal. Iz Prekmurskega se nismo nič zvedeli, kako ondi kaj 7olijo; do 14. augusta bodo 7se 7olit7e dokončaue. Vnanje države. Papež Leon XIII. obžalujejo veliko zgubo; izvrstni kardinal Francbi je umrl še le 59 let star. Zapustil je pa 87. Cerk^i 7eaelo 8poro5ilo, Damreč: srečno pričeto sklepanje miru 87. Cerk^e z Nemčijo iu Rusijo. Silni Bismark je 7 Kissingu sprejel papeževega poslanika Massali-ta in ž njim dogovoril mir za nemake katoličane; preganjanje, razupita ,,kulturna borba", bo kmalu nehala. Ifrala Bogu, sla^a pa vstrajnosti nemakib katoličanov! Pri novib 7olitvab so sijajno zmagali; imajo namreč 100 poslance^, nekatoliški konser^ativci 113. Tako stoji 213 poslance^ proti 155 liberalcem; slednji so torej popolnem propali; tudi socijalisti so 7 budi borbi od 12 prejanjih le 2 poslanca oteli, vendar šte^ilo jihovih glaso? se je pomnožilo do 800.000. To je 78e osupnilo in Bismarka močno nagnilo, da sklene mir z 87. Cerk^ijo! — Italijanski kralj in kraljica obiskujeta Lombardijo in povsod se godi hujskanje zoper Avstrijo; 7 Milanu bo iz stolnega zvonika na mimo peljajočega se kralja veipali 20000 listkov z napisi: nbajd 7 Trst, 7 Istrijo!" Nemški ceaar pa je po 87ojem poslaniku čestital, da Italijani povsod kralja tako sla^ijo (in proti Avstriji Š5ujejo). To so huda znamenja! — Angleži ie nieo zado^oljni z otokom Ciprom, sedaj bočejo 7zeti Se otok Mitilenski. Ruski 7ojaki XI. kardela se 7ia6ajo domo7; Rumnni marširajo 7 Dobrudžo, Srbi bodo 23. aug. priborjeno neodvisnost glovesno obbajali in kneza brž5as za kralja proglasili. Turaki snltan zbira vedno ve5 7ojako7 in 7 zasedenje Bosne in Heicego^ine po a78trijakih vojakih ni privolil, z Grki se pa bo5e in tudi z Rusi iz dobra pogoditi, 7endar Varne in Batuma še Rusom ni izročil in tudi Grkom ni5 zemljišča ni prepnstil. Bosna in Hercegovina. Turki so hotli marširanje A^strijance^ za^leči, a med tem redno in črno ^ojsko pripra^iti, se z Italijo, Črnogoro, Srbijo, Rumunijo porazumiti za boj k jeseni in na zimo. Zato dela 3000 ljudi tabor pri Mitro7ici za 50.000 mož. V Prizrenu ee je sklenilo orožati 78e mohamedanske Arnaute, 7 Bosni in Hercego^ini pa prirediti 6rno 7ojsko. V Seraje^u je divji Hadži Lojo napra^il punt zoper turako gosposko, pregnal Mazar-paao, Hafiz-pašo pa 7 Saraje^ski grad zaprl, obema biše izropal in sultauovo orožarnico spraznil  ter 7ae orožje razdelil med prosto^oljne brambo^ce. Razdelilo se je že prej mnogo pušek, tako, da so bosenski turaki 78tasi res dobro orožani. Bogati Kulino7i5-beg zbira 7 Tra^niku 30.000 mož, kakor pra7ijo. Tudi 7 Moataru je nastala rabuka, 7 kateri je bilo mnogo tmakib odličniko7 ubitib. Redna turaka 7ojska se pa je med tem pomikala po^sod proti Mitro^ici nazaj. Sedaj naši niso mogli dalje čakati in so 29. jul. začeli marširati 7 Bosno pri Samacu, Brodn, Gradiški in Kostanjici; 1. aug. je tudi fml. Jo7ano7ic iz Dalmacije 7drl 7 Hercego^ino nad Imoski in Vergorac 7 Ljubuško proti Mo8taru; 4. aug. zadene pri Citluku, 5 ur pred Mostarom, na 500 Turko7, dobro po 7išinab nasta^ljenib. Takoj pošlje nad nje 7. bataljon Io7ce7, 27. reg. pesce^ in 1 baterijo; po kratkem boju se  spustijo Turki 7 pobeg zapu8ti7Ši 7ec mrt7ece7,  13 7lo7ljence7, 1 zasta^o, lOOpušekin3konje; naših 80 samo 4 lo^ci ranjeni. Diugi den 5. aug. ob 6. uri Z7ecer so A^strijanci obhajali 7eseli 7hod 7 Mostar, gla^no mesto Hercego^ine, turška redna in čina 7ojaka je pobegnila. Bolenih ae pa 7edno iz7ažajo iz Dalmacije 7 Trst, te dni zopet 80. Pri Kostanjici so naši šli 29. jul. po mostu 5rez Uno in brez vsakib opo7irko7 prodirali proti No7emu do železnici 7 Banjoluko. Isti deu je sla pri Gradiški VII. divizija 5rez Sa70, 7zela Berbir in nad7OJ7oda Janez Sakator je brez upora zasel 7eliko mesto Banjoluko. Po^sod je bil prijazno sprejet. Cel6 druga5e se pa godi gla^nemu oddelku pod Filipo7icem, ki je Sa^o prekoracil pri Broda, in potem grofa Szapari-tu, ki je pri Samacu mahnil 7 Bosno. Od Broda naprej do Der^enta je samo 6 ur boda; bila je 30. jul. strašna 7io5ina, 7ojaki z streli^om in ži^ežem obloženi trpeli so neizmerno žejo, ker ni bilo nikder kaplje 7ode dobiti. Opoldne je došel fcm. Filipovič 7 Der^ent, malo mestice z 2000 prebi7alce7; biljedobro sprejet. Vojaki pa so za njim priili ob 4. uri ter se pripra^ljali na veSerjo in pb&ivafaje pbd milim nebom. Na 6tiriafeln potn so zlasti Štajerci 7eliko trpeli; od regimenta Belgier je 800 mož opeaalo, 7endar brž opomoglo in za to^arai prišlo, 13 jib je na solnSarici zbolelo, 9 pa umrlo. Solnčarica je 7netje možgano? od solnca. Od reg. Hartuuer, poroča ,,Tagespošta", je pa 31 mož na solučaiici umrlo, pokopali so jih na katoliškem pokopališSu 7 Der^entu. Ali nearečam še ni bilo konca. V no6i okoli 10. ure in potem se enkrat ob 2. uri se 7zdigne straho^it 7ihar in na uboge 7ojake se ulije grozna ploba. Vse je bilo 7 eni 7odi in mokro do kože. Ob enem je ne7ibta razdrla telegraf, 7trgala most 5rez Sa7o in podrla 78e mostove in skazila steze naprej proti Foči, kamor so bili 7ojaki napoteni. Ali na pot podati se ni bilo mogoce; celi dan 31. aug. je dežilo in 1. aug. so 7ojaki obleko sušili. Se le 3. aug. 8e je dalje šlo. Med tem so pijonirji mosto7e in steze popra^ili in major Milinko^ic je z 1 škadrono 7. reg. husarje? daleč 7 Bosuo mabnil na ogledo^anje; 1. aug. je piijahal 7 Doboj 12 ur za DeiTentom, 2. aug. 7 Maglaj, kder je bil na 7idež prijazno sprejet. Potem je še jahal 7 ur dalje do Žepc. Ali tukaj so iz puaek 7 naae streljali, pali so 3 husarji. Malinko7i5 ae obrne nazaj 7 Maglaj, kder so ga Turki že pri5ako7ali blizu mesta 7 aoteski; husarji 7ide7ai, da ne morejo 7e5 ne ua stran ne nazaj, se zaženejo po tesni stezi sredi akoz sovražnike in pridejo srečno do naaih predatraž blizu Doboja, toda zgubili so 70 tovarsev, ki so rurtvi obležali. Med tem sta se bližala Filipovič in Szapari Maglaju, da mesto kaznita. Poprej je Szapari 7 GraSanici z Turki že imel 3 umi boj in se potem potegnil k reki Bosni pri Doboju, kder je tudi Filipovič stal. Sedaj za5neta 5. augusta marširati vsak na svoji strani Bosne proti Maglaju, toda že pri Koso^i, 4 ure pred Maglajem, trcita na 1500 Tnrko7, ki so bili na širni visini nasta^ljeni; 27. reserv. reg. je Turke motil z stieljanjem od preja, 27. bataljon Io7ce7 in 52. reg. pešce7 pa sta 7krenola na desno 7 hribe eovražuiku 7 strau in za brbet; ob enein je 7. reg. (Marojčič) pritiakal od Ie7e strani, ob 6. uri je bilo 7se razsta^ljeno, za5ne se boj, ki pa ni dolgo trajal, ker so Turki brž odbežali 7 Maglaj. Vse te praske niso bile znatne, 5e izvzamemo neare5o, ki je busarje zadela. V Gra5anici je bil ranjen nadlajtnant Vukmiro^ič in 4 moži, pri Koso7i pa je od 27. reg. usmrten bil 1 mož, ranjen lajtnant Zamponi in 5 mož, od 7. reg. (Maroj5i5) je pal 1 mož, ranjenih pa, je bilo 7 mož.