Leto LXXm, It. 72 Poitnlna plačana t fotovtal m DU PoatgebBki bai bezablt Prem - Cena L 2 Uredništvo ta npravai LJubljana Kopitarjeva I. Telefon SU1-23 M. Mesečna naročnina 13 Ur. — Cek raA. Ljubljana 10.6S0 sa naročnino tn 10.394 ia Inserate. Izključno ta •topatvo ta oglase ls Italija ln tnoiematvai DPI S. A. Milano. Rokopisov ne vračamo. SLOVENEC DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Težki boji med Emmerichom in spod. Ruhro Boljševiški napadi v severnozahodni Madžarski prestreženi — Ilitri sovražni oddelki prodrli do področja Giessen-Marburg in Griinberg na Hessenskem — Ameriške oklepniške osii ki so prodrle do Gc-iniinden-IIammelburga, smo uničili Fiihrerjev glavni slan, 29. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V severnozapadni Madžarski smo prestregli boljševiške napade, nadaljevane na široki bojni črti ob Zali in Rab L Severno od Donave se naše čete sovražniku upirajo zapadno od Grana ob NilrL Naše bojne skupine, ki so prešle pri Banski Bistrici v protinapad, so zavzele nazaj Spanio dolino ter razbilo nek romunski polk. Uničenje nekega nadaljnjega polka je v teku. Na severnozapadnih obronkih Visokih Ta ter smo s protinapadi zajezili napadajočega sovražnika. Na obeh straneh L o s 1 a u a in južno od L e o b -s c h U t z a so se izjalovili z veliko uporabo izvedeni probojni poskusi boljševikov zopet ob trdovratni protiobrnmbi naših čet, ki so ponovno uničile 73 oklepnikov. Šibkejši sovjetski napadi južno od Neisse pri Strehlenu in Breslau so bili brezuspešni. Hrabri branilci Kustrina se borijo ▼ starem mestu v težkih požrtvovalnih hišnih bojih. Za mostišči ob Odri, Zehden in Langenbcrg se nadalje silovito bo- V nižini ob Visli se zoperstavljajo naši grenadirji silnim napadom. Ob Kahlholzer Hornu so se odločile naše zaščitnice, potem ko so spravile na varno vse ranjence, od nasprotnika ter prešle preko Frlsche Nehrung. V K n r I a n d I i i smo odbili močnejše napade vzhodno od Lihaua, severnovzhodno od Frauenburga ln severnozapadno od Doblena. Za nek vdor severnozapadno od Doblena se še borimo. Rušilni čolni vojne mornarice so potopili na Donavi pri Novem Sadu 4 rečne ladje ter pognali v zrak naprave za pretovarjanje ter sovjetska skladišča gradiva. Ob Spodnjem Renu aa je Angležem in Amerlkancem šele po 6daevoib krvavih naporih ein po izgub polni uporabi dveh padalskih divizij za hrbtom našega bojišča posrečilo razširiti svoje mostišče do Bocholta, Borkena in D o r s t e n a ter vdreti v H a m b o r n. Težki boji proti sovražniku, ki nadaljuje s svojimi napadi na vsem bojišču od Emmericba do spodnje Ruhre, trajajo dalje. Ob Siegi in severno od Visokega Westerwalda so izgradile naše čete proti jugu usmerjeno obrambno bojišče. Hitri sovražni oddelki so prodrli na ozkih odsekih preko Wetzlar-ja do področja Giessen-Marburg ter iz nekega vdora pri H a n a u do področja Gr&nberga na Hessenskem. Za hrbtom teh sil držijo naša oporišča ob L a h n u , na področju T a u n u s a ter ob spodnji Maini svoje postojanke proti sledečemu sovražniku. Naše čete so vrgle zopet nazaj nasprotnika, kl je prodrl iz krajevnega mostišča ob Mainu pr< S a 1 i g e n -s t a d t u do Alzenaua. S protinapadi smo uničili osti četrte ameriške oklepniške divizije, ki so prodrle preko Aschailenburga do področja G e -munden-Hammclburg. Pri tem smo uničili 20 oklepnikov, zaplenili 9 težkih In 3 lahke oklepnike ter 21 oklepniških izvidniških voz ter zajeli 250 ujetnikov. Nastalo bojiščno vrzel smo pri Aschaflenburgu zopet sklenili. V severnem O d e a w a I d n je zavzel sovražnik M i c h e 1 s t a d t ter ob Bergstrasse s prodorom proti jugu W e i n h a I m. Vzhodno od M a n n -h a i m a je nasprotnik s svojlzoi napadi le nebistveno napredoval. Angloameriška bojna letala so včeraj strahovalno napadla Hanncver in Berlin. Zaradi odmetov bomb nekega šibkejšega oddelka je nastala razen tega škoda v stanovanjskih predelih mesta Minden. Argentina klonila pred imperializmom USA Berlin, 38. marca. Kot zadnja južnoameriška država je sodaj tudi Argentina napovedala vojno Japonski in Nemčiji. Kot povsod za to napoved navaja argentinska vlada dogovor v Chapulte-pecu in že ponovne zahteve po dokazu brezmejne solidarnosti s politiko ostalih severno in južnoameriških držav. Argentinska vlada je kot zadnja južnoameriška država dokazala, da se je podala washingtonskemu imperializmu in llooseveltovi vojni politiki in se s tem odpovedala samostojnosti. Nemški narod zadnje čase ni posebno resno jemal različnih vojnih napovedi. Vse nosijo pečat notranje neresničnosti in izsiljevanja velesil, krivih vojne, kakor primer Argentine,, ki je stopila v vojno na strani plutokratsko boljševiške koalicije. Neka uradna vest ' perializem. iz Ruenos Airesa priznava pritisk, pod katerim se je vršila ta vojina napoved ter pravi, da je poslal \Vashington diplomatske zastopnike '20 ameriških držav, ki so 6e udeležile konference v Mexicu. Ti naj bi Argentini pojasnili, da se mora soudeležiti vojne, kajti sicer ne bo deležna »prednosti« chapultepec-kega dogovora! Dokazovanje, da ee jo Argentina čutila ogroženo po silah trojnega pakta je smešno in ga je neglede na lo zavrniti kot slab poskus ponarejanja zgodovine. Vstop Argentine v vojno ravno v zadnjem kolu ni nikakršno slavno dejanje za to deželo, katere prebivalstvo brez dvoma nima s tem korakom vlade v Buenos Airesu ničesar skupnega. Edini, kateremu bo argentinska burka koristila je jankejovski im- Japonski protest pri vladi USA Tokio 28. marca. Na neki inozemski tiskovni konferenci v 6redo je j>rcčital poročevalec japonskega informacijskega urada naslednjo protestno noto japonske vlade, naslovljeno vladi Združenih držav. Japonska vlada je opozorila vlado Združenih držav na brezciljno bombardiranje mesta Naha po ameriških letalih z dno 10. oktobra 1944, izrecno pa na nečloveške ranitve in umore številnih nedolžnih civilistov. Z ozirom na osnovne* človeške pojmo in pojme mednarodnega prava, kateri se morajo tudi v vojnem času upoštevati, je ^poslala japonska vlada Združenim državam protestno pismo ter zahtevala takojšen odgovor potem, ko je razložila svoje nazore o brezciljnem bombardiranju. Japonska vlada dosedaj še ni prejela odgovora vlade Združenih držav, niti ni posvetila ameriška vlada nobene večje pozornosti japonskemu protestu. Na- Naraščajoč odpor na zahodu sprotno, Amerikanci so napadli na Japonskem le nevojaške cilje. Ameriški letalski napadi 25. februarja, 12. marca, 14. marca in 17. marca na Tokio, Na-dayo, Osako in Kobe so bili izrazili teroristični napadi na civilno prebivalstvo. Žrtev teh napadov so bili templji, šole in bolnišnice ter stanovanjski predeli. Pri tem jc bilo umorjenih ogronmo število žen in otrok in starih ljudi, pri čemer so se odigravali prestresljivl prizori. Japonska vlada najostreje obsoja to grozovito nečloveško brezciljno bombardiranje ter smatra, da nasprotuje to principu človečamstva ter pravilom mednarodnega prava. Zaradi tega vlaga japonska vlada naj06trejši protest pri via-di^Združenib držav. Medtem ko si pridržuje japonska vlada vse pravice ter svobodo ravnanja v tej zadevi, pričakuje uraden odgovor ameriške vlade. Berlinsko časopisje k položaju Berlin, 29. marca. Berlinsko jutranje časopisje se nadalje na uvodnem mestu bavi s položajem na zapadu. Posebno pozornost posvečajo sovražnim naporom, da bi s sistematičnim razširjenjem napačnih poročil vzbudili ravno v trenutku, ko postaja nemški odpor vedno večji, vtis, da je odločitev že padla. Položaj na zapadu, tako piše »V81ki-6cber Beobachter«, je nadalje označen z napori Britancev in Amerikancev, da bi dosegli z daleč naprej poslanimi oklepniškimi oddelki zmešnjavo v zaiedju nemškega bojišča. Medtem ko sovražnik ob spodnjem Renu kljub uporabi močnih oddelkov izkrcanih iz zraka ni mogel doseči prodora, se mu je. posrečilo iz Wester\valda prodreti pri Limburgu v dolino Lahne ter iz vdornega mesta pri Oppenheimu premestiti boje do spodnjega Maina tja do pogorja Spessart. Pogled na zemljevid kaže, kakšne nevarnosti poinenja takšen ozek prodor z dolgimi boki za napadnlca v sovražni deželi. Nemški protiukrepi bodo skrbeli, da bo sovražnik kmalu spoznal MvriJUll. Uit outi«whi\ tviii.iiu niAfr.um • in,idiii. iiikslu n to dejstvo in ti ukrepi že učinkujejo. V J ijenostjo za boj. spoznanju lega položaja izrablja sovražnik te sunke za živčno voino ter razširja v svet senzacijska poročila, da bL vzbudil strah in paniko pri nemškem prebivalstvu ter s tem uničil duhovne predpogoje za izgraditev učinkovite obrambe. Ta poskus pa bo brezuspešen. Nemci bodo toliko bolj neomajni ter se bodo borili in prekrižali te sovražne račune v gotovosti, da bo odločitev na koncu izgledala povsem drugače kot si lo domišlja sovražnik. »12 Uhr BlatU piše, da ne pretiravajo Angloamerikanci svojih uspehov onstran Rena samo vsled tega, da bi pred lastnimi narodi upravičili ogromne žrtve, marveč, da bi dosegli zmešnjavo v nemškem narodu ler da bi imeli od te panike korist. Sovražnik brezdvomno brez te agencije ne moro doseči uspeba. Nemški narod pa ne bi mogel izvojevati te vojne s tolikšnim junaštvom in vztrajnostjo, če bi se pustil varati z živčno vojno in grožnjami. Mesto z zmešnjavo, tako poudarja lisi zaključno, je odgovoril sovražniku z ogorčenim odporom. mesto e paniko z odločno prlprav- Berlin, 29. 3. V torek so odgovorile uemške čete na angloamcriške napade s silovitimi proliudarci. Ob spodnjem Renu so preprečile s protinapadi na obeh straneh gozda pri Wcselu sovražne probojne poskuse proti severu in ob vzhodnih robovih gozda ob Hiinsu sc je zrušil ob zagrizeni obrambi nemških oporišč proti vzhodu usmerjeni naval 9. ameriške armade. Sovražni odclki. prodirajoči iz Westerwalda proti gornjemu Siegu, proti odseku Dill ter severnim obronkom Taunusa ter u pedročja južno od Koblenza proti vzhodu, so naleteli na naraščajoč odpor ter so v trdih bojih z nemškimi silami, ki napadajo zvezo z zaledjem naprej potisnjenih osti. Medtem, ko nudijo čete in enote ljudske vojske v jugozahodnem delu Frankfurta ogorčen odpor, so se pri Hanau in Aschaffcnburgti ves dan menjavali nemški in sovražni napadi. Najtežji udarec je doživel sovražnik v pogorju Spessart, kjer so nemške rezerve v toiek in sredo dopoldne s protinapadi uničuioče razbile sovražne oklepniške sile, ki so prodrle do Gemiindena. V gurnierenski ravnini so sc ameriški napadi iz njihovih mostišč pri \Vormsu in Mannheiniu ustavili ob nemških zapornih postojankah vzdolž Bergstrasse. Na vzhodu so preprečile nemške čete na Madžarskem in v gornji Šleziji sovjetski poskus prodora predvsem ob gornji Odri ter uničile preko 100 oklepnikov. Branilci Kustrina ter posadki nemških oporišč Zehden in Langenberg so vzdržali močne napade. S podporo pomorskih sil so vzdržale nemške čete na obeh straneh Gdanskega zaliva neprestane težke sovjetske napade. Kurland-ski borci so dosegli proli zopet močnejšim sovražnim sunkom ponovno jasne obrambne uspehe. Dnevno naraščajočemu pritisku anglo-amerikancev so nudile nemške čete še trši odpor. Ob spodnjem Renu so preprečili Nemci s protisunki nameravan sovražen prodor. Med Siegom in severnimi obronki Taunusa so nemške bojne skupine, ki so nastopile za hrbtom sovražnih oklepniških osli na mnogih mestih zaustavile sovražne premike, medtem ko se je posrečilo nemškim rezervam ob Mainu odrezati in uničiti naprej potisnjene ameriške oklepniške osti. Nasprotnik s tem kljub nadaljnjemu napredovanju doslej ni mogel Izsiliti operativnega prodora. Samo na gotovih odsekih ima neko svobodo premikanja, toda tudi tu so izvedli Nemci že protinapade. Ob spodnjem Renu obvladajo nemške čete s svojimi protinapadi in na obeh straneh gozda pri Wcselu položaj severno od Lippe. S tem so preprečile ob zahodnem robu in v sredini sovražnega mostišča globlje vdore nasprotnika, ki napada z vsemi razpoložljivimi silami. Južno od Lippe so napadli Se-vernoamerikanci v gozdu pri Hiinzu z osredotočenimi silami na področju Dins-lakena. Napadalni valovi proti vzhodu so se zrušili na vzhodnem robu gozda pri Hiinzu ob zagrizeno hranjenih oporiščih. Sunki proti jugu so se zrušili v nemškem ognju ob avtomobilski cesti, ki poteka severno od industrijskega področja. Kljub težki topniški pripravi, neprestanim topniškim napadom in nadaljnjemu bombardiranju Angloamerikanci niso mogli izsiliti nameravanega prodora v smeri proti Bocholtu in Dorsteinu, marveč so se morali zadovoljiti s krajevnimi uspehi, kl so jih pridobili le z visokimi izgubami. Bitka ob Westerwaldu «e jc razširila na področje med gornjo Siego, .dolino Dilla ter severn m robom Taunusa. Tu so Sevcrnoamerikanci siccr napredovali ter vzpostavili zvezo s' svojimi silami, ki so prešle južno od Koblenza preko Rena, toda operativno pomembni sunki so sc izjalovili. Ker je gorovje ob spodnji Siegi in Dillu oviralo prodirajoče oklepniške osti, so skušale močnejše severnoameriške sile prodreti iz Limburga severno od Taunusa proti vzhodu, da bi tako dosegle majhno ravnino severozahodno od Frankfurta, preko katere teče reka Nidda. Častniška šola iz Weilburga ob Lahni se je zoperstavila sovražnemu oklepniškemu klinu, odbila v trdih bojih ost ter preprečila s tem prodor. Sovražnik je s svojimi oklepniškimi oddelki sicer dosegel področje južno od Siegena, dolino Dille med Dillcnburgom in Wetzlarjcm ter trikotnik ob Lahni med Bad Emsom in Kaubom. Njegove premike pa močno ovirajo neprestani napadi nemških bojnih skupin na zveze z zaledjem. Na bojnem področju Maina sc jc najbolj pokazal učinek nemške proliobrain-be. Medtem ko je sovražnik v južnem delu Frankfurta zaradi zagrizenega odpora nemških čet in edinic ljudske vojske lahko le korakoma prodrl do kolodvora, so se izjalovili njegovi ponovni poskusi prekoračenja med Offenbachom in Frankfurtom s težkimi izgubami številnih oklepnikov in drugega težkega orožja, ter so se njegovi napadi na mostišču pri Wormsu zrušili v obrambnem ognju ob zapadnih obronkih Odenwa1da, so izvedle nemške čete v pogorju Spcssa močne protisunkc. Napadle so sovražnika pri Hanau in Aschaffenburgu, pre prečilo dovedbo nadaljnjih sil ter od stranile med obema mestoma nek majhen vdor. Nato so uničile z osredotočenim napadom sovražne oklepnike, ki so prodrli v Spessu do Gemunda. Nek razbit oddelek, ki jc zbežal v nepregledno gorsko ozemlje Spesta, sedaj zasledujejo nemške čete, S tem uspešnim protiudar cem ie postal Main med Hanauom in Aschaffenburgom spet glavna bojna črta, to sc pravi, nasprotni nameravani prodor na prosto področje se je izjalovil. Na vzhodu so nemške čete prav tako preprečile boljševiške prebojne poskuse med Blatnim jezerom in Donavo ter v gornji Šleziji. Na Madžarskem so nemške čete v toliko zaustavile premike Sovjetskih oddelkov iz gozda Bakony proti zahodu, da se je sovražni naval ob spodji Rabi ustavil med Kleinzcllom in Cy-rontom. Tudi močni boliševiški sunki ob spodnjem Granu v smeri proti Novim £amkym in proti Nitri so s» zrušili po majhnem napredovanju. Z žilavim zadržanjem in protisunki so prizadejale nemške čete sovražniku občutne izgube na ljudeh in gradivu. Se bistveno močnejši kot na Madžarskem jc bil sovražnikov pritisk v gornji Šleziji, zaradi tega pa so bile tudi tu sovražnikove izgube mnogo večje. Po večurnem topniškem ognju jc skušala s podporo številnih jat borbenih letal napadajoča pehota 7 oklepniki razbiti nemške zaporne postojanke na obeh straneh Loslaua in južno od I.eobschOtza pred moravsko ravnino. Nemške čete so zajezile sovražnikove oddelke, ki so vdrli v velike gozdove pri Loslau. Južno od Lcobschiitza pa ni mogla 4. sovjetska napadalna armada kljub izgubi 86 oklepnikov doseči niti krajevnih vdorov. Iz števila uničenih oklepnikov je razvidna trdota boia pa tudi obseg obrambnega uspeha. V dvanajrtdnevni bitki na loku med Sorauom in LeobschUtzom so uničile nemške čete doslej 618 sovjetskih oklepnikov. Med temi boji se je posrečilo boljševikom, da so predhodno obkolili manjše oddelke. Med temi so bili oddelki estonske SS grenadirske divizije. Tudi ti estonski prostovoljci so razbili sovražni obroč ter dosegli priprav- . ljene postojanke v ozadju. Pri teh bojih ) «« moskovski slamnati moz|o zelo Ya«, Al.iudren poudarja, da obstaja v Združenih državuh mnenje, da je Moskva z odpovedjo prijateljske pogodbe Turčiji že drugič prelomila dogovore sklenjene v Jalti, ker o tem zaveznikov jioprej ni obvestila. Novi diplomatski zaptetljajl so prikazujejo ns obzorju. Bilo je napačno, ko so po krimski konferenci upali, da t>o odslej Moskva prenehaln s svojo politiko zu dosego nadvlade. V Združenih državah prinašajo nekateri listi pod velikimi naslovi vest, »du se Sovjetska zveza pripravlja ra napad na Turčijo«. Povsem jasno je, da si hočo Stalin pridobiti nadvlado nad Dardanelami in Carigradom. Lublin hoče v San Francisco Stockholm, 28. marca. Moskovska poročevalska služba prinaša izjavo tako-zvatie poljsko začasne vlade, v kateri je junaško padel divizijski poveljnik SS Brigadefiihrer Augsburgcr. Južno od Neisse, pri Strehlenu, Breslau in Glogau so izvedli boljševiki samo posamezno brezuspešne napade. Branilci Breslaua so uničili, od kar so obkoljeni, 68 sovražnih oklepnikov, 415 topov, 491 roinomctalcev in strojnic ter devet letal, Sovjeti so t. močno podporo topništva in borbenih letal nadaljevali s svojimi napadi proti trdnjavi Kustrin. Majhni vdori z juga in severozapada so bili zajezeni, medtem ko je hrabra posadka odbila vic ostale napade. Posadki nemških mostišč ob Odri, Zehden in Lan-genburg sta prav tako odbili vse napade ter uničili 15 oklepnikov. Težka materialna bitka na obeh straneh Gdanskega zaliva je terjala od nemških čet zopet skrajne napore. Pri težkih bojih na področju Gotenhafena in Dan-žiga so uspešno podpirale nemške čete edinice vojne mornarice. Pri Gotenhafc-nu so uničile baterije mornariškega protiletalskega topništva doslej 87 oklepnikov in 35 letal. Kljub temu. da so bili pod stalnim ognjem topništva in letal, so obdržali lopničarji svoje naprej potisnjene postojanke ter s toni bistveno doprinesli k uspešni obrambi sovražnega navala. Med Gotenhafenom ic Danzigom so razbile težke in lahke pomr.rske tile močne sovražne napade ter so z razbitjem pripravljalnih postojank preprečile r.ove sunke. Kot pri Golonhafcnu in Danzigu so sc borile nemške čete tudi cb Kohlholzer Ilornu ob obali zaliva za vsako ped zemlje. Jasne obrambne uso.hc to izvojevale zopet nemške čete v Kurlandiji. Vzhodno od Libaua, severovznodno od Frauenburga in severnozapadno od Doblena so odbile zopet močnejše boljševiške napada ter zopet preprečile sovražen prodor. Visoke angleške osebnosti pogrešajo Stockholm, 29. marca. Agencija Reuter javlja: Churchill je sporočil v sredo v Spodnji zbornici, da pogrešajo po neki letalski nesreči državnega podtajnika letalskega ministrstva Commanderja Brabnerja ter več drugih visokih uradnikov letalskega ministrstva ter drugih državnih uradnikov. Nekoliko kasneje je sporočila agen-cija Reuter dopolnilno, da pogrešajo razen Commanderja Brabnerja tudi letalskega maršala sira Petra Drummonda, opolnomočenca za izšolanie sira Johna Abrahama, namestnika državnega podtajnika letalskega ministrstva, nadalje opolnomočenca za odnošajc z javnostjo R. J. Jonesa, visokega uradnika pre-skrbovalnega ministrstva Twenlymana ter mr. Robinsona ein letalskega poročnika Plumba, osebnega pribočnika sira Drummonda. Brabner naj bi prevzel zastopstvo britanske vlade pri sklenitvi britanskega Commonwcallh načrta za letalsko izšo-lanje v dominionih. Letalo je vodil znan preizkušen pilot. Zapustilo ie Anglijo v ponedeljek v smeri proti Azorskim otokom ter so ga poslednjič slišali v torek. V bližini poti, po kateri naj bi letalo letelo so našli razbitine, vendar ni bilo nobenega sledu o preživelih potnikih 2eneva. Kakor javlja »Times« v nekem uvodniku, je ponudil Čankajšck komunistom uradno priznanje njihove stranke ler včlenitev uprave Yennana v osrednjo vlado pod pogojem, da se komunistične čete pod poveljstvom nekega ameriškega generala priključijo čankaj-Skovi narodni armadi Doslej pa komunistični voditelji še niso sprejeli te ponudbe. ki so bile povabljene v San Francisco. Lublinski Poljaki smatrajo za nepravično in žaljivo /n poljski narod, ker niso povabljeni. V svoji izjavi so obrazložili vladam Sovjetske zveze, Združenih držav, Anglije in Kilaiske, da za izključitev od konferenco v San Franciscu ne mor« biti nobenih vzrokov. To izjavo sta podpisala Berut, varovanec Moskve in takozvani ministrski predsednik Moravski. Kakor znano, so se v Jalti zedinili, da bo osnovana nova poljska vlada, katera bo odgovarjala vsem željam. Vendar to vlade dosedaj še niso osnovali in tudi no kaže da bi bila do pričetka konference v San Franrisctt-o-novana. Sedaj pa zahtevajo sovjetski Poljaki, dn bi jih smatrali za vlado in jih povabili kot zastopnike Poljske v San Francisco. Nj dvoma, da stoji za to zahtevo sama Moskva in da je vedenjo sovjetskih l'o-Ijr.kov smatrati kot nov napad Moskve na London iu Wa6hington. »Samo začasen uspeh« Stockholni, 28. marca. Med pretiranimi poročili angloameriških vojnih [>o-ročevalcev iz zahodnega bojišča se pojavlja marsikateri glas iz Londona in Washingtona, ki priporoča previdnost tn treznost ter poudarja močno odpornost nemškega naroda in nemških vojakov. Tudi general Eisenhovver jo bil, kakor javlja list »Slockholms Tidningen« pri-moran ugotoviti, »dn je bil dosežen samo začasen uspeh in da mora svuriti pred pretiranim optimizmom«. Izza kulis Stockholm. Sovjetska vlada sn vedno bolj trudi, da bi spravila na konferenco v San Franciscu novo albansko vlado, ki ji jo, britanska vlada pred par dnevi odrekla v Spodnji zbornici priznanje. Ta albanska vlada je v zvozi s Titom ter komunistično orientirana. Radio Moskva javlja v ta namen iz Tirane, da se vršijo v vsej Albaniji demonstracije ter zahtevajo udeležbo Albanije na konferenci v San Franciscu. Moskva vleče za vrv Bern. »Neue Berner Zeitung« piše pod naslovom »Turčija pod pritiskom«, da Kremelj ni počakal s turškimi problemi, ker je sedaj položaj Sovjetske zvezo proti Veliki Britaniji posebno močan. Moskva namerava zoperstavili protiutež angleški orientaciji Turčije ter po možnosti doseči usmerjenje ankar-ske politike proti vzhodu. Sedaj so pričeli vleči za vrv. Kratka poročila Ženeva. Glede odstopa parlamentarnega državnega tajnika angleškega ministrstva za ponovno izgradnjo Straussu objavlja »News Chronicle«, pisma med Churchillom in Straussom, v katerih jc Strauss zahteval od Churchilla, da ga odpusti, ker nc mara več dalje sodelovati v angleški vladi s prijatelji Chur-chillove politike, posebno kar so tiče Poljske in Jalte. Bern. »Eichange Telegraph« javlja, da je bil odpoklican sovjetski poslanik v Sofiji Lavriščev, ter da je Bolgarijo žc zapustil. Njegov naslednik še ni imenovan. Lavriščev je bil sovjetski poslanik v Sofiji ves čas vojne. Po kapitulaciji Bolgarije je zastopal Sovjetsko zvezo v zavezniški nadzorni komisiji. Stnrkholni. Kakor javlja »Slockholms Tidningen« so so neuradni londonski krogi »samo pomilovalno nasmehnili, ko so RliSali o argentinski vojni napovedi.« Nadalje so tj krogi mnenja, da je bil trenutek vojne napovedi r. ozirom na splošen razvoj izbran poacbno nesrečno. Zadnja počastitev dr. Kurta Messinerja Ljubljana, 29. marca. V čotrtek popoldne je bila v palači Pokrajinske uprave na Bleiweisovi cesti žalna svečanost, |>o»večeua spominu dr. Kurta Messinerja, nemškega svetovalca za sodstvo v Ljubljanski pokrajini. Nemški svetovalec dr. Kurt Messiner je izdihnil kot žrtev zahrbtnega komunističnega napada in jo bila rjjto spominska slovesnost Se tem bolj dojemljiva. V dvorani jo na katafalku bila med zelo U' ■> pol »iona krsta, ob katero so zastopniki vojske, stranke ter i oblasti položili lopo vence. Tudi struni- I na vojaSka straža je stoječ ob krsti bila 7-adnje Častno spremstvo za padlega |>o-kojnika. Žalne slovesnosti so s** udeležili predstavniki nemSkih in slovenskih vo-iaSkih in civilnih oblasti, dalje tudi predstavniki slovenskih pravnih institucij in mnogi pravniki. Ko so najviSji predstavniki položili vence ob krsto, jn ob navzočnosti prezidenta generala Rupnika, dalje dr. Lnndeckerja Uot zastopnika Obrsle Koinmissar in SS Bra-gadefilhrer Hann kot zastopnika SS \Vaffen SS Rosener spregovoril nemški upravni svetovale« za Ljubljansko pokrajino dr. Herman Doujak. Govornik je najprej orisal življenjsko pot padlega svetovalca in nato poudaril, kako se je po ustanovitvi Operacijskega ozemlja Jadransko primorje rajni dr. Messiner kot nemški svetovalo« za sodstvo v Ljubljanski pokrajini liožrtvovalno posvetil zlasti revisijl političnih sodb, ki so bile iirečene za časa italijanske zasedbe. Poudaril je, da je privedel te primere do pravične rešitve. Dalje se je rajni z neumorno vnemo trudil, da bi vso upravo postavil na zdrave pravne temelje ter jo organiziral, kakor je to zahteval duh časa in zdravi pravni 6ut. Ce so je na območju pokrajino v pravosodju mar-- ikaj irboljialo, Je to zasluga dr. Messinerja. Izguba dr. Meseinorja pomeni za nemSke vrste liolečo in globoko vnel. Z njim je padel dober tovarii. Sočustvovanje vst\h, ki so ga poznali, velja dano« zlasti njegovim svojcem, gospej in otrokom, ki jih je rajni tako ljubil. I'soda je trdo usekala tudi to majhno skupnost, iz katere je vihar časa odtrgal tako krepko zelenelo vejo. Na tecki poti, ki jo kaže Fiihrer nemški skupnosti, je treba za trenutek ohwtati in povesiti zastave ob smrti tovariša. Zatom je zaigrala vojaška godba pesem o dobrem tovarišu, ki je ob nje-«ovi krsti, zasuti v zelenje in cvetje, šla vsem do srca. Ko so utonili zadnji zvoki pesmi v tišini, je govornik zaključil svoje slovo od rajnega takole: >Mi pa nočemo obstati v žalosti in obupavati v viharjih časa. Mi vemo, da mora vsakdo za Fiihrerja in Reirh \-ztrajati in do zadnjih posledic izpolnjevati svojo dolžnost. Mnogi morajo pasti, ker je usoda neiiprosna in ker ykon vsega življenja — boj — zahteva Žrtev. Hočemo pa so izkazati vredne 'loprinešenih žrtev in izpolniti to, kar ie vsem umirajočim vroča želja, kar je smisel naših žrtev: hočemo zgraditi Rekh kot evropsko jedro in ga nositi s seboj kot dragoeen dragulj ln s tem našem u kontinentu in njegovim narodom zagotoviti lepSo bodočnost. Bojevito življenje našega mrtvega tovariša naj nam bo vzor, njegovo smrt ojhmo-rilo. Naj bo ura preizkušnje tudi trda, zdržali bomo, še trdneje se bomo vsi zbrali okrog Fiihrerja, ker je on granitna skala v viharju časa. Enkrat bo vendar prišel dan, ko bo usoda dejala: da. In tedaj borno vedeli, da tudi žrtev naišega tovariša dr. Messinerja ni bila zaman.« Sledil je zadnji pozdrav mrtvemu tovarišu, naikair jo bila žalna slovesnost zaključena. Dr. Kurt Messiner Dr. Kurt Messiner, nemški svetovalec za sodstvo v Ljubljanski pokrajini, se je rodil lota 1906 v Boinu. Po šolanju na Dunaju, E orožju, je bil tudi dr. Mussiner kot SS Scharfiihror med borci. Leta 193C je bil priprt zaradi narodno socialističnega delovanja in črtan lz liste odvetniških pripravnikov. Bil je nato zaposlen v odvetniški pisarni in je opravljal še posle tiskovnega vodja il.egalne narodno sooinlistične stranke ter bil glavni urednik celovškega tednika »Alpenl&ndi-seho Rundschau«- Potem ko je stranka prevzela oblast, je nekaj časa vodil >Kiirntnor TagbiatU, nato pa je bil prevzet v sodno službo, nakar je bil imenovan za sodnika v Celovcu. Ob izbruhu vojske je bil vj*>kliean; udeležil se je tudi pohoda proti Jugoslaviji, pri čemer jo bil odlikovan z žo-leoniin križcem druge stopnje. Po zasedbi Gorenjske Je bil najprej sodni predstojnik v Kranju, nato pa vodja kazenskega oddelka v funkciji državnega pravdnika pri joveljstvu varnostne policije- Istočasno je t>j 1 imenovan za predsednika kazenskega sodišča na Gorenjskem. Po Badoglievi izdaji je bil z ustanovitvijo Jadranskega primorja imenovan za pravnega svetovalca Ljubljanske pokrajine. Slovensko prebivalstvo iskreno obžaluje smrt uglednega nemškega pravnega predstavnika, ki je bil po vsej pokrajini /..ali prav zaradi svojo naklonjenosti do vseh tistih, ki jih je prizadejal Irdi sodnti izrok za časa italijanske zasedbe in preden je bilo ustanovljeno Jadransko primorje. Dr. Messiner je bil dalje iaredno naklonjen vsem pravnikom in slovenskemu pravosodju, ki bo tudi bolestno občutilo njegovo izgubo. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Darovi za bombardirane 7ji oškodovance po bombnem l.apadu »o larovall Social. pomoči: Tvrd. Krlipir An I-Mestni trg, 15.000 Ur — O- KruHč Jolc. poštar v Ljubljani. MO lir - Oa. Mourin Štefka. Stari trg S. Ml Ur — O. »of-primarij dr. Po-ijainik Josip, Ljubljana. MO lir - O. IvanHl .lotip, Ljubljana, 500 lir - Oa. Vrfačnlk Mina, Ilerberntsinova 3. S.M0 Ur - Oa. Soban Krna. Gubčeva 10, 100 lir — Ga. Kuitrln Franja, KarlovSka 13. 100 lir - O. Kuubor Miliu-lin, Pavšlčeva 11, 100 lir — G. Zupančič Joi«, Staničeva 17, 100 lir - O. Oolnlčar-Preskar. kavarna Emona, UM lir — G. dr. Cerne Ivan, :*V lir v počastitev spomina pok. g. Praprot-nik Eda — Firma Urbane tolik*, ljubljena, 15.000 Ur — Ga. Murgl Marija, Novo mesto «00 Ur v počastitev spomina pok. Pavlin Lucije — 8logr*d d. d., Ljubljana, 300 lir namesto venca za pok. npr. svetnika C- Pra-protnik Edvarda - Ga. Sonjo Bleiweit-Trstc-niiko 300 lir namesto cvetja na grob pok Vere Bleivreis-Trsteniške - U. Porlit Ivan, Sunsku 31, 2000 lir nameeto evotja na grob pok. g. Alb. KiUorJe - G. Kraje A., Trdinova, 1000 lir v spomin pok. ge. Ive Zerja rove in podpolkovn. Cop Valentina — Neimenovani 1000 lir v počastitev spomina blaeo pokojne ge. Vere Bleltveis-Trstenišk«. Zastrupitev s smodnikom Pred dnevi so zdravniki v otroiki bolniš-uioi ugotovili nenavadno zastrupitev s smodnikom. Ne GradlAča pri Blokah Je t letni kočarjev sinček Anton Intihar pojedel večjo količino smodnika, nakar bo se pojavili znaki zastrupitve. Prepeljali so dečka v Ljubljano, toda bila js vsaka zdravniška pomoč zaman. Deček js umrl za zastrupitvijo s smodnikom. Starti, pilite, kaj otroei dev-ljejo v usta! Vrtnarji ■ prvimi sadikami Ljuhljanski vrtnarji so letos nekam pozno priAll aa tre okoli Vodnikove«« spomenika. V sredo so prinesli nekaj rož. ▼ prvi vrsti prlmnl, a prav znatno množino pomladanskih sadik, tako solatnih, obrovtovih In ssljnih sadik. Tndl sadiks rdeče jedilne pesa so bile že naprodaj. Solslme sadiks so bile šopek po 6 Ur, druge sadike tudi dražje. Promet z njimi Jo bil povoljen. Berivke pa letos ie ni bilo na trgu. Živilski trg na veliki teden 2ivilski trg Jo na veliko sredo 28. marca, oživel po daljšem zatišju. BU je v znamenju regrata ln brona. Prvi otok je bil dobro zaseden. Obilo je bilo naprodaj regrata, kl «e jo pocenil. Sprva je bilo prgišče te zdrave naravne solate po 10 lir, sedaj pa je že poštena merioa 5 lir. Mnogo je bilo hrenovih debelih in drobnih korenin. Vse je šlo dobro v prodaj. Nekatere gospodinje so bile v strahu, da bodo zmanjkala na odrezke prodajana jajca. Bojazen Je neutemeljena. Jajo Je dovolj. Obvestila Prevoda Prodaja mesa V soboto 31. t m. oddajamo goveje meso bolnikom na bolniške karte, bolnicam in *a-natorijem. Neprodano prekajono meso morajo mesarji vrniti v soboto 31. t. m. do 12. ure. Nikdar Bogu. . Prispevajte za velikonočno zbirko Socialne pomoči! Lajšajte bedo siromakom! Lep pogreb odkopanih žrtev komunistične strahovlade v Št. Vidu Osem žrtev — Aentvidčanov, kl so Jib pred nedavnim odkopall nad Goričauami pri Medvodah is za nad leto dni starih grobov, so prepeljsli v St Vid. Tu so zemske ostanke položili na mrtvaški oder in jih Je prihajalo ljudstvo kropit is bližnje in daljne okolice. V torek pa je bil slovesen pogreb. Mrak se je skorsj začel spuščati, ko se je na pokopa, llšču pričelo turobno opravilo. Potem ko js domači dušni pastir opravil pogrebne molitve. so ss krst« druga za drugo pričela spuščati v semljo. Vojaška godba j« igrala gan. Ijivo pogrebno koračnico. V srce segajoči so bili prizori, ko so ss domsti poslavljali od svojega dragega. Tako Je številna Erjavčeva družina morala težkega sroa vzeti slovo od Svojega vzornega očeta, ženi-vdovl po Kregar jib sta ihte ln neutolažljivo govorili strašno obtožbo v prezgodnji grob svojih mož, vsi Bnanei in sosedje so s tihim sožaljem Izražali svoj gnus nad zahrbtnimi morilci. V torek so na pokopališču v St. Vidu po. koipall: Pepeta Kregarja. Jožeta Kregsrja. Pepeta Cvrtolka. Mihaela Duhovnika. Alojza Skalarja, Pavla 8kalarja, Karla Erjavca ta Franca Erjavca. Občinstvu je ob tej priliki spregovoril Kreislelter g. dr. Hoehstolner ln ▼ izklesanih, Iskrenih besedah razložil po. Večer slovenske pesmi v Ljubljani Večer slovanske lirike, ki so (a v čsst aa. grsjencem, literarnim odlikovani cem, priredili njihovi tovariši pesniki v sredo 2». t. m., je itreduo lepe uspeh. Večer« ae Sc »deležih tndi predstavniki oblstli, Slovenske akademije »samoti In umetnosti, univerze in r»znlb drugih kulturnih ustanov. Prisotni to bili tudi trije Uvreanti Pokrojinske uprave: dr. Alojz G{ad-nik, dr. Stsnko Majcen in Emilija« Ceve. N»-Stopilo j« t* pesnikov s eno sli dvema pesmimi. z dvem« samospevom« ter nvodno besedo. To je »pregovoril prof. Jože Peterlia, ki je zcjol smisel teg« večera v na»lcdnje «Uvke: »Tndl v bolečinah ia trpljenju, v pooižonjm _ razočaranju naš nirodni genij »i umolknil. Število njegovih glmalkov J« n«t»!e čolne. Danes govori šestnajstorle« slovenskih poetov. Ustvarj« živo ves • svojimi predniki ia živo Tet s »vojim nsrodom. Pesem j« njihov« besed«, »re« njih vsebin«. In pesem je n«jlep»i in najčistejši izras narodnega duh«. Siva v«» nas skrivnostno »P«j« » u»lv«rj«lci noš« betede, ■«j je njih petem v deželi preil« is čUtcg« subjektivizma v objektivnost. To je »otvenenj« umetnik« z« donsšnj« čas, vrnitev k »emlji, zbližaaje » »vojim n«rodo», «klenitev najvišjih vredno« naših pradedov. Slovenska beseda Je živ«, bogat« in misolo«, njen« vsebin« globok«. Njeno poslanstvo je veliko. Vero nom daje v povo vstajenje. Narod in poet sta spet eno. »Poidravljam te, zemlja. tračsm »e v tvoje naročje« je bo^o hrepenenje nove poezije, ki j« že nastala. Narod, ki ima tako bog«lo zakladnico ustvarjalnega duho. ni majhen ie ni ubog. fcim bliže se njegovi glasniki »kl«njsjo k zemlji in k ljudstvu in cim bliže sc dvigajo k lepoti, Rctniei in Dobroti, tom bolj je njih dolo večnoetno. Poezija no. cojinjega večera nam k«že pot v t® smer. Novice iz trdo preizkušene Idri:e Prezident Rupnik Idriji Garje, ki ga Je povzročil Idriji in njenemu prebivalstvu divjaški amrloam. letalski napad, je globoko odjeknil tudi v Ljubljani. Prezident g. general Kupnik je pri tem zares pokazal očetovsko srce zn svojo ljubljene Idrijčane ter je takoj preko »Socialne pomoči« posla! po novo Imenovanem komisarju za idrijski okraj g. Vadnjalu zaidrijske oškodovane« kot prvi znesek 120.000 lir " Novo "imenovani g. komisar se je po ogledu škode in točni proučitvi potreb oškodovancev odpeljal v Ljubljano z oblju. bo? da bo prejsldcnt g. general Hupnlk p~)'• uiuoi.il s• * Idrijčanl pa »« prezldentn - vnk; za odbornike pa: župan g. Ksrct Tre- rojaku - gospodu goneralu Hupntkii n«J- , Sef Kult-pro»v. odd. nadporočnik Bog- Iskreneje zahvaljujejo r,a njegovo očetovsko .. pomoč ter mo zagotavljajo, da so bo o izkazali vsekdnr vredni njegovega velikega zaupanja in ljubezni. • ■ - Letalski napad. Na Materinski dan so zločinski angloameriški letalci prinesli tdrlj-flklm materam svole »darove« v obllk^i konice raketnih bomb n strojničnega ognja. Ko ao posamezniki že jell zapuščati ztiklo-iillča, seje prihuljeno prikradlo nad Idrijo 0 angloameriški h letal, kl «> takoj pr -lutTrsl levati raketne bombo in s stroj-nt!in 1 mogniem obsipavati že Itak strašno SMiWO®eeto. Tudi tokrat s! letala ^ bila izbral/i prav nikakega določ^ g« " js. temveč Vk> kar na slepo »IreUevala bombe po vseh mostnih pre-Silv SkuDTio so bombe »0'lele^^ ^ udar pa «o ga , V.n.J ln takoj »anu*iii.. — dan Pušenjak, ravnatelj Obč. kous. društva g, I.ovro Kavčič, g. 8vetltčlč Ivan, g. Rupnik Nande in kot znstopnloa Idrijskega ženstvo ga. Justl MlhelJ-Kovačlč. NovJ odbor nei ix»l d°o urporušlle. Na treh me. "lk j. izbruhnil ogenj, vendar ^^o ga je takoj prevzel posle in poveril blagajnika, da prične s takojšnjim razdeljovnnjom pomoči potrebnim. »Socialna pomoč« v Idriji bo prvonstveno podpirala oškodovan, ee z živili, obleko in perilom ter je zaradi teg« «klenll odbor, da osnuje takoj nakjipovalnlco starega perila, obleke, obutve ln pohištva, kl Jih bo po nakupu delil oškodovsneem. .... Pasljon. Zaradi težke nesreče, kl Je za. dela Idrijo ob terorističnem letalskem napoju, Jo preložen« uprizoritev pasljona na prvo nedeljo po Veliki noči. to prodane V8lxrpnice veliajo za to uprizoritev. Službe božje. Zaradi strahovalnega napad« Angloamerikancev do tal upepeljene v eerkvioah sv. Trojice in Bv. Kril*. Prva „». e^tMInh In delavnikih oh 6 nri sr. Trojlel, druga' maša po oh « takisto pri sv Trojici. Ob nedeljah pa bo služba božja tudi ok not 8 wrl »*• Krila. Zate venjeme v poslanstvo »lovenske besede in verujemo v meč in dnha is življenje svojega narod«.« Kot prvo pesem je recitstor S. J«« rseiti-ral Zspančičeve pesem is zadnjega čas« Bre<-glesje, ki j« » »veje sodobnostjo ia pesniško silo takoj Mjels polno dvorano. I«ti reeitator je podal Lovrenričevo zitdajo izišlo petem Vrnitev, t k«teri je pred nami zatrepetalo ko-prnenj« po Gregorčičevi pokrajini, pobarvani po pesnikovem osebnem razpoloženju z rahlo etožoostj«. Anten Vodnik je »am prebral »vojn novo pe»em Sveti Doroteji, lirično dojeto legendo • ivetniei mnčenici, božjem daru kot Jabolk« ia evetiee. Jože Dular Je »am prebral dv« »voji najlepši pesmi is aadnje zbirke Mli« ia Zvestobo, ki bi pri boljši recitaciji gotovo • svojo notranja lepoto lahko ie bolj zajeli občinstvo. Nato je nastopil Marij Skalna s pesmijo Nezvesta žen«, ki is prvotne ekspreflonistične čustvenosti preide n« konce ie v nrovno podnč-no«t. I« okvirj« j« » svojim podajanjem padel Vinke žitnik z odurna Naši zemlji in N* Orlo-vem vrha, s pesmima, ki v našj sodobnosti pred-»tavljojo »tritanko-retnrično glosarelvo čas« io in njega potreb. Dračko Je kljub slabemu recitiranju prišel d» veljave s »vojimi tremi pesmimi, zlasti z zadnja Ljubeiensk« pesem v večera velikega petka, kakor tudi » Kopalkami. Severin Šali je osebno prebral ljubko Marjetico, n« kor jc balado is Spev« rodni »emlji recitiral« Marij« Veia. V njenem prednašonju je p riši« iragiCno sodobnost lega »peva do polne veljave. Pe odmoru je nastopil« zopet Marija Vero z recitacije dreh Gradnikovlh pesmi Pojoč« kri in Obisk v taborišču n« Rabu. V teh pesmih je bila Marija Vero na višku »voje recitacljske umetnosti, po tudi Gradnikovi pesmi sami et« pomenili više-k tn podanega pesništva. Skoda, d* pesnik som ni nastopil vsaj t kakšno kratko pesmijo, kojti miodin« bi želel« spoznoti teg« danes vodilnega pesnik«. Nato je Marija Vera podal« še pesem Pavla Karllna Izpoved. Pre-jcnelil nos Je Cvetko Golar Z Molitvijo, s ka tero jc dosegel mestom« zopet tone svoje najboljše poezijo. Vinko Bellčič je ogrel s »vojim izredno barvitim Oktobrom, ki ga cenim kot eno njegovih najlepših pesmi in jo boljš« kot udarnejša Zora pomladi Ante Debelj«kav pesni, ško sočni opis Pomladne vihre in podol S. Jon, ki je recitiral tudi dve pesmi iz nsjnovejš« zbirke Dušan« Ludvika Dekle z vrčem in Padlemu bratrancu. Kokor »o pesmi izbrašene in lope, vendar niso prišle do prave veljave med občinstvom. To je bolj vžgol Mitja Snrabon s svojimi tremi pesmimi Prvo srečanje, Sončni dan zlasti p« z Dežjem, kl g« je sameg« sprovll v zonos. Znova je dokazal, d« vidno zori njegova oblikovoteljska in izrazna moč. Leopold Stanek je » svojima dvema pesmima Pesem kmečkega doma in Večer pred pomladjo podal nekaj tega, kar Imenujemo pesem zemlje ter Je pa podoben način — kot Lovrenčič r začetku — vr.bu-j»l domotožje po mladosti v domačem kroju, Salljeve pesnitve Pozdravljam le, zemlja. Je Morij« Ver«, veliko umetnico rccitutorko, kakor te Je uveljavi!« ob tej priliki, zaključil« lepo uspeli recilocijski večer. Kol sa prijeten oddih Jo pevec J. Lnngas zapel d*» somospova: Gregorčičevega Kam? In Lsjovčevega Iskal sem »vojlh mladih dni, s čemer »t« bi!« pritegnjena v t« večer pesnika Prešeren in Župančič kot dv« veliko vzornika. Spremljal je pianist prof. Osnn«. T« večer »loventke lirik« Jo »nov« potrdil, da imamo sedaj v svoji »redi nek«J odličnih mladih pesnikov, ki jih 5«k« 5« lep razvoj, kljub temo, d« je bilo preveč oseb, t« da »o te predstavljali sam« s ene «U dvema pesmim«. men žrtev osmih ientvUklh občanov, kl leže v krstah ter še vseh oulh, ki so prav tako darovali svoja življenja za dobrobit svojega naroda in njogovo boljšo bodočnost. Suj njih krivda nI bila v nimečer drugem kot v tem, da so bili in da so hoteli ostati podtenl Gorenjci. To je zadostovalo, da je po njih padla maščevalna roka mednarodne zarotel Njihova žrtev pa ne bo zaman S svojo prebilo krvjo so in še bodo marsikomu, ki je ie dvomil, odprli oči. Iz njihove krvi bo pognalo seme In obrodilo sad, ki bo kroual vsa prizadevanja sedanje mlado generacije, ki atoji neomajna v boju proti podtalnim boljlevi£klm silam. Krelslelterjeve besede »o našle velik odmev med poeluAalol. Javnost jo zlasti z zadoščenjem vzela na znanje nje. govo zagotovilo, da bodo družine umorjenih žrtev deležne polne podpore. »s. M. — Dostava pokojnin za april 1945 Pošta Ljubljana ho dostavljaj« vse pokojnine za mesec april 1143 ž« v soboto dne 31. marca 1945. Vsi gg. iipokojencl(ke) se prosijo, da po možnosti pričakajo denarne dostavljače, da ss bodo vsa liplačila lahko v rodu in pravočasno izvriiia. GOSPODARSTVO Koti nemikl bankovci. Reiohsbank sporoča. da Je izdala nove bankovce po 10, M, 50 do 1000 RM v poenostavljeni opremi. Po zunanji slik! »o novi bankovci podobni dosedanjim, imajo pa drugačen vodni tisk kakor tudi nimajo več šitevllko serije na zadnji strani. Polog toga je Reichsbank dala nove bankovce po 20 mark, ki imajo vtiskane alpske motive. nisem dvomil o (Napoleon.) KOLEDABi Petek. ». suiea: Veliki petek: Jane« Klimak, spoznavaleo: Amndej, spoina-valeo. Sohota, 31. suiea: Velika sobota; Gvidon, opait; Modeet, škof; Balbina, devloa. LEKARNIŠKA SLUŽBA; Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pioooli. Dunajska oesta t; mr. Hočevar, Celovška ce3ta 62; mr. Gartus, Moste-Zsloška cesta. ZATEMNITEV OD It.lS DO i.SS %}ho£*n& notice Uim I ffl I wrnmmumMmmmmmiumm2Sr~~ Učiteljice! Prvič se prireja posebej za Vas enodnoven Studijski misijonski tečaj, in sicer na velikonočni torek 3 april« dopoldne ob pol oamih (ne oh osmih, kol prvotno razglašeno) in popoldne ob 15 v Lichteutnrnu. Operno gledališče Vel. petek, JS. marca ob 1T> Volikonočnl kon. cert v nnionskl dvorani. Izven. Vel. sobota, II. msrca: Zaprto Vel. nedelja. J, april« ob 17: Rlchard Wag ner: »Tannbiuser«. Izven. Gostovanje ko. morneg« pevca tenorista dr Piilzerja Ju. lija in basista BetHta Julija. Ceno od 60 lir navzdol. _ Vel. ponedeMek, t. aprila ob IT: Bernard Shaw: »Prgraallon«. Izven. Cene od 40 lir navsdol. NOVOI NOVO! Dr. Tihamer Toth: »ZNAČAJ« 142 strani — broi. M Ur. vez. M lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 Miklošičeva 5 1 Službo 1 B doba | PISARNIŠKE MOČI -dobre, tudi ralsjš« — sprejme urad v LJubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 215?. Kupimo BREZOV količino rodjetje >lndus«. CE, žimnate kupim. . Lahko tudi blago slabo. Plačam do 2500 lir komad. Ponudbe n« upr. »Slov.« pod »žimniča« 21T4. Dve OTOMANI, čisti, knplui. Plačam komad do 4000 lir. Ponudbe na upravo »Slov.« pod >4000 lir« št. 21*6. SLI K t naših »tnreiiib in mlalšib mojstrov ku-iim Pridem n« dom ■tastov« postiti v apt. »Slov.« pod »Slike« tt 1317. _ K 5N'ri tročke). ploče-vmoste. kopni« »P*-tronatt«« A. Hmelah t jublian«. Ciril.Metodov« 33 «.___ (* Prodamo PRODAM nekaj kur tničoric. Naslov v up ov.c pod št. 2211 LIMONO v čaju do bro nadomešča limonin ekttrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite t seboj. Drogerij« Ant. Kane, 2idovtka nI. 1. PRODAMO: otemane, visoke omare, preproge, posteljnino ln otro. ško perilo, predsobno crornituro, zloiljlve in le»ene postelje, brnie-moške damske. čev-Trgovlno »Ogled«, Mestni trg 3. KUPU"« l ] leaene pestelje, :ZOV LES . v««ko »o. .P/1«1«10- , čino - kupimo. suknjiče, doms^ i„ii» »Indus« 1 'j® °.d'u,5°-1T »Ogled«, Mestni IZamenjantnl SIVO BLAGO za moški plošč, lino črno svileno obleko, nekjj letnih »vilenih oblek, flaneloslo rjuho, belo liregrinjalo z« posteljo prodam. Srossma-yerjevo 4-1., desno. MOŠKO KOLO »BUn-chi«. dobro ohranjeno (bolonco), proda me-Imnlk Ambrož, Dunajska cesta Tt. DAMSKO in moško ko. lo brez gum prodom, Ambrož, mehanik, Du-najskn cest« 7L ČRNA~ŠOkNJA, predvojno blago, za manj šo široko potlovo, na. prodaj. Naslov v upr, iSlov.i pod št. 2193^ TRIČIKELJ do nosilnosti 200 kg ter ogrod. j« z« tricikclj prodam ali zamenjam z« protivrednost. Petere«- -Podutiško 45. P6Hl.WO, dobro e-hranjeno, naprodaj. . Ciglčrjevo 39, Moelc. V ZAMENJAVO kupim 2 plašča ln 2 zračnici normalne velikosti. -Noslov v npr. »Slov.« pod št. 2210. OBLEKO, temnomodro, skoraj novo, z« dečko od fr do 10 let, zamenjam. Zadružna 2, Kodeljevo. OTROŠKE ČEVLJE St. 26 in 24 zamenjom. . Monfred«, Skofj« 6. URO, srebrno, žepno, precizno, zamenjam -ali prodam. Manfred«, Skolj« ulica 6. I.UZNl KAMEN meno za oves v dro. gerlji Iv. Kane, nebo-tlčnik. Poizvedbe OSEBNO"lZKAZNICO, prometno knjižico in prepustnico tor razna zdravniška potrdila na line Žitnik J. sem zgubil 28. t. ra. od Marijinega do Mestnega trga. Najditelj jo nn-prošen. aa odda proti nagradi: Mulejeva ul. St. 16-1. __ PAPAGAJCElČi želen, so je zatekel. Dobi sc v Marjanlšču.__ Zapcstno URO »Songi-nes«, damsko, s svetlim usnjenim Irakom sem zpubil« po poti od Kolodvorske . po Resljevi, Masarvkovl -do Sv. Križa. Ker jc drog spomin, naprošam poštenega najditelja, nnj Jo odda na naslov v upravi »Slnvonco«. pod ilev. 2136.__ Moške'ROKAVICE usnjene, «o bile najdene v torek zvečer. Lost-alfc tih dohj v trgovini Itslan pr| trorao-stovju. vsakokrat po dve url. V primeru alarma je začetek vsakokrat pol ure po končanem alarmu. Predavajo duhovniki.mUijonski strokov, njaki. Pridite, da se tudi ve poučite o sodobnih misijonskih vproianjthl Rudarsko glavarstvo v Ljubljani sporoča, da je svoje uradne prostore začasuo pr«me-niestilo z Vrtače 4-1 na Miklošičevo oesto 20-11, desno (poslopje zavoda za socialno zavarovanje.I Drž. tehniška srednja šola Učenci odsekov tehniške srednje šole (arL gradbenega, strojnega in elektrotehniške«* odseka), ki so bili v šolskih letih 1941.42 iu 1912-4.1 redno vpisani in zaradi izrednih razmer niso mogli dovršiti letnika, so vabijo d« sr zaradi eventualnega nadoknadenja letnika osebno zgla-slio v dlrekcljskl pisarni (Gorupova ulica 10, I. nadstropje) naikasreje do četrtka, dne 5. aprila t. 1. ob delavniki! med 8. in 10. uro. Za Podporni fond Slov. domobranstva so darovali: Kogovšek Frano, bančni uradnik 100 lir; Kačič Vera. bančna uradnica 1500 lir; Mole Martin, sodni služltelj 400 lir; Jeršo Alojzija, sodna uradnic« 500 lir; Dolničar Vladimir, operni povec 600 lir; Kovič Ivan, godbenik 400 lir; Ažman Zoran, operni peveo 1000 lir; Inž. Mušlč Marjan, mag. nradnik 300 lir; Neimenovani 20.000 lir Vsem darovalcem v imenu domobr. ranjencev ln invalidov najlepša hvala. Knjige »Slovenčeve knjižnice« Papež Iti cesar v vasi,Srce zmaguje celo platno in pol-platno so izšle. Cenjene naročnike vljudno prosimo, d« jih dvignejo v naši upravi. Poziv Vsi možje letnikov 1914—1926 ki so dodeljeni v Slovensko domobranstvo, kakor tudi vsi prostovoljni vpisniki, katerim je bil nastop službe v Slov. domobranstva odgodon do 1. IV. 45.. se morajo brezpogojno javiti zaradi nastopa služb* v Sprejemnem oddelku Slov. domobranstva Pucini.icva ul. 2 (Knafljeva) na dan 3. aprila t. L ob 7. nri. Poveljstvo Slovenskega domobranstva. Pojasnilo o minimalnem delovnem času Odredba Šefa pokrajinske uprave z dne 23. marca t. 1. VIII St. 1172/1 o obratovalnem času v trgovinskih lokalih, »asebnih zavodih ln pisarnah ne spreminja predpisov Vrhovnega komisarja o minimalnem delovnem času. Da se tem predpisom zadosti, naj so notronje poslovanje v teb podjetjih vrSi ob čsau, ko nI prometa za stranke, t. j. med pol 11 in 16 po dogovoru. Iz pisarne Šefa pokrajinske uprave ad VIII it. 1173/1. Pošta Begunje pri Cerknici prične poslovati dne 3. aprila L 1- za celokupno poštno slnibo. Odločba Sef pokrajinske uprave komisar za cen® za ljubljansko pokrajino je z odlnAbo štev. 939/2 t dne 26. II. 1945 odobril Poštni hra-niinioi v Ljubljani sledeče najvišje ceno za: 1. Navadne položnice 1 kcw 0.25 lir, pri naročilu preko tisoč kosov vsak nadaljnl kos 0.20 Ur; 2. davčne, opominske ln splošne položni, oe 1 kos 0.35 lir, pri naročilu preko tisoč kosov vsak nadaljnji kos 0.30 lir; 8. čekovni zvezek (50 obrazcev) s takso 1 kos 50 lir; 4. čekovni zvezek (50 obrazcev) brez takso 1 koe 25 lir; r ,, 5. čekovne nakuznice 1 kos 0.50 Ur; 6. kuverte z. naslovom Poštne hranilnico za 100 komadov 1 kos 35 lir. Iz Rajhenburga Na Senovem pri Rajhenburgu je dne IS. maroa po dolgotrajnem trpljenju v zavratni bolezni umrla g o* pa KADEJ MARIJA z Zidanice. Rajnlci, ki se je vsa žrtvovala za svoje drage in svoj dom, je gotovo Vsemogočni že naklonil svojo plačilo. Hudo prizadetim domačim pa iskreno sožalje in tolažbo v Bogu! Raznašalke za raznašanje časopisov sprejme uprava »Slovenca« NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE« Dvignite drngo knjiga za tekoče polletje F. C. RAMUZ: GORA SE JE PODRLA pri upravi »Note knjige«. LJUDSKA KNJIGARNA _v Ljubljani - Pred Skotijo 5._ Kinematografi KINO UNION. — »V tropski vročini.« Zaradi koncert« predstava le ob 19. KINO MATICA - »Germsnln« - £Tfds'a*e ob 17 in 19. Tel 22 41 KINO SLOGA . »Vellks nngrod«« - Ob 17 In 19. JL Dotrpela je naša srčno ljubljen« edinko Verica lamoviek Pogreb bo v potek 30. t. m. ob »/» 10 z žal, kapela sv. Jokoba, no pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. marca t945. Žalujoči ostali. Dotrpela je v 73. letu starosti naša dobra mama in staira mama, goepa Alojzija Kolar Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 31. t, m. ob '/i 9 z Zal. kupolo »v. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljano, dne 29. marca 1945. Mili Schvdngshakl, Slav« Plpp, b?erl in ostalo torodslvo. _ Tm .1 (»H.lfn tJnlrnrnn«, Jn it Krnmartč — Izdaletelji Jožko Kroielj — Urednik: Janko Hafner.