TEDNIK PEN TEDENSKO DOGODJE 24. junij 2022 št. 24/2022 UVODNIK MIRA 2022 DOGODKI PRAZNI STOLI POEZIJA ZA MIR ZGODILO SE JE UVODNIK št.24/2022 Spoštovane, spoštovani, dovolite, da vas opozorim na ponoven razpis za literarno nagrado mira, rok za oddajo predlogov je 31. 8. 2022, več pa si lahko preberete v nadaljevanju. V skoraj desetletju delovanja je Ženski odbor Mira z nagrado spremenil miselnost slovenskih žirantov, ki jim je vedno manj tuja ustvarjalnost in vrhunskost žensk na področju književnosti. Žal je v šolskem sistemu še vedno nespremenjen literarni kanon iz prejšnjega stoletja, ki književnice v učnih načrtih le poredkoma obravnava in odriva v kot. Za vključevanje pesnic in pisateljic v učne načrte se bo treba še boriti, saj je prvi stik s književnostjo izjemnega pomena za deklice in dečke. Temperature se dvigujejo, ne le na termometrih, tudi v družbenih okoljih zahodnih demokracij, t. i. ne-liberalnih demokracij, avtokratskih režimov in diktatur, še bolj pa na mejnem območju med Rusko federacijo in državami EU. Vojna v Ukrajini je vsak dan bolj grozna, napetosti pa se širijo hitreje kot vročinski val jedrske eksplozije. Ob misli na glave političnih voditeljev lahko nam, navadnim smrtnikom, zaledeni kri v žilah. V Slovenijo vabimo ukrajinskega pisatelja Marka Livina, ki bo, in bo lahko prišel, v naši dvorani predaval; naslov je pomenljiv: Vojna. Kaj je to? Četudi bi se praviloma morale aktivnosti počasi umirjati, smo žal Sara, Maja in jaz še polno zaposlene. 7. julija pripravljamo srečanje vseh svetovnih PEN centrov na spletu, s katerim bi radi v delovanje odbora Pisatelji za mir pritegnili predstavnike različnih PEN-ov in jim predvsem dali besedo, da spregovorijo o sebi in težavah v njihovih deželah. To »možganjenje« ali brainstorming naj bi malo popravilo vtis, ki je mnogim ostal po letošnjem Blejskem srečanju in je v sklopu prizadevanj Slovenije in našega združenja za mir in iskanje rešitev sobivanja med našimi balkanskimi sosedi. V dneh, ko so se v vrtu pisateljske vile odvijali Dnevi slovenske knjige, je PEN-ov mednarodni Odbor za prevajalce in prevajalske pravice pripravil dvodnevni spletni sestanek, ki sva se ga glede na časovne zmožnosti udeležila z Aljažem Koprivnikarjem. Aljaž je prvi dan tudi poročal o stanju v prevajalstvu v Sloveniji. Poleg običajnih poročil centrov so bili zelo zanimive okrogle mize drugi dan srečanja: Pomen pisanja književnosti v afriških jezikih (moderator Nduko o'Matigere, koordinator za Afriko, sogovorniki Munyao Kilolo (Nairobi), Folu Ahoi (Nigerijski PEN), Marita Banda (Zambijski PEN) in Wezi Msukwa (Malavijski PEN)); Centri avtohtonih jezikov: dolga tradicija upora (moderator Carles Torner (Katalonski PEN), sogovorniki Esther Balboa (Kečuanski PEN), Lila Cona (Aromunski PEN), Priita Näkkäläjärvi (Sami); Upor proti ruskemu kulturnemu imperializmu: moderatorka Katlin Kaldmaa, mednarodna sekretarka, sogovorci Olha Hnatiuk (PEN Ukrajina), Yauhen Sapach (PEN Belorusija), Fatima Tlis (Severni Kavkaz) in Inga Gaile (Latvijski PEN). UVODNIK št.24/2022 Mediji, ki se ta teden ukvarjajo z RTV Slovenijo, so zelo površno poročali o odločitvi britanske notranje ministrice Priti Patel, da Juliana Assangea izročijo ZDA. Ostala je še zadnja pravna bilka, na kateri visi odnos zahodne družbe do resnice, to je dvotedenski pritožbeni rok. Zmanjkuje besed, s katerimi bi stanovske organizacije po vsem svetu, izrazile skrb za neodvisno novinarstvo in zaščito žvižgačev. Govoriti o svobodi, medtem ko Assange gnije v ječah in priporih več kot deset let, je posebne vrste hinavščina, ki se nam bo prej ali slej maščevala. Tudi v odboru Pisatelji za mir se zavzemamo za njegovo pomilostitev. Naš turški kolega Tarik Günersel je zato napisal pismo ameriškemu predsedniku v obliki pesmi, prevedla jo je Maja Ferjančič. Noč knjigarn je bila zanimiva in uspešna, dogodki, ki so se odvijali pa dobro obiskani. Sodelovale so knjigarne Mladinske knjige, založbe Učila, Beletrine, knjigarna Sanje, Antika in Libris, skupaj jih je bilo deset. Lepa številka, ki bo upam v prihodnjem letu še narasla. Med poletjem bomo malo utihnili, saj ekipa potrebuje dopust, Tanja pa mora tudi kaj literarnega napisati. Julija in avgusta bosta izšli samo dve številki, nato pa nadaljujemo s tedenskim tempom septembra. Vabljeni, da nam pošljete prispevke. Želim vam lepo poletje v upanju, da se konča s sklenjenim mirom v Ukrajini. Tanja Tuma, predsednica SC PEN MIRA 2022 št.24/2022 Razpis za literarno nagrado MIRA 2022 Mira, Ženski odbor Slovenskega centra PEN (v nadaljevanju Mira) nadaljuje podeljevanje leta 2013 ustanovljene Literarne nagrade MIRA. Hkrati poziva k prijavi novih predlogov za nagrado MIRA v letu 2022. Predlagane kandidatke naj odlikujejo izjemni dosežki na področju literarne ustvarjalnosti in celostna osebnostna drža – skladno s prizadevanji in Listino Mire ter Temeljno listino PEN. Nagrada MIRA stremi k boljši prepoznavnosti slovenskih ustvarjalk tako v javnosti kot znotraj stroke, okrepitvi njihovega položaja na polju literature in kulture ter pravičnejšemu ocenjevanju in širši pojavnosti njihovih dosežkov tako v literarnem kanonu kot v vseh sferah življenja, od šole do bralne javnosti. 1) Nagrada MIRA se podeljuje izključno ustvarjalkam na področjih poezije, proze, esejistike, književnega prevajanja in dramatike ter na področju premišljevanja o literaturi in kulturi (v okvirih kulturne publicistike, znanstvene esejistike, literarnih ved in kritike kot tudi interdisciplinarnih študij na področju literature in kulture). V sklop »literarna ustvarjalnost« sodijo dosežki in dejanja, ki so lahko enkratna, večkratna ali kontinuirana (življenjska prizadevanja), ki dosegajo visoko umetniško (ali znanstveno) kakovost, obenem pa ne podlegajo stereotipom in predsodkom s področja spola. »Celostna osebnostna drža« označuje k razvoju usmerjeno in spodbudno delovanje znotraj genealogije ustvarjalk, ki je v Sloveniji nezadostna oziroma neprepoznavna. 2) Za morebitne kandidatke ni nobenih omejitev z izjemo razpisnih kriterijev za podelitev nagrade. V izrednih in dobro utemeljenih primerih je lahko podan predlog tudi za podelitev nagrade »post mortem«. Ker gre za nagrado, ki jo Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira podeljuje slovenskim ustvarjalkam oziroma ustvarjalkam, ki so vezane na prostor slovenske književnosti, je v morebitnih spornih ali nejasnih primerih ocena pripadnosti predlagane kandidatke temu prostoru v pristojnosti same žirije. Kandidatke za nagrado ne morejo biti članice žirije. Kandidatka za nagrado se mora z nominacijo strinjati. 3) Predlagatelj oziroma predlagateljica, ki je lahko kdorkoli, lahko poda največ dva predloga. Vsak predlog mora biti oddan v posebni ovojnici. Anonimno oddani predlogi bodo izločeni. MIRA 2022 št.24/2022 Predlog mora biti natipkan (ne napisan na roko) in vsebovati: - oznako: Nagrada MIRA 2022 (predlog kandidatke) - ime, priimek, poln poštni naslov, kontaktni podatek (telefonsko številko in/ali e-naslov) kandidatke; - vsebinsko in vrednostno utemeljitev predloga (najmanj 900, največ 3600 znakov s presledki z vključenim življenjepisom nominiranke); - osnovne osebne in kontaktne (e-pošta, telefon) podatke predlagatelja ali predlagateljice; - podpis predlagatelja ali predlagateljice. Predloge zbiramo do vključno 31. avgusta 2022. V spornih primerih odloča datum na poštnem žigu, ki ne sme biti kasnejši. Komisija vabi predlagatelje iz preteklih let, da vloge za nagrade vložijo ponovno, saj bo komisija upoštevala samo letos oddane vloge. Predlog mora biti poslan priporočeno po pošti na naslov ustanovitelja nagrade: SC PEN, Ženski odbor Mira, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija z vidnim pripisom Ne odpiraj Nagrada MIRA 2022. Predlogov, ki bodo oddani po elektronski pošti, ne bomo upoštevali. Zadaj na ovojnici mora biti z berljivo pisavo označen predlagatelj in njegov naslov. Vse prispele predloge bo na prvem sestanku odprla in pregledala žirija za podelitev nagrade MIRA v letu 2022. Žirija ima diskrecijsko pravico, da neprimerne predloge izloči. Nagrajenka bo nagrado prejela v začetku oktobra 2022 na javni slovesnosti. 4) Žirija v sestavi dr. Zoran Pevec, dr. Urška Perenič, Vilma Štritof, Andrej Predin in dr. Luna Jurančič Šribar bo zasedala v septembru leta 2022.V imenu ŽO SC PEN Mira bo njihovo delo koordinirala Tatjana Pregl Kobe. Izbrana nagrajenka bo o vročitvi nagrade pravočasno obveščena. Za pravilno, pravično in pravočasno izvedbo postopka v zvezi s podelitvijo nagrade MIRA 2022 skrbi Upravni odbor ustanovitelja nagrade v sodelovanju s pristojno žirijo ter njenimi člani in članicami. Preostale podrobnosti v zvezi z nagrado MIRA določa Pravilnik o podeljevanju, ki je, skupaj z Listino Mire, Ženskega odbora SC PEN, javno dostopen na spletni strani www.mira.si. V Ljubljani, 10. junij 2022 Gabriela Babnik Ouattara UO in predsednica Ženskega odbora SC PEN Mira Literarno nagrado MIRA podpirata Javna agencija RS za knjigo Rotary klub Ljubljana NIKE DOGODKI št. 24/2022 Slovenska televizija je posnela igrano – dokumentarni film o Marici Nadlišek Bartol, publicistki, prevajalki, pisateljici in urednici prvega ženskega lista Slovenka. Marici Nadlišek Bartol je živela v prelomnih časih, ko so si ženske šele utirale pot v slovenskem kulturnem in družbenem življenju. Veliko je bilo ovir, ki jih je morala premagati. Napisala je prvi tržaški roman Fata morgana, ki ga je morala na zahtevo urednika Zvona podpisati z moškim pseudonimom. Slovenke ni samo urejala, pisala je članke, prevajala, spodbujala učiteljice, da so pisale vanjo. Ena izmed avtoric je bila tudi Zofka Kveder. Mnogim, ki so se uveljavile kot publicistke, pesnice in pisateljice, je bila mentorica. Kljub izobrazbi, široki razgledanosti, znanju jezikov je morala kloniti pred zahtevami takratne družbe. Kot poročena ženska ni smela več poučevati, nehala je tudi pisati. Odpovedala se je urednikovanju Slovenke in postala žena in mati. V prvi svetovni vojni je njena družina tako kot mnogi Tržačani trpela lakoto, po prihodu Italije v Trst pa je morala zapustiti rodno mesto in se izseliti v Jugoslavijo. Tržaški Slovenci so pričakovali, da jih bo nova država sprejela z odprtimi rokami. Žal ni bilo tako. Marica je s svojimi petimi otroki sedemdeset dni preživela v živinskem vagonu na stranskem tiru na ljubljanski železniški postaji. Počasi se je vživela v novo okolje, nekaj malega pisala, vendar v njej ni bilo več tistega prvotnega, tržaškega zagona. Njena zgodba je kljub njeni dragoceni pisateljski zapuščini trpka, opomin vsem ženskam, da je bila pot do emancipacije težka. Marica Nadlišek Bartol te besede ni poznala in vendar je vsem nam utirala pot. V dokumentarcu PO SLEDEH FATE MORGANE, za katerega sem napisala scenarij, sem skušala prikazati njeno življenjsko pot, o pomenu njenega dela in pisanja pa so spregovorile dr. Bogomila Kravos, dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Marta Verginella. Svoje none Marice se spominja slavistka Milena Markič. Dokumetarec je nastal v okviru dokumentarnega programa, režirala ga je Magda Lapajne, v njem igrajo Lučka Počkaj, Nataša Keser in Blaž Setnikar. Snemalec je bil Artur Rutar, montažer Zlatjan Čučkov. Glasbo je napisal Aldo Kumar. Dokumentarec PO SLEDEH FATE MORGANE bo na sporedu 12. julija ob 21. uri. Na prvem programu Televizije Slovenija. Predpremiera filma bo v torek, 28.junija, ob 11.uri v Kinodvoru v Ljubljani. Evelina Umek DOGODKI št. 24/2022 Čestitke gredo naši članici Darinki Kozinc, ki si je s svojo knjigo prislužila mesto v arabskem tisku. Posredujemo članek, ki je izšel v Almasry Alyon, 10. maja 2022. Namenjen je prevodu knjige Aleksandrinke v arabščino in govori tudi o avtorici. V članku je opis literarnega dela - 9 zgodb aleksandrink, vsaka je poimenovana z imenom ženske, vsaka drugačna, prepletena z različnimi občutji, doživetji in spoznanji, ko je življenjska usoda te ženske in dekleta potegnila iz domačega, vipavskega okolja v blišč neznanega egiptovskega sveta. Avtorja članka je najbolj pritegnila zgodba o Mariji, veliko prostora pa je namenil tudi avtorici sami, njenemu delu in deželi od koder prihaja. Oktobra 2021 bi morala biti knjiga predstavljena v Egiptu, v aleksandrijski knjižnici, ki mimogrede hrani tri avtoričina dela v slovenskem jeziku in se jim sedaj pridružuje tudi arabski prevod, vendar zaradi covidnih razmer to žal ni bilo mogoče. PRAZNI STOLI št. 24/2022 Maung Thar Cho je pisatelj, znanstvenik in član PEN Myanmar. Maung Thar Cho je bil 1. februarja 2021 med jutranjo racijo odveden z zavezanimi očmi iz svojega doma, s čimer je postal eden prvih, ki jih je vojaška hunta po nezakonitem prevzemu oblasti od demokratično izvoljene mjanmarske vlade priprla. Prejšnji mesec je bil Maung Thar Cho obsojen na dve leti zapora s prisilnim delom na podlagi člena 505a mjanmarskega kazenskega zakonika, ki ga vojaška hunta pogosto uporablja za kaznovanje tistih, ki kritizirajo državni udar ali ravnanje vojske. Obtožnica naj bi izhajala iz dveh literarnih del, ki jih je Maung Thar Cho objavil leto dni pred državnim udarom. Maung Thar Cho je profesor mjanmarske književnosti na šoli za usposabljanje v Yangonu, poleg tega pa je tudi ugleden pesnik, pisatelj in urednik. Je avtor več kot 70 literarnih del, njegova dela pa segajo v več literarnih zvrsti, vključno s poezijo, eseji in kratkimi zgodbami. Je tudi nadarjen pedagog in komunikator, ki je znan po tem, da s satiro obravnava sporna politična in družbena vprašanja, ki zadevajo mjanmarsko družbo. Neupravičeno pridržanje Maung Thar Choja je simbol uničujočega vpliva diktatorske vladavine vojaške hunte na svobodo izražanja po vsej državi. Med skoraj 10 000 ljudmi, ki so trenutno v različnih oblikah pripora, je več deset pisateljev, pesnikov, novinarjev in javnih intelektualcev, med njimi pesnik Maung Yu Py, pisatelj Than Myint Aung in član PEN Myanmar Wai Moe Naing. Mednarodni PEN ponovno poziva k takojšnji izpustitvi Maung Thar Choja in vseh, ki so v Mjanmaru neupravičeno pridržani zaradi svojega mirnega izražanja POEZIJA Tarık Günersel ZA RESNICO, PRAVIČNOST IN MIR: Julian Assange Spoštovani gospod Joe Biden, predsednik Združenih držav Amerike, Aktiven že 101 leto boja za svobodo izražanja in mir, Mednarodni PEN, vodilna svetovna organizacija pisateljev, prevajalcev, novinarjev in urednikov, se z upanjem obračamo na vas: Ali je mir življenjskega pomena? Ali pravičnost nujna za mir? Ali je resnica potrebna za pravičnost? Če je odgovor na vsa tri vprašanja pritrdilen, potem je odgovor na četrto vprašanje jasen: Ali naj se Juliana Assangea osvobodi? Benjamin Franklin bi se Julianu Assangeu zahvalil. Naj se osvobodi resnica da bo imela pravičnost priložnost, ki bo vodila k svetovnemu miru. Topli pozdravi in najboljše želje, Mednarodni PEN Odbor pisateljev za mir Prevod Maja Ferjančič št. 24/2022 POEZIJA št. 24/2022 Vita Žerjal Pavlin VONJ HIJACINTE vonj hijacinte prinese ure nedelje kako ustaviti vojno ko steče pomlad ne pomaga ptice odletijo trave zgorijo ljudje trpijo norijo od bolečine in zemljevidov zasedenih ozemelj od načrtov premikov umikov naskokov ko je olimpijade konec in ni več nobenega fair playja treba je še vedno jesti spati vstati še vedno ostati človek v razčlovečeni pomladi ZA MIR št. 24/2022 VOJNA V UKRAJINI - Seznam novinarjev, ki so žrtve, je iz dneva v dan daljši NOVINARJI BREZ MEJA Od začetka ruske ofenzive v Ukrajini je organizacija Novinarji brez meja (RSF) zabeležila napade na novinarje, ki nosijo trakove z napisom "Press", in vse več jih je bilo ubitih ali ranjenih med opravljanjem svojega dela. RSF nudi podporo novinarjem na terenu ter poziva ruske in ukrajinske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi konvencijami zagotovijo njihovo varnost. Petek, 3. junij. Reutersov fotograf Aleksander Ermočenko in snemalec Pavel Klimov sta utrpela lažje poškodbe, ko je bil njun avtomobil med artilerijskim napadom blizu Sievierodonetska zadet, prevrnjen in zagorel. Njun voznik je umrl na kraju dogodka. Ponedeljek, 30. maj. Frédéric Leclerc-Imhoff, francoski novinar, ki je delal za televizijo BFM, je bil ubit v Lysychansku zaradi šrapnela iz izstrelka, ki ga je zadel v vrat, ko je bil v avtobusu, ki je nameraval evakuirati civiliste v okviru humanitarne operacije v luganski regiji. Novinarski kolega Maxime Brandstaetter in snemalka Oksana Leuta, ki sta bila z njim, sta bila hospitalizirana z lažjimi poškodbami. Sobota, 28. maj. Dva novinarja iz Hongkonga, Alex Chan Tsz Yuk, fotoreporter, ki dela za SOPA Images, Japan Asahi Broadcasting Group Holdings Corporation in Japan 8 Bit News, in Kure Kaoru, videoreporter, ki dela za NHK Japan, ter njun ukrajinski montažer Mykola Pastukh, so se v bližini mostu med Lysychanskom in Sievierodonetskom znašli pod ruskim topniškim ognjem. Prvi izstrelek je eksplodiral nekaj metrov od Pastukha, ki ga je šrapnel zadel v desno ramo. Za zavetje sta se skotalila v obcestni jarek, nekaj sekund pozneje pa so eksplodirali še drugi izstrelki, zaradi česar je Chan delno izgubil sluh na levem ušesu. Pastukha, ki je imel delno paralizirano roko, so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu operirali ramo. POVEZAVA V okviru spremljanja razmer na področju svobode tiska v Ukrajini organizacija RSF sproti beleži napade na novinarje in medije od vdora ruske vojske. Ta zemljevid vsebuje evidenco kršitev svobode tiska, do katerih je prišlo v Ukrajini. ZA MIR št. 24/2022 Vitaliy Portnykov Do nedavnega smo lahko, kar doživljamo danes, prebirali le v zgodovinskih učbenikih. To je klasičen boj med dobrim in zlim, od katerega je odvisno samo preživetje človeštva. ZA MIR št. 24/2022 DIALOGI O VOJNI Na voljo je nova epizoda pogovorov #DialoguesOnWar. Govorca: - Mykola Riabčuk, častni predsednik PEN Ukrajina - Sergej Jekelčik, profesor zgodovine na Univerzi Victoria POVEZAVA ZGODILO SE JE št. 24/2022 SLOVENSKI DNEVI KNJIGE IN NOČ KNJIGARN 2022 V Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru se je 17. junija odvila noč knjigarn, ki se je začela na vrtu Društva slovenskih pisateljev z opoldansko okroglo mizo Slovenskega PEN o dialogu med pisatelji in novinarji. Zahvala gre Aljažu Koprivnikarju in Maji Kavzer Hudej za odlično organizacijo Slovenskih dnevov knjige in podpredsednici PEN Heleni Kraljič za še eno odlično noč knjigarn. št. 21/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 24/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: junij 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. POVEZAVA https://www.penslovenia-zdruzenje.si/tednik Naslovna fotografija: Robert Anasch