i n. itnuki
l IMoL i nm. modi
leto.
tehaja vsak dan »veier, izimši nedelje in praznike, ter velja po p«M prejeman za avmtr**flrsk* dcicle za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LfpM|«M « pošiljanjem na dom za vse leto 84 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en meaec 1 K OOh. — Za ta|e toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba
•rez istodobne vpcšiljatve naročnine se ne ozira. — Za 1---se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, ce se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat;ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl
— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in nprmvnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Jftcstiaa priloga: „Slovenski Ttlialk"
Uredništva telefon it. 34.
Upraiaiitoa telefon ŠL 85«
Someščani! Volilci!
V Va^ih rokah leži usoda bele Ljubljane.
Dosedanji razvoj in procvit mesta Ljubljane je jasen dokaz, da Vam je izvrševalni odbor narodnonapredne stranke vsekdar priporočal kandidate, ki so imeli voljo in sposobnost žrtvovati svoje moči metropoli slovenski. Tudi v prihodnjem času čakajo občinski svet važne naloge rešitve in zato se zopet obrača izvrševalni odbor narodnonapredne stranke do Vas, da se polnoštevilno udeležite volitev m s tem jasno dokumentujete, da je in ostane Ljubljana navzlic vsem vročim željam nasprotnikov in sovražnikov razvoja Ljubljane narodnonapredna trdnjava, ob katero zastonj butajo požrešni valovi breznaroduega  reakcijonarstva.  —   Komur je napredek našega mesta na srcu, naj glasuje za kandidate narodnonapredne stranke!
Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke je postavil
za 1. volilni razred, ki voli dne 19. aprila, naslednje kandidate:
Josip Čenče,
trgovec in posestnik, VVolfove ulice 4-.
3lija predović,
trgovec In posestnik, Ambrožev trg 7.
dr. 3[arol Tritler,
odvetnik, Dalmatinove ulice 7.
ttbald pl. 7rnk6czy,
lekarnar in posestnik,
Mestni trg 4.
Brezbrižnost ni na mestu in se lahko maščuje; zato Vas poživljamo, da se v čim največjem številu udeležite volitev in volite priporočane kandidate! Njih imena dajejo Vam poroštvo zato, da lahko z mirnim srcem polagate upravo mesta v njihove roke.
V Ljubljani, dne 6. malega travna 19<>7.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
Klerikalna shoda v Logatcu.
Iz Logatca 16 aprila. Preteklo nedeljo nas je doletela nenavadna sreča. Počastil je Logatec sara general S. L. S. ter toli pričakovani in zaželjeni kandidat, o katerem so nasi klerikalci trdno prepričani, da jih bo obvaroval na zemlji vsega hudega, posebno pa brezver-stva. Razume sa torej, da smo mi brez izjeme že težko pričakovali trenutka, ko bo na shodu odprl usta mogočni klerikalni" govornik. A se bolj smo bili radovedni, kaj da nam pove bivši ljubljanski pometač, ki nas misli zastopati v državnem zboru. Zbrali  smo  se  radi   tega  v precej
obilnem številu tako v Gor. kakor tudi v Spod. Logatcu. Seveda so bili klerikalci na obeh shodih proti nam in soc. demokratom v znatni manjšini, ker Logatec je in ostane napreden.
Kaplan je sicer zbobnal vse skupaj, kar je le mogel, staro in mlado, tudi žensk ni smelo manjkati, saj imajo te na klerikalnih shodih po deželi prvo in zadnjo besedo, pa naj se gre že za to ali ono stvar. Poklical je ta dan v Logatec celo neko vrhniško mavrico, ki je menda njegov kolega in sliši na ime Sušnik. Najbrže je imel nalogo, pripeljati seboj kar največ backov, pa sta se mu le dva usedla na lim. Radovednost je priguala ta dan v Logatec tudi gosp. gimn. suplenta Verbiča. No, pa taje prišel samo starše obiskat.
Vkljub vsi naporni gonji torej od strani kaplana so ostali klerikalci na obeh shodih v manjšini. In da bi mogli voliti predsedstvo, bi se vsa stvar še bolj vršila v „zadovo'jnost in korist S. L. S.u, kakor piše „Slo-venecu. Tako je pa Šusteršič, ker se ga je o tem povprašalo, kratkomalo naznanil, da je on opravičen predsedovati shodu in se šele potem predstavil, ko mu je nekdo zaklical: »Kdo pa ste vi ?u Glasen smeh je nato za-bučal po sobi, vmes pa so se čuli klici: O. žlindro pa že poznamo! Najbrže si je mož domneval, da ga imamo tudi mi za „ta malga bogau in da ga radi tega poznamo kakor svoje slabe lastnosti. Ko je začel ŠusterŠič na to lagati, da Gruden ni neodvisen  kmet, udrihati po liberal-
cih in soc. demokratih, sebe pa povzdigovati v deveta nebesa, so se čuli taki klici ogorčenja, da je moral opetovano groziti s kaznimi, ki jih določa novi volilni zakon.
Po mnenju kaplanovem je vse to izhajalo od nevolilcev. Radi tega je Šusteršič zahteval, da se le-ti odstranijo. A kaplan se je takoj prijel za usta, ko je videl kakšno^neumnost je s tem napravil. Pozabil je namreč na to, da je pripeljal s seboj svoje odrasle katoliške mladeniče, ki so res tako ponižnega srca, da se puste od cerkovnika klofutati. Potemtakem je svoje „gardiste" sam ven vrgel.
Za nesramnim govorom Susterši-Čevim je dobil besedo g. Kristan iz Idrije, toda šele potem, ko je to večina  odločno  zahtevala.   Ko je Šu-
steršičeve laži in zavijanja popolnoma ovrgel, odvzel mu je ta besedo, češ, da ni več časa.
Nato se je oglasil <xostinČar. Najbolj smo bili radovedni na njegov govor. Saj o Šusteršiču že vemo, da ne zna drugega, nego pljuvati okoli sebe na najgrši način, napadati ljudi in stranko z vso le njemu lastno nesramnostjo in surovostjo ter lagati, kakor da bi imel rokav povsod in ne samo pod pazduho strgan. Toda kako smo se čudili, ko je Gostinčar od kmetskega programa omenil le to, da si bo v državnem zboru prizadeval, da bo smel kmet sam streljati zajce. Gosp. bodoči državni poslanec! Naš kmet že itak „strelja kozle", ko verjame vam, oziroma vaši sleparski stranki, torej mu bo z zajci presneto
LISTEK.
Katoliško polemika.
(Konec.)
Še bolj se oddalji „Slovenčevu dopisnik od dostojne polemike, ko govori o razliki med človeško in živalsko dušo. Wundta navaja kot nasprotnika kvantitativne razlike med duševnim življenjem človeka in drugih živali! Ker le ne morem verjeti, da je ^Slovencev" dopisnik že tako propal, da vedoma laže, moram sklepati, da je pisal svoj odgovor v nekakem deliriju. \Vundt govori vendar povsod o kvalitativni enakosti človeške in živalske duše! Naj gospod nasprotnik vendar vzame v roke Wundtov „Grunariss der Psy-chologieu, kjer Čitamo na str. 341 (7. izdaja) : nDas Tierreich bietet uns eine Reihe geistiger Entwicklungeu dar, die wir als Vorstufen der geisti-gen Entvvicklung des Menschen be-trachten konnen, da sich das seelisohe Leben   der  fTiere   iiberall   als ein
dem des Menschen in seinen Ele-menten und in den allgemeinsten Gesetzen der Verbindung dieser Elemente gleichartiges verritt". Da, \Vundt zastopa mnenje, da stoji v početku individualnega razvoja Človeška duša na istem nizkem nivoju kot živalska, da torej človek v teku individualnega razvoja šele prekorači mejo, ki loči živalsko dušo od razvite Človeške duše (prim. „Vorlesungen iiber die Menschen - und Tierseele 4. izdaja, str. 439—441). Razen Wundta navaja ^Slovenec" še Ebbinghausa in Rehmkeja; Ebbinghaus se sploh nikjer ni določno izrazil o tem vprašanju, samo v knjigi „Grundziige đer Psychologieu stavi v neki opombi (2. izdaja, str. 64) duševno življenje človeka in višjih živali v nasprotje z duševnim življenjem nižjih živali, torej zastopa isti nazor kakor \Vundt. Razen tega pa Ebbinghaus in Rehrnke sploh nista nikaki avtoriteti na polju živaske psvhologije, kakor hoče »Slovenec" ; značilno za ljudi, ki nimajo akademiške izobrazbe, je pač, da mislijo o kakem znanstveniku, ki je slu-
čajno napisal kompendij svoje vede, da mora biti bogzna kaka avtoriteta na vseh poljih te stroke. Ako že hočemo govoriti o avtoritetah na polju živalske psihologije moramo pred vsem omeniti može kot so Spencer, Lubbock, Romanes, Espinas, Lloyd Morgan, Bethe, Uexkiiil, Loeb, Forel, Eacherich, Verworn, Ballion Buttel-Reepen, H. E. Ziegler, K. Gross — vse spise teh učenjakov pa preveva prepričanje o kvalitativni enakosti človeške duše in duše višjih živali. Da teh mož nSlovenČevu dopisnik ne pozna, mu ne zamerim, ker v leme-natu se pač ne pečajo z moderno psihologijo, toda naj vsaj potem jie kvasi o znanstvenih disciplinah, ki so mu Španska vas.
Naposled skuša „Slovenec" preobrniti še moje besede, kjer poročam, na kako stališče se je stavil Wasmann v svojem predavanju glede monizma in dokazovanja stvarnika in se sklicuje na AVasmannovo knjigo „Die moderne Biologie und die Entwiok-lungstheorie." Ta popularen spis, v katerem Wasmann precej enostransko
poroča o uspehih moderne bijologije in pred vsem svoje lastne raziskave v ospredje sili, mi je slučajno znan, toda, da bi nam ga ne bil doposlal \\ asmann sam, bi si ga gotovo ne bil kupil, ker to delo nima posebne znanstvene vrednosti. — Wasmann namreč ne slovi kot učenjak radi svojih popularnih spisov, v katerih izdaleka ne doseže Bolscheja, nego radi svojih specijalnih raziskav o mravljah in njihovih komenzalih. V svojem Članku pa vendar nisem poročal o tem Wasmannovem spisu nego o najnovejši fazi njegovega naziranja, kakor ga je obravnaval v svojih predavanjih, torej „Slov.u sklica vanje na to knjigo pravzaprav nima smisla. v Slovencev u filozof poudarja, da W asmann monizem zavrača; sem li kedaj trdil nasprotno ? nisem li v istem smislu poročal v svojem članku? „Filozof-4 iz Skednja menda ne Čuti potrebe finejše ločitve pojmov in zato mu je „ ovrečiu (widerlegen) in „zavračatiu (znruckweisen) eno io isto. Naravnost ovreči monizma pa Wasmann tudi v svoji omenjeni knjigi ne skuša, naj
gospod nasprotnik vendar natančneje prečita dotične pasuse na str. 209, 271, 308 in 498 (3. izdaja), kjer govori Wasmann o monizmu ter skuša le pokazati svojim bralcem, da je monizem nekak ateizem, da monistiški Bog ni „neskončno popoln", a da bi poskusil monizem direktno ovreči, o tem niti govora ni. O stvarniku govori v tej knjigi obširneje; toda dokazovanje se takozvani fizik oteo loški „ dokazu, ki ga Wasmann v svoji knjigi poskuša, ne more imenovati, ker to razino tri vanje nas v najboljšem slučaju (ako bi bili vsi razlogi resnični) privede le do nekega principa, ki svetovje urejuje, a ne do stvarnika, ki je svet iz nič ustvaril; ta stvarnik ostane vedno le premisa, fikcija, na katero se \V asmann potem pri svojih izvajanjih skliouje. Toda, kakor sem že poročal v svojem članku, se je AVassmann pri svojem predavanju naravnost izrazil, da je Hog-stvarnik premisa vsemu njegovemu pojmovanju. Ako mi „SlovenČevu dopisnik noče verjeti, naj pogleda Marcusejev Članek „Naturvvissensc naften und Je-
malo pomagano. Razume se samo ob sebi. da so za Gostinčarja glasovali le možje, ki stoje popolnoma pod kaplanovo komando, da je bila torej Gostinčarjeva kandidatura z ogromno večino odklonjena, z navdušenjem pa sprejeta kandidatura Grudnova, osi roma Kopačeva.
Napredni volilci in soo. demokrati so nato odšli ter tako zapustili Šusteršiča, Gostinčarja in Načeta s njihovimi backi same, da so si mogli med seboj potožiti, kar jim je težilo
srce.
Omeniti moramo še, da je — gotovo na kaplanovo komando — čakal tudi pred vratmi kup klerikalnih boljših polovic, ko so nestrpno pričakovale, kdaj da jim pride kak „brezvereca v roke, oziroma pod jezike. Tako se je vršil klerikalni shod v Gor. Logatcu — res v „zadoveljnost in korist S. L. IS.
Še lepši uspeh so pa dosegli klerikalci na shodu v Dol. Logatcu. Ko je tudi tu začel dr. ŠusterŠič kvasiti laži, kakor da bi jih stresal iz rokava, napadati še bolj surovo kakor prej ter zabavljati med drugim tudi čez „Notranjca", je slišal možakar take besede, da mu bodo še dolgo zvenele po ušesih, četudi ima za take reči že precej trdo kožo. Culi smo laži, čuli osebne napade, ali da je človek v stanu tako nesramno zavijati in napadati, kakor je storil ŠusterŠič, si nismo mislili.
Dejal je med drugim, da Gruden ni neodvisen kmet, češ, da ga priporočajo samo posestniki, trgovci, notarji itd. Radi bi vedeli, kdo da je nam predstavil Gostinčarja za kandidata. Ako Grudna res priporočajo ti ljudje, je toliko nesramnejše dejstvo, da nam vsiljuje advokat dr. ŠusterŠič kar na svojo roko bivšega ljubljanskega pometača. Rekel je. da Grudna vodijo po shodih kakor medveda. Ali ni počil s temi besedami po ustih najprvo samega sebe, potem pa Še svojega kandidata, ki si ni upal sam priti v Logatec, temveč le pod varstvom vrhovnega generala stranke ljudskih sleparjev? Delal se je potem tako vernega katoličana, da je v prisotnih babnicah gotovo utrdil mnenje, da bo po smrti sprejet med same svetnike. Prepričaval je svoje poslušalce, da to ni nič čudnega, če se duhovnikom zviša plača, češ, da to zaslužijo, ker bi sicer iztrgali ljudstvu vero iz srca, pregnali duhovnike in bi nam moral potem maševati sam Smole. S takimi in podobnimi oslarijami je pital Susteršič svoje kaline. Mi ga s te strani nekoliko boljše poznamo. Prepričani smo, da je njemu za vero toliko kakor za lanski sneg. Ali on dobro ve, da je treba našemu ljudstvu le reči: Vero nam hočejo vzeti, pa so pripravljeni naši klerikalci iti z glavo skozi zid, ako bi Šustersič zahteval. Na prvem shodu ni črhnil niti besedice radi dolenje logaške fare, ker je vedel, da bi mu celo njegovi ljudje povedali svoje mnenje.
Tu pa je kvasil na  dolgo   n ši-
suiten" v 6. zvezku revije „Marz", str. 561, kjer je skoro z istimi besedami označeno to stališče \Vasman-novo.
Toda dovolj. Katoliška polemika pač ostane vedno ista, bodisi da že pride iz peresa kakega „triglodita" bodisi iz peresa „filozofa" iz Skednja: zavijanje in trditev direktne neresnice. Dostojna polemika je pri katoliških „učenjakih" izključena, zakaj, je lahko uvideti: pač nemogoče je, stvarno ovreči ugovore proti krščanskemu naziranju, ki je polno nasprotij in nesmiselnosti, zato morajo njega zagovorniki nastopiti pot zvijače, sofizma in laži, da vzdrže svoje nevedne backe v slepi veri v dogme in hebrejske bajke, rdenn sie wissen, dass mit der Aufhebung der Unwissenheit, das stumpfe Staunen, ihr einziges Argument und Schutzmittel fur ihre Autoritat, verloren geht" (Spinoza).
VWurzburgu, dne 8. apr. 1907.
Dr. Boris Zai-bIIl
P. S. Ker si je dovolil „Sloven-eev" dopisnik pod zaščito anonimnosti V vsakem ozira prekoračiti meje dostojne polemike, izjavljam, da v bodoče ne bom več odgovarjal na anonimne napade.
roko o tem ter se iako pokazal pravega hinavca. Ni čuda torej, da spričo vsega tega ni mogel molčati noben pošten volileo in da je Susteršič čul besede, katere je zaslužil v polni meri. „Žlindra, slepar, lainik, hinavec, izdajalec koroških Slovencev", to je letelo na njega skoro sa vsakim stav kom, ki ga je izpregovoril.
Tudi tu se je oglasil GostinČar ter hitro končal svoj govor, katerega se je prav dobro naučil. Govoril je sicer nekaj več o kmetskem programu kakor v Gor. Logatcu, ali kako se naj navdušimo za kandidata, ki je izustil sledeče besede: „Na temelju krščanstva sloni vsa omika, ves na predek in blagor ljudstva. Brez tega bi bili barbari !u Pa saj bi nazadnje še verjeli to neumnost, ko bi klerikalci ravno na tem shodu ne pokazali, da se bridko moti ali pa da grdo laže.
Čujte torej, s Čim so naši boga-bojeČi klerikalci odgovarjali  na ob-dolžitve in medklice, ki so veljali Susteršič u in G os t in carju:  s psovkami, poleni,  kamnjem,   steklenicami, kozarci in pestmi,   čudimo se le, da komisar ni shoda takoj zaključil, ko so začele leteti  steklenice.   Toda o tem za sedaj še molčimo.   Ko bi se naši ne premagovali in bi nastopili z isto surovostjo, kakršno so pokazali klerikalci, prišlo bi do krvavega pretepa.  Tako je pa zahteval župan, da komisar shod takoj zaključi, češ, da ljudje niso nič varni svojega življenja, kakor je bilo tudi v resnici. Ali tu bi morali slišati  Šusteršiča, s kakimi psovkami je  napadel župana, ker je ta storil svojo  dolžnost. Nastalo je na  to  huronsko  vpitje od strani klerikalcev, a tudi naprednjaku in soc. demokrati so ogorčeno protestirali proti tako surovemu početju. Poseči je morala žandarmerija vmes, a Šusteršič je  še  med velikanskim vpitjem dal na  glasovanje kandidaturo Gostinčarjevo, katero so pozdravili napredujaki in soc. demokrati z gromovitimi klici:   „Proč z Žlindro! Proč z ljubljanskim pometačem! Živio Gruden! Živio Kopač!   S tem se je zaključila ŠusterŠičeva in Gostinčarjeva blamaža v Dol. Logatcu. Ni čuda potem, ako  so  jima hudomus-neži, predno sta jo  odkurila, postavili slavolok  iz   metel   in   cunj. Še škoda, da se je tako slabo videl, ker je deževalo in je  cesta, ki pelje na kolodvor jako slabo razsvetljena. Prepričala sta se lahko, da  v Logatcu še zdavna niso ugodna tla za stranko ljudskih sleparjev.
V lepši luči se naši klerikalci niso mogli pokazati, kakor so se ta dan. Tako vas torej uči sv. vera! Primerjali bi vas lahko navadnim banditom, ali vi ste dosti hujši od njih, ker bandit živi brez vere, vam pa je vera nad vse. In to naj bo delo Kristusovega namestnika, g. kaplan? To je delo satanovo! Mesto miru in ljubezni, zasejali ste s tem dnem med nami prepir in sovraštvo! Ta dan si bomo ohranili dobro v spominu! Oni pa. ki se bodo morali zagovarjati radi svojih hrabrih „katoliških" činov pred sodiščem, se zato lahko vam kar najlepše zahvalijo. Logatec pa ostane napreden, če tudi vam vzame trud in skrb radi liberalcev še ono peščico las, ki vam jo je bog zapustil na idiotski glavi. Govorili bomo odslej drugače! Spoznali smo se predobro ! Kajneda, g. kaplan, namen posvečuje sredstva! — Torej vse — za vero!
Cesar v Pragi.
Praga, 16. aprila. Danes je obiskal cesar trgovinsko in obrtno zbornico, novo ljudsko in meščansko šolo in stavbiŠČe za novo vseučilišče. Predsednik trgovinske in obrtne zbornice, RivnaČ, jev svojem nagovoru poudarjal, da priredi zbornica prihodnje leto razstavo v proslavo 60-letnega vladarskega jubileja. Pri tej razstavi hočete obe narodnosti meriti svoje moči v plemenitem tekmovanju. V gospodarskih interesih tesno in neločljivo združena bodeta oba naroda gotovo našla tudi pot k poravnavi svojih političnih nasprotij. — Cesar se je zahvalil najprej češko, potem pa nemško. V svojem nemškem govora je rekel:   nNaj bi  bils ts
rssstsvs mogočen korak k poltenem u sb lizan j a in stalnemu miru med obema narodoma, kar mi je tako selo pri srcu." (Splošno se opaža, da eesar v vseh svojih nemških nagovorih poaiva k spravi, kar pač dokazuje, da je cesarju snana nemška trma.) — Cesar je obljubil, da pride sanealjivo prihodnje leto na jubilejno rasstavo.
Ministrski predsednik bar. Beok je konferiral danes s češkimi vodilnimi politiki, in sicer s ministrom dr. Paoakom, dr. Kramaiem, Klumparjem   in   dr. H e r o 1 d o m.
Nagodbena pogajanja.
Budapešta, 16. aprila. Ministrski svet ima v četrtek sejo, v kateri bodo poročali voditelji nagodbe-nih pogajanj o dosedanjem stanju pogajanj.
Z merodajne strani se zatrjuje, da je glede podrobnosti v nagodbi med obema vladama popolna harmonija. Uži t ninski davek se loči že v začetku prihodnjega leta. Vsled te delitve bo imela Ogrska na leto 40 do 50 milijonov več dohodkov, tako da bo pokritja za vse večje izdatke, kakor za investicije za državne železnice, za zvišanje uradniških in Častniških plač itd.
Ministrski predsednik dr. \Vekerle je izjavil danes na interpelacijo, da še ni določeno, kedaj se nadaljujejo nagodbene konference.
Zagreb, 16. aprila. Občni zbor zveze obrtnikov je zavzel napram carinski ločitvi sledečo resolucijo : „Kakor ne more Madžarom nihče zameriti, da se gospodarsko branijo ter si ustvarjajo pogoje za napredek, isto tako se tudi hrvaškemu narodu ne sme zameriti, da se skuša glede svojih gospodarskih interesov braniti napram Ogrski. Dolžnost je naših politikov, da storijo potrebam in koristim našega naroda primerne korake, da se v slučaju carinske ločitve med Avstrijo in Ogrsko varujejo gospodarski interesi Hrvaške s samostojno hrvaško carino." (Tajnik zveze je starČevičijanski poslanec Gasparović).
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budapešta, 16. aprila. Poslanska zbornica je danes nadaljevala glavno razpravo o novem šolskem zakonu, s katerim se hoče uničiti ne-madžarske narodnosti. Posi. M i h a 1 v i (Rumun) je —■ priporočal zakon, a protestiral je proti očitanju, da poslanci nemadžarskih narodnosti zastopajo privatne interese. Posl. S ki Čak (Slovak) se je pritoževal, da se kaže vlada pri vsaki priliki sovražno Slovakom. Posl. Vlad (Rumun) je kri-tikoval saške poslance, ki sicer obsojajo predlogo, toda ne marajo se baviti z njo natančneje. In vendar je novemu šolskemu zakonu glavni namen, da se uvede v vse šole madžarščina, kar je krivično in nekonciljantno. Predlagal je, naj se zakon odkloni. — S tem je bila glavna debata zaključena, in zbornica je sprejela proti glasovom nemadžarskih poslancev ves zakonski načrt, odklonila pa je vse spreminjevalne in dodatne predloge nemadžarskih poslancev. Med madjar-skimi poslanci je zavladalo divje navdušenje; ministru Apponviju so prirejali hrupne ovacije. — Potem seje pričela podrobna razprava, pri kateri je govoril najprej minister grof Apponvi, ki je izjavil, da je vlada sprejela v svoj program reformo volilne pravice in jamstvo za nedotakljivost ustave. Ker se to Še ni izvršilo, se pojavlja v časopisju nestrpnost. Toda parlamentarna zahteva je, da stranke, ki so se združile, da podpirajo vlado, tudi saupajo vladi, da bo prevzeto nalogo rešila v tistem času in na tisti način, kakor dopuste okolščine. Ako bi se vladi tega ne bi zaupalo, morala bi izvajati parlamentarne konsekvence.
Trozveza v nevarnosti?
Dunaj, 16. aprila. Nemško časopisje vidi sopet strahove, češ, da ima sestanek med angleškim in italijanskim kraljem v Gaeti edini namen,
Ministrska kriza v Črni gori.
Cetinje, 16. aprila. Ministrstvo Radovič je demisijoniralo. Knez je demisijo sprejel.
Dogodki na Ruskem.
Petro grad, 16. aprila. Štirje možje so udrli v vseučilišče ter z revolverji v rokah prisilili blagajnika, da jim je izročil 2000 rubljer.
Zadnje dni je policija zaprla 25 Članov bojne organizacije in socijalnih revolucionarjev, med njimi sedem žensk. Pri preiskavi njihovih stanovanj so našli mnogo proklamaoij, revolverjev, bodal, patron in prašnih bomb. — Is to t ako je našla policija revolverjev, dinamita in eno bombo v stanovanju usmiljene sestre, ki se je bila sama usmrtila.
Seja današnje dume je bila zelo viharna, ker se je razpravljalo o interpelaciji zaradi dogodkov v Rigi, kjer je bilo zaradi poskušenega bega ustreljenih 7 kaznjencev, 17 je bilo ranjenih, ostalih 74 pa pride pred vojno sodišče.
Mirovna konferenca v Haagu.
London, 16. aprila. Španska vlada pripravlja noto na velesile, kjer pojasni z ozirom na angleško okrožnico, da je Španija le relativno za angleške mirovne predloge, da pa vkljub temu ne opusti svoje namere, dograditi svoje vojno brodovje, ki je bilo uničeno v vojski z Ameriko.
■ &
Dopisi.
razrušiti trosveso. To je baje že ■davno namera kralja Edvarda, ki hoče na ts način spraviti neljubo mu Nemčijo v hude zadrege.
Iz   Maribora.   Pretekli četrtek se je vršil tu občni  zbor moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Sklenili so se pripravljalni koraki  za  ustanovitev  slov.  šole v Mariboru in se pooblastil v to svrho že  obstoječi odsek v nadaljno razino tri vanje tega za tukajšnje Slovence  tako  važnega vprašanja.   V to svrho se priredi najmanj vsako drugo leto velika narodna slavnost, katere čisti dobiček se bo porabil z drugimi podporami vred — in to sporazumno z osrednjim vodstvom družbe sv. Cirila in Metoda — za namenjeno ustanovitev slov. šole,  tako da bo vsaj sčasoma osigurana rešitev tako važnega vprašanja slov. šole v Mariboru. Spreobrnjeni  dr.  Vrstovšek je sicer predlagal, naj podružnica voli odsek 10 članov, ki bi naj razmotri val vprašanje   ustanovitve   samostojne slov. šole v Mariboru neglede in neopiraje se na družbo  sv.  Cirila in Metoda; Slovenci v Mariboru se naj postavijo na lastne noge; opiraje se na družbo sv. Cirila in Metoda ne bomo tako kmalu dosegli svoje slov. šole in zato jo je treba ustanoviti samostojno in neodvisno od imenovane družbe, kakor so to storili zavedni Slovenci v Gorici, ki so si postavili svoj „Šolski dom," ki se lahko ponaša s krasnimi uspehi. Ta predlog je seveda propal, ker ne spada v delokrog podružnice, voliti  odsek,   ki  naj   izven  in brez družbe snuje slov. šolo v Mariboru. Razumemo,   da  si   dr.  Vrstovšek in njegovi prijatelji žele v Mariboru takega „Šolskega doma"  kakor je v Gorici, da bi mu komandiral dr. Korošec,  kakor   to  dela  v  Gorici dr. Gregorčič. Misel, ustanoviti v doglednom času v Mariboru slov.   šolo, je gotovo pozdravljati in ni dvoma, da je bil že skrajni čas, da se začne re-šavati to za mariborske Slovence tako pereče vprašanje. Ali najbolj je treba zdravila tam, kjer rana najbolj skeli. Zato bi morala mariborska podružnica  obrniti svojo pozornost izven Maribora, v predmestja in predmestne okraje, ki spadajo vsekakor v njeno področje. V Pobrežju in Studencih imajo krasne šulferanjske šole, polne —   slovenske  deoe.   Najmanj 90% vsega prebivalstva v teh dveh krajih (in Studenci n. pr. imajo okoli 3000 prebivalcev) so slovenski delavci, a ti nimajo slovenske Šole. Kakor hitro so Nemci zvedeli, da se je sprožila misel, ustanoviti slov. Šolo v Studencih pri Mariboru, so se takoj združili in sezidali krasni  otročji vrtec, in Vsenemec Wastian   se   ni sramoval prevzeti   pri   ustanovitvi otročjega vrtca slavnostnega govora in nemško meščanstvo iz mesta se ni sramovalo priti k otvoritvi polnoštevilno; celo mestni zastop je poslal svoje zastopnike, d očim se pri nas, če se gre za ohranitev  narodne  posesti, mero-dajni   faktorji odtegnejo tam, kjer bi lahko največ storili in sastavili svoj vpliv. Pri teh razmerah se ni čuditi, če je nemški otroški vrtec pobi slov. deoe, in nikakor ne odgovarja resnici, kakor je pisala pred nekaj časom „Domovina," ds stoji ta otroški vrsteč prašen ; nasprotno; takoj po ustanovitvi i se je vpisalo 60 otrok.  Tako se ni
čuditi, da je vsa deca slovenskih staršev nemčurska ali socijalnedemo-kratska. Tu je torej rana, ki najbolj peče in kjer bi mariborska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priskočila na pomoč in rešila, kolikor se še rešiti da, osobito ker se gre tu za slovensko delavstvo.
0 socializmu.
Organizacija delodajalcev na Avstrijskem je razmeroma še zelo mlada; pričela se je pravzaprav Šele v devetdesetih letih in je po svoji ustanovitvi le počasi napredovala, da se je na posamnih upravnih ozemljih kakor na Kranjskem, v Trstu itd. Šele vdoma-Čila pred par leti.
Najbolj je napredovala na Češkem. Nižje Avstrijskem, v Šleziji in na Moravskem, kjer so v organizaciji združeni skoro vsi veleobrati in mnogo manjših obratov.
Najvažnejše izmed teh organizacij so: „Zveza avstrijskih indu-strialcev", „Industrial ni klub"1 in „Osr ed nj a zveza avstrij skih industriaicev", ki imajo od začetka tega leta svojo centralo v „Glavnem središčuavstrijskih delodajalskih organizacij1* na Dunaju, ki šteje sedaj 21 samostojnih zvez in 10 zveznih sekcij in ki je bilo najbrže ustanovljeno radi držav-nozborskih volitev.
Službenih glasil imajo te organizacije 6, izmed katerih jih je pisanih 5 v nemškem, eno pa v češkem jeziku; mnogo pa je tudi prostovoljnih, iz spekulacije ustanovljenih strokovnih listov organiziranih delodajalcev. Imenovano „glavno središče" ima namen zastopati interese industrije in trgovine vobČe in koristi organiziranih delodajalcev posebe, kakor ima tudi poseben oddelek, ki se peča zgolj z zavarovanjem proti nevarnosti stavk in požarov.
Delodajalske organizacije ali po-samni delodajalci sklepajo često z de-lojemalnimi organizacijami (združbami) kolektivne d el a v s k e p o go d b e, v katerih se obe stranki medsebojno zavezujeta, da se skupno dogovorjeni delavni pogoji ne smejo spremeniti za gotovi čas, ki variira od 1 do 5 let, in da v tem času ne sme staviti nobeden izmed kontrahentov kakršnihkoli novih pogojev.
Te pogodbe, ki jih kratko imenujemo tarifne pogodbe, se seveda lahko sklepajo samo med približno enako močnimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev in povzročajo, da so v tem času izključeni vsi konflikti. Podjetnik in delavec sta torej v položaju, da lahko za določeno dobo računata z gotovimi in nespremenljivimi izdatki, oziroma dohodki za delo. kar povzroča večjo stalnost obratnih stroškov pri podjetjih in zagotovitev življenskih pogojev za delavce.
Dočim ima Nemčija okoli 4000 takih tarifnih pogodb, jih eksistira pri nas na Avstrijskem samo okoli 460, vendar pa njih število vedno narašča, ker se delodajalne in delojemalne organizacije vedno bolj jačijo in razširjajo, kar je tudi želeti v interesu delavstva, kakor tudi v interesu mirnega razvoja avstrijske industrije in trgovine, ki se zlasti glede izvoza mora boriti z mogočnimi tekmeci.
NaKranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Trstu s Primorskim je bilo koncem leta 1906. v veljavi 36 takih kolektivnih pogodb, izmed katerih so najvažnejše pogodbe litografo7 in kamno tiskarje v za vse omenjene kronovine in krojaških pomočnikov v Ljubljani.
Na Dunaju, v Brnu, Libercih, Pragi in drugih mestih so delodajalci organizovani po strokah, na primer stavbeniki, lastniki raznih predilnic in tkalnic itd.; Često so združeni v eno organizacijo tudi delodajalci ene branše kakor na primer tvorniČarji vseh kro-novin.
Med organizacijami avstrijskih trgovcev nastopata proti socialno-poli-tičnim zahtevam trgovskih nastavljen-cev navadno „Centralna zveza avstrijskih trgovcev na drobno" s sedežem v Lincu in „Z v e z a se v ern o-čeških trgovcev".
Opetovani poskusi, združiti vse avstrijske delodajalce brez razlike strok in velikosti obrata v eno organizacijo, so se dosedaj še vedno ponesrečili, ker so interesi raznih obratov, zlasti pa koristi velikih in malih obratov tudi iste stroke prerazlični, da bi bilo mogoče skupno postopanje vseh delodajalcev. Takisto je tudi stališče delavca napram delodajalcu v velikem obratu različno od stališča delavca napram delodajalcu v malem obratu, zato se mora tudi v obeh slučajih različno postopati glede vprašanj o plačah, o delavnem času itd. Ako je nevarnost, da bi v kakem kraju izbruhnila splošna stavka, se navadno organizujejo vsi delodajalci brez razločka v svrho, da se branijo s raznimi sredstvi proti organiziranemu delavstvu, kakor se je to na primer zgodilo meseos januarja tega leta
Priloga „Slmaateni sirsiV it 87, is* 17. atrila 1107.
v Trstu; toda take prisilne organizacije navadno niso trajne, večinoma razpadejo prav tako hitro, kakor so nastale, ne da bi ostavile kakšnega
sledu.
Stremljenja združb podpirajo država in razne javne korporacije na ta način, da se ozirajo pri delih, ki jih oddajajo, samo na podjetnike, ki so z združbami sklenili tarifne pogodbe, oziroma da stavijo naravnost pogoje, pod katerimi morajo oddana dela izvršiti v službo sprejeti delavci.
Takšni zaklavzulirani razpisi del, ki se imajo oddati, so na Avstrijskem zelo redki, na Nemškem jih je često najti zlasti pri razpisih mestnih del, dočim so v Švici, v Belgiji in na Francoskem skoro splošno v navadi.
Javne korporacije podpirajo posredno združbe tudi s tem, da se pokličejo voditelji združb v razna zastopstva, ki imajo razpravljati in sklepati o socialno - političnih zakonih; Često sodelujejo združbe tudi pri posredovalnih institutih, ki jih vzdržujejo dežele ali občine, Često pa tudi podpirajo na temelju združnih delavskih organizacij občine brezposelne delavce po takozvanem gentskem sistemu, ki se je najprvo uvel v Gentu na Belgijskem.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. aprila.
— Občinske volitve v II. razredu« Danes so bile občinske volitve za TI. razred. Zmagala je seveda na-rodno-napredoa stranka, dasi ni razvila skoro nobene agitacije. Socijalni demokrati so včeraj, kakor  smo že zabeležili,   poslali   vsem   volilcem v tem razredu že izpolnjene glasovnice s pozivom, naj glasujejo za oba soc-demokratska kandidata dr. Dermoto in Etbina Kristana.   Nadejali so se, da vsaj  z  enim kandidatom — z dr. Dermoto — prodro, ki uživa zlasti med mlajšim  uradništvom dokaj simpatij.  Socijalni demokratje so se celo hvalili po  mestu,   da imajo večino uradništva na svoji  strani in da je pri volitvah v II. razredu njihovima kandidatoma takorekoč zmaga zagotovljena.   Kako   zelo   so  se so-drugi   motili,    dokazuje   izid današnjih     volitev.      Oddanih    je bilo 517    glasov.     Izvoljeni    so bili kandidati narodno-napredne stranke: Ivan  Hribar s  460 glasovi, dr. Ivan Tavčar s 434 glasovi, dr. D a-nilo   Majaron   s   427   glasovi in Dragotin Sajovic s 410 glasovi. Socialno - demokratska kandidata sta ostala v manjšini, in sicer je dobil dr. Anton Dermota 96 glasov, Etbin Kristan pa 86.  Za socialne demokrate so glasovali rnovodobaši", klerikalci   in   nekateri   malkontenti med uradniki.
— Kdo dela kompromise? Z
ozirom na notico v današnjem „Rde-čem Praporu" pod tem naslovom smo pooblaščeni izjaviti, da so vse trditve, izrečene v dotični notici, od kraja do konca neresnične inzlobnoizmišl j ene. Gospod župan Ivan Hribar ni namreč skupine obrtnikov iz „Obrambne zveze", ki je bila pri njem. ničesar prosil in ji tudi ni ničesar obljuboval.
— Klerikalno sleparstvo. Kakor smo že omenili, so razposlali klerikalci nebroj naznanil osebam naprednega mišljenja, češ, da jih magistrat ni vpisal v volilni imenik za državnozborske volitve. Izkazalo se je, da so se klerikalci s temi naznanili prav grdo lagali, ker je večinoma vsak vpisan v dotiČnem imeniku. Klerikalci so pa razposlali taka naznanila tudi mladoletnim osebam, češ, da niso vpisani v volilnem imeniku in jih vabijo v „Slovenčevo" uredništvo. Tako postopanje klerikalcev je navadno sleparstvo, izvirajoče iz same hudobnosti, ki so je zmožni samo katoliški poštenjaki!
— Politično društvo „Jedna-kopravnost" ▼ Idriji je priredilo v soboto in nedeljo 5 javnih volilnih shodov in sicer dva v Zireh, v Grahovem, Sv. Vidu in Begunjah nad Cerknico. O shodih v Žireh smo poročali že včeraj. Shod v Grahovem se je vršil v soboto zvečer v gostilni pri Krajcu ob precejšnji udeležbi vo-lilcev, dasi je bil shod sklican na nepriličen Čas. Shoda se je udeležilo tudi več sosedov voliloev iz Loža. Za predsednika shodu je bil izvoljen nadučitelj Hinko Likar. Poročala sta J. Novak iz Idrije in Fr. Zagode iz
Zadloga, na kar se je volilcem predstavil kandidat J. Gruden, ki je bil s navdušenjem pozdravljen. Kandidata je toplo priporočal volileem posestnik Žagar is Loža, ki je odločno zastopal načelo: kmet nsj voli kmeta, kar  je vzbudilo   oduševljenje med zborovalo!. Drugi dan v nedeljo ob 11. uri dopoldne je bil shod pri Sv. Vidu, na katerega je  došlo do 100 kmetov voliloev in se je vršil v gostilni župana Ponikvarja, ki je tudi predsedoval shodu. Kandidat Gruden je kot prvi govornik naglašal svoje kmetsko stališče in  obljubil, da se hoče z vsemi silami zavzeti za kmetske koristi. Nadalje so še govorili J. Novak in Drag. Lapajne iz Idrije ter Fr. Zagoda iz Zadloga, Meden Anton ml. iz Begunj  pa je z iskrenimi besedami priporočal kandidaturo kmeta Grudna.   Shod je trajal nad poldrugo  uro  in  se je vršil v najlepšem redu.   Na  tem kraju še ni bilo javnega  shoda, na  katerem bi se Čula prosta beseda.   Popoldne ob 5. uri je bil shod v Begunjah v gostilni Iv. Stergulca in je  došlo nad 100 voliloev.   Za predsednika je bil izvoljen   posestnik  Jurij   Meden iz Begunj, ki je predstavil zbranim vo lilcem kandidata J. Grudna, posestnika  z   Jeličnega  vrha.   Volilci so navdušeno  pozdravili  kandidata, ki je obljubil, da se hoče v slučaju izvolitve v državni zbornici krepko potezati za  težnje  slovenskega kmeta in   varovati   njegove   interese. Za kandidatom je govoril Drag. Lapajne iz  Idrije o nalogah poslanca v državni zbornici.   Fran Zagoda je v daljšem govoru vzpodbujal volilce, naj se združijo v neodvisno kmetsko stranko  in iz srca  govoril v srca navzočim kmetskim volilcem.  J. Novak je podal sliko o boju za splošno in enako volilno pravico in pri tem ožigosal   in   razkrinkal postopanje bivših klerikalnih poslancev, ki so za svoje strankarske namene prodali izdajalsko slovenski narod. Poudarjal je važnost samostojne kmetske organizacije,   ki   edina   zamore zboljšati po'ožaj kmetskega stanu. Nadučitelj Kabaj   je   protestiral   proti temu, da  klerikalna  stranka izrablja vero v strankarske namene in z ogorčenjem zavrnil lažnjiva obrekovanja učiteljskega  stanu v klerikalnem „Domoljubu".   Meden ml. iz  Begunj se je kot domačin odločno zavzel za kandidaturo   J.   Grudna,   čemur   so z navdušenjem  pritrjevali   zbrani vo-ilci,   na kar  je  predsednik zaključil nad dve nri trajajoči shod. Na shode se niso upali priti klerikalci, ker jim pač ni mogoče  nasproti   Grudnu zagovarjati Gostinčarjeve kandidature. Klerikalci delajo zakotne shode, na katerih se ne dopusti svobodne besede, pristaši Grudnovi pa hodijo z odprtim licem pred ljudstvo.
— Iz Zavratca nad Idrijo se Dam piše: Ne bi prijeli za pero radi shoda klerikalnega možioeljna Gostin-čarja, ki ga je imel tu pri nas, ko bi ne bil „Slovenec" poročal, da se je zbralo na tem shodu nad 70 mož. Najbrže je „Slovenčev" poročevalec videl vsakega moža dvakrat, kajti bilo je ravno 35 mož, ostali pa so bili otroci, fantje in ženske. Seveda se GostinČarjeva kandidatura ni sprejela „z navdušenimi „živiou-klici navzočih brez ugovora", morda je to tako sprejela druga polovica izmed 70 mož, ki je pa ni bilo na shodu. Iz tega se lahko uvidi, kako nesramni lažniki so „SlovenČevi" dopisuni. Stanonik in vojskarski župnik sta izrekla pobožno željo, da bi bil prišel g. Gruden lahko 28. februarja podpisat program S. L. S., češ, potem bi bil enoglasno izvoljen, ker je „fest" mož. Kaj vse je zblebetal župnik iz Vojskega, se ne da v kratkem povedati, a priča naj sodba ZavratČanov o njem, ki so rekli, da tako trapastega človeka, kot je baš on, še niso nikdar videli. 14. maja bo Gostinčar lahko videl, da je prišel k nam popolnoma zastonj.
— Napredni shod v Planini nad Vipavo, ki je bil preteklo nedeljo, se je obnesel nsd vse pričakovanje sijajno. Na shodu je bilo navzočih okoli 500 ljudi, med katerimi je bilo samo kakih 30 do 40 klerikalcev, katerim je zapovedoval župnik Stazinski. Shoda se je udeleži] tudi kaplan is Vipave, ki je pa bil
docela miren in ni posnemal Stanki* skega v razgrajanju. Ns shodu sta govorila Jožef Jenko, posestnik is Zgornjih Brnikov in posestnik Do-mioelj, ki sta v svojih govorih na-glasala, da se je kmetom treba osamosvojiti duhovniškega varultva pred vsem na ta način, da si izvolijo za poslanca moža is svoje srede. Priporočala sta kandidaturo Dekleve, ki je že opetovsno dokazal, ds ima srce za kmeta, in ki ima tudi potrebne sposobnosti, da bo lahko uspešno za« stopal v državnem zboru kmetske koristi. Kandidatura Dekleve je bila z navdušenjem sprejeta, nasprotovalo ji je samo kakih 30 do 40 ns shodu navzočih klerikalcev, ki sta jih prignala v Planino FerjančiČ is Badanj in župnik Stazinski. Nato se je oglasil za besedo tudi Stazinski. Predsednik,   svobodoumen   mož, mu je seveda dal besedo, toda komaj je ssčel Stazinski govoriti, so zagnali zboro-valoi takšen krik in vik, da ni bilo mogoče slišati niti ene besede. Iz splošnega trušča se ni slišalo drugega kakor klici: „Stazinski ne bo govoril! Farja ne maramo poslušati, dovolj je, ako ga poslušamo, kadar veže otrobe na leci.u Ker celo reditelji niso mogli razburjenega ljudstva pomiriti, da bi vsaj za trenotek mirno poslušalo župnikov govor, je predsednik shod zaključil s pozivom, nsj vsi zavedni, na shodu navzoči volilci oddado 14. maja svoj glas kmetskomu kandidatu Dekle vi. Včerajšnji „Slovenec" piše, da se je  ta  napredni shod ponesrečil. Seveda se je ponesrečil, saj na njem ni smel govoriti fajmošter Stazinski!
— Shod volilcev mestne skupine celjska je bil preteklo nedeljo v „Narodnem domua v Celju. Shod je sklicala „Narodna stranka", v katere imenu je pozdravil zborovalce dr. Vekoslav Kukovec ter predlagal za predsednika shoda odvetnika dr. Josipa Serneca. O volitvah je poročal dr. Kukovec. V svojem govoru je naglašal, da morajo Slovenci v celjski mestni skupini nastopiti složno in kompaktno in se ne smejo deliti v stranke, ako hočejo izvojevati kak uspeh. Nato je razpravljal o razmerju glasov v posamnih trgih in mestih celjskega volilnega okraja ter poudarjal, da splošni položaj za Slovence ni baš neugoden, zlasti ker mnogo nemških obrtnikov in trgovcev ne bo glasovalo za Markhla ter bi raje oddali svoj glas slovenskemu kandidatu, ako bi bil zastopnik obrtniškega stanu. Ker bodo imeli v tej skupini tudi socialni demokratje mnogo glasov, se prav lahko zgodi, da pride, ako store vsi slovenski volilci svojo dolžnost, do ožje volitve med slovenskim in nemškim kandidatom. Ko so govorili še zastopniki raznih trgov, se je soglasno proglasil za kandidata Ivan Rebek, ključavničarski moj -ster v Celju. Rebek je na kratko pojasnil svoj program, ki se v prvi vrsti ozira na obrtniški, delavski in trgovski stan, ter obljubil, da bo priredil po volilnem okraju več shodov, na katerih se bo predstavil volilcem.
— O moin n opico. Ali ste že videli moža italijanskega tipusa, ki nosi in vodi na drobni verižioi opico ? Gruča otrok se zbere okrog njega in se bučno smej a res smešnemu prizoru. Gosli, bobenček, sabljioo i. dr. da mož živalci — zroČi tako žalostno bedasto tja v svet, ej, kako to H etno gre. Kratek je ta prizorČek in mož pobere bore novčiče, ki jih zasluži z opico. — To mi je prišlo na misel, ko sem videl Kristana in Cankarja na zadnjem soc. demokratičnem shodu v Hrastniku. Ali si morete misliti bolj pripravnega moža z opioo, kot bi bil Širokousti Kristan, ki kaže, ne za denar temveč, da so shodi številneje obiskani, Cankarja, to svetovno čudo strmečemu svetu. In kdor je videl, kako porine Kristan sodruga Cankarja na govorniški stol, kdor je opazoval, kako se krets Cankar po stolu, kako zopet zakomandira Kristan, kdo se ne spomni pri tem na — opioo? Kdo si ne smisli, da se Cankar počuti še desetkrat bolj žalostno na političnem polju, kakor opica v naših mrzlih netropičnih krajih, da predstavlja on še veliko smešnejšo figuro kakor bedasta opica s bob en-Čkom v rokoi. Tods k shodu samemu. Udeležba je bila številna do 260 duš,
voliloev  70—80, izmed  teh dobra tretjina narodnjakov. Sodr. Sitter otvori in pove? da bo kar sam vodil zborovanje. Ljudje pa s tem niso bili zadovoljni in zahtevali predsedstvo. Predlagalo se je g. Koželja in g. Sitterja. Za Koželja je glasovalo po Sitterjevem štetju 43 (v resnici več), Za Sitterja se ni glasovalo, vendar je on prevzel predsedstvo. S tem, da se jih je opozorilo na pravilnost zborovsnjs, so se čutili gg. sodrugi strahovito užaljene. Vendar je Kristan porinil ns stol sodruga Cankarja, o katerega govoru moramo le reči, da je bil puhlost prve vrste — poleg napadov na naprednjake. To je bilo vse. Nato pa se je usedel in nemo zrl, morda na strmi klanec, po katerem je Slovenec Cankar zdrknil v mednarodno   blato.    Kdor pozna Kristana, pozna tudi vso njegovo surovost in v tem znamenju je govoril. Ker bi se v svoji navdušenosti predaleč zaletel, moral ga je Sitter večkrat podrezati, naj se „masa!" Ko se je zagnal v Tavčarja, se ga je vprašalo, čemu na tukajšnjem shodu razpravlja o kranjskih razmerah in če mu   morda  ne  gre  iz   glave kislo grozdje — ljubljanski občinski mandat. Tu pa je zarjovel kot svoboden bivol in predramil se je ponižno pri njegovih nogah sedeči Cankar — s čim smo ga poprej primerjali? In vpili so tiste obrabljene fraze: ali Kranjci niso Slovenci, vi  ste  za zedinjeno Slovenijo itd., kakor je že navada. Ko je sesul vso  svojo jezo na narodno stranko, je stopil s stola in si zopet pripel   ovratnik,   katerega je med svojim „govorom" izgubil.  Za njim je nastopil kand. Čobal, ki je povedal, da   hoče  narodna   stranka „resiti" kmeta na stroške delavstva in da bo 14.   maja   umrla   narodna stranka. Mučen položaj se je še nudil, ko je hotel bivši g 1 a ž a r Sitter govoriti o Cankarjevih spisih, kar pa je Cankar hvaležno odklonil. Ko se je še dala na glasovanje Čobalova kandidatura  in je par mladoletnih fan-tičev in žensk  zavpilo   „vsi  smo za njega," se je shod zaključil. Pokazala se je na  tem  shodu  vsa zahrbtnost soc. demokratov, pa tudi njih slabost v svetli luči.  Shod  naj  bi  se vršil brez predsedstva, torej nepravilno in ker se jih je na to opozorilo, so zabavljali na narodno stranko,  da nikoli tako. Očitalo se je, da se tudi na zadnjem shodu narodne stranke pri BirtiČu ni volilo  predsedstva. Nato odgovarjamo:   tisti   shod  je sklical okrajni odbor narodne stranke, umevno,  da je imel predsedstvo navzoči predsednik okr. odbora,  g. Dežman. Sploh pa bomo skrbeli, da ljudstvo izve, kako koketira  na Kranjskem so drug Kristan z klerikalno stranko. Mož z opico,  sedaj  pa le spet pred klerikalno občinstvo!
— V mestu Gorici so postavili Slovenci vseh strank baje skupno z zmernimi Italijani za državnozbor-skega kandidata Jerneja Kopača, s večerja v Gorici.
— Skot Bonaventura — šolski nadzornik? Škof Anton Bonaventura je imel, kakor je znano, pretekli teden v Kranju birmo. Pri tej priliki je šel nadzorovat tudi — gimnazijo. Prišel je v 8. razred, baŠ ko je poučeval prof. Grafenauer slovenščino. Ne vemo sioer, ako ima škof pravico prisostvovati pouku v kakšnem drugem predmetu, kakor v veronauku, no, končno nimamo nič proti temu, ako je škoi navzoč pri pouku kot tihi poslušalec. Odločno pa moramo protestirati proti temu, da si škof Bonaventura lasti pravice — Šolskega nadzornika. Poroča se nam namreč ta-le naravnost neverjeten slučaj. Škof je prisostvoval pouku slovenščine v 8. razredu pri prof. Grafen-auerju. Med uro je poslal profesorja iz razreda in ostal z dijaki sam. To priliko je porabil ter jel grmeti na baje brez versko leposlovje, roteč dijake, naj ne čitajo takih knjig in časopisov, ki jih duhovniki ne priporočajo. Cele pol ure je pestil uboge dijake ter jim grozil s peklom in hudičem, ako se ne bodo ravnali po njegovih nasvetih. Nečemo se spustiti v kritiko tega škofovega postopanja, vprašamo samo slavno šolsko oblast: Ali je škof Anton Bonaventura   mords postal
šolski nadzornik, sli je gimnazija v Kranju mords fili-slka škofovih zavodov v Št. Vidu? Pričakujemo točnega odgovora!
— „Radogo|u" je pristopil kot ustanovni k g. ravnatelj dr. L o v r o Požar. Društvo izda v kratkem poročilo o vsem svojem dosedanjem delovanju. V zadnji odborovi seji se je med drugim sklenilo, da se načelno več ne jamči pri kakem denarnem zavodu za posojilo. Odbor je storil končne ukrepe glede uvedbe narodnega kolka v prid dijaštvu ter Čaka le še odgovora „Družbe sv. Cirila in Metoda", s katero želi v tem oziru sodelovanje. Idejo, da založi pomladanske razglednice v prid „Radogoju", je odbor z ozirom na razglednice „Družbe sv. Cirila in Metoda" letos opustil.
— Občni zbor „Naše zveze.11
PredsnoČnjem se je vršil v hotelu „Ilirija" letošnji občni zbor uradniškega društva „Naša zveza." Zborovanje je otvoril društveni predsednik stavbeni svetnik g. Duffe, prisrčno pozdraveč vse navzoče člane ter kon-štatiral, da je delovanje društva v preteklosti povsem zadovoljivo, dasi je društvo še mlado. Obžalovati se pa mora, da se uradništvo ni odzvalo pozivu po skupnem delovanju v toliko, kolikor bi bilo pričakovati z vso opravičenostjo, kajti ravno uradništvo mora skupno nastopati, ako hoče kaj doseči v svojih opravičenih stremljenjih in zahtevah. Društvo obstoja komaj eno leto, a je kljub temu prav uspešno vršilo svojo nalogo, katere glavna točka je čuvanje političnih in gospodarskih interesov uradništva. Upati je torej, da pristopijo k društvu oni uradniški krogi, ki so se doslej držali pasivno in da sprevidijo, da bo ta pristop le njim samim v prid, ker je „Naša zveza" krepka organizacija, ki bo vedno in vsak čas odločno zastopala njihove koristi. Tajnik društva g. kontrolor Trstenjak je poročal nato o državno-zborskih kandidaturah v Ljubljani, pojasnjeval obširno politični položaj in stavil predlog, naj se društvo soglasno izjavi za kandidaturo župana g. Ivana Hribarja, kar so zboro-valci z velikanskim navdušenjem odobravali. G. Trstenjak je poročal nato o društvenem delovanju v preteklem letu. Poudarjal je, da ni zadosti, če se društveno delovanje razteza samo na Kranjsko, ampak raztegnilo naj bi se na vse dežele, v katerih prebivajo Slovenci. (Odobravanje.) Naloga novega odbora mora biti, da raz motriva o tej stvari in na prihodnjem občnem zboru stavi primerne predloge v tem oziru. Občni zbor je odobril brez ugovora tajni-kovo poročilo, istotako tudi ono blagajnika g. Vesela, ki se mu je soglasno podelil absolutorij. Nato so se določili mesečni doneski članov. Za ljubljanske društvenike se je določilo 50 v, za zunanje pa po 30 v. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor gg. : stavbeni svetnik Duffe, kon-ceptni praktikant JanČigaj, učitelj Jelene, poštni oficijal Mayer, pristav državne železnice P e r n e, hranilnični kontrolor Trstenj a k, blagajnik Vesel, oficijal južne železnice VrstovŠek in pristav trgovinske zbornice dr. TVindischer. Računski pregledniki so gg. sodni oficijal G a b r i č, carinski asistent S i k o Š e k in poštni oficijal Toma-z i n. Pri raznoterostih je predlagal poštni oficijal g. Maver resolucijo, da se tukajšnji državni uradniki uvrste v II. razred aktivitetne doklade. Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar je g. predsednik zaključil zborovanje. Priporočamo uredništvu, da pristopi k „Naši zvezi" v popolnem številu, ker le v organizaciji je moč in le organizirano uradništvo bo moglo doseči, kar želi in zahteva!
— Z vodo iz Jordana je bil krŠČen v nedeljo v tukajšnji protestantski cerkvi vnuk nekega tuk. trgovca. Prijatelj krščenČevega očeta v Palestini je zajel vodo v Jordanu in jo prinesel v Ljubljano.
— Na adreso slovenskih pevskih društev. Skoro bode leto dni, odkar sem poslal vsem slovenskim društvom prvi zvezek svoje „Balkanske Vile". Dasi je delo steklo največje priznanje in pohvalo vseh strokovnjakov, na žalost mi veČina slovenskih društev Še dozdaj ni poslala male vsote od K 3 50 za to v resnici interesantno in vsake podpore vredno delo. Dvakrat sem že pismeno urgi-ral, ali zastonj. Danes se zadnjikrat tem potom obračam na slavna društva s prošnjo, naj mi omenjeno vsoto predpošljejo, ali pa vsaj delo v nepoškodovanem stanju povrnejo. Držim, da je to njihova sveta dolžnost. V Zagrebu, Rainerova ulica 11.— F. S. Vilhar.
— Poskus zastrupljanja. Zakonska Frano in Terezija Blaž v Slapeh v ljubljanski okolici že dolgo Živita v kregu in prepiru. Ko sta se
predvčerajšnjim spet sprla in je postavila žena na mizo skledo močnika, na štedilniku pa pustila pol litra mleka, natresel je mož v oboje kapice užigalio. Ako bi bilo 7 otrok jedlo ta močnik in pilo mleko, bili bi se vsi zastrupili. Blaža »o izročili dež. sodišču. Mož že od novega leta ni nič delal, kar je bil glavni vzrok domačega prepira.
— Ogenj. 9. t. m. je začelo goreti na podu Marije Juhant v Mostah pri Mengšu. Pogorel je pod z raznim gospodarskim poslopjem. Juhant se je zelo opekla. Škode je 2000 kron, zavarovalnine pa 1600 kron.
— Nenadoma Je umrl blletni živinski mešetar Ivan Vrhoveo iz Gornjega JJrezovega pri Polici v Les-kovcu pri Višnjigori. Ko se je pogovarjal z nekim delavcem, se je opo-tekel. zakričal in se mrtev zgrudil na tla. Vrbovec je bil znan po vsem Dolenjskem ter splošno priljubljen povsod.
— Zgradba shramoe zs dinamiti V Brezovici pri Mirni sezidajo shrambo za dinamit, ki ga bodo rabili pri gradnji železnice Trebnje Št. Janž. Komisijonalni ogled bo 18. t. m. ob 2. pop. Porabilo se bo za imenovano železnico 5000 kg dinamita, 2500 kg črnega smodnika in 1500 kapic (nkapseljnovu).
— V Št. Lovrencu vre. Kakor
smo že poročali, je porabil zloglasni konsumar Ant. Oblak bolezen gosp. nadučitelj a Potokarja v to, da ga iz-bacne s kora in mu požre okrog 600 K letnih dohodkov. Dasi je še veduo boleken, vdal se je na pritisk ključarjev, da prevzame zopet orglarijo. A glej čuda, v župnišču je počil glas: rPotokar ne sme več na kor! Liberalca ne! Pravico imam Vas prisiliti do 600 K za novega organista in tudi stanovanje mu morate preskrbeti." Ključarja sta odstopila, Češ, ako ni-mava pri cerkvi nobene besede, naju tudi treba ni. Prav tako! Čast jima! Po fari je pa jelo šumeti, nastal je odločen odpor in čuje se od hiše do hiše: „Ne in nikdar ne !u Ko pa ošabni župnik ni hotel niti volitve ključarjev naznaniti, je bilo dovolj. Včeraj so se začeli zbirati vrli možje okrog žup-nišča in v tem hipu je stalo pred fajmoštrom okrog 30 neustrašenih fa-ranov. Nastal je vrišč, da bi bilo prišlo skoro do pretepa, ako bi ne bilo med njimi nekaj zmernejsh elementov. Najraje bi ga bili posadili na sredo ceste, da bi se za vselej znebili te ošabne zgage Začela se je pravcata enodejanjska igra. Farani: Zakaj ne pustite Potokarja na kor? Župnik našteva grehe: Prehitro so pe'i. Že ga prevpijejo možje: To se sama dogovorita, nam nič mar. Župnik nadaljuje: V šmarnicah je dvakrat zamudil. Zopet ugovori: On je vestno opravljal svojo službo, ničesar mu ne morete očitati. Zopet slede grehi: 0 misjonu ni bil pri spovedi, skazal se ni z velikonočnim listkom, „Narod" bere itd. To nam nič mar. To je njegova stvar, vpijejo vse navprek. Naj bere „Narod", saj ga ne nosi na kor. Ali sta eatežki in trebanjski učitelj kaj boljša? Dekan je menda več kot Vi Ali ste Vi iz druge škofije? Tukaj sem jaz gospodar, zavpijejo osorno g. župnik. Ce vas to liberalstvo tako peče, zakaj pa hodite k Majorje vi gospe južinat in večerjat, ko Še naše vere ni. Preveč Vas daje „Narod", zato ga ne morete. Ali ste Vi božji namestnik, zastavi mu odločno vprašanje I. Kmet iz Krtine. Zakaj ne delate tako, kakor učite? Svojega bližnjega soseda bi pa najraje uničili. Mi pa pravimo in ostanemo pri tem: Potokarja ali pa nobenega. t>Mari-narce" pa takoj s kora. Medklici: Se trlico gor, pa bodo cele trice. Župnik kriči: V cerkvi sem jaz gospodar! Ni res! Vse se zaganja vanj. Mi smo orgije plačali, ne pa Vi. Kaj ste rekli v nedeljo, ko ste „fehtali" za ofer: Cerkev je Vaša! Torej kadar potrebujete kaj cvenka, je naša, kadar bi pa morali imeti mi kaj besede, ste pa Vi gospodar. Ne bo šlo tako! Vsak dan gredo trije vlaki gor, trije dol. Odpeljite se, s katerim hočete. Ta prizor je trajal dobre pol ure. Možje so se začeli razhajati, le s ključarjem Gorcem je bil še prav kratek in odločen nastop. Župnik: Ključ nazaj! Ključar: Oddam ga novoizvoljenemu. Župnik : Vas prisilim potom okrajnega glavarstva. Ključar: Dobro, izročim ga glavarstvu, v Vaše roke ne pride nikdar. Pumf vrata! Domu grede zabelili so tudi župnikovi materi par krepkih, črevljarju pa, ki hodi sedaj k „Marijnarcamu basirat, so se pa ironično priklaujali! Dober dan gosp. organist! Dober dan gospod organist! Predstavim Vam farane, da boste vedeli, komu orgijate.
— Irsolventen Je postal Valentin Dršič, trgovec v Kostanjevici.
— Staretov volilni shod. V nedeljo dne 7. t. m. je sklical v Bučki na Dolenjskem volilni shod Janko Stare, davčni adjunkt v Krškem. Shod ee je vršil pred gostilno Selak in §e ga je udeležilo okoli 25 do 30 oseb. Starata je predstavil voliloem gostil-
ničarjev sin France Selak. Stare ie nato začel praviti, kaj vse bo naredil v državnem zboru, če bo izvoljen. Reči se mora: Ta g. Stare bo pokazal, kaj se pravi sa kmeta biti poslanec v državnem zboru. Vee bode narobe obrnil. Vojakov ne bo več, poleti bodo vojaki doma, pa tudi samo dve leti bodo služili aktivno, kar je pa rezervnih vojakov, bodo opravili manevre vse pozimi. Pivo in rakije bo spravil g. Stare pod monopol ; posojilnice bo podržavil, kmetske dolgove odpustil in Bog zna kaj vse še bo naredil — — če ga bodo izvolili. Da, vse, vse bo naredil; čudimo se mu samo, da duhovnikom ne bode nič plače vzel in jo kmetom dal. Revež se je voliloem usiljeval za kandidata na vsak način; nekdo izmed njih ga je pa vprašal, kako bi se manevri delali pozimi? Pa je odgovoril učeno: Saj je bila tudi rusko japonska vojna pozimi — pa je bilo puuktum. Zanimal se ni sa n ega nihče, liudje so se mu smejali, posebno tedaj, ko je povedal, da ni ne klerikalec in tudi ne liberalec; povedati je pa revež pozabil, kaj vendar je. Ko se je neki volileo potem vpričo njegove žene izrazil: Jaz ga ne bom nikdar volil, je ona takoj vstala in mu dala znamenje, „tu se ne damo okoli prsta ovijati", in zbežala sta v Škocjan, kjer se mu je baje še slabše godilo kot na Bučki.
Opazovalec
— Nesreča pri razstrelbi kamenja. Ko sta 8. t. m. posestnik Matija Bučar in njegov sin iz Pleša pri Čermošnioi pri Kočevju razstreljevala s smodnikom kamenje na njivi, se prvi naboj ni hotel sprožiti, zato sta ga hotela odstraniti. Pri tem pa se je naboj sprožil in poškodoval sina po obrazu in rokah, da je moral v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo.
— NOVO lOVSkO društvo. Ustanovilo se je „Lovsko društvo v Starem trgu" pri Logatcu.
— Is Št Petra na Krasu se
nam piše: Naš kurat Tonček Abram nam je v nedeljo teden povedal na prižuici, da bo 6. julija pri nas birma in namiga val, naj starši pazi o, kakšne botre in botrice bodo dobili svojim otrokom, ker je od teh odvisno, kako bo otrok vzgojen. Te besede so cikale na naprednjake, ki so Tončku tako v želodcu. Tako govorjenje bi si bil Abram lahko prihranil. Še bolj smo se pa Čudili njegovemu naznanilu, da se bo popoldne altar sv. Petra podrl. To se je potem res zgodilo kar v nedeljo. Ko so se pa vršile obč. volitve, agitirali so proti naprednjakom, če pridejo v obč. odbor, bodo vsled svojega brezverstva altarje podirali. Da je bila to grda laž in sumničenje, je jasno, nekam čudno se pa zdaj vidi in čuje, da podirajo altar pristni pobožni klerikalci. Ne vemo, če je bil vodja tukajšnjih katoličanov Franc Križaj navzoč pri tem podiranju. Našim klerikalcem gre zdaj zato, da bi naprednjake izrinili iz obč. odbora, zato se posvetujejo, s kakimi sredstvi bi dosegli to. Koliko bodo dosegli, ie seveda drugo vprašanje.
— Ponesrečil se je prevžitkar Franc Klančičar iz Bukovja pri Zagorju, ko je gnal kravo s paše domov. Padel je pri tem čez neki hlod tako nesrečno na obraz, da najbrž ne bo okreval. Star je okoli 80 let
— Bedno zborovanje „Učiteljskoga društvu zn laiki okrni11 se je vršilo v nedeljo, dne 14. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne v Laškem trgu, in sicer v prostorih tamošnje slovenske (okoliške) ljudske šole ob povoljni udeležbi. Bilo ie navzočih 42 rednih članov, kot gostov pa je bilo prisotnih 8, med temi 5 iz celjskega okraja. Predsednik tovariš Anton Gnus vse došelce prav srčno pozdravi, konstatira sklepčnost ter preide k dnevnemu redu. Zadnji zapisnik se prečita in odobri. Razni dopisi se vzemu na znanje. Ožigosa se postopanje zadnjega občnega zbora glede zboljšanja gmotnega stanja učiteljstvu ter se prebere tozadevni članek iz „Pad. Zeitschrift". K delegacij skemu zborovanju „St. Lehrer-bunda" dne 9. maja se o d pošljeta tovariša Gnus in Jurko. „Učit. Tovarišu" bodi vsak Član sam plačnik. Častna dolžnost slednjega člana bodi, da je član „Samopomoči", a to društvo naj prijavi — radi reklame — vsako leto imenik svojih članov! — Nato govori šolski vodja BI. Jurko o temi: „Kako vzgajaj učitelj šolsko mladino, da postane narodnozavedna." V krasnih in vznesenih potezah očrta poda vatel j pomen narodne zavednosti. Ta je temelj narodne bitnosti;jo okrepčavati je dolžnost vsakega vzgojitelja. Izrazitost narodne zavednosti je tako stara, ko človeštvo samo. To govornik pregnantno dokaže na posamnih zgledih iz starodavne, srednjeveške in novejše sgodovine. Vzbujanje na« rodnega čuta je odvažna naloga šolske vzgoje. Podavatelj navaja rasnih sredstev v to Otrokom te ima vcepiti ponos do naroda njihovega. „Biti slovanske krvi, bodi Slovenon ponos 1"
Glasno odobravanje je sledilo res interesantnim izvajanjem govornikovim. Splošna je bila želja, da se ta govor objavi. Govornik obljubi, da se hoče tej želji vdati. — Potem sledi rasgovor o rasnih točkah, ticoČih se šolske prakse, kakor n. pr. kako naj se štejejo zamude pri nerazdeljenem dopoldanskem pouku, ob naziranju pri obveznih bogoslužnih vajah i. dr. Po dveurnem trajanju zaključi predsednik zborovanje. Prihodnjič zboruje društvo v II. polovici maja v Trbo vi j ah-Vodi. — V pivnici delniške družbe se je vršil popoldne ob eni skupni obed. Ob lepem petju in navdušenih napitnicah je čas kaj hitro potekel. Vse pa je kasalo, da novo laško učiteljsko društvo vrlo napreduje ter da je postalo važna postojanka v narodnem življenju na slovenskem Štajerskem.
— Nesreča radi avtomobila.
Ko se je v nedeljo zvečer vračal J. Lisioa iz Gorice na kolesu iz Ne-blega domov, mu je pri Korminu prišel nasproti avtomobil, za njim je pa dirjal voz. Avtomobil je dal znamenje z rogom, konj se je splašil, zdirjal in podrl kolesarja, da so ga težko ranjenega prepeljali v goriško bolnišnioo.
— Detomorllka. V Gorioi so
aretirali 201etno Ido Mičen iz Cer-vinjana, kjer je porodila dete ženskega spola, je zavila v papir in cunje ter spravila v skrinjo, čez nekaj časa je šla v Gorico služit. Tru-pelce je ležalo v skrinji 40 dni.
— Vlom. V občinsko pisarno v Rihembergu so vlomili neznani tatovi in odnesli 60 K v denarju in mnogo hranilničnih knjižic. Tatovom se je pa menda zelo mudilo, zato so vzeli le 20 K, vse drugo so pa pometali v bližnji potok.
— Aretiran ropar. Znano je našim čitateljem o roparskem napadu, ki se je izvršil lani v Trstu na denarnem pismonoši Veliko nj i. Napadalec ga je udaril s sekiro po glavi in ga ranil, a Veli konj a je za v pil in napadaleo je zbežal. Roparja so iskali mesece brez sledu. Šele včeraj so orožniki prijeli v Korminu nekega Maver j a, o katerem sodijo z vso gotovostjo, da je izvršil oni napad. Prepeljali so ga v Trst. Mož je star 35-40 let.
— Grad na prodal« Grad Fran-kopanov v Kraljevici na Hrvatskem je na prodaj. Dosedanji lastniki, je-zuitje, niso imeli toliko dohodkov, kot so želeli, zato so ga zapustili in se preselijo v Zagreb, kjer bo boljša žetev.
— Klerikalci in delavsko hiže.
Kakor smo se na verodostojnem mestu informirali, so klerikalci dobili 1. 1899. od uprave tobačne režije kot podporo za zgradbo delavskih hiš 1000 K in ne, kakor smo v ponedeljek pomotoma zabeležili, 20 000 K.
— Mati in sin aretirana zaradi tat fino. Na Viču se je izvršil vlom pri posestniku Jerneju Svetli č u in je bilo vzetih 85 K denarja. Tatvine sta sumljiva 14letni Jožef Peteroa in njegova mati, posest-niča na Viču. Pri hišni preiskavi so i'ašli orožniki pri Peterčevih lllitrsko steklenico, do polovice napolnjeno z žganjem in 6 kg sladkorja, kar je vzel trgovcu Ivanu Robežniku na Viču Jožef Peterca in dal spravit svoji materi. Mater in sina so izročili dež. Sodišču. Kako naj bi bili otroci dobri, če imajo take matere!
— Seliskarjev konkurs. D r a-
gotin Šeliškar, bivši trgovec z mlekom v Ljubljani, biva sedaj v Sera-jevu in je bil tožen zaradi pregreška zoper varnost lastnine. Ker se ni osebno udeležil razprave, se je vršila v njegovi odsotnosti. Obdolženec je dne 1. sušca 1905 otvoril v Ljubljani mlekarno ter jo vzdrževal do začetka septembra 1906. Izginil je na to iz L j ubijane rekoč, da se vrne v treh dneh domov. Ker ga pa le ni bilo nazaj, se je otvoril o njegovem premoženju konkurz. Dne 15. vinotoka m. 1. Be je Seliškar zopet oglasil; rekel je, da je šel po opravkih v Trst, tam je zašel v družbo igralcev ter ž njimi igral igro „edenindvajset," v kateri je izgubil 2300 K. Ta nesreča ga je odgnala v Ameriko, kjer pa ni dolgo ostal, ker ga je skrb do obitelji privedla zopet nazaj v domovino, konkurznemu sodišču je pa izročil še ostalih 1000 K, ki jih je imel pri sebi. Dognalo se je, da je premoženja glasom navedb upravitelja kon-kurzne mase 7619 K 71 v, terjatev pa 18417 K 32 v, torej primanjkljaja 10797 K 61 v. Seliškar se je preje skušal s tem opravičiti, da je imel ■ mlekarsko zadrugo na Brezovioi jako neugodno pogodbo in vsled tega 800 K, pri maslu 2000 K pri filijalki v Trstu pa 1600 K škode. Sodišče ga je in contumaoiam obsodilo na 1 mesec strogega zapora.
— Tatvina v Bokavoab. Dne
14. t. m. je prinesel ključavničarski pomočnik Jožef Žeravnik stanujoč pri svojih stariših v Kožarjah v prodajalno Ljudevita černeta zlatarja v Wolfovih ulicah, slat križec in obesek v katerih so bili vdelam demanti
in alata verižica na prodaj trdeč da je to sadel neki možki na številke. Ker se je zlatarju cela zadeva zelo sumljiva adela odslovil je Žerovnika Čel, da naj kasneje pride, da bode samogel konštatovati pravo vrednost. Ko se je vrnil je bil aretovan. Na policijskem uradu je povedal, da mu je te reči izročil bivši sluga pri graj-ščakinji   Editi   Miller   v Bokavoah
— Ivan MlaČnik is Železne kaplje. Konštatovalo se je, da je Mlačnik s ponarejenim ključem iz pisalne mize te reči v vrednosti nad 400 K izmaknil. Tudi preteklo leto je bilo iz te mise izginulo 800 K. Pri Mlačnik u so dobili košček mila z vtisom ključa pisalne mize. Mlačnik se izročil sodišču.
— Po Ameriki so 11 le zlju-
bllo. Te dni je bila mestna policija po orožništvu v Novem mestu brzojavno obveščena, da je 181etna Marija Lukšičeva iz Jurove vasi dvignila pri poštnem uradu v Novem mestu 500 K, katere so bile nakazane na njeno mačeho. Ko je Lukšičeva denar dobila, se je odpeljala v Ljubljano, odkoder je bila namenjena v Ameriko. Tukaj si je privoščila par dobrih uric, si nakupila obleke in zlatnine in tako je izgledala, kakor prava mestna gospodična Sreča ji pa ni bila mila, in mesto da bi šla Čez veliko lužo, jo je prijela policija in izročila sodišču. Kako je delala z denarjem, si je lahko misliti, kajti policija je dobila pri njej le še 100 K, 400 pa jih je bila pognala v dveh dneh.
— Velika tatvina se je izvršila danes ponoči v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah. Včeraj je prišel semkaj hlapec Jako Reven iz Žirov, z namenom se odpeljati v Ameriko. Ko je šel spat, je spravil v posteljo 720 K, obstoječih iz 11 bankovcev po 20 K iz 8 po 50 K in enega za 100 kron. Ko se je zjutraj zbudil, je pogrešil denar in poleg tega pa je tat odnesel siromaku tudi dežnik in mu zamenil črevlje. Policija po tatu zasleduje.
— Silna moč. V Brdovcu pri Zagrebu živi 151etni Juri Žgajnar, ki je sicer samo 130 cm visok, a tehta 110 kg. Hektoliter vina vzdigne brez vsakega napora in ga drži dalje časa nad glavo. Oče ga bo dal učit ključavničarstva v Zagreb, ČeŠ, da mu doma preveč poje in ga ne more vzdrževati.
— Aretovana je bila včeraj delavka Marijana Knezova iz Vikerč v kamniškem okraju, ker je izgoljufala delavki Tereziji Dolinškovi za 70 K obleke.
— Delavsko gibanja Včeraj *e je odpeljalo z južnega kolodvors v Ameriko 200 Slovencev in 70 Hr vatov. V Heb je šlo 90, v Inomosfc 70, v Beljak 20, v Scheibbs pa 80 Hrvatov.
— Izgnbliene In najdene reći
Posestnikova hčerka Marija Hvastjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Za-sebnica Marija Novakova je izgubila v belem robcu zavitih 8 K 8 vin.
— Jugoslovanske novico. —
Trializem namesto dualizma? Dua'izem, ki so ga ustvarili 1. 1867., je hotel na razvalinah razkosanega Slovanstva ustanoviti nemško in mad žarsko gospodstvo; pretrgal je naravne vezi, ki vežejo Slovake s Čehi in Slovence s Hrvati; najeto jezikoslovje budimpeŠtansko dokazuje z vso ozbiljnostjo, da je  Slovake računati
— k Jugoslovanom; kot teoretični Jugoslovani, a ločeni od Jugoslovanov teritorijalno, so Slovaki seveda slabi Slovani. Ostri spor med Avstrijo in Madjarsko, ki preti s perzo nalno unijo, je očividno na merodaj-nih mestih odprl oči, da tako ne gre dalje, da bo treba misliti na ustavne izpremembe. Italijanska nevarnost urgira potrebo notranje konsolidacije. In tako je baron Chlumecky v aprilski številski „Oesterreichi-scher Rundschau" napisal Članek „Die nachsten Ziele unserer auswarti-gen Politik", kjer naglasa potrebo trializma, to je jugoslovanski svet naj se kot tretji samostalni državnopravni faktor pridruži Ogrski in Avstriji, češ, to bi bila edina racionalna tvorba, ki bi pomagala iz italijansko-balkanske nevarnosti; žal da je bila dosedanja avstrijska jugoslovanska politika brez načrta in cilja. „Dokler imamo v Zadru drugo politiko nego v Zagrebu in dokler se tu zopet drugače postopa nego v Sarajevu, dokler se tira jugoslovanska politika na tri različne načine, tako dolgo je zasedenje Bosne in Hercegovine udarec v vodo." Chlu-meoky je zaupna oseba visokih krogov in že zato zaslužijo njegova izvajanja pozornost. Ljubezen jih ni narekovala, tudi ne čut za potrebo naravnega razvoja, marveč skrb radi Italije in Ogrske. Med Hrvati je zbudil Članek precej javne diskuzije ; tudi mi Slovenci sredi svojih vsakdanjih skrbi ne smemo prezreti znamenj za daljšo bodočnost; sicer bomo spet — nepripravljeni!
— Velika vseučiliška svečanost v Zagreba bo letos o Bi nk o i tih. Odkrilo ee bo poprsje StroMmaverja, ki je ustanovil vaeuče-
lilče, in posvetila se bo nova vseučiliška zastava. Ko so pred 32 leti dijaki na Jelačićem trgu sežgali madžarsko zastavo, jim je Khuen vzel (spalil ?) vseučeliški prapor, star spomin na 1. 1848, ko je akademska legija pod to zastavo Šla v boj na Madžare. Dijaštvo je sedaj radi nove zastave stopilo v zvezo z vlado, ki je bila voljna nabaviti novo zastavo, a pogajanje med akademsko mladino in vlado so se končno razbili. Dijaštvo priredi sedaj svečanost samo ter pozove na njo vsa slovanska društva po vsftuČiliških avstrijskih in ogrskih.
*  Najnovejše   novice.   O d -
vetniki — dvorni svetniki. JustiČno ministrstvo predloži kmalu pet odvetnikov cesarju, da jih imenuje za dvorne svetnike pri najvišjem sodišču.
— Povodom desetletnice Luegerjevega županovanja je prekrstil dunajski občinski svet „Rathausplatz" v .Kari Lueger-Platz".
— V dvoboju je ustielil v Karanšebešu na Ogrskem lekarnar Tuszas orožniškega poročnika To-tha.
— Brzovlak je ustavil zunaj Budapešte reški gubernator grof Nako, ko je opazil, da je v hotelu pozabil torbico, v kateri je bilo na-kitja njegove žene za četrt milijona kron. Torbico je v hotelu Še našel.
— Bivša cesarica Evge-nija tožena. Graščak v Niči, Pierre Fierrv toži bivšo cesarico Evgenijo za štiri in pol milj ona, ki jih je posodil leta 1^60 Napoleonu na menico, a mu jih Napoleon ni vrnil.
— Potres je razrušij dve mesti v Mehiki, Chilpancingo in Chilapa. Ubitih je 11 oseb. Tudi drugod po Mehiki je napravil potres mnogo škode.
Telefonska in Brzojavna poročila.
Dunaj 17 aprila Zatrjuje se, da do8edinji hrvatski d lmatinski poslanci dr. Kl a i ć, dr. Zaffron, Peric in Borci ć ne bodo več kandidirali.
Praga 17 aprila. Danes se je vreme nepričakovano spremenilo in nad Prago s'j^ najlepše spomladansko solnce Naval ljudstva je vsled tega danes veliko večji kakor včeraj Na ulicah valovi nešteta množica ljudi iz vseh čeških krajev Danes zjutraj je dcspal semkaj prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, ki bo stanoval v kraljevskem gradu HradČinu.
Praga 17. aprila. Ministrski predsednik baron B e c k je danes sprejel predsednika izvrsevalnega odbora mladočeške stranke dr. Skardo in vodjo nemške napredne stranke dr. Eppingerja.
Praga 17. aprila. Cesar je prisostvoval danes slavnosti položitve zadnjega kamna na novem mostu preko Vltave. Nato je po-setil umetniško akademijo, kjer ga je spremljal naučni minister M a r c h e t.
Praga 17. aprila. Napram biv šeunu praškemu županu dr. Pod-lipnemu sa je ministrski predsednik izrazil, da je bil cesar na ravnost presenečen o veličastnem sprejemu, ki mu ga je priredila Praga in da se je opetovano z veliko pohvalo in priznanjem izjavil o prirejenem mu presrčnem sprejemu; zlasti je casarja veselilo, da so pri vseh prireditvah sodelovali Čehi in Ndmci v popol nem sporazum ljenju
Praga 17. aprila.   Ćeški ra dikalec  dr.  Baxa  je  izdal na Žide oklic, v katerem naglasa, da ne prisega več na antisemitski program.
Budimpešta 17. aprila. Na godbena pogajanja se bodo, čim se vrne cesar iz Prage, nadaljevala v Budimpešti.
Budimpešta 17 aprila. Bivši poštanski župan Halmos je danes zjutraj umrl Halmos je znan zlasti izza afere bivšega pravosodnega ministra Polonvija.
Petrograd 17. aprila. Car N kob j je izrazil željo, spoznati vse p slaoce v dumi. V to svrho bo sprejel v avdijeaci poslance. Vsak poslanec se mu bo osebno predstavil.
Ceneno domač« idrevilo.   Za arav ©avo ir ohranitev dobrega prebavbania M priporoča raba cnnogo desetletij dobro znanega, pristnega »v*«** Seidlits-praika * ki se dobi za nizko ceno, to kateri vpliva »najbolj trajno na vse tež koće prebavljenja. Originalna Akatljica 2 K    Po postnem po vzet in razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr dvorni zaiagatelj na DUNAJ; Tuchlauben 9   V lekarnah na deželi je 'zrecno zahtevati MOL L o« preparat, zaznamovan • varnostno znamko in ood pisnrn 1 16—6
FRANC JOZCFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Dobra slast Lahko p ebavlja ■)?,
ho podlaga telesnega dobrobita  io tega »i
pridobi vsakdo z redao rabo rogaškega • tempeljskega .vrelca4* (kot primes
Pravilna menjava snovi k vinu, konjaku, »ad-
i i iii sokovom) ali ro gaški „Srvria-vrelec (precej jacji. samobiten).
Dobiva se pri  firmah M. Kastaer  in Peter Lassnik v Llubljani
Svete, cvetoče ustnico In ro inata polt so prednosti, na katere so dame lahko po pravici ponosne in ki bi vsakdo moral stremeti, da si jih ohrani Seveda pa vsa za to porabna lepotila nimajo lastnosti, da
bi ohranjala kožo nežno, belo, kar prav odlično vrši Sargovo glicerinovo milo, — ampak ravno nasprotno zaradi ostrih alka-lišk.h primesi kakor svinca itd. prav škodljivo vplivajo na kožo, ki se zaradi daljne porabe pordeči in postane gubasta in podvržena bolečim kožnim boleznim.   Koži, ki
zaradi pomankljive izločitve tolšče postane krhka in razpokana, daje glicerin staro volj-nost. jo ohranja zdravo in preprečuje gube in pa škodljive kožne bolezni. Sargova gli-eerinska mila so že 50 let povsod dobro uvedena in so pri starih in mladih zaradi skrbne sestave zelo priljubljena.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje nHjbolJNr priznana
Taio-clin tinktura
Borzna poročila
katera  okreptuie  laslsĆe, odstranile luske in preprečuje Upadanje las.
1 steklenica z navodom 1 kron«.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot
dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d.
Dež. lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. I
poieg novozgrajenega Fran Jožefovega
inhti mofltri io -16
Darila.
Lpravništvu našega lista so poslali: Za  družbo sv. Cirila    in Metoda:
Gosp. Makso Japelj v Gor. Logatcu zbirko K 616 namesto venca na krsto gospe Franki Rihar"v Logatcu. — Srčna hvala. Živeli!
Za „Učiteljski konvikt11: Gosp. Fran Žagar jun. v Starem trgu K 10—, nabral od zbrane družbe v gostilni g. Ivana Bencina v Starem trgu pri Ložu. Lepa hvala! Svoto smo izročili g. Dimniku
Umrli so v Ljubljani
Dne 15. aprila: Mirko Saksida, delavčev sin, 10 mes Streliške ulice št. 15. Jetika.
Meteorolosično poročno.
Višina aad morjem 06*3   Srednji zračni   tla>   736 0 mm.
opazo 33   vanja \	Stanje barometra ▼ mUtmi	Temperatura ? C°.	Vetrovi	Nebo
16 j 9. *v.	722-0	70	al. jug	dež
17   7. aj.	! 720 7	63	slabjzahod	oblačno
» p. pop.	j 7214	92	sred. jzah	dež
Srednja včeraj Snj a temperatura: 7-7° nor-tnale:  dS\ — Padavina v  mm 106.
.Kredit«« banka v Ljubl|ani".
Uradni kani dno. bon« 17. aprila 1W7.
PL avetr.
t% ejreka kronska
r% p »lat« . . ru posojilo det. Kranjske t< ,*/, poiojile mesta Spljet I«; •■ m » Zadar ko*.-hsrc. Železniško poaojilo 1902 . . . *», seska osi. sanka k. e.
H(# .       •     i. #.
sast ptsaaa gel det. hipetećne sanka . . K.s. past. keat. k. e. e
109 o se. . Kt% sast. sisnea
bran i Ink« . . *•<,•., tast. pisma ogr.
det. hranilnica.  . ,
* P»- *¥« kip. kan.
lezntc d. dr.    .  . .
ob t. češke tad. banka ♦i, prU>r lak. seiez. Tret-
PorU ..... r»   prior «o lanjskih tal W9 prior jat. tal. kup. HiHk H^r, i«H       aaae*. p. a.
, aa 1. 1M4 . . dsaka . . ,    sam krsd. I.
rt
.     ogrske lup. bank« . srbske i ffi. le*—
. turska......
tasttlka araaha .  • .
Irsditnr 9     t   • .
jtomoške »     •   • •
4rakov3ke m    •  • .
vjubljanskc       • •  • •
Ivstr. rdač. krtea m ...
Ogr.     .     .   . . . -
Rudolfov«         „ .  • .
•alcbursks        B .  • •
>nna)skc kan   p .  • .
Pilehu.
-atne lalaznic«.....
državne zelezake .... Kvstr -ogrske sincne aam. \vstr. kreditna banke    . . 3gj*ke     , »       . .
*rvnostensk«        „        . .
Premogokop v Mask: (SHml)
Upinske mentart ....
-raike šml. M. dr. . . . ^ma-Mura«yt
frhoveliake
Jvjrr. on BaJim v.a»k<
98 66	98 76
100 -	100 80
9666	9885
11786	11746
94 46	94 66
112 56	112-76
98-60	U9 80
104*60	10160
9966	100 86
99-66	10065
9975	100*76
9910	9960
100*—	100 73
106-90	10600
100-—	101 —
10f>—	10060
100-—	100*30
100«-	100 80
100 —	101-
99 90	
98-75	99 76
	806* -
9976	10ir76
161 —	153- -
268 —	864 —
148 -	150 —
869 —	re —
279 —	289- -
847 60	867-60
96'	105-50
181 -	162
8186	2383
437 —	447 —
80 —	90 —
87-	93 -
C8-	€5 —
45 76	4776
27*10	29*10
61	71 -
18 —	18 —
483 —	493 —
144 ?0	145 5'J
66'60	668 50
1775 —	784" 0
666 25	667 25
780 60	78150
842 60	2*3 60
7*9-	736 -
60370	60470
8677—	68/ —
662 26	563-ib
270 —	27120
638 -	542 -
140 —	143 —
11 36	11-40
19 11	1214
88-48	83 56
84 05	84* 13
117-6'	•17 87
96-66	96 76
261	2*52
4*4	*,_
Žitne
cene v BudimpO&ti.
Dne 17. aprila 1007.
Vetamsiaa. 'ienlci sa ipnl m
»      m oktober   .   . , . april .... vorusa   . maj ...»
n j Hi«     * •  .  m   m* m m /Tas     .  april .  .    60 , ,
■rsfcat«.
Nespremenjeno.
50 Kg
60 , 60 .
50 m W .
8 14
8-23 6 52 634 644 7-56
Tužnim srcem javljava bridko vest, da se je Bogu dopadlo že v nežni starosti 12 mesecev, najino ljubo, edino hčerko
Nadico
danes ob polu 10. uri dopoldne poklicati v boljšo bodočnost.
Prosiva tihega sočutja. 1297
Krško, dne 14. aprila 1907.
Anton in Franjo Šusteršič.
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom pretragične smrti naše pol rodbine, iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta ter hčerke in sinčka, oziroma sestre in brata
Antona, Emice •» Henrika Škof
kakor tudi za toliko tolažilno in časteče mnogobrojno spremstvo dragih preminulih k večnemu počitku bodi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od daleč in blizu, naša iskrena zahvala. 1291
Posebej in presrčno se zahvaljujemo vsem gg. uradnikom in paznikom ter uslužbencem c. kr. tobačne tovarne za spremstvo, dalje nosilcem rakev, kakor tudi sploh vsem, ki so nam pomagali s svetom in dejanjem v teh za nas tako bridkih urah. Istotako iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev.
Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni.
Končno prosimo tem potom vse sorodnike, prijateije in znance blagohotne oprostitve, ako smo v tem pretresljivem trenotku prezrli komu poslati
posebno obvestilo.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1907
Globoko potrta žalujoča rodbina ftkof.
1290—8
kamnoseki
umetno kam      ~ S*
TI,
▼ tovarni t« ■torhabor,
is boljie biie ieli vstopiti t kako trgovino, pa le v Ljubljani.
Pinudbe ie prosi: v,L|abiia*a, poato roataato 800". 1294
80 takoj aprofaiOta v atalon delo.
Ivan laoooate, slikar io pleskar
¥ POSiOiatf. 1302 1
Učenec
za mesarsko obrt 00 tako) Sprejme.
Josip Koprive ^ i
▼ LlaMjaai, amartfnova ooaia 22.
Deček
poštenih stariev s primerno iolsko izobrazbo, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom
Ivana Aner v Trtico. 1259-2
Učenca
sprejme takoj      1298 1
gVALENTlN LAPAJNE trgovino z meionim blagom v Idriji.
Sprejme se takoj ali pozneje
v
zmožen vsakega dela. 123? 1
FRANC FRFILA
trgovec in krojafe v Sežani
Ura z verižico
za samo K 2-—•
Zaradi nakopa velike množine ur razpoailia šie-Eijska    razposiljalniea :    prekrasno pozlačeno
38-nrno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo H. S*— kakor tudi 3letno garancijo. — Po povzetja razpošilja
rrusko-slezljska rszpoiillevalnlca
P. WINDISCH v Zrakotni TJ/38.
NB. Za nengajajoče denar nazai- 1:01
Brzojavka!
dospe v nekaj dneh z 20 osebami in 15 konji.
Vse pobližno dnevni lepaki.
1300
Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milana leta 1906 (avstr, jnror).
Ivan Kunst
na Jesenicah Fužinah na Gorenjskem piše dne 19. oktobra t. L
ieleunto" vino
Piccoiija v Ljubljani
na Dunajski cesti
edino uredttvo zoper njegovo'oolezen in prosi, naj se mu poftljejo Ae tri steklenice._
Pollitrska ^^^lenica""i2*K™44"pollitrske steklenice v Ljubljani K 720, za zunaj z zavojem vred K 7 80.. Zunanja naročila točno. J 4387—5
takoj   zanesljivega in strogega
hišnika.
Placa po dogovora. 1-263-2
liga Pisdoslt JJinlirežeg trt J.
Qfllsrria nB* ograke gld 1 96; is gnjati OaiO'llo Mlo prfjjnpijene ^ dunajske 86 kr; bolj fine gid 1*16 mm kilo. Cmniski » 1« Praga 1 bres kosti gl. 1*20; WIIJOŠ pleče bres kosti 96 kr; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; ftiaviaa fina 60 kr. za kilo. Fine kranjske kleksse, vel. ena 20 kr. ^fivnvka Ms^eeec, gid.  120 liter
O'IVUVnđ pošilja s poštnim povzetjem od 6 kil naprej. 766—13 Cuoij ćnoh a 80 kr, mast a86 kr., OVf9£l S|Jt3il glava a 4u kr., praši« iztrebljeni po tržni ceni.
Janko Ev. Sire v Kranju.
Komptoarist
za modno in manufakturno trgovino, vešž knjigovodstva, hrvatskega ali slovenskega in nemškega dopisovanja, dobi takoj stalno mesto. Prednost ima, kdor je ie v slični trgovini bil zaposlen.
Ponudbe z referencam* naj se pošiljajo   tvrdki   V. Mlkelćić, Sisak
(Hrvatsko). 1241—2
in zelenjavo
razpošilja po povzetju Josip Dolčič
V Trstu, Via della Sorgente štev. 7.
Telefon St. 1465.     816—1«
!Kdor hoče!
prebivati v lepem, mirnem, zdravem kraju, naj si kupi
Trii o
ki je naprodaj ▼ gornji Savinjski dolini na Štajerskem. Zraven je tndi lep vrt. Vila stoji ob okrajni cesti in je eno minnto oddaljena od železniške postaje.
Več pove Franc Jama, gostilničar, p. Ročlika vas ob Pakt,
(Rietzdorf) Štajersko. 1*>18—3
Prosta se pod selo ngednimi pogoji lepo
posestvo
blizu mesta, 20 minut od kor. žel., obstoječe iz 22 oralov smrekovega lesa (takoj za posekauje, 17 oralov oiiv in 10 oralov travnikov, zelo lepa hiša, vili podobna, z velikimi gospodarskimi poslopji in veliko žago za les
Ogled posestva, pogoji prodaje in vse drugo se izve pri: E. Kotlbok V Maronbergn ob Dravi. 1272—2
V Cerknici na Notranjskem
se da v najem za več let
prodololnlco
in so zraven tudi 2 do 3 skladišča z opravo vred in pravico za igaojetoČ. Hiša leži ob glavni cesti na najlepšem prostoru. 1226- 2
Prevzame se od L julija t L
Več se poizve pri lastnika Anton de Scblava, v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32.
ima s« t
c Irk 111 orisi o u
za žaganje friz na pogodbo, ebenem tudi
(G* iterinel • ter).
Ponudbe: Parotaga Degkengkl, Ljubljana. 1278-2
Z učenca
sprejme 0K08ULV DOLETCC, svooar ln lootar, Ljabljana. i2es 2
Predilci
dobe stalnega dela v predilnici v AjdovsolaL 1276-2
Družine dobe prosto stanovanje.
Prodajalko
za modno in mešano stroko, slov. in nemŠk. jezika zmožna, ilde sluibe.
Naslov  pote  upravništvo „Slov. Narodau. 1271 g
Pozor!   Trgovci! Novost!
76 kosov samih novosti in. peciva po 2 vin. za prodajanje za I K 10 vin.
38 kosov pripravnih sa kavarne in gostilne po 4. vin. u prodajanje sa 1 K 10 vin.
razpošilja vse v lepih kartonih po povzetju; ako se za H kron naenkrat naroči tudi poštnine prosto: E. Brandt, tovarna finega peciva v Branita. 966—9
2 učenca
z dobrimi šolskimi izpričevali, z dežele
in n poštene hiše, se takoj sprejmeta v trgovino mešanega blaga J. Razboriek v S startnem pri Litiji.
1230—3
Novo opravo
odeje, preproge, slike in steklenino za majben salon in spalno sobo takoj cono proda radi preselitve samski gospod. 1250-3 Vpraša se ori g Aleks. Knltrlnu,
Ljubljana, Kolizoj, vrata 109.
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, s Skladiščem, s tremi velikimi izložbenimi Okni na najboljšem prostoru sredi mesta, se da v najem.
Vse natančneje pri lastnika Francu
Dolencu, na Starem trgu itav. L v Ljubljani. 563 is
V novi vili v Zgornji Šiški so odda takoj lepo, moderno
stanovanje
s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami (v vili je napeljan vodovod, zraven se nahaja tudi lep vrt). 880—11 Več se poizve pri laitoiku v Zg. Šiški st 100 ali pa pri g. Ivanu Zafcotnlku v Ljubljani, Dunajska cesta it 40.
V Spodnji Šiški nasproti Soli je poceni dobiti več
lepih parcel
Prodaja lastnik Franc Leskovic, v Florijanskib ulicah it. 1 v Ljubljani. 1254 2
Proda se po nizki ceni:
1 DOTa ulitai mlatilnica 1 „ slaiorezDica 1 „ čistilnica
Na prodaj je tndi majhno
lepo p6$e$ti»6
v lepem kraju blizu Ljubljane, primerno za kakega upokojenega gospoda. Cena 2400 K, pogoji ugodni.
Pojasnilo daje Franc Fajdiga, sprevodnik v p., Marije Terezije cesta štev. 16 na vrtu. 12U—2
Lep lokal
sredi trga t Triiču it 95, na najlepšem prostoru, poraben za kakšno trgovino, se Odda s 1. majnikom. — l8tutam tudi lepo stanovanje v I. nadstropju. — Več se izve pri J. Deu v Trilču (ftorenjsko). 1292-1
Sprejema zavarovanj« človeškega fiv-Ijeoja po naj rasno vrstnellik kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica  Zlasti je ugodno
zavarovanje   na   doživele   in   smrt s manj Saj očimi a« vplačili.
Vaak član ima po  preteka   petih let pravieo do dividende.
44
Rez.
„SLAVIJA
- • v z njo m no zavarovalna banka v Pragi.  - - - ■
fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kepitalije 87,176.383 76 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države n varake>ml nt*« Mak samorodno npravs.
Vsa pojuail« daja:
»p v T jnbijsnl, cigar pisarne so v lastnej banenej hiši
Zavaruje poatoafa in premičnine proti po tam i m škodam po naj nitjih cenah. Škode oenieje takoj in najknlantneje. Ušiva   najboljii   sloves, koder posluje.
Dovoljuje ia čistega dobioka iadatae podpore   v   narodne  in obeeokoristne
11
WSFL
70
SVETO VNOS LAVNI
888-16
RNET"BRANC11
tvpdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOST« O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrplj-va v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesni
trgovini in v vsaki kavarni.
____JaW »MTBr"'
Globusi
čistilni ekstrakti
čisti boljše kakor
vsako drugo koviusko čistilo]
so
O*
r-
Št. 15 310.
Razglas.
13 3 1
Z ozirom na razglas c kr. deželne vlade z dae 12. aprila 1907, št. 7521 irlede političnega obhoda v zve&i z razlastilao razpravo o projektu |c. kr. priv. i line železnice za prezidavo južnega kolodvora v Ljubljani, ki je določen Da iian 2. maja 1907, se daje na zoaoje, da je razgrojeD podrobni projekt te pre?i-i-u - e kakor tudi DaČrti za odkua zemljišč z dotičnimi imeniki vred glede razlastil, zahtevanih v davčnih občiuah Št. Petrsko predmestje 1. in 11. del m Kapucinsko predmestje,
od dne 18. aprila do dno 1. maja t. I.
ob navadnih uradnih  urah v stavbnem uradu mestuega magistrata ca vpogled.
Morebitne ugovore zoper projekt ali zoper zahtevana razlastila je vložiti pri podpisanem mestnem magistratu ali pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljub Ijani ali pa najkesneje pri gori določenem političnem ubh. du.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. aprila 1907.
Oes. kr. avstrijske    ^    državne železnico.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1.
Odhod iz Ljubljane jut. tel.:
7*10 zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. dri. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-TopHce. Kočevje.
H-30 pr«as>oidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, ilorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
I-OB popoicr t ffrvbnj vlak v smeri: Novo mesto, Straii-Topnce, Kočevje.
4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
IO-23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Ju.-cnice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod ▼ Ljubljano jui. tel.:
7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
II 15 predooldne. Osebni vlak iz Goric« c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
popotdne    Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž
8*35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8 45 z-ede«-. Osebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. Žel
u-34 ponoći.   Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr d. ž., Gorice c. kr. d. ž Odhod ta LJubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zve&er. Mešani v Lik v Kamnik, io 45 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidne Mešani vlak iz Kamnika 6 io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.; (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trstu.
♦ o *
■ ■■Bil
Ivan Jax in sin
v MjfamtolfunJi
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj bopto zalogo
voznih koles.
v
I
v
\
7 (V..Xi\er"V
-_-B
OO
Šivalni strojij W
« In obrt ||
Brezplačni kani za vezanje v hiei. ii
V
Pisalni stroji .ADLER. V
*
Strojevodja
(Locomotiviuhrer) in strojnik, vajen parnih, opekarnih in električnih strojev, aa popravila popolnoma zmožen, IU# slaibe kot strojnik. ni6 2
Dopisi pod V9A. B." poste re-atante, Berevniea.
Primerne
lite frož. postajevodja v p., oienjeo, zanesljiv, z drbrim izpričevalom, govori in pile slovtnssn iu nemške ter potrebno hrvatsko. Siužho nastopi labko takoj ali
po dogovora. — Naslov pove upravo. „.Slov. Naroda"4. r-ias- l
Sive koroške koso
izdelnje
tovarna za kose Karel Zeilinger
v Hlmmelbericu
iz na<b< Ijčega koroškega litega jekla v poljrbm (bhki in mo> ini. «19 12
Cene iu vzorci kos ne pošiljajo u a /abtevaDje franko.
G
OIOSVO "d
e3.Mnri1.1d qf!0;a3[^.>a« nt ntopofi a
e|es4V]tf e. ou;jo£
|p mnotiudA ouia
1 v|a||ieno»ils
'e u i a eu|48sap
eststtelnei! ^auesiA <e(|ttqaa
esfsi0Ji| vu|sui
Pred
akupom
st oglejte velikansko 16
sukneno zalogo &
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske 15 ulice itev. 5.
O sta oki
Naznanilo in priporočilo.
Podpisana tvrdka vljudno naznanja slav. občinstvu, da se je ustanovila
tofar&a w ter izlelbr
na Glincah pri Ljubljani
ter se priporoča za izdelavo in postavljanje peči ter vseh v to stroko spadajočih del. 1257—2
Izvršitev solidna in po zmerni ceni.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Franc Kozina in Komp., Glince pri Ljubljani.
Ees!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini,  franko   LjuDljana. državni kolodvor Šiška postavljen
Parožaga Deghenghi v Ljubljani
			i mm flfcj				1188—3
Vrsta	Debelost v cm	cena za kub. mtr	Debelost v cm	cena za kub. mtr	Debelost v cm	cena za kub. mtr.	Dolgost v metrih
hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov^ les bukov les
odbO-60 K 38 —
od 30—60 K 20-
od 30-60 K 24-
od 30-60 K 19-
od 30  60 K 18 —
od 30   60 K 17 —
od 26 -29 K 30 — od 19 - 25 K 26— od 26 -29 K 18 - od 19-25 K 16 -od 26 - 29 K 20 — od 19-25 K 18 — od 26- 29 K 17— od 19-25 K 15 od 26 - 29 K 16— od 19—25 K 14 — K 16 — od 19-25 K 14 —
od 26 -29
hrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge Ia K 55—, Ha K 45*—,
bukove 28 mm    „      2 n   4    „      „     Ia K 35 -, Ha K 30-,
hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge la K 250, I ia K 2—,
bukove      „    28 mm      „      25 „ 50 cm    „    la K 140, Ha K 1 10,
od 3—4 metre
4 metre
4 metre
4 metre
4 metrf 2 25 in 4-50 m
lila K 35 - m* lila K 20 - m"
lila K 180 m* lila KI m*
V letu 1856. ustanovljeni ==
denarni ^clvod
obrtnega pomožnega društua
registrovane zadruge z omejenim poroštvom 47—24
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9.—12. are
dopoldne ter od pol 3. do pol 6. ure popoldne s 41/s°/0 hrez odbitka X        rentoega davka, katerega za vložnike društvo samo plačVe.
Rezervni zaklad, ki tvori  drnStva lastno premoženje, zDaŠa K 126305.
Rasllinska mast
Vegetal
čistejša kakovost-•Dobi se povsod
VREDNOSTNI DODATKI NAV5EH ZAVOJIH
Glavna zaloga „Vegetala": BERHHARD SCHAPIRA, Dunaj, lil z.
Sprefmeio ae zaatopnikL
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekarna In tovarna pečl^ ponudijo vsako poljubno množino
pattMtiraMlh
zarezanih strešnikov
.SUlemlHMžOU"       (Jtrantfolalejel)       Mm HlMflU"
Barvo: ti) rdeči naravne ifani, o) one lnpregnlranl.
IT   Najllčnejše, najcenejše In najprlprostejše streino kritje.
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa X iicO privezati kar je gotovo vehke vaiuosti
za kraje, ki trpe po močnem vetrn in burji. 706—14
Vseree in preapokta pail|anie na iol|e preiplaone.
Takojšnja in n»jz«ne«ljivejš» po«tr«±b«.
Spreiamaio sa zaatopaikL
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslealek
Laaauna in  tuk -Narodne tiskarne"
44
11
DW
1