dr. Ksenija Golob IN VODENJE PROJEKTOV GRADIVO ZA STROKOVNE IZPITE Avtor: dr. Ksenija Golob Recenzent: doc. dr. Nataša Šuman Lektoriranje: Mojca Pipan Glavni in odgovorni urednik: doc. dr. Janez Reflak Oblikovanje: Mirjam Pezdirc Izdala in založila: Inženirska zbornica Slovenije Jarška cesta 10/b, Ljubljana Tisk: Orbis print, d. o. o., Ljubljana Naklada: 500 izvodov 1. ponatis Cena: 27 EUR Ljubljana, februar 2020 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 658.152(075) 005.8(075) GOLOB, Ksenija, 1976­ Investicijski procesi in vodenje projektov : [gradivo za strokovne izpite] / Ksenija Golob. - 1. ponatis. - Ljubljana : Inženirska zbornica Slovenije, 2020 ISBN 978-961-6724-32-6 COBISS.SI-ID 303991808 dr. Ksenija Golob INVESTICIJSKI PROCESI IN VODENJE PROJEKTOV Ucenje je definirano kot sprememba v vedenju. Nicesar se nisi naucil, ce tega ne uporabljaš v praksi. (Don Shula in Ken Blanchard) Zahvala Zahvaljujem se g. Francu Pecovniku, univ. dipl. inž. str., in g. Ivanu Lebanu, univ. dipl. inž. el., ki .nja projektov pripomogla k nastanku gradiva ter njegovima strokovnosti in prakticnosti. .jim znanjem, pozitivno energijo in skromnostjo dodal posebno noto, za katero verjamem, da se odraža v strokovnem besedilu. Zahvala tudi vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri nastajanju gradiva. Delati z vami mi je bilo v veselje in izziv hkrati. dr. Ksenija Golob Vsebina UVOD 7 A. INVESTICIJSKI PROCESI 8 1 ZNACILNOSTI INVESTICIJSKIH PROCESOV PRI GRADITVI OBJEKTOV 8 1.1 Investicijski proces 8 1.1.1 Investicijski proces pri graditvi objektov 9 1.2 Investicijski projekt graditve objekta 9 1.3 Pooblašceni udeleženci investicijskega procesa graditve objekta 10 2 OPREDELITEV INVESTICIJSKEGA PROCESA 13 2.1 Vsebinska opredelitev zaporedja aktivnosti investicijskega procesa graditve objektov 13 2.2 Terminska opredelitev aktivnosti investicijskega procesa 17 3 PRIPRAVA DOKUMENTACIJE V INVESTICIJSKEM PROCESU GRADITVE OBJEKTA 18 3.1 Projektna naloga 18 3.2 Vrste dokumentacije 20 3.2.1 Predhodne študije, raziskave, analize 21 3.2.2 Prostorska dokumentacija 21 3.2.3 Okoljska dokumentacija 32 3.2.4 Investicijska dokumentacija 40 3.2.5 Projektna dokumentacija 53 3.2.6 Geodetska dokumentacija 68 3.2.7 Eaborati 69 3.2.8 Razpisna dokumentacija 69 3.3 Evropski standard SIST EN 16310:2013 70 4 PROCES ZA POTREBE ZACETKA GRADNJE 71 4.1 Prosto zbiranje ponudb 71 4.2 Izvedba razpisa za izbor izvajalca 71 4.2.1 Javni razpis v Republiki Sloveniji 72 4.2.2 Vrste postopkov javnega narocanja 74 4.2.3 Smernice javnega narocanja arhitekturnih in inženirskih storitev ter gradenj 79 4.2.4 Zeleno javno narocanje 86 4.2.5 Javno-zasebno partnerstvo 86 4.3 Gradbena pogodba 87 4.3.1 Splošno o gradbeni pogodbi 87 4.3.2 Posebne gradbene uzance 88 4.3.3 Zavarovanje odgovornosti izvajalca pri gradnji objekta 89 4.3.4 Financna zavarovanja in garancije 89 4.4 Varstvo pri delu 91 4.5 FIDIC 91 4.6 Aktivnosti za pripravo gradbišca 96 4.6.1 Zakolicenje objekta 96 4.6.2 Prijava zacetka gradnje 97 4.6.3 Organizacija ureditve gradbišca 98 5 INVESTICIJSKI PROCES V FAZI GRADNJE OBJEKTA 101 5.1 Dokumentacija na gradbišcu 101 5.2 Izvajanje nadzora nad gradnjo 103 5.2.1 Strokovno nadzorstvo investitorja 103 5.2.2 Inšpekcijsko nadzorstvo 105 5.2.3 Vloga notranjega nadzorstva nad gradnjo objekta 106 5.3 Nacin obracunavanja izvršenih del 106 5.4 Ravnanje z gradbenimi odpadki 107 6 INVESTICIJSKI PROCES V FAZI ZAKLJUCEVANJA GRADNJE OBJEKTA 109 6.1 Postopek primopredaje 109 6.1.1 Kvalitetni pregled 109 6.1.2 Koncni obracun 110 6.2 Postopek tehnicnega pregleda in pridobitev uporabnega dovoljenja 112 6.2.1 Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja 112 6.2.2 Splošno o tehnicnem pregledu 112 7 INVESTICIJSKI PROCES V FAZI OBRATOVANJA OBJEKTA OZIROMA NAPRAVE 115 7.1 Obratovalni monitoring 115 7.2 Vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist 117 7.3 Sprememba namembnosti objekta 117 7.4 Legalizacija objekta 118 8 INVESTICIJSKI PROCES OB KONCU ŽIVLJENJSKE DOBE OBJEKTA 120 8.1 Prenova objekta 120 8.2 Odstranitev objekta 120 B. VODENJE PROJEKTOV 121 1 PROJEKT 121 1.1 Definicija projekta 121 1.2 Zasebni, javni in javno-zasebni projekti 122 2 VODENJE PROJEKTOV 123 3 PROJEKTNE FAZE IN ŽIVLJENJSKI CIKLUS PROJEKTA 125 3.1 Faze projekta 125 3.1.1 Snovanje (nacrtovanje) projekta 126 3.1.2 Definiranje obsega projekta 126 3.1.3 Planiranje projekta 126 3.1.4 Izvedba in kontroliranje projekta 126 3.1.5 Zakljucek projekta 126 3.1.6 Obratovanje projekta 127 3.2 Življenjski ciklus projekta 127 4 PROCESI PROJEKTNEGA MANAGEMENTA 128 4.1 Splošno o procesih projektnega vodenja 128 4.2 Skupine procesov projektnega vodenja 128 4.2.1 Zagonski procesi 129 4.2.2 Procesi planiranja 129 4.2.3 Procesi izvajanja 131 4.2.4 Nadzorni procesi – spremljanje in kontroliranje 132 4.2.5 Zakljucni procesi 134 5 MODELI ORGANIZACIJE GLEDE NA PROJEKT 135 5.1 Funkcijska organizacija 135 5.2 Projektna organizacija 136 5.3 Matricna organizacija 137 5.4 Projektno-procesna organizacija 138 6 ZNANJA S PODROCJA PROJEKTNEGA MANAGEMENTA 139 6.1 Cilji projekta 139 6.2 Terminsko nacrtovanje 140 6.2.1 Mrežno planiranje 142 6.3 Ekonomika projekta 144 6.3.1 Bistveni pojmi Uredbe o investicijski dokumentaciji 144 6.3.2 Ocenjevanje projekta - poslovni izid 146 6.3.3 Planiranje stroškov 147 6.3.4 Financiranje projekta 150 6.3.5 Nadzorovanje stroškov 150 6.3.6 Kriteriji uspešnosti projekta 151 6.4 Management sprememb 151 6.5 Management kakovosti 152 6.5.1 Opredelitev (zahtev) kakovosti 152 6.5.2 Planiranje zagotavljanja kakovosti 153 6.5.3 Zagotavljanje kakovosti 153 6.5.4 Kontroliranje kakovosti 153 6.6 Management kadrov 154 6.7 Management komuniciranja 156 6.8 Management tveganj 158 6.9 Management oskrbovanja 159 6.9.1 Planiranje nabave 159 6.9.2 Planiranje pogodb 159 6.9.3 Planiranje povpraševanja 160 6.9.4 Izbor ponudnikov 160 6.9.5 Spremljanje pogodbe 160 6.9.6 Koncanje pogodbe 160 7 OBVLADOVANJE INVESTICIJSKEGA PROCESA Z BIM-PRISTOPOM 161 7.1 BIM – informacijsko modeliranje objektov 161 7.2 Udeleženci in projektne vloge v BIM-procesu 163 7.3 Izmenjava podatkov, kontrola kakovosti in predaja BIM-modela 163 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE 165 Uvod Seminarsko gradivo INVESTICIJSKI PROCESI IN VODENJE PROJEKTOV je izdelano za potrebe priprave kandidatov za strokovni izpit na INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE. Kandidati boste na podlagi proucitve gradiva obvladali osnovno interdisciplinarno termino­logijo s podrocja investicijskih procesov in vodenja projektov. V prvem delu se kandidati seznanite z investicijskim procesom ter spoznate njegove poobla-šcene udeležence in nacin priprave investicijskega procesa – vsebinsko in terminsko oprede­litev aktivnosti investicijskega procesa. Seznanite se z vsemi vrstami dokumentacije, ki so potrebne za nacrtovanje v investicijskem procesu ter procesih za možnost zacetka gradnje objekta, gradnjo objekta, zakljucevanje gra­dnje objekta, obratovanje objekta ter procesih ob koncu življenjske dobe objekta. V drugem delu se seznanite s pojmoma »projekt« in »vodenje projektov«, projektnimi fazami življenjskega ciklusa projekta, procesi projektnega managementa, modeli organizacij glede na projekt, projektnim managementom in orodji pri obvladovanju investicijskega procesa. Gradivo temelji na zakonodajni podlagi ter tehnicnih, ekonomskih, pravnih in drugih predpi­sih, ki so detajlno predstavljeni v poglavju B. Seznam uporabljenih virov in literature. Podrocna zakonodaja se pogosto spreminja, zato jo je pri odgovornem izvajanju investicij­skih aktivnosti treba redno spremljati.1 Navedbe znanj v vseh poglavjih se neposredno in nekatera posredno med izvajanjem vsake­ga investicijskega procesa prenašajo v prakso. Investicijski procesi so širok pojem in zajemajo paleto podrocne zakonodaje. Gradivo je pripravljeno v casu sprejetja nove grad-bene zakonodaje in sprejemanja nove okoljske zakonodaje, zato je pri prebiranju gradiva treba upoštevati, da obstaja možnost noveliranja oziroma dopolnitve gradiva. A. Investicijski procesi Znacilnosti investicijskih procesov pri graditvi objektov Sprejem odlocitve o izvedbi investicije in posledicno izbire investicijskega procesa ter nacina vodenja projekta sodi med najpomembnejše odlocitve vsakega poslovnega subjekta. Za ustreznost sprejemanja odlocitev izvajanja dolgorocnih naložb je izjemnega pomena po­znavanje investicijskega procesa, ki temelji na dobro premišljenih in strokovno izdelanih podlagah. 1.1 Investicijski proces Razlicni avtorji v literaturah razlicno definirajo investicije in investicijski proces. Po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na po­drocju javnih financ (krajše Uredba o investicijski dokumentaciji) so »investicije« definirane kot naložbe v povecanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlaga­teljev v obliki zemljišc, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopred­metenega premoženja, vkljucno z naložbami v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in drugimi naložbami, ki bodo prinesle koristi v pri­hodnosti. Dolinar navaja, da beseda »investicija« izhaja iz latinske besede in pomeni uporabo kapitala za nadomešcanje ali razširitev obsega produkcijskih sredstev. Pod pojmom »investicija« razumemo tudi vsakršno vlaganje, primarno denarnih sredstev, zaradi doseganja dolocenih ekonomskih koristi oziroma dobicka. Pri tem je vlaganje razume-ti kot vlaganje v financne oblike lastnine in podobne investicije (na primer v delnice ali obve­znice) ali celo v realne oblike lastnine (zemljišce, stavbe, opremo, stroje, vozila), ki omogo-cajo ustvarjanje ekonomskih koristi oziroma dobicka skozi dolocene proizvodne/poslovne aktivnosti v prihodnosti. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je »investicija« uporaba denarja za povecanje premoženja, naložba. Ce povzamemo zgornje definicije, je »investicija« definirana kot uporaba denarja za poveca­nje premoženja oziroma naložba in pomeni denarno vlaganje v delovna sredstva, predme­te dela in delovno silo. Delovna sredstva so stvari, ki omogocajo izvedbo produkcijskega procesa in se ne spremi­njajo (stroji, racunalniki …). Predmeti dela so najveckrat surovine in material, ki jih s produk­cijskim procesom spremenimo v koncni izdelek. Delovna sila so ljudje, ki zagotavljajo tehno­loško in ekonomsko ucinkovitost produkcijskega procesa. »Investicija« v investicijskem procesu graditve objektov pa pomeni objekt. Po Gradbe­nem zakonu je objekt stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zakljucnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvo­dov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta. V nadaljevanju gradiva je obravnavan investi­cijski proces z vidika graditve objekta. Graditev objekta je po Gradbenem zakonu definirana kot projektiranje, dovoljevanje in gra­dnja. Gradnja objekta pa je eden od investicijskih projektov graditve objekta oziroma ena od faz celotnega procesa graditve. 1.1.1 Investicijski proces pri graditvi objektov Investicijski proces je vec povezanih aktivnosti, s katerimi uresnicujemo investicijo. Obsega aktivnosti v celotni dobi trajanja investicijskega procesa, od analize stanja, idej, ocene uspe­šnosti, uresnicitve do uspešnega obratovanja. Je ciljno usmerjen, casovno omejen, ima dolocen proracun in kakovost. Upravljati ga moramo tako, da ga bomo uresnicili na naj­boljši možni nacin. Za investicijski proces je znacilno, da vlaganja danes dajejo denarne ucinke (koristi in stroške) v prihodnosti. Po casovni dimenziji zato locimo kratkorocne, srednjerocne in dolgorocne in-vesticije. Izvedbo enega investicijskega dela imenujemo ciklus investicije. 1.2 Investicijski projekt graditve objekta Izvedbo dolocenega dela ali celotnega investicijskega procesa imenujemo investicijski pro-jekt. Ucinki, nacrtovani za investicijo, predstavljajo cilje posameznih projektov. Cilje posame­znih projektov dosežemo z ustreznim projektnim vodenjem oziroma projektnim manage-mentom. Projekta kot vrsto aktivnosti ne smemo zamenjati s projektom sklopa projektne doku­mentacije po veljavni gradbeni zakonodaji. V praksi in zakonodaji se pojavlja »projekt« kot nacrtovana investicija na splošno in kot »in­vesticijski projekt«, ki je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se upo­rabljajo omejeni viri za pridobivanje koristi (Uredba o investicijski dokumentaciji). 1.3 Pooblašceni udeleženci investicijskega procesa graditve objekta Med izvajanjem vsakega investicijskega procesa graditve objekta se srecamo s pooblašceni-mi udeleženci investicijskega procesa, katerih naloga je neprestano planiranje in nadzorova­nje rokov, kakovosti, stroškov, denarnih tokov in poslovnega izida. Pooblašceni udeleženci v investicijskem procesu so: - Investitor je pravna ali fizicna oseba in je v skladu z Gradbenim zakonom (v nadaljevanju GZ) udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroci ali jo za lastne potrebe izvaja sam. - Narocnik je pravna ali fizicna oseba, ki financira ali sofinancira investicijski projekt. Pri od­daji gradenj, ki so predmet javnega narocanja, je narocnik definiran kot neposredni ali po­sredni uporabnik proracuna, kamor sodijo lokalne skupnosti in javne organizacije. Po do-koncanju projekta praviloma prevzame premoženje v lastništvo in/ali upravljanje ter vzdrževanje. Odgovorna oseba: vodja investicijskega procesa (v Smernicah za javno narocanje arhitek­turnih in inženirskih storitev je poimenovan kot »vodja investicije«) in na strani investitorja skrbi za realizacijo nacrtovanega investicijskega projekta. - Projektant je pravna ali fizicna oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, in opravlja pri­dobitno dejavnost – odgovoren je za izdelavo, celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov projektne dokumentacije, v skladu s predpisi in zahtevami po GZ-ju. Za vodenje iz­delave projektne dokumentacije doloci glede na namen gradnje, ki prevladuje, pooblašce­nega arhitekta ali pooblašcenega inženirja iz stroke. Ta zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Odgovorna oseba: vodja projekta (GZ, 12. clen, tocka 3) koordinira izdelavo projektne do-kumentacije in jo potrdi. - Nadzornik je pravna ali fizicna oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, in opravlja pri­dobitno dejavnost – nadzor je odgovoren izvajati tako, da zagotovi izpolnjevanje zahtev GZ-ja, preventivno delovanje in pravocasno preprecevanje napak. Nadzornik mora glede na vrsto del, ki prevladujejo, dolociti pooblašcenega arhitekta ali pooblašcenega inženirja iz stroke. Ta zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Odgovorna oseba: vodja nadzora (GZ, 13. clen, tocka 5) izvaja in koordinira nadzor nad gra­dnjo v celoti. - Izvajalec je pravna ali fizicna oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, in opravlja prido­bitno dejavnost. Ce želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te dejavno­sti, razen za opravljanja dejavnosti izvajanja zakljucnih gradbenih del, ki ne vplivajo po­membno na izpolnjevanje bistvenih zahtev, izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora zavarovano dejavnost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in sklenjeno po­godbo o zaposlitvi za polni delovni cas ali za krajši delovni cas v posebnih primerih v skla­du z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del. Izvajalec, ki prevzame izvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zah­tevnega objekta, mora za potrebe vodenja del zaposliti vodjo del, ki ima naziv pooblašceni inženir stroke, ki pri prevzeti gradnji prevladuje, v skladu s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, ali pa ima najmanj izobrazbo ravni prve stopnje v skladu z zako­nom, ki ureja visoko šolstvo in je vpisan v imenik vodij del pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju IZS). Za izvedbo celotnega dela gradnje ali pretežnega dela gradnje manj zahtevnega objekta mora za potrebe vodenja dela imeti zaposlenega vodjo del, ki ima najmanj višješolsko izobrazbo tehnicne smeri s podrocja graditve objektov in je vpisan v imenik vodij del pri IZS. Odgovorna oseba: vodja del (GZ, 14. clen, tocka 16) vodi gradnjo, ki glede na vrsto del pre­vladuje (v nadaljevanju: vodja gradnje). Vodja gradnje (GZ, 14. clen, tocka 16) vodilnemu iz­vajalcu pri gradnji odgovarja za uskladitev del na gradbišcu, za skladnost izvajanja del s projektno dokumentacijo, za varnost in zdravje pri delu na gradbišcu in vodi gradbišce. Za uspešno in ucinkovito izvedbo investicijskega procesa so odgovorni vsi udeleženci investicijskega procesa. Primer iz prakse: Narocnik je investitorju sporocil, da so se kapacitete ucencev v osnovni šoli v bližini Ljubljane v zadnjih dveh letih povecale za 60 ucencev. Investitor je zadevo proucil in potrdil rezultate naroc­nika. Za zagotovitev kapacitet in možnosti zagotovitve izvajanja celovitega vzgojno-izobraže­valnega procesa se je investitor odlocil pristopiti k izvedbi manj zahtevnega objekta – novogra­dnji osnovne šole. Za možnost izvedbe projekta je narocnik na podlagi predhodno izvedenih veljavnih postopkov javnih narocil v skladu z zakonom o javnem narocanju sklenil pogodbe z naslednjimi udele­ženci: - investitor/narocnik/projektant, - investitor/narocnik/nadzornik, - investitor/narocnik/varnostni koordinator, - investitor/narocnik/izvajalec del. Skladno z nalogami vsakega izmed udeležencev investicijskega procesa pri graditvi objekta bo investitor izvedel celoten investicijski proces, od nacrtovanja do predaje objekta narocniku. Za fazo obratovanja bo pogodbo sklenil pred zacetkom obratovanja objekta. 2 Opredelitev investicijskega procesa 2.1 Vsebinska opredelitev zaporedja aktivnosti investicijskega procesa graditve objektov Uspešnost (in ucinkovitost) celotnega investicijskega procesa graditve objekta se zacne z idejo oziroma vizijo razvoja investitorja in je odvisna od priprave oziroma nacrtovanja, izvaja­nja in obratovanja. Za uspešnost investicijskega procesa je nujno pogledati na investicijo s prakticnega vidika in ne le s teoreticnega. Ce je investicijski proces pripravljen le na podlagi teoreticnih izsledkov in povezanost s prakso ni upoštevana, obstaja možnost, da bo dokumentacija sicer ustrezno in strokovno pripravljena, vendar projekt dejansko ne bo izvedljiv. Zaradi navedenega je pri izvajanju investicijskega procesa treba upoštevati redosled aktivnosti. Aktivnosti vsakega in-vesticijskega procesa si sledijo v naslednjem zaporedju: 1. Faza nacrtovanja. 2. Faza gradnje objekta. 3. Faza obratovanja. 4. Faza zakljucevanja. V fazi nacrtovanja se izvedejo predhodna dela (študije, raziskave, analize), pripravi se inve­sticijska dokumentacija (glede na merila po Uredbi o investicijski dokumentaciji: poenosta­vljen dokument identifikacije investicijskega procesa (poenostavljen DIIP) ali dokument iden­tifikacije investicijskega procesa (DIIP) ali predinvesticijska zasnova (PIZ) ali investicijski program (IP) ali študija izvedljivosti (ŠI)), projektna dokumentacija – projektna dokumen­tacija za upravne postopke, kot je predpisana po Pravilniku o podrobnejši vsebini doku­mentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (idejna zasnova za pridobitev projek­tnih in drugih pogojev (IZP), projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI), projektna dokumenta­cija izvedenih del (PID), dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO), dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo na­membnosti (DSN), dokumentacija za pridobitev soglasij za enostavne objekte in vzdrževanje objekta, dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO), dokumentacija za legalizacijo, vsebina zahtev­ka za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja), projektno-tehnicna dokumentacija, kot je predpisana po Pravilih stroke,2 ki podrobneje dolocajo nacin izdelave projektne dokumen­tacije (idejne rešitve (IDR), idejna zasnova (IDZ), idejni (osnovni) projekt (IDP), projekt za izved­bo (PZI), projekt za razpis (PZR), projekt izvedenih del (PID), elaborati, študije in navodila za obratovanje in vzdrževanje (NOV)), ter izvedeta se nabava in narocanje (razpis za oddajo 2 Pravila stroke v soglasju z ministrom predpišeta pristojni poklicni zbornici (IZS in ZAPS) s splošnim aktom. del, pogodba za gradnjo objekta). »Predhodnih del« v investicijskem procesu gradnje objek­ta ne smemo zamenjati s »pripravljalnimi deli« v fazi gradnje, ki predstavljajo fizicno delo na objektu. Ta faza se zakljuci s PZI. Slika 1: Shema faze nacrtovanja – predhodna dela V fazi gradnje objekta se izvede gradnja (izvedejo se gradbena, obrtniška in instalacijska dela), pripravita se investicijska dokumentacija (porocilo o izvajanju investicije) in projektna dokumentacija (projekt izvedenih del (PID) ter dokazilo o zanesljivosti (DZO)). V fazi obratovanja se izvede investicijsko vzdrževanje ter pripravi investicijska dokumenta­cija (porocilo o spremljanju ucinkov investicije). V fazi zakljucevanja se objekt prenovi ali odstrani. Za rušitev je treba izdelati projekt odstra­nitve in program razgradnje. Slika 2 prikazuje aktivnosti investicijskega procesa graditve objekta. Slika 2: Prikaz aktivnosti investicijskega procesa graditve objekta 2.2 Terminska opredelitev aktivnosti investicijskega procesa Terminsko opredelitev aktivnosti investicijskega procesa prikažemo v terminskem nacrtu. V terminskem nacrtu opredelimo vrsto aktivnosti in ustrezno enoto casa. Potek prikažemo gra-ficno z razlicnimi tehnikami terminskega planiranja. Terminska opredelitev ni pomembna le v fazi gradnje objekta, ki je v praksi obicajno najpo­gosteje uporabljena, temvec predstavlja pomembno vlogo tudi v fazi nacrtovanja in obrato­vanja gradbenega objekta, torej v celotnem procesu graditve objekta. Terminski nacrt s prikazom zacetkov aktivnosti in njihovih zakljuckov ter prelomnih dogod­kov je obvezno prikazati za celoten proces graditve objekta. Upoštevati je treba morebitne spremembe in s tem povezan stroškovni vidik. Morebitne spremembe so lažje izvedljive v zacetnih fazah izvajanja investicijskega procesa ter obenem stroškovno sprejemljivejše in ucinkovitejše kot tiste v zakljucnih fazah. Terminsko nacrtovanje izvajanja projekta je podrobneje opisano v poglavju B.6.2. Priprava dokumentacije v investicijskem procesu graditve objekta 3.1 Projektna naloga Projektna naloga je prvi dokument v procesu graditve objekta, ki ga pripravi investitor in v njem opredeli vsebino in obseg arhitekturnih in inženirskih storitev. Smernice za javno narocanje arhitekturnih in inženirskih storitev opredeljujejo projektno na-logo oziroma tehnicne specifikacije kot obvezen del javnega narocila. Projektna naloga mora obsegati najmanj vsebinski obseg projektne dokumentacije, ki ga zahtevajo Pravilnik opodrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov in Pravila stroke. Investitor lahko s pogodbo in pripadajoco projektno nalogo zahteva tudi vecji obseg del, kot npr. podrobnejšo obdelavo, obdelavo specificnih sistemov, uporabo BIM-pristopa, uporabo posebnih nacinov in metod gradnje ipd. Za manjše projekte, zlasti za nezahtevne in enostavne, se lahko kot projektna naloga šteje tudi kakršen koli zapis zahtev investitorja, ki jo dopolni in strukturira vodja projekta in je se­stavni del projektno-tehnicne dokumentacije. Podrobna terminologija projektno-tehnicne dokumentacije je razložena v poglavju A.3.2.5 tega gradiva. V primeru gospodarskih/kapitalskih/nejavnih investicij v gradnjo objektov se prav tako obi­cajno pripravi projektna naloga, ki je po vsebini podobna projektni nalogi, predpisani za jav­na narocila. Narocnik v projektni nalogi si prizadeva cim natancneje opredeliti svoje zahteve glede: - prostorske umešcenosti, - velikosti, - namembnosti, - funkcionalnosti, - energetske ucinkovitosti, - okoljske sprejemljivosti, - trajnosti ter - stroškovnih in vseh drugih vidikov v zvezi z gradnjo, ki je predmet arhitekturnih in inženir­ skih storitev. Projektna naloga vsebuje praviloma naslednje sestavine: - opis investicijskega procesa; - cilj procesa; - opis objekta; - jasno specifikacijo arhitekturnih in inženirskih storitev vseh potrebnih strok, ki zajemajo vse potrebne vrste projektne in druge dokumentacije, vkljucno z opisom zahtevane stop-nje obdelave, nacina predaje te dokumentacije, številom kopij, opisom formatov digitalnih zapisov itd.; - navedbo arhitekturnih in inženirskih storitev, ki opredeljujejo vse potrebne nematerialne aktivnosti, kot so svetovanje narocniku, projektantski nadzor, pridobitev projektnih pogo-jev, soglasij, gradbenega in uporabnega dovoljenja ipd.; pri tovrstnih storitvah je treba na­tancno in transparentno opredeliti njihov obseg, ki naj bo vkljucen v ceno in rok; - navedbo vseh potrebnih terenskih in drugih raziskav v sklopu izvedbe javnega narocila, pri cemer mora biti obseg zahtevanih raziskav podrobno opredeljen v obliki popisa del,3 ki za­gotavlja enoumno razumevanje in vrednotenje ter enakopravnost ponudnikov; - podrobno specifikacijo narocila arhitekturnih in inženirskih storitev kot osnovo za ponud­beni predracun, ki mora vkljucevati vse zgoraj navedene storitve oziroma dela; - opis in navedbo predhodno izdelane dokumentacije, rezultatov raziskav, katastrske in ze­mljiškoknjižne dokumentacije ter drugih dostopnih podatkov; - navedbo standardov in normativov ter drugih tehnicnih specifikacij, ki jih je poleg obve­znih predpisov treba upoštevati pri izvedbi javnega narocila; - navedbo drugih splošnih in posebnih pogojev narocnika, ce ti obstajajo; - opis nacina komunikacije z narocnikom in drugimi udeleženci v postopku graditve, vkljuc­no z nacini posredovanja podatkov; - opis posebnih metodologij dela in nacinov sodelovanja med udeleženci v postopku gradi­tve, kot je na primer BIM, ipd.; - opis postopkov, vezanih na pregledovanje in potrjevanje projektne dokumentacije s strani narocnika (recenzije, revizije itd.).4 Projektna naloga med drugim vsebuje tudi jasno opredeljene zahteve narocnika glede ener­getske ucinkovitosti in trajnostnih vidikov, ki presegajo minimalne zahteve, predpisane z obveznimi predpisi. Tovrstne zahteve imajo neposredne posledice na stroške gradnje, stroške vzdrževanja in obratovanja zgrajenega objekta, stroške njegove razgradnje, ceno prodaje ali oddajanja objekta v najem itd. in tudi na ceno arhitekturnih in inženirskih storitev. Najpravilnejši nacin upoštevanja trajnostne gradnje in zelenega javnega narocanja je, da se tovrstne zahteve vkljucijo med pogoje javnega narocila in ne med merila, na osnovi katerih se izbira najugodnejša ponudba arhitekturnih oziroma inženirskih storitev. Sestavni del projektne naloge je lahko tudi projektna in druga dokumentacija, ki je bila izde­lana v investicijskem procesu pred predmetnim javnim narocilom. 3 Popis del – vsebino in obseg popisov del podrobno opredeljujejo Pravila stroke. 4 Revizija – revizijo dokumentacije, izdelane po Pravilih stroke, podrobno opredeljujejo Pravila stroke. Primer: Investitor želi zgraditi manj zahteven objekt. Katero projektno-upravno dokumentacijo mu bo­ste zagotovili? Za manj zahteven objekt je potrebna izdelava naslednje projektne upravne dokumentacije: - idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP), - projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), - projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI), - projektne dokumentacije izvedenih del (PID) in - dokazila o zanesljivosti objekta (DZO). 3.2 Vrste dokumentacije V casu izvajanja investicijskega procesa je obvezno poznavanje pravilnega zaporedja nacrto­vanja, uporabe in vsebine posamezne dokumentacije. Poznavanje je izrednega pomena, saj nam v fazi gradnje objekta prihrani cas in denar. V investicijskem procesu poznamo naslednje vrste dokumentacije: - predhodne študije, raziskave, analize; - prostorsko dokumentacijo; - okoljsko dokumentacijo; - investicijsko dokumentacijo; - projektno dokumentacijo; - geodetsko dokumentacijo; - elaborate; - razpisno dokumentacijo. V nadaljevanju so vse vrste dokumentacije podrobneje obravnavane. 3.2.1 Predhodne študije, raziskave, analize Študije, raziskave, analize, plani in programi raziskav ter idejne rešitve (variante), ki so že veza­ne na investicijo, so prva aktivnost predhodnih del v investicijskem procesu. V predho­dnih delih je dobro prouciti cim vec možnosti in alternativ. Aktivnosti predhodnih del prika­zuje Slika 3. To fazo zakljucimo s povzetkom študij in raziskav v idejnih rešitvah (naziv je uporabljen v Za­konu o urejanju prostora (ZUreP)). Idejne rešitve so po ZUreP-u tehnicni del dokumentacije, s katero izbiramo najustreznejšo varianto umestitve v prostor ali/in druge najustreznejše reši­tve (tehnološke, ekonomske). Idejne rešitve so izdelane že za dolocen objekt, obicajno so v alternativah ali pa so v alterna­tivah obdelane le posamezne razlike rešitev. Idejne rešitve uporabimo kot dokumentacijo za izbiranje in oženje variant, je pa to tudi dokumentacija, ki nam daje tehnicne podlage za izde­lavo študij in pri aktivnostih za izdelavo državnega prostorskega nacrta (DPN). Slika 3: Aktivnosti predhodnih del v investicijskem procesu 3.2.2 Prostorska dokumentacija Prostorsko dokumentacijo obravnava Zakon o urejanju prostora. Z dolocbami v zakonu je na-men dosegati trajnostni prostorski razvoj s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravlja­njem njegovih ekonomskih, družbenih in okoljskih vidikov. Na podlagi idejne rešitve, obsega in specifikacije investicije ter projektne dokumentacije se izdela analiza variant prostora ter izvede izbor optimalne variante. Uredba o investicijski dokumentaciji narekuje, da se za obdelavo optimalne variante v investi­cijskem programu zahtevajo kot dokumentacija v prostorskih aktih prostorski izvedbeni pogoji. S prostorskoizvedbenimi pogoji poišcemo rešitve za urbanisticno in krajinsko ureditev ter oblikovanje naselij in krajine, za umestitev prostorskih ureditev v prostor ter za arhitekturno oblikovanje objektov in izvedbo drugih posegov v prostor. Prostorski izvedbeni pogoji se po enotah urejanja prostora dolocajo glede: - namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja; - velikosti gradbenih parcel in parcelacije, gradnje komunalne opreme in druge gospodar­ ske javne infrastrukture ter obveznosti prikljucevanja objektov nanje; - uveljavljanja varstvenih interesov posameznih resorjev; - zacasne rabe prostora; - etapnosti izvedbe prostorske ureditve in drugih pogojev ter zahtev za izvajanje prostorskih izvedbenih aktov, ki so pomembni za podrobnejšo projektno obdelavo nacrtovane pro-storske ureditve v projektni dokumentaciji. Zakon o urejanju prostora doloca cilje, nacela in pravila urejanja prostora, udeležence, ki de­lujejo na tem podrocju, vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja, po­stopke za njihovo pripravo, sprejetje in izvedbo ter združen postopek nacrtovanja in dovolje­vanja. Doloca tudi prostorske ukrepe, instrumente in ukrepe zemljiške politike ter ureja spremljanje stanja v prostoru, delovanje prostorskega informacijskega sistema in izdajanje potrdil s podrocja urejanja prostora. Pri prostorskem nacrtovanju locimo pripravo prostorskih strateških aktov in prostorskih izvedbenih aktov. Vsebino, obliko in nacin priprave prostorskih izvedbenih aktov podrobneje predpiše minister. 3.2.2.1 Prostorski strateški akti Dokumenti razvojnega nacrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, so prostorski strateški akti. Locimo naslednje vrste prostorskih strateških aktov: - SPRS5 in akcijski program Prostorska strategija je temeljni strateški prostorski akt in celovit prostorski dokument, ki udejanja koncept vzdržnega prostorskega razvoja. Skupaj s Strategijo gospodarskega ra­zvoja Slovenije predstavlja krovni dokument za usmerjanje prostorskega razvoja v državi (na državni, regionalni in obcinski ravni). Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem oze­mlju države in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Doloca zasnovo ureja­nja prostora, njegovo rabo in varstvo. Za možnost izvajanja strategije ministrstvo pripravi akcijski program, ki ga sprejme vlada. V akcijskem programu se dolocijo in prikažejo prednostne naloge ter ukrepi za izvajanje strategije v srednjerocnem obdobju za posamezna obmocja ali dejavnosti ter usmeritve za pripravo prostorskih aktov. - Regionalni prostorski plan (RPP) Na podlagi strategije, akcijskega programa, drugih razvojnih aktov države in razvojnih ci­ljev EU se država in obcine dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne ra­zvojne regije in dolocijo bistvene razvojne priložnosti. Zasnove ureditev državnega prostorskega pomena se v regionalnem prostorskem planu uskladijo na nacin, da se opravita predhodno vrednotenje in utemeljitev možnih variant, da se opredelijo predlogi izvedljivih variant in da se podajo usmeritve za njihovo prostor­sko nacrtovanje. Te so skladno z Zakonom o urejanju prostora podlaga za izvedbo postop­ka državnega prostorskega nacrtovanja. Regionalni prostorski plan vsebuje predvsem usmeritve za razvoj poselitve, razvoj gospo­darske javne infrastrukture in za urejanje krajine s poudarkom na ohranjanju krajinske identitete in je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa. Obcine nave-dene usmeritve upoštevajo pri pripravi svojih prostorskih aktov. - Obcinski prostorski plan (OPP) Na podlagi strategije, akcijskega programa, regionalnega prostorskega plana, drugih ra­zvojnih aktov države in razvojnih ciljev EU obcina uskladi in poda usmeritve za prostorski razvoj obcine. Poda predvsem usmeritve za poselitve, urejanje krajine, gospodarske javne infrastrukture in družbene infrastrukture lokalnega pomena. Te usmeritve obcine upošte­vajo pri pripravi prostorskih aktov. Kadar za regijo, v kateri je obcina, ni sprejetega regionalnega prostorskega plana ozi­roma se ni zacel postopek njegove priprave, je le za mestne obcine obvezno sprejetje obcinskega prostorskega plana. Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Ministrstvo RS za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski ra­zvoj. 3.2.2.2 Prostorski izvedbeni akti Prostorski izvedbeni akti so splošni pravni akti. Locimo naslednje vrste prostorskih izvedbe­nih aktov: - Državni prostorski nacrt (DPN) Prostorske ureditve državnega pomena nacrtuje država, v skladu s smernicami, nacrtom sodelovanja javnosti in terminskim nacrtom. DPN sprejme vlada z uredbo. Državno prostorsko nacrtovanje poteka na dva nacina, in sicer s: 1. postopkom priprave in sprejemom DPN-ja, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovolje­nja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov; in 2. združenim postopkom nacrtovanja in dovoljevanja, ki združuje postopek izbora najustre­znejše variante prostorske ureditve državnega pomena, ce ta še ni bil izveden, postopek priprave dokumentacije in postopek celovitega dovoljenja ter uredbe o varovanem ob-mocju prostorske ureditve državnega pomena.6 Združen postopek se izvede takrat, ko je znan investitor izvedbe nacrtovane prostorske ureditve, ki namerava za izbrano najustreznejšo varianto pridobiti eno celovito dovolje­nje. S celovitim dovoljenjem se dovoli gradnja objektov v okviru nacrtovane prostorske ureditve. Ce je treba v združenem postopku izvesti tudi presojo vplivov na okolje, se s ce­lovitim dovoljenjem odloci tudi o ustreznosti vplivov posega na okolje. Ce gre za obse­žno linijsko prometno ali energetsko infrastrukturo ali funkcionalno zakljuceno celoto, se lahko združen postopek izvede tudi takrat, ko namerava investitor pridobiti vec celovitih dovoljenj. V primeru združenega postopka in gradnje na podlagi celovitega dovoljenja se za graditev objektov uporabijo dolocbe Gradbenega zakona, ce Zakon o urejanju prostora ne doloca drugace. Gradnja se zacne po pravnomocnosti celovitega dovoljenja in po prijavi zacetka gradnje. Celovito dovoljenje nadomesti in ima enake ucinke kot gradbeno dovoljenje v skladu z Gradbenim zakonom, ce Zakon o urejanju prostora ne doloca drugace. V Gradbenem zakonu je predviden oziroma zahtevan integralni postopek (integrirano oko­ljevarstveno dovoljenje za tako imenovane IED-naprave).7 Ce je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, objekt z vplivi na okolje, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje iz za­kona, ki ureja varstvo okolja, združita (integralni postopek). V integralnem postopku se izda 6 Uredba o varovanem obmocju prostorske ureditve državnega pomena doloci varovano obmocje prostorske ureditve državnega pomena, za katero so izdani celovito dovoljenje ter usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc v obcinskih prostorskih izved­benih aktih, in prostorske izvedbene pogoje za druge posege v prostor v tem obmocju. 7 Uredba IED – Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzrocajo onesnaževanje okolja vecjega obsega (Ur. l. RS št. 57/15). gradbeno dovoljenje, ki združuje odlocitev o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Tako bo za inženirske objekte, v katerih se bo izvajal tehnološki proces, treba že v zgodnji fazi priprave projektne dokumentacije imeti pripravljene posamezne podrobnejše faze projek­tno-tehnicne dokumentacije, zato se za tehnologijo v fazi idejnega projekta izdela razviti idejni projekt ali deli PZI-ja zaradi zahtev po informacijah, ki jih zahteva zakonodaja s podroc­ja varstva okolja. Za vse postopke, ki tecejo po integralnem postopku, je skladno z Gradbenim zakonom in Pra­vili stroke treba pri nacrtovanju projekta upoštevati tudi okoljevarstveno zakonodajo. Slika 5: Shema državnega prostorskega nacrtovanja – skupni del postopka (1. del) ( jnj ) ddopolnitve Slika 6: Shema državnega prostorskega nacrtovanja – združen postopek – 2. del (nadaljevanje 1. dela) Slika 7: Shema državnega prostorskega nacrtovanja - združen postopek - 3. del (nadaljevanje 2. dela)8 Diagrami na zgornjih slikah povzeti po gradivu Ivan Leban, september 2018, in Pravilih stroke. Z vsebino DPN-ja se dolocijo: • nacrtovana prostorska ureditev, • obmocje DPN-ja, • prostorski izvedbeni pogoji za projektiranje na tem obmocju in • usmeritve za dolocitev namenske rabe prostora v obcinskih prostorskih izvedbenih aktih. Prostorska ureditev državnega pomena se nacrtuje v izvedljivih variantah. V študiji variant se te variante podrobneje obdelajo, ovrednotijo in primerjajo s prostorsko-družbenega, var-stvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenijo z vidika sprejemljivosti v lokal­nem okolju. Najustreznejšo varianto izbere vlada z uredbo. Ce se študija variant nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, študija variant šteje za pre­dinvesticijsko zasnovo. - Uredba o najustreznejši varianti doloci zasnovo nacrtovane prostorske ureditve, njeno obmocje ter omejitve in dopustne posege na tem obmocju, ce so potrebni. Da se pred spreminjanjem in dopolnjevanjem veljavnih ter sprejemanjem novih obcinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov ne onemogoci podrobnejšega nacrto­vanja in izvedbe nacrtovane prostorske ureditve, varuje obmocje izbrane variante uredba. Uredba o najustreznejši varianti je podlaga za pripravo dokumentacije in izdajo celovitega dovoljenja. Veljavna je 20 let od njene uveljavitve. - Uredba o varovanem obmocju prostorske ureditve državnega pomena doloci varova-no obmocje prostorske ureditve državnega pomena (v nadaljevanju PUDP), za katero so izdani celovito dovoljenje ter usmeritve za dolocitev namenske rabe zemljišc v obcinskih prostorskih izvedbenih aktih, in prostorske izvedbene pogoje za druge posege v prostor na tem obmocju. Ob izdaji celovitega dovoljenja vlada istocasno sprejme tudi uredbo o varovanem obmo-cju PUDP, za katero izda celovito dovoljenje. Uredba varuje obmocje prostorske ureditve, za katero je izdano celovito dovoljenje, pred spreminjanjem in dopolnjevanjem veljavnih ter sprejemanjem novih obcinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov, da se z njihovo pripravo ne onemogoci njena izvedba. Obmocje DPN-ja, obmocje najustreznejše variante in varovano obmocje se dolocijo na ta­kšen nacin, da jih je mogoce graficno prikazati v zemljiškem katastru. - Obcinski prostorski nacrt (OPN) Namen OPN-ja je, da se skladno z regionalnim in obcinskim prostorskim planom na izved­beni ravni nacrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter dolocajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev nacrtovanih posegov v prostor. Je podlaga za izdajo predodlocb in gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo gra­ditev in dolocajo pogoje za druge posege v prostor, razen na obmocjih, kjer je z OPN-jem predvidena izdelava OPPN-ja. Z OPN-jem se dolocijo: • ureditveno obmocje naselij; • obmocje za dolgorocni razvoj naselij; • druga ureditvena obmocja po Zakonu o urejanju prostora; • obmocja, za katera se pripravijo OPPN-ji, usmeritve in pogoji za njihovo pripravo ter dopu­ stno rabo prostora do njihovega sprejetja; • obmocja prenove; • namenska raba prostora; • prostorski izvedbeni pogoji; • pogoji glede gradnje komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture in ob-veznosti prikljucevanja nanjo. Za obmocja prostorskih ureditev ob javnih površinah, prostorskih ureditev z javnim progra-mom in drugih prostorskih ureditev z vplivom na identiteto prostora se v OPN lahko doloci, da se urbanisticne, krajinskoarhitekturne rešitve za podrobnejše prostorsko nacrtovanje ali izvedbo posega v prostor pridobijo s projektnim natecajem ali z izvedbo urbanisticno-ar­hitekturne delavnice, kjer udeleženci predstavijo svoje rešitve, narocnik pa na tej podlagi oblikuje koncno rešitev. Pred sprejetjem odlocitve o pripravi ali spremembi OPN-ja obcina pripravi izhodišca za pri­pravo OPN-ja. Na podlagi izhodišc župan sprejme sklep o pripravi ali spremembi OPN-ja. Osnutek OPN-ja pripravi obcina. Na podlagi stališc do pripomb in predlogov javnosti obcina pripravi predlog OPN-ja. Po potrditvi predloga OPN-ja ga obcina sprejme z odlokom in pošlje ministrstvu, da ga ta javno objavi kot veljaven prostorski akt. - Obcinski podrobni prostorski nacrt (OPPN) Namen OPPN-jev je, da se z njim nacrtujejo prostorske ureditve, ki jih predpisuje Zakon o urejanju okolja. Pripravi se za obmocja, za katera je z OPN-jem predvidena njegova pripra­va, ali za obmocja, kjer z OPN-jem ni predvidena njegova priprava, se pa za to pokaže po­treba ali pobuda po sprejetju OPN-ja. Z OPPN se glede na namen in obmocje podrobneje dolocijo: • urbanisticne, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev; • nacrt gradbenih parcel; • etapnost izvedbe prostorske ureditve, ce je ta potrebna; • pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in prikljucevanja objektov nanjo; • rešitve in ukrepi za varovanje zdravja; • rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dedišcine; • rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter ohranjanje narave; • rešitve in ukrepi za obrambo; • rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom; • rešitve in ukrepi za varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišc ter • druge vsebine glede na namen in obmocje, za katero se OPPN-ji pripravijo. OPPN se pripravi na podlagi izkazane potrebe obcine ali pobude investitorja in ni predviden v OPN-ju. Priprava temelji na odlocitvah in usmeritvah iz OPN-ja. OPPN je podlaga za izdajo predodlocb in gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. - Odlok o urejanju podobe naselij in krajine Na praviloma že izgrajenih obmocij naselij, s poudarkom na urejeni podobi ter usklajeni in medsebojno dopolnjujoci rabi javnih in zasebnih površin, ureja urbani in prostorski ra­zvoj ter varuje podobo krajine odlok o urejanju podobe naselij in krajine ter doloca pogo-je za: • gradnjo objektov, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni treba pri­dobiti gradbenega dovoljenja; • vzdrževanje objektov v delu, ki se nanaša na njihov zunanji videz; • izvajanje negradbenih posegov v prostor, zlasti urejanje in vzdrževanje zelenega siste-ma, urejanje javnih površin in njihovo splošno, posebno in podrejeno rabo in rabo gra­jenega javnega dobrega ter • druge pogoje, namenjene zagotavljanju ustrezne podobe naselij in krajine, kot so pra­vila glede oglaševanja, osvetljevanja, postavljanja blaga ob poslovnih objektih, posta­vljanje pomožne kmetijsko-gozdarske opreme in podobno. Odlok o urejanju podobe naselij in krajine se sprejme za obmocja, kjer je zagotavljanje ureje­ne podobe naselja in krajine posebej pomembno. Merila za dolocanje teh obmocij so lega ob javnih površinah, na obmocju varstva kulturne dedišcine, na obmocju turisticnih znamenito­sti, lega ob objektih pomembnejše družbene infrastrukture in na obmocju kulturne krajine oziroma zavarovanih naravnih vrednot. Obcina lahko vsebino odloka o urejanju podobe naselij in krajine uredi tudi kot del OPN-ja ali OPPN-ja. Zakon o urejanju prostora predpisuje tudi podrocje opremljanja stavbnega zemljišca in komunalni prispevek. Opremljanje stavbnih zemljišc obsega projektiranje in gradnjo komunalne opreme ter objek­tov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oziroma objekti, nacrtovani z OPN-jem ali OPPN-jem, izvedejo in se namensko upo­rabljajo. Komunalni prispevek za novo komunalno opremo je placilo dela stroškov graditve komunal­ne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec placa obcini. 3.2.3 Okoljska dokumentacija Okoljsko dokumentacijo doloca in ureja Zakon o varstvu okolja. Zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru doloca temelj­na nacela varstva okolja, programe in strategije varstva okolja, ukrepe varstva okolja, presoje vplivov na okolje in okoljevarstvena dovoljenja, sanacijo okoljske škode in onesnaženih ob-mocij, ekonomske in financne instrumente varstva okolja, obvezne gospodarske javne službe varstva okolja, organizacije na podrocju varstva okolja, spremljanje stanja in druga z var-stvom okolja povezana vprašanja. V nadaljevanju so predstavljeni programi in strategije na podrocju varstva okolja ter preso­je vplivov na okolje in okoljevarstvena dovoljenja, ki jih je obvezno upoštevati pri pripra-vi investicijske dokumentacije, pripravljene v skladu z Uredbo o investicijski dokumentaciji. 3.2.3.1 Programi in strategije na podrocju varstva okolja Skladno z Zakonom o urejanju okolja poznamo naslednje programe varstva okolja in strate­gije: - Nacionalni program varstva okolja vsebuje dolgorocne cilje, usmeritve in naloge na po­drocju varstva okolja. Pripravi ga pristojno ministrstvo v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi. Sprejme ga državni zbor na predlog vlade. - Operativni program varstva okolja pripravi pristojno ministrstvo, sprejme ga vlada. V operativnem programu se zaradi izvrševanja aktov (obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, strategij, programov in predpisov EU, ki se nanašajo na oblikovanje programov na podrocju varstva okolja) podrobneje opredelijo cilji, usmeritve, ukrepi in na-loge v celoti, na posameznem podrocju ali za posamezno vprašanje varstva okolja. - Program varstva okolja obcine za svoje obmocje sprejme mestna obcina, lahko pa tudi obcina. Program varstva okolja obcine ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja. - Strategija prilagajanja na podnebne spremembe je osnovni dokument, s katerim se do­loca politika prilagajanja na podnebne spremembe v Republiki Sloveniji. Namenjena je ob­vladovanju tveganj, ki nastanejo zaradi podnebnih sprememb, zmanjševanju škode in iz­korišcanju priložnosti zaradi nastalih podnebnih sprememb. Cilj strategije je zmanjšanje izpostavljenosti in ranljivosti države zaradi vpliva podnebnih sprememb in povecanje od­pornosti in možnosti prilagajanja družbe na podnebne spremembe. Predlog strategije pri­pravi ministrstvo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, sprejme jo državni zbor na pre­dlog vlade. - Obcinska strategija Mestna obcina ali obcina za svoje obmocje sprejme strategijo prilagajanja na podnebne spremembe. Sprejeta strategija ne sme biti v nasprotju s strategijo, pripravljeno za celotno državo, ter plani in programi, ki se sprejemajo na podlagi zakonov, ki urejajo kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje voda, promet, infrastrukturo, energetiko, prostorsko nacrtovanje in gradnjo. 3.2.3.2 Presoje vplivov na okolje in okoljevarstveno dovoljenje Kadar se nacrtuje poseg v okolje ali raba naravnih dobrin, je obvezno presoditi vplive na okolje. Vplive na okolje presojamo s celovito presojo vplivov izvedbe planov na okolje in s presojo vplivov izvedbe na okolje. Okoljevarstveno dovoljenje je dovoljenje, ki ga mora pridobiti investitor, ce obratuje z na­pravo, ki lahko povzroci onesnaženje okolja vecjega obsega. Prikaz postopka izvedbe presoje vplivov na okolje za posege v okolje, rabo naravnih virov in naprave prikazuje Slika 8. Slika 8: Prikaz postopka izvedbe presoje vplivov na okolje za posege v okolje, rabo naravnih virov in naprave Celovita presoja vplivov izvedbe planov na okolje obsega: a) Okoljska izhodišca S predpisi dolocene cilje varstva okolja, na podlagi katerih se pripravljajo in celovito preso­jajo plani, programi, nacrti in drugi akti na podrocju urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, tran­sporta, telekomunikacij, turizma, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter oskrbe pre­bivalstva s pitno vodo, s katerimi se nacrtuje poseg v okolje ali rabo naravnih dobrin, ime­nujemo okoljska izhodišca. b) Celovita presoja vplivov izvedbe na okolje (CPVO) CPVO je treba izvesti zaradi uresnicevanja nacel trajnostnega razvoja, celovitosti in preven­tive v postopku priprave plana, programa, nacrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje. S CPVO se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vkljucenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva clovekovega zdravja in kulturne dedišcine v plan ter pridobi potrdilo pristojnega ministr­stva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. CPVO se izvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali obcine za posamezno podrocje, ce se z njim doloca ali nacrtuje poseg v okolje ali ce je zanj zahte­vana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave. c) Okoljsko porocilo Okoljsko porocilo mora pripravljavec plana zagotoviti pred izvedbo celovite presoje vpli­vov na okolje in mora vsebovati informacije, ki so potrebne za CPVO. V okoljskem porocilu se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih znacilnosti obmocja, na katero se plan nanaša. Iz okoljskega porocila mora biti razvidno tudi, kako so upoštevana okoljska izhodišca in predvideni nacin spremljanja vplivov plana na okolje pri njegovem izvajanju. Podrobnejšo vsebino okoljskega porocila predpiše vlada. Presoja vplivov izvedbe na okolje Preden se zacnejo izvajati posegi, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, je treba izvesti pre­sojo vplivov na okolje in pridobiti ter sprejeti odlocitev o sprejemljivosti posega v okolje. V postopku presoje se ugotovijo in ocenijo posredni ali neposredni pomembni vplivi name-ravanega posega v okolje in njihovo medsebojno ucinkovanje. V postopku presoje vplivov na okolje se pred zacetkom izvajanja posegov presojajo zlasti vplivi na: - prebivalstvo in zdravje ljudi; - biotsko raznovrstnost, s posebnim poudarkom na vrstah in habitatih, ki se ohranjajo ali va­rujejo na varovanih obmocjih v skladu s predpisi o ohranjanju narave; - zemljišca, tla, vodo, zrak in podnebje; - materialne dobrine, kulturno dedišcino in krajino; - tveganje za povzrocitev ali ucinke vecje, jedrske ali naravne nesrece v skladu s tem zako­nom in z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi nesrecami, ce so ta tveganja povezana z nameravanim posegom. Vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna oziroma ta ni obvezna (v prime-rih posegov, namenjenih obrambi države ali izvedbi intervencijskega ukrepa v primeru narav­ne nesrece po predpisih o naravnih nesrecah), predpiše vlada. Pristojno ministrstvo za vrste posegov, kjer se pricakujejo pomembni vplivi na okolje, izvede predhodni postopek, v katerem ugotovi, ali je presoja vplivov obvezna tudi za te posege. Ugotovitev, ce bo planirani poseg lahko pomembno vplival na okolje in je zanj treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora nosilec nameravanega posega v okolje zahtevati od pristoj­nega ministrstva. V ta namen mora nosilec nameravanega posega na ministrstvo priložiti vlo-go, ki jo ima možnost tudi dopolniti, ce se ugotovi, da ni popolna. Ministrstvo po prouceni popolni vlogi izda sklep. Sklep, da za nameravani poseg ni potrebna presoja vplivov na oko­lje, velja pet let od njegove pravnomocnosti. Presoja vplivov izvedbe na okolje obsega naslednjo dokumentacijo: a) Projekt nameravanega posega v okolje Naloga nosilca nameravanega posega za presojo vplivov na okolje je zagotoviti projekt na­meravanega posega v okolje in porocilo o vplivih izvedbe nameravanega posega na oko­lje. Projekt nameravanega posega v okolje vsebuje tehnicni opis posega. b) Porocilo o vplivih izvedbe nameravanega posega v okolje Porocilo o vplivih na okolje izdelajo usposobljeni strokovnjaki, katerih usposobljenost predpiše vlada. Vlada prav tako predpiše podrobno vsebino porocila o vplivih na okolje, nacin njegove priprave in metodologijo za opredelitev obravnavanega obmocja. Za pripravo porocila se uporabljajo dostopne informacije (nosilcu nameravanega posega morajo dostop do njih zagotoviti ministrstva ter drugi pristojni organi) in znanja ter obicaj­ni postopki vrednotenja vplivov na okolje. c) Okoljevarstveno soglasje O sprejemljivosti posega za okolje presodi ministrstvo in odloci o okoljevarstvenem so-glasju v 90 delovnih dneh po prejemu popolne vloge. Ministrstvo pri presoji upošteva tudi ugotovitve iz porocila o vplivih na okolje, mnenja in pripombe javnosti in mnenja in pri­pombe države clanice ter te navede v obrazložitvi okoljevarstvenega soglasja. Okoljevar­stveno soglasje pristojno ministrstvo pošlje tudi pristojni inšpekciji in obcini, na katere ob-mocju bo izveden nameravani poseg. V okoljevarstvenem soglasju ministrstvo odloci o sprejemljivosti posega in na podlagi predpisov na podrocju varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dedišcine in rabe ali varstva delov okolja doloci pogoje, ki jih mora upoštevati nosilec nameravanega posega, da bi preprecil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na okolje. Ce nosilec posega v petih letih po pravnomocnosti okoljevarstvenega soglasja ne zacne izvedbe posegov v okolje, soglasje preneha veljati. Nosilec ima možnost tri mesece pred potekom veljavnosti okoljevarstvenega soglasja to podaljšati. Ministrstvo zahtevi ugodi, ce so izpolnjeni vsi pogoji oziroma se niso bistveno spremenili pogoji, ob katerih je bilo dano okoljevarstveno soglasje. Okoljevarstveno soglasje se lahko prenese na drugo osebo, vendar le s soglasjem ministr­stva. Okoljevarstveno dovoljenje V nadaljevanju je prikazan postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obra­tovanje naprave, ki lahko povzroca onesnaževanje vecjega obsega. Poleg okoljevarstvene­ga dovoljenja za obratovanje naprave poznamo še: - okoljevarstveno dovoljenje za druge naprave, - okoljevarstveno dovoljenje za obrat in skupne postopke, - okoljevarstveno dovoljenje za izvajanje dejavnosti, ki so podrobneje obrazložene v Zakonu o varstvu okolja. Za obratovanje naprave mora investitor,9 ki lahko povzroci onesnaževanje okolja vecjega ob-sega, obvezno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Dovoljenje se lahko izda za eno ali vec naprav ali njenih delov, ki so na istem kraju in imajo istega investitorja oziroma razlicne investitorje, pri cemer mora okoljevarstveno dovoljenje vsebovati pogoje, ki jih mora izpol­njevati vsaka naprava ali njen del, in obveznosti vsakega investitorja. Vrste dejavnosti in na­prav predpiše vlada. Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati podatke o napravi, njenem obratovanju in predvidenih ukrepih, iz katerih je razvidno, da bodo izpolnjene vse zahteve ter zagotovljen elaborat o dolocitvi vplivnega obmocja naprave. Vsebino in sestavine vloge predpiše vlada. Elaborat zagotovi investitor, vsebuje pa opredelitev vplivnega obmocja na­prave in mora biti izdelan po metodologiji, ki jo predpisuje Zakon o varstvu okolja. V 180 dneh od prejema popolne vloge ministrstvo odloci o izdaji okoljevarstvenega dovo­ljenja, pri cemer na primeren nacin upošteva tudi mnenja in pripombe javnosti in tudi mne­nje in pripombe države clanice. Ce je bilo za napravo, ki je predmet dovoljenja, predhodno pridobljeno okoljevarstveno so-glasje, ministrstvo pri odlocitvi o okoljevarstvenem dovoljenju upošteva tudi podatke in in-formacije iz porocila o vplivih naprave na okolje ter pogoje, dolocene v okoljevarstvenem soglasju. Investitor, kot upravljavec naprave, ki že deluje, ali bodoci upravljavec naprave. Kadar je za obratovanje naprave potrebna gradnja po predpisih o graditvi objektov, mora in-vestitor vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priložiti tudi pravnomocno gradbe-no dovoljenje. Ministrstvo pošlje okoljevarstveno dovoljenje tudi pristojni inšpekciji in obcini, kjer je na­prava. Dokumentacija, ki se navezuje na okoljevarstveno dovoljenje in jo mora investitor priložiti k vlogi za izdajo dovoljenja: a) Izhodišcno porocilo K vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora investitor priložiti oceno možno­sti onesnaženja tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi, ki se uporabljajo ali proizvajajo v napravi ali se iz nje izpušcajo. Kadar pa so preseženi pragovi letne prisotnosti nevarnih snovi in iz ocene izhaja možnost onesnaženja tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi, pa izhodišcno porocilo. Ce naprava leži na vodovarstvenem obmocju po predpisih o vodah, mora investitor k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja prav tako priložiti izhodišcno porocilo. b) Varnostno porocilo Za obrate višje stopnje mora biti k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja prilo­ženo tudi varnostno porocilo. V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo potrdi ustreznost varnostnega porocila ali zasnove zmanjšanja tveganja za okolje in upravljavcu obrata naloži, da pri gradnji, za­gonu, obicajnem obratovanju ali poskusnem obratovanju, v rednih ali izrednih razmerah ter pri dokoncnem prenehanju delovanja obrata izvaja v varnostnem porocilu ali zasnovi zmanjšanja tveganja za okolje predvidene ukrepe. Upravljavec obrata mora po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja pregledati varnostno porocilo ali zasnovo zmanjšanja tveganja in ju po potrebi spremeniti ali dopolniti. c) Porocilo o koncani izvedbi sanacije Po zakljucku sanacije obstojecih naprav mora povzrocitelj obremenitve ali lastnik ali go-spodarska družba, ki kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javne­ga prava opravlja storitve investicijskega inženiringa, pristojnemu ministrstvu poslati po­rocilo o koncani izvedbi sanacije. Porocilo vsebuje opis izvedbe ukrepov sanacije, dolocenih v odlocbi o sanaciji ali v programu sanacije. Ce pristojno ministrstvo po proucitvi porocila ugotovi, da sanacija obmocja ni bila izvede­na v skladu z odlocbo o sanaciji, jo z odlocbo naprti povzrocitelju obremenitve ali lastniku ali gospodarski družbi, ki kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa izvršitev ukrepov, ki niso bili iz­vedeni. Ce ministrstvo ugotovi, da so bili ukrepi izvedeni v skladu z odlocbo o sanaciji ali v skladu s programom sanacije, izda odlocbo o zakljucku sanacije. Na podlagi pravnomocne od-locbe ministrstvo sanirano obmocje izbriše iz registra v preteklosti onesnaženih obmocij. d) Porocilo o emisijah toplogrednih plinov Porocilo o emisijah toplogrednih plinov se mora pripravljati letno in pošiljati pristojnemu ministrstvu. V primeru prenehanja ali odvzema okoljevarstvenega dovoljenja mora upra­vljavec naprave, ob stecaju pa stecajni upravitelj, pripraviti porocilo o emisijah toplogre­dnih plinov. Porocilo zajema obdobje od zacetka koledarskega leta, za katero upravljavec naprave porocila še ni poslal ministrstvu, pa do pravnomocnosti odlocbe o prenehanju ali odvzemu dovoljenja. Upravljavec mora posredovati porocilo skupaj s pisnim mnenjem mi-nistrstvu najkasneje v treh mesecih od pravnomocnosti odlocbe o prenehanju ali odvze-mu dovoljenja. e) Elaborat o dolocitvi vplivnega obmocja V elaboratu o dolocitvi vplivnega obmocja je opredeljeno obmocje, na katerem je mogoce pricakovati, da bo obratovanje povzrocilo obremenitev okolja, ki lahko vpliva na zdravje ali premoženje ljudi, ce gre za novo napravo ali vecjo spremembo. Obvešcanje javnosti o okoljskih podatkih Pristojno ministrstvo je o podatkih okolja dolžno obvešcati javnost. Za obvešcanje javnosti o okoljskih podatkih se pripravi naslednja dokumentacija: a) Porocilo o okolju Porocilo o okolju najmanj vsako cetrto leto pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi. Porocilo sprejme vlada in ga posreduje državnemu zboru. Porocila o okolju ministrstvo objavi tako, da so dostopna javnosti. Porocilo o stanju okolja najmanj vsako cetrto leto za svoje obmocje pripravi in javno objavi tudi mestna obcina, lahko pa tudi obcina ali širša samoupravna lokalna skupnost. Vsako drugo leto ministrstvo pripravi tudi porocilo o okolju ali njegovih posameznih delih, ki je sestavljeno iz kazalcev stanja okolja. 3.2.4 Investicijska dokumentacija Izdelavo investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte in druge ukrepe, ki se finan­cirajo po predpisih, ki urejajo javne finance, narekuje Uredba o investicijski dokumentaciji. Za ocenjevanje in vrednotenje investicij uredba doloca naslednje metodološke osnove: - vrste investicijske dokumentacije, - obvezno vsebino investicijske dokumentacije, - postopke pri pripravi in ocenjevanju investicijske dokumentacije, - udeležence pri pripravi in ocenjevanju investicijske dokumentacije ter odlocanju o investi­ cijah, - minimum meril za ugotavljanje ucinkovitosti obravnavanega projekta, ki se izvaja v vseh fazah projektnega cikla in so podlaga za odlocanje o investicijah. Vrsta investicijske dokumentacije je odvisna od obravnavane faze investicijskega procesa oziroma faze projektnega cikla. Glede na fazo projektnega cikla je treba izdelati naslednje vrste investicijske dokumentacije: 1. pri nacrtovanju oziroma pred odlocitvijo o investiciji: - dokument identifikacije investicijskega projekta oziroma poenostavljen dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), - predinvesticijsko zasnovo (PIZ), - investicijski program (IP) ali njegovo novelacijo. 2. do zacetka postopka javnega razpisa za izvedbo: - študijo izvedbe nameravane investicije (ŠI). 3. v fazi gradnje: - porocilo o izvajanju investicijskega projekta (PIIP) in kadar se izkaže za potrebno, tudi novelacijo investicijskega programa. 4. v fazi obratovanja: - porocilo o spremljanju ucinkov investicijskega projekta (PSUIP). Obvezno vsebino investicijske dokumentacije dolocajo vrsta in namen investicije ter pravi-la stroke, ki veljajo v dejavnosti, v katero se uvršca investicija. Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno, v okviru razpoložljivih podatkov in sredstev ter vsebinsko tako podrobno, kot je še ekonomsko upraviceno. Strokovno usposobljenost pripravljavcev investicijske dokumentacije investitor preverja na podlagi predloženih dokazil in drugih dokumentov, s katerimi pripravljavci dokazujejo uspo­sobljenost za poznavanje, pripravo in ocenjevanje investicijske dokumentacije ter odlocanje oinvesticijah. Investicijska dokumentacija mora biti pripravljena na nacin, da vsebuje vse izracune in druge prvine v tolikšni meri, da je mogoce vsestransko oceniti tehnicne, tehnološke, okoljske, prostorske, razvojne, varnostne, financne in ekonomske posledice odlocitve o investiciji. Predhodne študije, prostorska, okoljska, projektna in druga dokumentacija, ki so podlaga za izdelavo investicijske dokumentacije, morajo biti potrjene in medsebojno usklajene v vsaki fazi projektnega cikla. Ena od temeljnih zahtev v investicijskem procesu, ki neposredno obvezuje projektante, je, da morajo pri projektiranju obvezno upoštevati pogoje investicijske dokumentacije oziroma in-vestitorjeve projektne naloge. Pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije dolocajo mejne vredno­sti investicijskega projekta, pri cemer se upoštevajo stalne cene z vkljucenim in posebej prikazanim davkom na dodano vrednost. Kriterije za dolocitev vrste investicijske doku­mentacije prikazuje Tabela 1. Tabela 1: Kriteriji za dolocitev vrste investicijske dokumentacije Kriteriji (mejne vrednosti investicijskega projekta) za dolocitev vrste dokumenta (DIIP) Dokument identifikacije investicijskega projekta Predinvesticijska zasnova (PIZ) Investicijski program (IP) 1. Manj kot 300.000 EUR: Da Ne Ne a) pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih; b) pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne financne posledice (npr.: visoki stroški vzdrževanja); c) kadar se investicijski projekti sofinancirajo s proracunskimi sredstvi. Da Da Da Ne Ne Ne Ne Ne Ne 2. Med 300.000 in 500.000 EUR Da Ne Ne 3. Nad vrednostjo 500.000 EUR Da Ne Da 4. Nad vrednostjo 2.500.000 EUR Da Da Da Vsebina investicijske dokumentacije se lahko ustrezno prilagodi (poenostavi) za projekte, katerih ocenjena vrednost je nižja od 100.000 EUR, vendar mora vsebovati vse kljucne prvine, potrebne za odlocanje o investiciji in zagotavljanje spremljanja ucinkov. Metodološke osnove za ovrednotenje in ocenjevanje investicij glede na vrsto investicije so naslednje: - dolocanje ciljev, - priprava predlogov variant za doseganje oziroma uresnicevanje ciljev, - opredeljevanje vrednostnega in fizicnega obsega stroškov in koristi vsake variante, - ugotavljanje obcutljivosti variant, - izbiranje najboljše variante in predstavljanje izsledkov. Znacilnost investicijske dokumentacije je, da se v vsaki nadaljnji fazi priprave dokumentacije med investicijskim procesom obdela manj variant, vendar sta z vsako naslednjo fazo glo­bina in tocnost obdelave variant vecji. Pri pripravi investicijske dokumentacije na podrocju državnih cest, obrambnem podrocju in podrocju javne železniške infrastrukture je obvezno upoštevati še naslednje predpise: - Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na po­ drocju državnih cest in javne železniške infrastrukture, - Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obramb­nem podrocju. Poleg zgoraj navedenih predpisov so investitor in vsi drugi udeleženci investicijskega procesa dolžni upoštevati tudi podzakonske in vse druge pravne akte, ki so relevantni za izvajanje in-vesticijskih projektov. 3.2.4.1 Poenostavljen dokument identifikacije investicijskega projekta (PDIIP) Kljucne prvine, ki jih mora vsebovati poenostavljen DIIP, v javnofinacnih predpisih niso nikjer eksplicitno navedene oziroma predpisane. Glede na to, da gre za enotno metodologijo in da so si projekti med sabo lahko vsebinsko zelo razlicni, takšen predpis ne bi bil smiseln. Za vsak projekt pod 100.000,00 EUR se glede na specificno vsebino argumentirano odlocimo, katere izmed predpisanih vsebin za DIIP bomo vkljucili in kako podrobno jih bomo razdelali. Na splošno naj bi dokument PDIIP vseboval naslednje: - opredelitev investitorja, - analizo trenutnega stanja s potrebami in razlogi za investicijo, - opredelitev želenega koncnega stanja (namen in cilji), - opredelitev nacina doseganja ciljev (aktivnosti), - casovni nacrt aktivnosti, - izracun vrednosti investicije s predstavitvijo predpostavk, - enostavno opredelitev predvidenih koristi in morebitnih drugih stroškov (ne samo investi­ torja, ampak z vidika družbe). Slika 9: Priprava investicijske dokumentacije za projekt vrednosti pod 100.000 EUR Slika 9 prikazuje pripravo investicijske dokumentacije za projekt vrednosti pod 100.000 EUR. Skladno z uredbo se vsebina investicijske dokumentacije pripravi tako podrobno, kot je še ekonomsko upraviceno. 3.2.4.2 Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) DIIP je podlaga za odlocanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oziroma nadaljevanju investicijskega procesa. DIIP je dolžan zagotoviti investitor. Vsebuje podatke, potrebne za dolocitev investicijske namere in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo morala izpolnjevati investicija. Vsebina DIIP-a zajema najmanj naslednje podatke: - navedbo investitorja, izdelovalca investicijske dokumentacije in upravljavca ter strokovnih delavcev oziroma služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicij­ske ter projektne in druge dokumentacije; - analizo stanja z opisom razlogov za investicijsko namero; - opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ter preveritev usklajenosti z razvojnimi strategijami in politikami; - predstavitev variant; - opredelitev vrste investicije, oceno investicijskih stroškov po stalnih cenah in tekocih ce­ nah (ce je predvidena dinamika investiranja daljša od enega leta), prikazano posebej za upravicene in preostale stroške, in navedbo osnov za oceno vrednosti (najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih investicij oziroma drugih verodostojnih izhodišc); - opredelitev temeljnih prvin, ki dolocajo investicijo (predhodna idejna rešitev ali študija, opis lokacije, okvirni obseg in specifikacija investicijskih stroškov s casovnim nacrtom iz­vedbe, varstvo okolja, kadrovsko-organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo, predvi­deni viri financiranja in drugi viri), skupaj z informacijo o pricakovani stopnji izrabe zmoglji­vosti oziroma ekonomski upravicenosti projekta; - ugotovitev smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave investicijske, projektne in druge do-kumentacije s casovnim nacrtom. Dokument identifikacije investicijskega projekta obdeluje variante glede na: - tehnologijo, - kapacitete, - lokacije in - financiranje. Realizacija nacrtovane strategije s konkretnim investicijskim projektom se zacne v tej fazi na-crtovanja procesa graditve. Aktivnosti v tej fazi potekajo v skladu z Gradbenim zakonom in Zakonom o urejanju prostora. Skladno z Uredbo o investicijski dokumentaciji se na osnovi predhodnih idejnih rešitev in štu­dij zacne izdelava projektne dokumentacije (idejna zasnova za pridobitev projektnih pogojev –IZP). Za projekte vrednosti od 300.000 do 500.000 EUR (skladno s 4. clenom Uredbe o investicijski dokumentaciji) se v tej fazi rešuje prostorska problematika in išcejo možnosti lokacij. Za te projekte se v tej fazi predlagajo dokoncne lokacije z optimalnimi variantami investicij. Slika 10 prikazuje pripravo investicijske dokumentacije za projekt vrednosti do 500.000 EUR. Za investicijske projekte, ki se ne financirajo z javnimi financnimi sredstvi, se v tej fazi izdela predlog z opisom optimalne variante. Predlog v skladu z navedbo Uredbe o investicijski do-kumentaciji in Pravili stroke vsebuje idejno zasnovo investicijskega projekta. Dokumentacija mora biti izdelana skladno z dolocili Gradbenega zakona, Pravili stroke in Po-trdilom o namenski rabi prostora, po 35. clenu Zakona o urejanju prostora oziroma prostor­sko izvedbenih pogojih (PIP), po 36. clenu zakona ter v skladu s tehnološkimi in ekonomskimi analizami, ki utemeljujejo potrebnost in koristnost investicije, za katero bo po sprejetju predloga izdelan investicijski program. Na podlagi te dokumentacije se investitor odloci o nadaljevanju investicijskega procesa. 3.2.4.3 Predinvesticijska zasnova (PIZ) Predinvesticijska zasnova se obvezno izdela takrat, ko se v DIIP-u ugotovi, da znaša vrednost investicije vec kot 2,5 mio EUR in vsebuje povzetke izsledkov predhodnih del, študij in analiz. Slika 11 prikazuje pripravo investicijske dokumentacije za projekt vrednosti vec kot 2,5 mio EUR. V predinvesticijski zasnovi se obravnavajo in predstavijo vse variante, za katere menimo, da bodo tehnicno-tehnološko, casovno, ekonomsko in financno sprejemljivo izpolnile cilje, zapi-sane v DIIP-u. Variante so predstavljene s projekcijami v scenarijih »z« investicijo ter projekci­jami za minimalno alternativo in/ali scenarijem »brez« investicije. Na podlagi analize izvedlji­vosti se ugotovijo rezultati posameznih proucevanih variant ter utemelji predlog optimalne variante. Variante so predstavljene tako podrobno, da omogoca pripravljavcem in odlocevalcem v in-vesticijskem procesu zanesljivo izbrati in utemeljiti optimalno varianto. Variante so oce­njene na podlagi investicijske, projektne in druge dokumentacije na primerljivi podlagi. Opti­malna varianta se izbere z analizo stroškov in koristi ali drugimi primernimi metodami (na primer multikriterijsko analizo). Vsebina predinvesticijske zasnove zajema najmanj naslednje podatke: - uvodno pojasnilo s povzetkom, osnovne podatke o investitorju ter navedbo ciljev oziroma strategije; - analizo stanja s prikazom obstojecih in predvidenih potreb po investiciji ter usklajenosti in-vesticijskega projekta z državno strategijo razvoja Slovenije, usmeritvami skupnosti, pro-storskimi akti ter drugimi dolgorocnimi razvojnimi programi in usmeritvami; - analizo tržnih možnosti skupaj z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se tržijo; - analizo variant z oceno investicijskih stroškov in koristi ter izracuni ucinkovitosti za eko­nomsko dobo investicije; - analizo vplivov z opisom pomembnejših vplivov investicije z vidika okoljske sprejemljivo­sti, zagotavljanja ucinkovite rabe prostora in skladnega regionalnega razvoja ter trajno­stnega razvoja družbe; - analizo zaposlenih po posameznih variantah ter vpliva na zaposlovanje z vidika ekonom­ske in socialne strukture družbe; - okvirni casovni nacrt izvedbe investicije z dinamiko investiranja po variantah; - okvirno financno konstrukcijo posameznih variant z obvezno analizo o smiselnosti vkljuci­tve javno-zasebnega partnerstva; - izracun financnih in ekonomskih kazalnikov (doba vracanja investicijskih sredstev, neto se­danja vrednost, interna stopnja donosnosti, relativna neto sedanja vrednost in/ali kolicnik relativne koristnosti) posameznih variant ter opis tistih stroškov in koristi, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem; - analizo tveganja in analizo obcutljivosti za vsako varianto; - opis meril in uteži za izbiro optimalne variante; - primerjavo variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne variante. 3.2.4.4 Investicijski program (IP) S svojim tehnicno-tehnološkim in ekonomskim delom je investicijski program strokovna podlaga za investicijsko odlocitev graditve objektov oziroma investicij, opredeljenih v Uredbi o investicijski dokumentaciji. V investicijskem programu je obravnavana podrobno razclenjena optimalna varianta, ki je bila potrjena v DIIP-u oziroma v PIZ in temelji na nasle­ dnji dokumentaciji: - najmanj dokumentu, ki ima lastnosti idejnega projekta, oziroma idejni rešitvi, kot tehnic­ni, tehnološki ali drugi podlagi za pripravo investicijskega programa, ki mora vsebovati vse potrebne prvine in ugotovitve za cim realnejšo oceno vrednosti in izvedljivosti investi­cije; - prostorskih aktih v primerih prostorskoureditvenih pogojev; - tehnicno-tehnološkem projektu s specifikacijo opreme; - geoloških, geomehanskih, seizmoloških, vodnogospodarskih, ekoloških in drugih raziska­vah ter analizah; - virih financiranja, ki so dokazljivi. Investicijski program obsega naslednjo investicijsko vsebino: - uvodno pojasnilo s predstavitvijo investitorja in izdelovalcev investicijskega programa, na­mena in ciljev investicijskega projekta ter povzetkom iz predhodno pripravljenih investicij­skih dokumentov; - povzetek investicijskega programa, ki vsebuje najmanj: • cilje investicije (v obliki kazalnikov, na podlagi katerih je omogoceno spremljanje njiho­vega uresnicevanja); • spisek strokovnih podlag; • kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante; • navedbo odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge do-kumentacije ter odgovornega vodje za izvedbo investicijskega projekta; • predvideno organizacijo in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje ucinkov in-vesticije, ce ni posebej izdelana študija izvedbe investicije; • prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene financne konstrukcije z izracuna­nim deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proracuna Republike Slovenije; • zbirni prikaz rezultatov izracunov ter utemeljitev upravicenosti investicijskega projekta; - osnovne podatke o investitorju, izdelovalcih investicijske dokumentacije in prihodnjem upravljavcu; - analizo obstojecega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija, ter uskla­jenosti investicijskega projekta z državnim strateškim razvojnim dokumentom in drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih podrocij in dejavnosti; - analizo tržnih možnosti skupaj z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se tržijo; - tehnicno-tehnološki del; - analizo zaposlenih za scenarij »z« investicijo glede na scenarij »brez« investicije in/ali mini-malno alternativo; - oceno vrednosti projekta po stalnih in tekocih cenah, loceno za upravicene in preostale stroške; - analizo lokacije, ki vsebuje tudi imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni; - analizo vplivov investicijskega projekta na okolje ter oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov; - casovni nacrt izvedbe investicije s popisom vseh aktivnosti skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti; - nacrt financiranja v tekocih cenah po dinamiki in virih financiranja; - projekcije prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdob­je ekonomske dobe investicijskega projekta; - vrednotenje drugih stroškov in koristi ter presojo upravicenosti v ekonomski dobi z izdela­vo financne in ekonomske ocene, skupaj s predstavitvijo ucinkov, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem; - analizo tveganj in analizo obcutljivosti; - predstavitev in razlago rezultatov. Investicijski program je obvezno pripraviti v skladu z metodološkimi osnovami za vse investi­cijske projekte, katerih vrednost presega 500.000 EUR po stalnih cenah. Sestavni del investi­cijskega programa je lahko tudi študija izvedbe investicije. Študija izvedbe mora biti pripra­vljena najpozneje do zacetka postopka javnega razpisa za izbor izvajalcev oziroma pred zacetkom projekta. Slika 12 prikazuje pripravo investicijske dokumentacije za projekt vredno­sti vec kot 500.000 EUR in manj kot 2,5 mio EUR. Ce se spremenijo kljucne predpostavke iz investicijskega programa v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pricakovani stroški ali koristi investicije v njeni ekonomski dobi, zlasti pa, ce bodo odmiki investicijskih stroškov vecji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se investicijski program spremeni in dopolni (novelira). Slika 13 prikazuje pripravo inve­sticijske dokumentacije v primeru novelacije IP-ja. Za projekte, katerih vrednost presega 2,5 mio EUR, se mora poleg investicijskega programa izdelati tudi predinvesticijska zasnova. 3.2.4.5 Študija izvedbe nameravane investicije (ŠI) Uredba o investicijski dokumentaciji opredeljuje študijo izvedbe nameravane investicije kot popis vseh potrebnih aktivnosti za izvedbo investicije skupaj z aktivnostmi za zagon obratovanja oziroma delovanja. Študija izvedbe nameravane investicije vsebuje: - podatke o investitorju in organizacijske rešitve vodenja projekta (opredelitev modela vo­ denja, odgovorne osebe za pripravo in izvedbo); - nacin in postopek izbire izvajalcev oziroma dobaviteljev blaga in storitev; - casovni nacrt vseh aktivnosti, potrebnih za izvedbo projekta in vzpostavitev poslovanja (obratovanja); - seznam že pripravljene in pregled še potrebne investicijske, projektne, tehnicne in druge dokumentacije po veljavnih predpisih; - nacin koncnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter nacin in pristojnosti vzdrževanja med delovanjem. V študiji izvedbe se na podlagi investicijskega programa dolocijo fizicni in financni kazalniki za spremljanje uresnicevanja zastavljenih ciljev ter nacin in potek vrednotenja ucinkov med izvedbo projekta in obratovanjem oziroma ko se projekt konca. Študija izvedbe nameravane investicije je prilagojena posebnostim investicijskega projekta. Pripravljena mora biti najpozneje do zacetka postopka javnega razpisa za izbor izvajal­cev v skladu z Zakonom o javnem narocanju oziroma pred zacetkom izvajanja investicij­skega projekta. To je od potrditve investicijskega programa do zacetka postopka javnega razpisa. Študijo izvedbe podobno kot drugo investicijsko dokumentacijo pripravijo strokovnjaki, ki pripravljajo, vodijo, spremljajo in nadzirajo izvajanje investicijskih projektov v poslovnem pro-cesu, ter zunanji izdelovalci investicijske dokumentacije. Bistvena aktivnost v tem obdobju je pridobitev projektne dokumentacije v skladu z Gradbenim zakonom, ki v Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo inve­sticijske dokumentacije na podrocju javnih financ ni dolocena. Kadar se dokument DIIP šteje za investicijski program, ni treba izdelati še študije izvedbe. 3.2.4.6 Porocilo o izvajanju investicijskega projekta Za zagotovitev pravocasnega ugotavljanja odmikov od nacrtovane izvedbe ter ukrepov za njihovo odpravo se v skladu z dolocbami Uredbe o investicijski dokumentaciji, v fazi inve­sticijskega projekta, ki obravnava graditev, pripravi porocilo o izvajanju investicijskega projekta. Porocilo o izvajanju investicijskega projekta se pripravi najmanj enkrat letno, najkasneje ob zakljucku leta v poslovnem porocilu in kadar se predvideva, da bodo odmiki od prvotno pla­niranih investicijskih stroškov vecji od 20 % ocenjene vrednosti projekta ali pa casovni nacrt izvedbe podaljšan za vec kot eno leto. Porocilo o izvajanju investicijskega projekta vsebuje najmanj: - izsledke primerjave uresnicevanja casovnega nacrta izvedbe investicije s casovnim nacr-tom, predvidenim v investicijskem programu; - primerjavo dejanske vrednosti investicije ter porabe financnih sredstev s predvideno v in-vesticijskem programu; - ugotovitve primerjav dejanskih oziroma spremenjenih predvidenih rezultatov v obliki fizic­nih in financnih kazalnikov s tistimi iz investicijskega programa oziroma študije izvedbe; - opis z razlago vzrokov in posledic morebitnih odmikov in predstavitev ukrepov, s katerimi se bodo odmiki odpravili. Porocilo o izvajanju investicijskega projekta predstavlja strokovno osnovo za odlocitev o mo-rebitni pripravi novelacije investicijskega programa. 3.2.4.7 Porocilo o spremljanju ucinkov investicijskega projekta V fazi obratovanja gradbenega objekta se v skladu z zahtevo Uredbe o investicijski doku­mentaciji izdela investicijski dokument, imenovan porocilo o spremljanju ucinkov investi­cijskega projekta. Dokument se izdela zaradi možnosti ugotavljanja in vrednotenja dejanskih rezultatov in ucinkov investicije v primerjavi s predvidenimi v investicijskem programu. Pri­pravi se hkrati ob poslovnem porocilu najmanj v prvih petih letih po predaji objekta v upo­rabo in po koncu ekonomske dobe. Porocilo o spremljanju rezultatov in ucinkov vsebuje najmanj: - opis izhodišcnega stanja oziroma tistih predvidenih rezultatov iz investicijskega programa in/ali študije izvedbe, ki je podlaga za primerjavo z dejanskimi rezultati (kazalniki, s kateri-mi se lahko meri uresnicevanje zastavljenih ciljev), z: • analizo izvedbeno-tehnicnega dela (pri gradnji opis izvedenih del na podlagi projekta izvedenih del, dodatne zahteve pri obratovanju, druge strokovne podlage), • analizo vplivov na okolje (prikaz in opis rezultatov prvih meritev po predpisih o varstvu okolja in opredelitev dodatnih ukrepov za preprecitev negativnih vplivov na okolje), • analizo stroškov in virov financiranja, • izracuni upravicenosti investicije (ex-post); - primerjavo rezultatov z izhodišcnim stanjem in analizo odmikov, predvsem z vidika izkori-šcenosti zmogljivosti, doseženih normativov, prihodkov in stroškov poslovanja ter drugih neposrednih in posrednih družbenoekonomskih ucinkov. Slika 14 prikazuje investicijsko dokumentacijo, ki jo je treba izdelati v fazi izvedbe investicije (porocilo o izvajanju) in v fazi uporabe (porocilo o spremljanju ucinkov). 3.2.5 Projektna dokumentacija Skladno s Pravili stroke je treba lociti med celotno projektno-tehnicno dokumentacijo (PTD) ter projektno-upravno dokumentacijo (PUD). Podrobno vsebino PTD dolocajo Pra­vila stroke, vsebino PUD pa doloca Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, kri hkrati predstavlja izvlecek oziroma povzetek projektne dokumentacije, kot je definirana v Pravilih stroke. S PTD pooblašceni inženirji in arhitekti dolocijo lokacijske, funkcionalne, tehnicne in oblikov­ne znacilnosti predvidene gradnje tako, da ob upoštevanju narocila investitorja zagotovijo skladnost s prostorskimi akti, zanesljivost in evidentiranost objektov. PTD se izdela na osnovi projektne naloge. Prav tako tudi Smernice za javno narocanje arhi­tekturnih in inženirskih storitev opredeljujejo projektno nalogo oziroma tehnicne specifikaci­je kot obvezen del javnega narocila. Po Pravilih stroke se celotna projektno-tehnicna dokumentacija (PTD) glede na fazo in namen izdelave deli na: - Idejne rešitve (IDR) – namenjene izdelavi variant in izbiri optimalne rešitve predvidene gradnje v zgodnji fazi prostorskega nacrtovanja. So projektna podlaga za izdelavo predin­vesticijske študije. Idejne rešitve so neobvezna projektna dokumentacija, ki se izdela v skla­du z dogovorom z narocnikom. Idejne rešitve se lahko izdelajo s strani projektanta ali poo-blašcenega inženirja (PI) za potrebe predstavitve idej oziroma rešitev. - Idejna zasnova (IDZ) – izdelana ali med vec variantami izbrana idejna rešitev, ki predsta­vlja osnovo za izdelavo idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) za pridobitev projektnih pogojev. Je tudi osnova za postopke v fazi predhodnega postopka po Zakonu o varstvu okolja (ZVO). Je tehnicna osnova za pripravo dokumenta identifikaci­je investicijskega projekta (DIIP), projektne podlage za izdelavo lokacijskih prikazov za pri­pravo IZP, dela dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (GD) za enostavne objekte in dokumentacije za spremembo namembnosti (ce to izdeluje pooblašceni arhi­tekt ali inženir), dela dokumentacije v postopku legalizacije objektov in izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja. IDZ lahko služi tudi kot idejni projekt za enostanovanjske hiše. - Idejni (osnovni) projekt (IDP) – je namenjen podrobnejši projektni obdelavi izbrane vari-ante ali osnovne rešitve in je projektna podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) in prostorskih nacrtov. Je torej projek­tna osnova za pridobivanje mnenj, predodlocbe in gradbenega dovoljenja v postopku pri­dobivanja gradbenega dovoljenja ter smernic v postopku prostorskega nacrtovanja. Je tudi tehnicna in projektna osnova za izdelavo investicijskega programa (IP). Lahko je pod-loga za tehnicni del razpisne dokumentacije v postopkih narocanja gradenj, opreme in sto­ritev (obicajno tam, kjer se naroca po principu »na kljuc« ali tehnološko opremo). IDP, kot osnovni projekt, mora biti obdelan do takšne ravni, da je možno zadovoljiti projektnim po­gojem in vsem podatkom, ki jih zahteva DGD. V dolocenih primerih, kjer se za potrebe do-voljevanja ali na zahtevo narocnika izdela razviti idejni projekt (SIST EN 16310), ta doda­tno razvije idejni projekt do te mere, da je predvidena gradnja definirana dovolj podrobno v prostorski, tehnološki, konstrukcijski, okoljski in arhitekturni vsebini, da pri nadaljnji pro-jektni obdelavi ali gradnji ne prihaja do bistvenih sprememb ali odstopanj. IDP je izdelan na podlagi potrjene IDZ in je obvezna faza projektne dokumentacije. - Projekt za izvedbo (PZI) – detajlni projekt, namenjen dokazovanju izpolnjevanja bistvenih zahtev ter izvedbi gradnje in je projektna osnova za prijavo gradnje ter služi kot osnova za objekte, za katere je potrebna CPVO oziroma okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Lahko je podloga za tehnicni del razpisne dokumentacije v postopkih narocanja gradenj, opreme in storitev (predvsem tam, kjer se naroca po projektnih kolicinah). PZI je izdelan na podlagi potrjenega IDP-ja in je obvezna faza projektne dokumentacije. Lahko je izdelan v dveh fa-zah, kjer je prva faza namenjena dokazovanju prostorskih zahtev, zahtev gradbenega do-voljenja, dokazovanju drugih bistvenih zahtev in gradnji. Uporabi se kot PZI, kot je defini­rano za PUD za prijavo gradnje. Druga faza je podrobnejši PZI, v katerem se lahko sukcesivno obdelajo vse potrebe informacije in rešitve za potrebe gradnje. - Projekt za razpis10 (PZR) je tehnicni del razpisne dokumentacije in vsebuje tiste elemente in informacije iz IDP-ja ali PZI-ja (odvisno od nacina razpisa), ki so potrebne za uspešno iz­vedbo razpisa oziroma izbor izvajalca. PZR je neobvezna faza projektne dokumentacije in se izdela glede na zahteve projektne naloge. - Projekt izvedenih del (PID) je projekt celotnega izvedenega stanja objekta. Namenjen je evidentiranju izvedene gradnje in služi kot projektna podlaga dokumentacije za uporabno dovoljenje in dokumentacija, namenjena obratovanju in vzdrževanju objekta v njegovi ži­vljenjski dobi. PID je obvezna faza projektne dokumentacije. Vrste projektne dokumentacije so povzete po SIST EN 16310. Elaborati in študije so priloga PTD-ja in služijo kot obvezne in neobvezne strokovne podlage pri izdelavi PUD-a in PTD-ja. 10 Projekt za razpis – vrste projektov za razpis in njihovo vsebino podrobno opredeljujejo Pravila stroke. Posebnosti PTD-ja so Navodila za obratovanje in vzdrževanje (NOV) – zbir informacij, na­menjen obratovanju in vzdrževanju objektov in opreme. NOV so neobvezna faza projektne dokumentacije in se izdelajo glede na zahteve projektne naloge. NOV lahko izdela narocnik, dobavitelj opreme, izvajalec ali pooblašceni inženir. Projektno-upravno dokumentacijo (PUD) obravnava Pravilnik o podrobnejši vsebini doku­mentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. V vseh dokumentacijah so nave-deni in prikazani podatki o udeležencih, objektu, lokaciji in tehnicnih rešitvah ter drugi po­datki glede na znacilnost objekta, vrsto gradnje in vrsto dokumentacije. Glede na namen uporabe se dokumentacija za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objek­tov deli na: - idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP), - projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), - projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI), - projektno dokumentacijo izvedenih del (PID), - dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO). V poglavjih A.3.2.5.6 in A.3.2.5.7 so zapisane znacilnosti dokumentacije, ki je potrebna za ne­zahtevne objekte in primer spremembe namembnosti: - dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO), - dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN). V poglavjih A.3.5.5.8 in A.3.2.5.9 pa sta opredeljeni dokumentacija za legalizacijo in vsebina zahtevka za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Projektno dokumentacijo izdela projektant. Projektant je dolžan za vodenje projektne doku­mentacije dolociti pooblašcenega arhitekta, inženirja ali krajinskega arhitekta – vodjo pro-jekta – ter v izdelavo projektne dokumentacije vkljuciti tiste pooblašcene arhitekte, poobla-šcene krajinske arhitekte in pooblašcene inženirje s podrocja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prome­tnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih podrocij, katerih strokovne rešitve so glede na namembnost in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne za njegovo realizacijo v skladu z zahtevami investitorja, predpisi, pravili stroke in zadnjim stanjem tehnike. Za nacrt je odgovoren pooblašceni inženir ali arhitekt iz stroke, ki je predmet posameznega nacrta in ga po Pravilih stroke imenujemo vodja nacrta. Vodja nacrta je lahko le en poobla-šceni inženir ali arhitekt. Izjema sta nacrta arhitekture in krajinske arhitekture, kjer je lahko istocasno to vec pooblašcenih arhitektov. Sodelavec projekta je strokovnjak ustrezne tehnicne stroke, ki sodeluje pri izdelavi nacrtov pod vodstvom vodje nacrta. Diagram poteka priprave projektne dokumentacije je prikazan na Sliki 17. o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov Projektant mora vsa gradiva, ki so podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, hraniti 15 let. V nadaljevanju je predstavljena dokumentacija za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov. 3.2.5.1 Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev je namenjena pridobitvi projek­tnih in drugih pogojev ter vsebuje tiste podatke, na podlagi katerih mnenjedajalec v skla­du s svojimi pristojnostmi doloci pogoje za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbene­ga dovoljenja, za izvajanje gradnje in uporabo objekta. Mnenjedajalec je državni organ, obcina ali nosilec javnega pooblastila, ki na podrocju var-stva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dedišcine, varstva voda, prostora, jedrske in sevalne varnosti, kmetijstva in gozdov, obrambe, carinskega in mejnega nadzora, varovanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture, rudarstva in drugih podrocij, ce je to do-loceno v zakonu, da mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja gle­de sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njegovih pristojnosti. Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev vsebuje: - podatke o udeležencih, gradnji in dokumentaciji; - splošne podatke o objektih; - lokacijske prikaze. Lokacijski prikazi se izdelajo na zemljiškokatastrskem prikazu ali graficnem prikazu geodet­skega nacrta in vsebujejo: - prikaz zemljišca za gradnjo, prikaz objekta na stiku z zemljišcem z navedbo gabaritov, pri­ kaz projekcije najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišcu in prikaz odmikov objektov od sosednjih zemljišc in objektov; - prikaz prometnih in funkcionalnih površin (vkljucno z dostopi, dovozi, parkirišci, prosto­rom za zbiranje komunalnih odpadkov, površinami za intervencijo in evakuacijo ipd.); - prikaz minimalne komunalne oskrbe objekta in prikljucevanja objekta na gospodarsko jav- no infrastrukturo ter zašcite in prestavitev infrastrukturnih vodov; - prikaz varstvenih obmocij, vodnih in priobalnih zemljišc in varovalnih pasov infrastruktur­nih vodov ter - prikaz tistih delov obstojecega objekta, ki se spreminjajo in so pomembni za predstavitev skladnosti s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dedišcine (npr. fasade, fotografije), ce gre za rekonstrukcijo ali prizidavo objektov, varovanih po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dedišcine. Pri navedbah dolžin, površin in prostornin objekta se v idejni zasnovi za pridobitev projektnih in drugih pogojev merske enote izrazijo v m1, m2 ali m3 na eno decimalko natancno. 3.2.5.2 Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je namenjena pri­dobitvi mnenj in gradbenega dovoljenja ter vsebuje tiste podatke, na podlagi katerih se pristojni mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter doloci pogoje za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje in uporabo objekta, upravni organ pa odloci o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega do-voljenja. Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja se upo­števajo odlocitve iz predhodno izdanih predodlocb, lokacijskih preveritev ali drugih zavezu­jocih aktov, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora. S projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja se zagotavlja iz­polnjevanje tistih vsebin bistvenih zahtev, ki vplivajo na umestitev objekta v prostor, in vse­buje: - podatke o udeležencih, gradnji in dokumentaciji; - izjavo projektanta in vodje projekta; - splošne podatke o objektih; - tehnicno porocilo in - graficne prikaze. Pri navedbah dolžin, površin in prostornin objekta se v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja merske enote izrazijo v m1, m2 ali m3 na eno decimalko na­tancno. Tehnicno porocilo vsebuje: - opis gradnje in njenih znacilnosti tako, da se pri nadaljnjem projektiranju, gradnji in upora-bi objekta lahko zagotavlja izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev; - opis skladnosti gradnje s prostorskimi akti in predpisi o urejanju prostora, opis pricakova­nih vplivov gradnje na neposredno okolico z navedbo ustreznih ukrepov za zmanjšanje teh vplivov; - opis skladnosti gradnje s pridobljenimi projektnimi in drugimi pogoji ter predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj; - izsledke predhodnih raziskav in - druge vsebine, ce je tako doloceno s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter drugimi predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve. Glede na vrsto gradnje ter namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge znacilnosti objekta so v tehnicnem porocilu navedeni najmanj tisti nacrti, s katerimi se bo v fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje zagotavljalo izpolnjevanje bistve­nih zahtev objekta, in druge strokovne podlage, ki jih zahtevajo posebni predpisi in jih bo treba izdelati pri nadaljnjem projektiranju. Graficni prikazi projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja so lokacijski prikazi in tehnicni prikazi. Lokacijski prikazi so izdelani praviloma v merilu od 1 : 250 do 1 : 500 in vsebujejo: - situacijo obstojecega stanja, - gradbeno in ureditveno situacijo ter - prikaz minimalne komunalne oskrbe objekta in prikljucevanja objekta na gospodarsko jav-no infrastrukturo ter zašcite in prestavitev infrastrukturnih vodov. Tehnicni prikazi so izdelani: - za stavbe: arhitekturni prikazi stavb in ureditve površin praviloma v merilu 1 : 100 ali 1 : 200, - za linijske gradbeno-inženirske objekte: prikazi objektov praviloma v merilu od 1 : 500 do 1 : 2000, - za nelinijske gradbeno-inženirske objekte: prikazi objektov praviloma v merilu od 1 : 100 do 1 : 500, - za druge gradbene posege: prikazi objektov praviloma v merilu od 1 : 100 do 1 : 500. Tehnicni prikazi vsebujejo tudi prikaz znacilnosti, ki so pomembne za ugotavljanje skladnosti s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dedišcine (npr. materiali, barve, fasade, fotografije loka­cije), ce gre za objekte na obmocjih, varovanih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dedišcine. Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za rekon­strukcijo ali prizidavo objekta se uporabljajo enake dolocbe. Ce gre za objekt z vplivi na oko­lje, se skladno s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, dopolni tehnicno porocilo. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki se priloži zahtevi za izdajo predodlocbe, vsebuje le tiste tekstualne opise in navedbe podatkov o objektu ter graficne prikaze, ki se nanašajo na vsebino zahteve investitorja in omogocajo upravnemu or-ganu, da o njem odloci. Za izdajo dovoljenj po Gradbenem zakonu je pristojna upravna enota, na obmocju katere je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma za objekte dr­žavnega pomena in objekte z vplivi na okolje pristojno ministrstvo. Po Pravilih stroke je pridobitev gradbenih dovoljenj po Gradbenem zakonu, ZVO in ZUreP-2 možno pridobiti na tri nacine. Za objekte brez vpliva na okolje je treba upoštevati postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po Gradbenem zakonu. Za objekte z vplivi na okolje je tre­ba upoštevati postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po Gradbenem zakonu in ZVO-ju. Ta postopek se imenuje integralni postopek. Za objekte, ki zahtevajo izvedbo državnega prostorskega nacrta, je treba upoštevati postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po ZU­reP-2, Gradbenem zakonu in ZVO-ju. Ta postopek se imenuje združeni postopek. Vse tri na-cine pridobitve gradbenega dovoljenja prikazuje shema na Sliki 18. Shema v prvem delu pri­kazuje potrebnost pridobitve gradbenega dovoljenja, prijave gradnje in uporabnega dovoljenja, glede na zahtevnost objekta in vrsto gradnje. PO GZ-ju IN ZVO-ju INTEGRALNI POSTOPEK ZA OBJEKTE Z VPLIVI NA OKOLJE PO ZUreP-2, GZ-ju IN ZVO-ju ZDRUŽENI POSTOPEK ZA OBJEKTE, KI ZAHTEVAJO IZVEDBO DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NACRTA 3.2.5.3 Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI) Namen projektne dokumentacije za izvedbo gradnje je izvajalcu podati strokovna navodila za zakolicenje objekta in izvajanje gradnje. Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje se izdela v skladu z izdanim gradbenim dovolje­njem in dopustnimi manjšimi odstopanji od gradbenega dovoljenja, porocilom o vplivih na okolje, ce gre za objekt z vplivi na okolje, konservatorskim nacrtom, ce gre za objekte, varova­ne v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dedišcine, in drugimi strokovnimi podlaga-mi. Z njo se dokazuje izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev. Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje vsebuje vodilni nacrt in nacrte s strokovnih podrocij pooblašcenih arhitektov, pooblašcenih inženirjev in pooblašcenih krajinskih arhi­tektov, ki jih glede na vrsto gradnje ter glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvide­ne vplive in druge znacilnosti objekta doloci vodja projekta. Nacrte podpišejo pooblašceni arhitekti in inženirji, ki so jih izdelali. Vodilni nacrt je nacrt, ki ga doloci vodja projekta s strokovnega podrocja, ki glede na namen objekta prevladuje. Vodilni nacrt poleg podrobno dolocene vsebine v Pravilniku o podrob­nejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, vsebuje: - podatke o udeležencih, gradnji in dokumentaciji; - kazalo vsebine projekta; - izjavo projektanta in vodje projekta; - splošne podatke o objektih; - zbirno tehnicno porocilo; - izkaze in - graficne prikaze. Z izkazi se dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta v skladu s predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve in so naslednji: - izkaz požarne varnosti, izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost; - izkaz energijskih lastnosti stavbe, izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo ucinkovito rabo energije v stavbah; - izkaz zašcite pred hrupom v stavbah, izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo zašcito pred hru-pom v stavbah; - izkaz energijskih karakteristik prezracevanja stavbe, izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo prezracevanje in klimatizacijo stavb; in - drugi izkazi, ce tako dolocajo predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve. Objekti morajo izpolnjevati bistvene zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge znacilnosti objekta ter druge zahteve. Bistvene zahteve za objekte so: - mehanska odpornost in stabilnost, - varnost pred požarom, - higienska in zdravstvena zašcita ter zašcita okolja, - varnost pri uporabi, - zašcita pred hrupom, - varcevanje z energijo in ohranjanje toplote, - univerzalna graditev in raba objektov, - trajnostna raba naravnih virov. Druge zahteve so posebne funkcionalne, okoljske in druge lastnosti, ki jih morajo tudi izpol­njevati posamezne vrste objektov. Graficni prikazi so: - zbirni prikaz minimalne komunalne oskrbe objekta in prikljucevanja objekta na gospodar­sko javno infrastrukturo ter zašcite in prestavitve infrastrukturnih vodov, ki se izdela v ena­kem merilu kot graficni prikazi v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbene­ga dovoljenja; ter - graficni in drugi podatki za zakolicbo ter georeferenciranje objekta v prostoru. Nacrti projektne dokumentacije s strokovnih podrocij za izvedbo del so naslednji: - nacrti s podrocja arhitekture, - nacrti s podrocja gradbeništva, - nacrti s podrocja elektrotehnike, - nacrti s podrocja strojništva, - nacrti s podrocja tehnologije, - nacrti s podrocja požarne varnosti, - nacrti s podrocja geotehnologije in rudarstva, - nacrti s podrocja geodezije, - nacrti s podrocja prometnega inženirstva, - nacrti s podrocja krajinske arhitekture in - drugi nacrti. Po Pravilih stroke so drugi nacrti vsi nacrti, ki jih ne moremo dovolj natancno umestiti v po­samezna podrocja, dolocena s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, ki izhajajo iz Gradbenega zakona ali drugih zakonov, poveza­nih z graditvijo. Vsebina in oblika nacrtov morata biti izdelana v skladu s Pravili stroke in zah­tevami projektne naloge. Drugi nacrti so na primer: - nacrt ureditve gradbišca, - nacrt ravnanja z odpadki, - nacrt ravnanja s plodovito plastjo zemlje, - nacrt trajnega odlaganja viškov materialov, - nacrt gradbene fizike, - nacrti s podrocja varovanja naravnega in bivalnega okolja, - varnostni nacrt, - nacrt odstranitve objektov, - nacrt reševanja in evakuacije, - nacrt monitoringa, - nacrt razmejitve upravljanja in vzdrževanja, - nacrt elektromagnetnih in ionizirajocih sevanj, - nacrt eksplozijske zašcite, - nacrt komasacije. Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje se namesto z nacrti lahko izdela v skupnem podatkovnem modelu v skladu z razvojem tehnike, ki vsebuje vse enakovredne podatke, ki so zahtevani s tem pravilnikom. Ce gre za objekt, ki je kot celota proizvod, dan na trg v skladu s predpisi, ki urejajo splošno varnost proizvodov in so zanj bistvene zahteve že dokazane s tehnicno dokumentacijo proi­zvoda, se posamezne vsebine nacrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje lahko nadomestijo s tehnicno dokumentacijo proizvoda, ki jo izdela proizvajalec proizvoda. Ce gre za odstranitev manj zahtevnega ali zahtevnega objekta, se projektna dokumentacija pripravi v skladu z locenimi navedbami v pravilniku. Posebnosti projektne dokumentacije za izvedbo del: - ce se projektna dokumentacija za izvedbo gradnje izdela za gradnjo vec enakih objektov, se vodilnemu nacrtu lahko priloži le en komplet nacrtov; - pri izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, ki se priloži k prijavi pripravljalnih del na gradbišcu (npr. za rušitve, demontaže, gradnjo gradbišcnih prikljuckov na komunal­ne vode, izkope, zašcito, izvedbo nasipov in utrditev zemljišc, pripravo gradbišca, arheolo­ške in geotehnicne raziskave, ukrepe za zagotavljanje okoljske in poplavne varnosti ter iz­vedbo izravnalnih in omilitvenih ukrepov), se smiselno uporabi vsebina namena projektne dokumentacije in smiselno uporabi vsebina projektne dokumentacije za odstranitev manj zahtevnega ali zahtevnega objekta; - ce se prijavi zacetek gradnje posamezne etape, ki predstavlja funkcionalno celoto, se pro-jektna dokumentacija za izvedbo gradnje izdela najmanj v obsegu te etape. 3.2.5.4 Projektna dokumentacija izvedenih del (PID) Projektna dokumentacija izvedenih del je namenjena pridobitvi uporabnega dovoljenja, evidentiranju objekta ter uporabi in vzdrževanju objekta. Prikazuje odstopanja od projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovo­ljenja, ki je bila sestavni del gradbenega dovoljenja, in od projektne dokumentacije za izved­bo gradnje, ki je bila priložena prijavi zacetka gradnje, na nacin, ki omogoca jasno prepoznav­nost spremenjenih delov ali lastnosti objekta. Vsebuje vodilni nacrt in druge nacrte s strokovnih podrocij pooblašcenih arhitektov in in-ženirjev. Vodilni nacrt projektne dokumentacije izvedenih del je nacrt z enakega strokovnega podro-cja kot vodilni nacrt projektne dokumentacije za izvedbo gradnje. Namesto z nacrti se lahko izdela v skupnem podatkovnem modelu v skladu z razvojem tehni­ke, ki vsebuje vse enakovredne podatke, ki so zahtevani s tem pravilnikom. 3.2.5.5 Dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO) Z dokazilom o zanesljivosti objekta izvajalec dokazuje, da objekt izpolnjuje bistvene in dru­ge zahteve ter je skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem. Dokazilo o zanesljivosti objekta se priloži zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja. Investitor v postopku izdaje uporabnega dovoljenja lahko predloži vec posameznih dokazil o zanesljivosti objekta, ce je investitor sklenil vec pogodb z izvajalci. Vsa dokazila skupaj morajo dokazati, da objekt glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge znacilnosti v celoti izpolnjuje bistvene in druge zahteve. Dokazilo o zanesljivosti objekta se izdela v slovenskem jeziku. Vsebina dokazila o zanesljivosti objekta je prikazana na Sliki 20 in zajema: - vodilno mapo dokazila o zanesljivosti objekta, - mape s prilogami in - navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta (NOV). Vodilna mapa se izdela na obrazcu Vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta in vsebuje: - osnovne podatke o objektu in dokazilu o zanesljivosti objekta; - podatke o udeležencih, ki so sodelovali pri graditvi; - izjavo, ki jo podpišeta nadzornik in izvajalec; ter - tabelaricno kazalo dokazil o zanesljivosti objekta. Mapo s prilogami sestavljajo tabelaricno kazalo dokazil, ki se nanaša na dokazila v posame­zni mapi, in dokazila z oštevilcenjem in v zaporedju, kot so navedena v tabelaricnem kazalu dokazil, in obsegajo potrdila, porocila, ocene, ateste, certifikate, izjave o lastnostih, meritve, komisijske zapisnike, izkaze in druga dokazila o: - upoštevanju predpisov, ki urejajo bistvene in druge zahteve; - kakovosti vgrajenih gradbenih proizvodov, inštalacij, tehnoloških naprav in opreme; - opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov in - pregledu in merjenju vodovodnih, ogrevalnih, elektricnih, plinskih in drugih inštalacij ter preizkusu njihovega pravilnega delovanja. Navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta (NOV) vsebujejo slikovna gradiva, tehnic­ne prikaze in besedila v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem in podobnih sestavin, ki do-locajo pravila za obratovanje in vzdrževanje objekta, vgrajenih inštalacij, naprav in opreme. Z NOV se dolocijo: - obvezni (minimalni) casovni razmiki in pogoji rednih pregledov ter roki in obseg obcasnih pregledov; - obseg vzdrževalnih del, s katerimi se zagotavlja, da bo objekt v casu uporabe izpolnjeval bistvene zahteve (pri stavbah v etažni lasti je treba obseg vzdrževalnih del prikazati loceno za posamezne dele stavbe in zunanje (skupne) površine); - zahteve za organizacijske ukrepe z vidika požarne varnosti in - druge zahteve (npr. obratovalni dnevnik), ce so za obratovanje objekta dolocene. V nadaljevanju je predstavljena dokumentacija za gradnjo nezahtevnih objektov in primer spremembe namembnosti. 3.2.5.6 Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO) Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte vsebuje: - podatke o udeležencih in objektu, - graficne prikaze. Graficni prikazi so: - tloris objekta, znacilni prerezi ali profili objekta, pogledi ter prikaz oblikovanja terena; - prikaz objekta na zemljiškokatastrskem prikazu tako, da je razvidna njegova tlorisna veli­ kost na stiku z zemljišcem s kotiranimi odmiki od sosednjih zemljišc in vodnih zemljišc, ki se vloži v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte. Na prikazu objekta se prikažejo tudi prometna ureditev, druge funkcionalne površine objek­ta (vkljucno z dostopi, dovozi, parkirišci, mestom za odpadke), mesto prikljucevanja na go-spodarsko javno infrastrukturo, zašcita in prestavitve infrastrukturnih vodov, ce se zaradi gradnje nezahtevnega objekta spreminja prometna ureditev ali se objekt prikljucuje na go-spodarsko javno infrastrukturo. Ce je nezahteven objekt posamezno varovan objekt v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kul­turne dedišcine, se namesto dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezah­teven objekt izdela projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovo­ljenja ter se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vloži na obrazcu Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. 3.2.5.7 Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN) Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti se izdela, ce se sprememba namembnosti izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem objekta, in vse­buje: - podatke o udeležencih in objektu, - tekstualni del in - graficne prikaze objekta ali dela objekta, ki se mu spreminja namembnost. Besedilni del vsebuje opis gradnje in njenih znacilnosti ter opis pricakovanih vplivov objekta zaradi spremembe namembnosti na neposredno okolico z navedbo ustreznih ukrepov in se vstavi v dokumentacijo za spremembo namembnosti. Graficni prikazi, ki se vstavijo v dokumentacijo za spremembo namembnosti, obsegajo: - tlorise novega stanja in vertikalni prerez, ce gre za stavbe in prikaz celotne etaže stavbe z oznako dela stavbe, ki se mu spreminja namembnost, ce se spreminja le namembnost dela stavbe; ali - pregledno situacijo in gradbeno situacijo novega stanja objekta, ce gre za gradbeno-inže­ nirske objekte. Ce se sprememba namembnosti objekta ali dela objekta izvede hkrati z rekonstrukcijo ali pri­zidavo objekta ali ce se sprememba namembnosti izvaja v objektu, ki je posamezno varovan objekt v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dedišcine, se namesto dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti izdela projektna doku­mentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter se zahteva za izdajo gradbe­nega dovoljenja vloži na obrazcu Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. 3.2.5.8 Dokumentacija za legalizacijo Dokumentacijo za legalizacijo doloca Gradbeni zakon in je podrobno opisana v poglavju A.7.4 tega gradiva. 3.2.5.9 Vsebina zahtevka za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja Za objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in je, ce gre za stavbo, evidentiran v katastru stavb ali ce gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, v katastru gospodarske javne infrastrukture, se lahko na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja se ne izda, ce gre za nevaren objekt, za katerega je bil izrecen inšpek­cijski ukrep. Vsebino zahtevka za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja podrobneje opisuje Gradbe­ni zakon. 3.2.6 Geodetska dokumentacija Pravilnik o geodetskem nacrtu doloca vsebino, izdelavo in uporabo geodetskega nacrta, podrobnejšo vsebino geodetskega nacrta za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta, geodetskega nacrta novega stanja zemljišca in geodetskega nacrta za pripravo dr­žavnega in obcinskega lokacijskega nacrta. 3.2.7 Elaborati Na podlagi dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja je investitor dolžan objekt evidentirati v zemljiški kataster, kataster stavb oziroma kataster gospodarske javne infrastrukture. Za objekte, ki še niso evidentirani, pristojni upravni organ za gradbene zade­ve po izdaji uporabnega dovoljenja o tem obvesti pristojni organ za geodetske zadeve, ki na podlagi dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja objekt evidentira v zemljiški kataster, kataster stavb oziroma kataster gospodarske javne infrastrukture. Za možnost evidentiranja v zemljiški kataster geodet izdela elaborat za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb, ce gre za stavbe, ali elaborat za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture, ce gre za objekte gospodarske javne infrastrukture. 3.2.8 Razpisna dokumentacija Za možnost izvajanja postopkov oddaje javnih narocil je investitor dolžan pripraviti razpisno dokumentacijo. Dokumenti, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, vsebujejo obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati razpisna dokumentacija glede na dolocila Zakona o javnem narocanju, in tudi neobvezne sestavine, ki jih lahko posamezni narocnik uporabi glede na predmet narocila. Sestavine razpisne dokumentacije se razlikujejo po vrsti postopka oddaje javnega narocila in so naslednje: - navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, - obrazec Ponudba, - obrazec Izjava za gospodarski subjekt, - obrazec Izjava poklicna dejavnost, - obrazec Izjava ekonomski in financni položaj, - obrazec Referencno potrdilo za gospodarski subjekt, - obrazec Referencno potrdilo kadra, - obrazec Tehnicne specifikacije, - obrazec Predracun, - obrazec Soglasje podizvajalca za neposredna placila. Po Pravilih stroke mora biti razpisna dokumentacija pripravljena v skladu z nacinom organiza­cije gradnje, ki jo je zastavil investitor. Investitor ima možnost razpisati gradnjo celotnega objekta po principu »kljuc v roke« ali razpisati posebej posamezna dela in posamezno opremo. Med tema dvema skrajnostnima je še veliko možnosti. Investitor pogosto razpiše posebej gradbena dela in posebej tehnološko opremo. Velikokrat investitor nabavi posame­zno vrsto opreme in posebej razpiše montažo. Vsaka od teh možnosti mora imeti ustrezno prirejeno in pripravljeno razpisno dokumentacijo. Izbira posameznega modela razpisa je stvar odlocitve investitorja in je odvisna predvsem od njegovega neposrednega kadrovskega potenciala, usposobljenega za vodenje investicijskega procesa. Praviloma se kadrovsko manj usposobljeni investitorji, ki bi jim bila koordinacija med posa­meznimi »paketi« razpisa pretežko breme, odlocajo za oddajo del po principu »kljuc v roke« ali za oddajo del z nekaj vecjimi »paketi«. Priprava razpisne dokumentacije terja veliko skrbnost narocnika, še posebej v delu, ki se na­naša na postavljanje pogojev in zahtev, za katere morajo narocniki paziti, da so ti objektivni, povezani s predmetom narocanja in sorazmerni temu. 3.3 Evropski standard SIST EN 16310:2013 Evropski standard SIST EN 16310:2013, katerega naslov se glasi Inženirske storitve - Izrazi za opisovanje inženirskih storitev za stavbe, infrastrukturo in industrijske objekte je standard, ki vsebuje glosar izrazov. Izrazi lahko prispevajo k izpolnitvi pogojev svobodne konkurence in enakih pogojev sodelovanja za ponudnike inženirskih storitev (vkljucno z arhi­tekti) v Evropi pri gradnji stavb, infrastrukture in industrijskih obratov. Terminologija v tem evropskem standardu naj bi omogocila sodelovanje med sektorji in dr­žavami na podrocju inženirskih storitev. Sestavljena je na podlagi »zaporednih faz« delovanja v gradbeništvu. Ne zajema pa opisa vsebine opravil, ki jih je treba izvesti, njihovega razporejanja, udeleženih akterjev, ki so odvisni od državnega konteksta, strank, vrste in pomembnosti dela ter njego­vega okolja. Proces za potrebe zacetka gradnje Za potrebe izbora izvajalcev se izvedejo postopki s prostim zbiranjem ponudb za gospo­darske oziroma kapitalske investicije ter v skladu z ZJN-3 za javne investicije. 4.1 Prosto zbiranje ponudb Razpis in izbor izvajalca za gospodarske oziroma kapitalske investicije v graditve objektov se izvedeta s postopkom prostega zbiranja ponudb. Postopek izvede investitor sam ali poobla­sti usposobljeno inženirsko podjetje. Investitor pisno pozove nekaj podjetij k izdelavi po­nudb. Katera podjetja bo povabil k sodelovanju, presodi in odloci sam. Najprej zainteresiranim ponudnikom pošlje razpisno dokumentacijo. V razpisni dokumenta­ciji investitor doloci pogoje za oblikovanje ponudbe, merila za izbor ter rok za predložitev ponudb. Vsebina razpisne dokumentacije in ponudbe ni zakonsko predpisana, vendar so obicajno po­dobne kot pri postopku javnega narocanja. Ko ponudniki podajo pisne ponudbe, izdelane v skladu z navodili investitorja, ponudbe pre­gleda razpisna komisija ter napravi razclenitev in vrednotenje ponudb. Na podlagi vrednote­nja ponudb se investitor odloci o najustreznejšem ponudniku, s katerim sklene pogodbo. 4.2 Izvedba razpisa za izbor izvajalca Nacin in postopek vrednotenja ponudb za izbor najugodnejšega ponudnika predpisujejo pri javnih objektih vsi investitorji, narocniki ali soinvestitorji ter pri gospodarskih objektih investi­torji ali soinvestitorji, ki financirajo ali sofinancirajo investicijske projekte. Investitorji, narocniki ali soinvestitorji, katerih cilj sta gospodarna nabava blaga in narocila storitev in gradenj, morajo javno narocilo opraviti po Zakonu o javnem narocanju, ki je nad mejno vrednostjo. V Sloveniji se v investicijskih procesih najpogosteje srecujemo z naslednjimi postopki: - Javni razpis v Republiki Sloveniji, - dokumenti FIDIC, - drugi postopki, ki jih predpišejo mednarodne institucije, ki financirajo ali sofinancirajo pro- jekt. 4.2.1 Javni razpis v Republiki Sloveniji Podrocje javnega narocanja v Sloveniji ureja naslednja zakonodaja: - Zakon o javnem narocanju in njegovi podzakonski akti, - Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega narocanja in njegovi podzakonski akti. V postopku javnega narocanja nastopajo investitorji, narocniki ali soinvestitorji, ponudniki in kandidati. Investitorji, narocniki ali soinvestitorji,11 ki so zavezani k javnemu narocanju, so naslednji: - organi Republike Slovenije; - organi samoupravnih lokalnih skupnosti, druge osebe javnega prava; - javna podjetja, ki opravljajo eno ali vec dejavnosti na infrastrukturnem podrocju; - vsi predhodno navedeni subjekti, ki opravljajo eno ali vec dejavnosti na infrastrukturnem podrocju, ce jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil posebne ali izkljucne pravice. Ponudnik je gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo. Kandidat je gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k so-delovanju v omejenem postopku, konkurencnem postopku s pogajanji, postopku s po­gajanji brez predhodne objave, v konkurencnem dialogu ali v partnerstvu za inovacije. Narocnik in izbrani ponudnik po zakljucenem postopku javnega narocila skleneta pogodbo oizvedbi predmeta javnega narocila. Javna narocila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti, ki jih definira Zakon o javnem narocanju (v nadaljevanju ZJN-3), mora narocnik objaviti na portalu javnih narocil, nekatera pa tudi v Uradnem listu Evropske unije. Predmet javnega narocanja po ZJN-3 so: - blago, - storitve ali - gradnje. ZJN-3 definira naslednje mejne vrednosti: a) na splošnem podrocju: - 20.000 EUR za javno narocilo blaga ali storitev ali projektni natecaj; - 40.000 EUR za javno narocilo gradenj; 11 Investitorji, narocniki in soinvestitorji – v nadaljevanju tega poglavja narocniki. - 750.000 EUR za javno narocilo storitev, ki jih dolocata Priloga XIV Direktive 2014/24/EU in Priloga XVII Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: socialne in druge posebne stori­ tve), razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5; b) na infrastrukturnem podrocju: - 50.000 EUR za javno narocilo blaga ali storitev ali projektni natecaj; - 100.000 EUR za javno narocilo gradenj; - 1.000.000 EUR za javno narocilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5. Narocnik ne sme izbrati metode izracuna z namenom, da se doloci takšna ocenjena vrednost, da za oddajo javnega narocila ni treba uporabiti zakona. Prav tako narocnik ne sme razdeliti javnega narocila oziroma ga oblikovati v vec javnih narocil, da bi se izognili uporabi zakona, razen ce je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Pri narocilih, katerih ocenjene vrednosti so nižje od mejnih vrednosti, je narocnik prav tako dolžan upoštevati nacelo gospodarnosti, ucinkovitosti in uspešnosti ter nacelo transpa­rentnosti. Narocnik mora za ta narocila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema na­vedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega narocila brez davka na dodano vre­dnost. Narocnik vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih narocil objavi seznam javnih narocil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti ter enaka ali višja od 10.000 EUR brez davka na dodano vrednost, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega narocila brez davka na dodano vrednost ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo narocilo oddano. Na Sliki 21 sta prikazana shema potreb razpisov po Zakonu o javnem narocanju in nacin izbire ponudnikov. narocila. Postopek javnega narocanja in mesto objave obvestil mora narocnik izbrati glede na ocenjeno vrednost narocila in okolišcine. S sklepom o zacetku postopka lahko narocnik zacne postopek. V sklepu navede vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega narocila. Ce narocnik ne sprejme sklepa o zacetku po­stopka, mora pred objavo povabila k sodelovanju ali pošiljanju povabila k potrditvi interesa ali povabila na pogajanja vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega narocila, dokumen­tirati na drug ustrezen nacin. Proracunski uporabniki morajo v zvezi z zacetkom in izvedbo postopka za oddajo javnega narocila ter izvedbo javnega narocila upoštevati tudi pravila, ki urejajo javne finance. Za izvajanje celotnega postopka ali dela postopka lahko narocnik imenuje strokovno komisijo, lahko pa pooblasti drugega narocnika. ZJN-3 navaja naslednje vrste postopkov, ki jih lahko narocnik uporabi za oddajo javnega na-rocila: - odprti postopek, - omejeni postopek, - konkurencni dialog, - partnerstvo za inovacije, - konkurencni postopek s pogajanji, - postopek s pogajanji z objavo, - postopek s pogajanji brez predhodne objave, - postopek narocila male vrednosti. Odprti postopek V odprtem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na pod-lagi objavljenega povabila k sodelovanju. Ponudbi se priložijo informacije za ugotav­ljanje sposobnosti, ki jih zahteva narocnik. Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem narocilu, ki pa se lahko pod doloceni-mi pogoji tudi skrajša na 15 dni. Omejeni postopek Tudi v omejenem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za so-delovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju. Postopek poteka v dveh loce­nih stopnjah – prejem prijav za sodelovanje in prejem ponudb. Prijavi za sodelovanje ponudnik priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva narocnik. Ponudbo kasneje lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih in-formacij k temu povabi narocnik. Narocnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe. Dolocen je minimalni rok za prejem prijav oziroma ponudb (30 dni), v katerega ni dovoljeno posegati, razen v primerih, ki jih doloca zakon. Konkurencni dialog Konkurencni dialog se na splošnem podrocju uporablja restriktivno, kadar so za to izpolnjeni pogoji, medtem ko se na infrastrukturnem podrocju lahko uporablja vedno. Postopek konkurencnega dialoga se uporabi predvsem v primerih, ko narocniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede teh­nicnih, financnih ali pravnih rešitev. Take razmere se lahko pojavijo zlasti pri inovativnih pro-jektih, izvajanju pomembnih projektov na podrocju integrirane prometne infrastrukture, pro-jektov za velika racunalniška omrežja ali projektov, ki vkljucujejo kompleksno in strukturirano financiranje. Uporablja se za storitve ali blago, pri katerih so potrebna prilagoditvena ali pro-jektna dela, zlasti pri kompleksnih nabavah, na primer visoko razvitih proizvodov, intelektu­alnih storitvah, kot so denimo dolocene storitve svetovanja, arhitekturne ali inženirske stori­tve, ali pomembnih projektih na podrocju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za standardne storitve ali blago, ki jih lahko zagotovijo številni gospodarski subjekti na trgu, se konkurencni dialog ne uporablja. Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo v objavo posla-no obvestilo o javnem narocilu. V dialogu lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi narocnik. Narocnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k dialogu. Javno narocilo se odda izkljucno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in ka­kovostjo. Partnerstvo za inovacije Postopek partnerstva za inovacije je nov postopek javnega narocanja. Postopek se uporabi, ce rešitve, ki na trgu že obstajajo, ne morejo zadostiti potrebi po razvoju inovativne­ga proizvoda, storitve ali gradnje ter po njeni naknadni nabavi. Omogoca, da se za razvoj in naknadno nabavo novega, inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklene dolgorocno partnerstvo za inovacije, ce se ta inovativni proizvod, storitev ali gradnja lahko zagotovi v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški, ne da bi bil za nabavo po­treben locen postopek javnega narocanja. Partnerstvo za inovacije temelji na postopkovnih pravilih, ki se uporabljajo za konkurencni postopek s pogajanji, javna narocila pa se oddajo izkljucno na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve. Konkurencni postopek s pogajanji Konkurencni postopek s pogajanji se uporablja le za javno narocanje na splošnem podrocju, in sicer zgolj za gradnje, blago ali storitve, pri katerih je izpolnjen eden ali vec razlogov: - potreb narocnika ni mogoce zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev; - vkljucujejo zasnovne ali inovativne rešitve; - zaradi posebnih okolišcin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in financno struk­ turo, ali zaradi z njimi povezanih tveganj javnega narocila ni mogoce oddati brez predho­ dnih pogajanj; - narocnik ne more dovolj natancno dolociti tehnicnih specifikacij s sklicevanjem na stan­ dard, specifikacijo ali tehnicno referenco. Konkurencni postopek s pogajanji se lahko uporabi tudi, kadar so bile v odprtem ali omeje­nem postopku ali postopku narocila male vrednosti predložene le ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega narocila ali ki so prispele prepozno ali za katere je narocnik ugotovil, da so neobicajno nizke, ali ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposo­bljeni, ali ponudbe, katerih cena presega narocnikova zagotovljena sredstva. Postopek s pogajanji z objavo Ta postopek lahko narocnik uporabi le za javno narocanje na infrastrukturnem podrocju. Na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju lahko sodelujejo vsi zainteresirani gospodar-ski subjekti. Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem narocilu, ce se kot sredstvo za objavo povabila k so-delovanju uporabi periodicno informativno obvestilo, pa praviloma najmanj 30 dni od datu-ma, ko je bilo kandidatom poslano potrdilo k potrditvi interesa. Rok v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni. Prvo ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih in-formacij k temu povabi narocnik. Narocnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe. Obvezen element tega postopka so pogajanja. Narocnik se po­gaja s tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, zahtevane v dokumentaciji. Pogajanja morajo potekati na nacin, da so zagotovljena temeljna nacela javnega narocanja, predvsem enakopravna in nediskriminatorna obravnava vseh ponudnikov. Postopek s pogajanji brez predhodne objave Postopek vkljucuje pogajanja, vendar v njem sodelujejo le tisti subjekti, ki jih k temu pozove narocnik. Uporaben je izkljucno v primerih, ki jih doloca zakon. Gre za primere, ki so vezani na: - razmere na trgu – narocnik ne prejme nobene ponudbe ali so te neustrezne; - posebnosti, vezane na naravo predmeta narocila – tehnicne, umetniške ali obstoj avtorskih pravic; - ce gre za okolišcino, ki je objektivno nepredvidljiva za narocnika in posledicno nujno zah­teva izvedbo dolocnega narocila; - ce vrednost javnega narocila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije; - ce lahko narocilo izpolni vnaprej znano koncno število sposobnih ponudnikov in pod po­gojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike. V postopku s pogajanji brez predhodne objave mora narocnik objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. To obvestilo narocnik posreduje v objavo isti dan, ko ponudniku/-om posreduje odlocitev o oddaji javnega narocila. Na podlagi objavljenega ob-vestila lahko subjekti z aktivno legitimacijo zacnejo postopek revizije javnega narocila. Zakon sicer ne vsebuje dolocb o protokolu pogajanj, lahko pa ga narocniki predvidijo v svo­jem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj razlikuje, je smiselno seznaniti tudi ponudnika oziroma ponudnike, s katerimi se namerava narocnik pogajati. Za­kon prav tako ne doloca, na kakšen nacin mora narocnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina. Postopek narocila male vrednosti Gre za poenostavljen postopek, v katerem mora narocnik objaviti obvestilo o narocilu male vrednosti in obvestilo o oddaji narocila male vrednosti ter izvesti javno odpiranje. Postopek oddaje narocila male vrednosti se izvede za javna narocila, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je: a) na splošnem podrocju: - enaka ali višja od 20.000 EUR in nižja od 144.000 EUR za javno narocilo blaga ali storitev, ki jih narocajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti; - enaka ali višja od 20.000 EUR in nižja od 221.000 EUR za javno narocilo blaga ali storitev, ki jih narocajo druge osebe javnega prava; - pri javnem narocilu gradenj od 40.000 EUR in nižja od 500.000 EUR; b) na infrastrukturnem podrocju: - enaka ali višja od 50.000 EUR in nižja od 443.000 EUR za javno narocilo blaga ali storitev in za projektni natecaj; - pri gradnjah od 100.000 EUR in nižja od 1.000.000 EUR. V postopku narocila male vrednosti lahko vsak gospodarski subjekt odda ponudbo na podla­gi objavljenega povabila k sodelovanju. V postopek narocila male vrednosti lahko narocnik vkljuci pogajanja, vendar mora to navesti v obvestilu o javnem narocilu in jih tudi izvesti. Za izvedbo pogajanj se smiselno uporabljajo dolocila konkurencnega postopka s pogajanji. Narocnik lahko v postopku narocila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev narocnika z ESPD-jem12 ali drugo lastno izjavo, vendar pa narocniku ni treba pre­veriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen ce dvomi o resnicnosti ponudnikovih izjav. Prav tako mu ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacija-mi in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb. 4.2.3 Smernice javnega narocanja arhitekturnih in inženirskih storitev ter gradenj Poznamo Smernice za javno narocanje arhitekturnih in inženirskih storitev ter Smernice za javno narocanje gradenj. Smernice opredeljujejo postopke narocanja arhitekturnih in in-ženirskih storitev (storitev, ki jih opravljajo pooblašceni arhitekti in pooblašceni inženirji) ter gradenj na podrocju graditve objektov in širše ter dajejo narocnikom primerne usmeritve o poteku postopka javnega narocanja za izbiro izvajalca arhitekturnih in inženirskih storitev in gradenj. Smernice opredeljujejo nabor meril za oddajo javnega narocila. Pri tem pa ZJN-3 narekuje, da za oddajo javnega narocila arhitekturnih in inženirskih storitev narocnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega narocila. Smernice priporocajo vsakokratno prilagajanje konkretnemu predmetu javnega narocila s pomocjo izbire postopkov, pogojev in meril, ki so najustreznejši za konkreten primer in raz-mere na trgu ter omogocajo ponujanje velikim, srednje velikim in majhnim ponudnikom. Med drugim smernice opredeljujejo pripravo dokumentacije za oddajo javnega narocila. Vsaka od smernic za svoje podrocje predpisuje naslednje: - izracun ocenjene vrednosti, - tehnicne specifikacije oziroma projektno nalogo, 12 ESPD - Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega narocila. - pogoje za sodelovanje, - merila za izbor, - neobicajno nizke cene. 4.2.3.1 Tehnicne specifikacije oziroma projektna naloga Tehnicne specifikacije oziroma projektna naloga je obravnavana v poglavju A.3.1. 4.2.3.2 Pogoji za sodelovanje Skladno z Zakonom o javnem narocanju lahko objektivna pravila in pogoje za sodelova­nje subjektov postavi narocnik. Pravila in pogoji ter zahteve morajo biti povezani s predme-tom javnega narocila in se lahko nanašajo na: - ustreznost za opravljaje poklicne dejavnosti, - ekonomski in financni položaj, - tehnicno in strokovno sposobnost. Pred vsakim javnim narocilom mora narocnik opraviti oceno trga in to upoštevati pri oprede­litvi pogojev, ki ne smejo biti diskriminatorni oziroma morajo zagotavljati ustrezno raven kon­kurence, vendar ne na škodo kakovosti izvedbe javnega narocila. 4.2.3.3 Merila za oddajo javnega narocila Merila za oddajo javnega narocila morajo biti: - nediskriminatorna, - sorazmerna, - povezana s predmetom javnega narocila. Nabor možnih meril natancno opredeljuje ZJN-3. Pomembno je, da narocniki izberejo tista merila, ki bistveno prispevajo iz naslova kakovosti. Narocnik odda javno narocilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki mora biti do­locena na osnovi ocenjevanja, ki v primernem razmerju upošteva prispevek ponudbene cene in prispevek iz naslova kakovosti. Merila za oddajo javnega narocila in relativne uteži za vsakega od teh meril je treba navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega narocila. Primera: Prvi primer prikazuje oddajo javnega narocila storitev projektiranja po odprtem postopku, v ka­terem narocnik med drugimi pogoji od ponudnika zahteva tudi sodelovanje cim vecjega števila oseb z visokošolsko izobrazbo, zaposlenih pri ponudniku. Narocnik v razpisni dokumentaciji doloci, da se bo tockovanje podalo na nacin, da za vsako no-minirano osebo, ki je na dan oddaje ponudbe zaposlena pri ponudniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedolocen cas in ima pridobljeno visokošolsko izobrazbo, ponudnik prejme eno tocko. Narocnik doloci utež Dmax = 6 tock pri pogoju, da morajo ponudniki v svojih ponudbah nominirati šest oseb. Pri oddaji ponudbe je ponudnik izkazal, da na dan oddaje ponudbe zaposluje tri izmed šestih nominiranih oseb na osnovi pogodbe o zaposlitvi za nedolocen cas in iz naslova tega merila prejme D = 3 tocke. Drugi primer prikazuje oddajo javnega narocila gradenj po odprtem postopku, v katerem na­rocnik med drugimi pogoji od ponudnika zahteva najdaljši dovoljeni rok izvedbe del 30 dni. Narocnik v razpisni dokumentaciji doloci, da se bo tockovanje podalo na nacin, da se ponudbe­ni rok kot merilo tockuje tako, da se doloci po ena dodatna tocka za vsak dan krajšega izvedbe­nega roka, pri cemer se rok izvedbe zaradi posameznih faz ne sme zmanjšati za vec kot pet dni. Narocnik doloci utež Tmax = 5 tock pri pogoju, da morajo ponudniki v svojih ponudbah skrajša-ti rok za pet dni, in sicer: - skrajšanje roka za > en dan: ena tocka, - skrajšanje roka za > dva dni: dve tocki, - skrajšanje roka za > tri dni: tri tocke, - skrajšanje roka za > štiri dni: štiri tocke, - skrajšanje roka za > pet dni: pet tock. Ponudnik je v svoji ponudbi ponudil skrajšanje roka izvedbe za tri dni (novi rok je 26 dni) in iz tega merila prejme T = 3 tocke. 4.2.3.4 Prepoznavanje in izlocanje neobicajno nizkih ponudb Prepoznavanje in izlocanje neobicajno nizkih ponudb se nanaša na postopke javnega naro-canja storitev in gradenj. Narocnikom je dopušcena možnost, da neobicajno nizke ponudbe izlocijo, vendar šele ta­krat, ko menijo, da ponudnik ni zadostno utemeljil nizke cene. Izlocitev neobicajno nizke ponudbe je obvezna, ce je cena nizka zaradi nespoštovanja delov­ne, okoljske in socialne zakonodaje. Tudi odstopanje od ocenjene vrednosti predstavlja zado­sten razlog za preverjanje neobicajno nizke cene. Neobicajno nizke ponudbe za gradnje, bla-go ali storitve lahko namrec temeljijo na tehnicno, ekonomsko ali pravno nezanesljivih predpostavkah ali praksah. V postopku preverjanja neobicajno nizke cene narocnik lahko od ponudnika zahteva predlo­žitev kalkulacije ponudbene cene, iz katere sta za vsako ponujeno storitev oziroma del javne­ga narocila razvidna število potrebnih kadrov in kolicina dela v urah. Ponudba z neobicajno nizko ceno narocila odpira vprašanja o zmožnostih zagotavljanja sto­ritve in možnostih zagotavljanja primerne storitve (obseg, kakovost in nivo obdelave). ZJN-3 doloca tri situacije, v katerih pa narocnik mora preveriti, ali je ponudba neobicajno nizka: 1. ce narocnik meni, da je pri dolocenem narocilu glede na njegove zahteve ponudba ne­obicajno nizka glede na cene na trgu; 2. ce narocnik meni, da v zvezi s takšno ponudbo obstaja dvom o možnosti izpolnitve na-rocila; 3. ce je vrednost ponudbe za vec kot 50 % nižja od povprecne vrednosti pravocasnih po­nudb in za vec kot 20 % nižja od naslednje uvršcene ponudbe, vendar le, ce je prejel vsaj štiri pravocasne ponudbe. Pri tem pa zakon ne omejuje narocnika, da ne bi mogel ponudbe tudi sicer vedno preveriti. Ce narocnik pri preverjanju ponudbe, ki se zdi neobicajno nizka, ugotovi, da je glede vsebin­skih rešitev in ponujene cene po tej ponudbi oziroma za to ceno izpolnitev narocila mogoca, potem nizka cena sama po sebi ni razlog za njeno izlocitev. Pri tem lahko ponudnik pojasni na primer, da je državna pomoc pridobljena na upravicen in zakonit nacin ali da mu takšno ceno omogocajo drugacna gradbena metoda, proizvodni proces, tehnicna rešitev in podobno. Zavrnitev ponudbe, ki je neobicajno nizka, pa je obvezna, ce narocnik ugotovi, da neobicajno nizka cena ali stroški izhajajo iz neupoštevanja socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali neupoštevanja dolocb mednarodnega delovnega prava. Narocnik preveri neobicajno nizko ponudbo tako, da od ponudnika zahteva pojasnila. Ce je narocnik pri presoji pojasnil s strani ponudnika ugotovil, da njegova ponudba ne izpol­njuje zahtevanih obveznosti, je dolžan tako ponudbo zavrniti. V vseh drugih primerih pa lah­ko ponudbo zavrne samo pod pogojem, da ponudniku z dokazili in pojasnili ni uspelo izkaza-ti, da bo za ponujeno ceno lahko izvedel javno narocilo. Stroški sredstev, ki jih mora ponudnik zagotoviti, da bo lahko izvedel ponujeno arhitekturno in inženirsko storitev ali graditev, obsegajo: - stroške dela: stroški nominiranega in nenominiranega osebja, ki bo sodelovalo pri izvedbi arhitekturne in/ali inženirske storitve (npr. pri projektiranju so to poleg odgovornega vodje del in odgovornih projektantov še vsaj projektanti in obdelovalci), stroški administrativne­ga osebja (tajnica, racunovodstvo, skupne službe ipd.), obsegajo placo, regres, nagrade, prevoz na delo, prehrano; - materialne stroške in stroške storitev: potni stroški (kilometrina, dnevnica, nocnina, par-kirnina, cestnina, taksi itd.), licencirani racunalniški programi in oprema, certificirane na­prave, pisarniški material in oprema, kopiranje, tiskanje, ogrevanje, cišcenje, najemnina, voda, elektrika, telefon, zunanje racunovodstvo, stroški placilnega prometa, izobraževanje itd.); - amortizacijo; - druge stroške: takse, davki, zavarovanje odgovornosti, bancne garancije, clanarine itd.; - stroške pridobivanja posla in - stroške pri dobicku. Na podlagi naštetega je primerno, da se narocnik za ponujeno arhitekturno in inženirsko storitev osredotoci predvsem na preveritev: - ali je število nominiranega in nenominiranega osebja (celotne ekipe), ki bo sodelovalo pri izvedbi arhitekturne in/ali inženirske storitve, zadostno: • v ta namen naj od ponudnika zahteva podatke v obliki števila zaposlenih in njihovih ur (za vsakega zaposlenega posebej), • pri dolocitvi potrebnega števila normativnih ur za izvedbo storitve si narocnik lahko po­maga s Poenostavljenimi merili za vrednotenje projektantskih storitev za stavbe (IZS in ZAPS); - ali s ponudbeno ceno ponudnik pokrije dejanske stroške dela nominiranega in nenomini­ranega osebja, ki bo sodelovalo pri izvedbi arhitekturne in/ali inženirske storitve: • v ta namen naj narocnik izvede vsaj poenostavljeno kalkulacijo, s katero za celotno eki­po preveri zmožnost izplacila plac, prehrane in regresa, predvsem pri narocilu nadzora in geodetskih del, pa tudi potnih stroškov, vezanih s potrebnimi veckratnimi prihodi na lokacijo izvedbe dela; • pri tem naj narocnik upošteva dejstvo, da mora ponudnik vsakemu zaposlenemu izpla-cati vsaj minimalno bruto placo (v obzir je treba vzeti bruto bruto znesek, ki ga dejansko placa podjetje, ter regres in prehrano v minimalnih predpisanih zneskih); • za bruto bruto placo, regres, prehrano in potne stroške se upoštevajo vrednosti, kot ve­ljajo za obdobje, v katerem se preverja ponudba oziroma po kolektivni pogodbi za pla-co in regres; • s pavšalnim faktorjem 1,2 ali 1,3 na seštevek stroškov dela in potnih stroškov naj naroc­nik pavšalno zajame vse druge stroške; - ali ima ponudnik placane vse davke in prispevke in sklenjeno zakonsko predpisano zavaro­vanje odgovornosti za škodo (50.000 EUR na letni ravni); - ali ima poravnane vse obveznosti do podizvajalcev. Za ponujeno graditev pa je na podlagi naštetega primerno, da se narocnik osredotoci pred­ vsem na preveritev: - ali je število nominiranega in nenominiranega osebja (celotne ekipe), ki bo sodelovalo pri izvedbi gradnje, zadostno: • v ta namen naj od ponudnika zahteva podatke v obliki števila sodelujocih in njihovih ur (za vsakega posebej); • v ta namen naj narocnik izvede vsaj poenostavljeno kalkulacijo, s katero za celotno eki­po preveri zmožnost izplacila plac, prehrane in regresa, pa tudi potnih stroškov, poveza­nih s potrebnimi veckratnimi prihodi na lokacijo izvedbe dela; • pri tem naj narocnik upošteva dejstvo, da mora ponudnik vsakemu izplacati vsaj mini-malno bruto placo (upoštevati je treba bruto bruto znesek, ki ga dejansko placa podje­tje, ter regres in prehrano v minimalnih predpisanih zneskih); • za bruto bruto placo, regres, prehrano in potne stroške se upoštevajo vrednosti, kot ve­ljajo za obdobje, v katerem se preverja ponudba, oziroma po kolektivni pogodbi za pla-co in regres; • s pavšalnim faktorjem 1,2 ali 1,3 na seštevek stroškov dela in potnih stroškov naj naroc­nik približno zajame vse druge stroške; - ali s ponudbeno ceno ponudnik krije dejanske stroške dela nominiranega in nenominira­nega osebja, ki bo sodelovalo pri izvedbi gradnje; - ali ima ponudnik placane vse davke in prispevke ter sklenjeno zakonsko predpisano zava­ rovanje odgovornosti za škodo; - ali ima poravnane vse obveznosti do podizvajalcev. Primer iz prakse: Primer prikazuje oddajo del zagotavljanja nadzora nad gradnjo, na podlagi razpisa, z narocni­kovim preverjanjem neobicajno nizke cene pred oddajo del izvajalcu. Narocnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti na gradbišcu, ki je v Ljubljani, naj­manj štiri ure dnevno zagotovljen nadzor (potreben bo nadzor nad gradbenimi, elektro instala­cijskimi in strojnoinstalacijskimi deli). Še posebej je zahteval geomehanski nadzor, za katerega bo sicer odgovarjal odgovorni nadzornik. Prav tako je zahteval, da se v ceni upošteva prevoz nadzornikov do gradbišca. Pomeni, da bodo na gradbišcu morali biti stalno prisotni od enega do štirje nadzorniki, saj nad­zornik nad gradbenimi deli ni kompetenten za nadzor nad izvedbo inštalacijskih del. Gradnja naj bi potekala 365 koledarskih dni, to pomeni 12 mesecev oziroma 248 delovnih dni, vsak dan po štiri ure, skupaj 992 ur. Poleg obvezne prisotnosti odgovornega nadzornika na gradbišcu bo moral ta skladno z razpi­sno dokumentacijo opraviti še druge naloge, ki ne sodijo v minimalni obseg nadzora po Gradbe­nem zakonu, kar po oceni Inženirske zbornice Slovenije obsega vsaj še 992 ur dela. Najnižja ponudba ponudnika, ki prihaja iz Domžal, znaša za zagotavljanje nadzora 13.178,83 EUR z DDV oziroma 10.802,32 EUR brez DDV. Glede na predhodno kalkulacijo narocnika je po­nudba ponudnika prenizka. Dolžina poti od Ljubljane (kjer je sedež najnižjega ponudnika) do Domžal znaša v eno smer pri­bližno 14 km, dnevno 28 km. 248 delovnih dni × 28 km × 0,37 EUR/km = 2.569,28 EUR. Toliko bodo znašali potni stroški za enega odgovornega nadzornika. Vsak nadaljnji odgovorni nadzor­nik bo stal enako. Ce predpostavimo, da bo delo opravljal le en odgovorni nadzornik, bo ponudniku za stroške dela in materialne stroške ter režijo ostalo 10.802,32 – 2.569,28 = 13.371,60 EUR oziroma 1.114,30 EUR/mesec. Ob upoštevanju faktorja režije 1,3 to pomeni 857,10 EUR/mesec. Znesek minimalne place trenutno znaša 790,73 EUR oziroma 918,04 EUR bruto bruto. To pomeni, da ponudnik od­govornemu nadzorniku ne bo mogel izplacati minimalne place. Hkrati to pomeni, da nima de­narja za placilo odgovornega nadzornika za geomehanski nadzor ter odgovorna nadzornika elektro instalacij in strojnih instalacij. Na podlagi izvedene kalkulacije narocnika je možno ugotoviti, da izvajalec ne bo angažiral ali poplacal vseh nadzornikov ali pa bo delo opravil nekakovostno. Narocnik bo na podlagi ugoto­vljenega ponudbo obravnavanega izvajalca izlocil iz nadaljnje obravnave. 4.2.4 Zeleno javno narocanje Zeleno javno narocanje je narocanje, ki omogoci, da se ob porabi javnih sredstev poleg eko­nomskih vidikov upoštevajo tudi okoljski vidiki, s cimer se ta javnofinancni instrument upora­blja za izpolnjevanje ciljev okoljske politike. V Sloveniji se zeleno javno narocanje postopoma uveljavlja z izvajanjem Uredbe o zelenem javnem narocanju. Uredba doloca obvezne minimalne okoljske zahteve za zeleno javno narocanje (tako ime­novane temeljne okoljske zahteve) in priporocila za višje okoljske standarde (tako ime­novane dodatne okoljske zahteve). Okoljske vidike doloca za 11 skupin predmetov javnega narocanja, ki jih morajo narocniki upoštevati pri oddaji javnih narocil, ter nacin, kako se upoštevajo. Okoljski vidiki se v postopku javnega narocanja vkljucujejo v razpisne dokumentacije z opre­delitvijo predmeta javnega narocila, tehnicnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposob­nosti ponudnika, meril za izbor najugodnejše ponudbe in pogodbenih dolocil. Uredba doloca obvezne minimalne okoljske zahteve in priporocila za vec premetov javnega narocanja med drugim tudi za stavbe, klimatske naprave in pohištvo. 4.2.5 Javno-zasebno partnerstvo Javno-zasebno partnerstvo opredeljuje Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projek­tov, ki so v javnem interesu. Sklenjeno je med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo. To so projekti vzdrže­vanja in upravljanja javne infrastrukture ali drugi projekti, ki so v javnem interesu in s tem po­vezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti. Te se zagotavljajo na nacin in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe oziroma druge dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sred­stev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. 4.3 Gradbena pogodba 4.3.1 Splošno o gradbeni pogodbi Skladno z dolocili Obligacijskega zakonika (OZ) se z gradbeno pogodbo pisno regulirajo zahtevana razmerja med narocnikom (investitorjem) in izvajalcem. Osnova gradbene pogodbe je, da se izvajalec zavezuje, da bo po doloceni dokumentaciji za gradnjo objekta in v dolocenem roku zgradil gradbeni objekt na dolocenem zemljišcu, naroc­nik pa se zavezuje, da bo izvajalcu za to placal doloceno ceno. Izvajalec je ponavadi gradbeno podjetje (pravna ali fizicna oseba, ki opravlja pridobitno de­javnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost), ki delo upravlja s strokovno usposobljenostjo. Narocnik (investitor), kot druga pogodbena stranka, v zvezi z nacinom izvajanja del nima pra-vice dajati navodil izvajalcu. Njegova temeljna obveznost je, da opravljeno delo placa v skla­du z dogovorjenim nacinom placil. Dolocila gradbene pogodbe delimo glede na njihovo pomembnost na bistvena dolocila in nebistvena dolocila. Med bistvena dolocila gradbene pogodbe štejemo: - predmet pogodbe, - pogodbeno ceno, - rok izvedbe del, - garancijo za zgrajen objekt. Med nebistvena dolocila gradbene pogodbe štejemo v glavnem tako imenovane prilo­žnostne sestavine. Obicajne priložnostne sestavine so druga dolocila, ki jih pogodbeni stran­ki zapišeta v pogodbo in niso bistvena. Ta dolocila izhajajo iz splošnih pogojev OZ in GZ ter Posebnih gradbenih uzanc (PGU). Nekaj nebistvenih dolocil gradbene pogodbe je podanih v naslednjih alinejah: - uvodna dolocila, - dokumentacija narocnika, - obveznost pogodbenih strank, - pogodbena kazen, - obracun del in placila, - izrocitev in prevzem del, - jamcenje za napake, - zavarovanja, - odstop od pogodbe, - predstavniki pogodbenih strank in komunikacija, - višja sila, - varstvo pri delu, - poslovna skrivnost, - koncne dolocbe. Pri javnih narocilih vkljucimo tudi možnost »podatki o podizvajalcih« (priglasitev vseh podi­zvajalcev in neposredno placilo vsem podizvajalcem). 4.3.2 Posebne gradbene uzance Posebne gradbene uzance so uzakonjeni poslovni obicaji. Objavljene so bile leta 1977 v Uradnem listu SFRJ in so v uporabi še danes. Z njimi se urejajo razmerja med narocniki (inve­stitorji) in izvajalci del (pogodbeniki) pri izvajanju del na gradbenih objektih, vendar le, ce so pogodbeniki v njihovo uporabo privolili. Šteje se, da so pogodbeniki privolili v uporabo uzanc, ce ni s pogodbo o izvajanju del na gradbenih objektih njihova uporaba v celoti ali deloma izkljucena. Velik pomen so gradbene uzance pridobile z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (OZ). OZ navaja, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih ucinkov upoštevajo poslovni obicaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, v katere sodijo tudi PGU. Dolocbe PGU se uporabijo takrat, ko se presoja o ravna­nju pogodbenih strank, ki nista dosegli drugacnega soglasja v posameznih vprašanjih. Posebne gradbene uzance natancneje in konkretneje urejajo posamezna vprašanja kot OZ. Obenem natancno in konkretno dolocajo bistvene in nebistvene sestavine gradbene pogod-be, in sicer: - Navajajo splošne dolocbe. - Opisujejo sestavne dele pogodbe. - Opisujejo nacin proucevanja in spremembe tehnicne dokumentacije ter odmik od pred- meta pogodbe. - Opisujejo cene (dolocanje cen in spremembe cen zaradi spremenjenih okolišcin, vpliv za­mude na spremembo cen, vpliv klavzule o nespremenljivosti cen, vpliv prejetega preduj-ma na pogodbeno ceno, vpliv kakovosti materiala na pogodbeno ceno, vpliv presežnih in manjkajocih del in nepredvidenih del na ceno, doloceno v skupnem znesku, dolocba »kljuc v roke«, cene za poznejša dela). - Dolocajo roke za izvajanje del (zacetek roka za izvajanje del je dan uvedbe izvajalca v po­sel. Naloga izvajalca del je, da pogodbena dela opravlja skladno s casovnim planom izvaja­nja del. Izvajalec del ima pravico zahtevati podaljšanje roka v primeru razlicnih ovir, kot so ukrepi pristojnih organov, naravni dogodki in drugo, in odstopiti dela drugemu). - Opredeljuje pogodbeno kazen, ki je sredstvo za utrditev pogodbene discipline strank. Viši­na kazni je dolocena z enim promilom skupno dogovorjenih del za vsak dan zamude, ven­dar pa pogodbena kazen ne sme presegati 5 % skupne cene del. - Opredeljuje placevanje, zacasno ustavitev izvajanja del, kakovost del in materiala. - Doloca garancijo, s katero izvajalec jamci, da so izvedena dela v skladu s predpisi in pravili stroke ter da nimajo pomanjkljivosti, ki bi onemogocale njihovo vrednost oziroma primer-nost za redno uporabo. Garancijski rok za kakovost izvedenih del je dve leti, ce ni s pogod­bo ali predpisi doloceno drugace. - Doloca obveznosti glede materiala in opreme, ki ju nabavlja narocnik. - Opredeljuje zavarovanje, rizike, strokovno nadzorstvo narocnika. - Opredeljuje odgovornost izvajalca za trdnost in varnost objekta ter varnostne ukrepe. - Opredeljuje zavarovanje in cuvanje gradbišca ter dolocila glede prejema in izrocitve izve­ denih del. - Opredeljuje koncen obracun in posledice, ce se pogodba razdre, ter ureditev gradbišca (Ce je za razdor pogodbe odgovoren izvajalec, mu mora narocnik kljub temu placati zne­sek za izvedena dela, izvajalec pa mora narocniku povrniti vso škodo in tudi izgubljeni do-bicek. Ce je za razdor pogodbe odgovoren narocnik, pa mora ta placati vsa izvedena dela, pripravljeni material in opremo, povrniti izdatke za gradbišce in škodo, ki je pri tem na­stala). 4.3.3 Zavarovanje odgovornosti izvajalca pri gradnji objekta Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zakljucnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bi-stvenih zahtev, imeti zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejav­nosti. Zavarovanje odgovornosti za škodo mora vkljucevati odgovornost za škodo, ki bi nastala in-vestitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti, in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih, pri cemer višina letne zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 EUR. Ce ima izvajalec v tujini zavarovano odgovornost za škodo, mora zavarovanje kriti škodo, povzroceno v Republiki Sloveniji. 4.3.4 Financna zavarovanja in garancije V investicijskem procesu graditve objekta se srecamo z razlicnimi vrstami financnih zavaro­vanj in garancij. Financna zavarovanja, ki služijo zavarovanju obveznosti ponudnika, morajo biti izdana v obliki: - bancne garancije, - kavcijskega zavarovanja zavarovalnice, - menice, - izvršnice ali - depozita. V skladu z Uredbo o financnih zavarovanjih pri javnem narocanju locimo naslednje vrste fi­nancnih zavarovanj, ki jih narocnik v postopku oddaje javnega narocila zahteva od ponudnika: - financno zavarovanje za resnost ponudbe (faza nacrtovanja), - financno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (faza gradnje), - financno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku (faza obratovanja). Višina financnega zavarovanja znaša za: - resnost ponudbe najvec 3 % ocenjene vrednosti narocila (brez DDV), ce se narocilo oddaja po sklopih, pa najvec 3 % ocenjene vrednosti sklopa (brez DDV), - dobro izvedbo pogodbenih obveznosti najvec 10 % pogodbene vrednosti (z DDV), - odpravo napak v garancijskem roku najvec 5 % pogodbene vrednosti (z DDV). Garancija: izvajalec jamci, da so izvedena dela ob sprejemu in izrocitvi v skladu s pogodbo, predpisi in pravili stroke in da nimajo pomanjkljivosti, ki bi onemogocale ali zmanjševale nji­hovo vrednost ali njihovo primernost za redno uporabo oziroma uporabo, doloceno s po­godbo. Garancijski rok za kakovost izvedenih del je dve leti, ce ni s pogodbo ali predpisi doloce-no drugace. Garancijski rok zacne teci od sprejema in izrocitve objekta ali dela objekta, na katerem so bila izvedena dela, ce se je objekt ali del objekta zacel uporabljati pred njegovim sprejemom in izrocitvijo, pa od zacetka uporabe. Za opremo, ki jo vgrajuje izvajalec, velja gle­de vsebine in roka garancija proizvajalca opreme, s pristavkom, da je izvajalec dolžan preskr­beti vso dokumentacijo o garancijah proizvajalca opreme, skupaj z navodili za uporabo, in jo izrociti narocniku. Skladno z Obligacijskim zakonikom (662. clen) je garancijski rok za odgovornost in soli­dnost za morebitne napake pri gradnji, ki zadevajo njeno solidnost, ce se take napake po­kažejo v desetih letih od izrocitve in prevzema del. Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišca, na katerem se je izvajala gradnja, ki se pokažejo v desetih letih od izrocitve in prevzema del, razen ce je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišce primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okolišcine, ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja. 4.4 Varstvo pri delu Skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu je vsak delodajalec dolžan zaposlenim za­gotoviti varno in zdravo delovno okolje. Varstvo pri delu je pomembno zlasti v fazi gradnje objekta, kjer mora izvajalec oziroma delo­dajalec poskrbeti za izvajanje ukrepov varnosti in zdravja tako, da upošteva naslednja temelj­na nacela: - izogibanje nevarnostim; - ocenjevanje tveganj; - obvladovanje nevarnosti pri viru; - prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja mo-notono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in druge zdravju škodljive okolišcine (hu-manizacija dela); - prilagajanje tehnicnemu napredku; - nadomešcanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim; - razvijanje celovite varnostne politike, ki vkljucuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medcloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja; - dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi; - dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem. Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Delo mora opravljati s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Uporabljati mora sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varoval-no opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. V investicijskih procesih graditve objektov se za potrebe zagotavljanja varnosti na gradbišcu imenuje obvezen udeleženec oziroma koordinator iz varstva pri delu. V fazi priprave projek­tne dokumentacije varnostni koordinator pripravi varnostni nacrt in nacrt organizacije grad­bišca, kot je opisano v poglavju A.4.6.3. 4.5 FIDIC FIDIC (Federation International des Ingenieures – Conceils) je francoski akronim za Mednaro­dno združenje svetovalnih inženirjev. Ustanovljeno je bilo leta 1913 v Belgiji. Ustanoviteljice so bile Belgija, Francija in Švica. Danes je v FIDIC vkljucenih 81 držav oziroma nacionalnih združenj. Slovenija se je združenju pridružila leta 1993. Za razvoj svojih ciljev (vzdrževanje visokih eticnih in strokovnih standardov) FIDIC organizira seminarje, konference in druge prireditve. Objavil je tudi veliko izdaj strokovnih dokumentov, ki vkljucujejo smernice za: - svetovalne inženirje, - investitorje, - mednarodne razvojne agencije, - standardne obrazce za predkvalifikacijske postopke, - pogodbene dokumente in - pogodbe med narocnikom in svetovalcem. Vsi originalni dokumenti so na razpolago pri sekretariatu v Švici, prevodi pa pri Združenju za svetovalni inženiring na Gospodarski zbornici Slovenije. Dostopnih je 10 priporocil FIDIC. Pri pripravi standardnih dokumentov se sklicujejo na »FIDIC­-evo mavrico« in sicer: - RDECA KNJIGA - pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih nacrtuje narocnik; - SREBRNA KNJIGA - pogoji pogodb za dobavo, inženirske in gradbene storitve, projekti na »kljuc v roke« - uporabno za projekte velikih vrednosti; - RUMENA KNJIGA - pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elek­trotehnicno in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih nacrtuje iz­vajalec - v osnovi je rumena knjiga skoraj popolnoma enaka kot rdeca, ima le dodatne vse­bine; - ZELENA KNJIGA - kratka oblika pogodbe – uporabno za projekte manjših vrednosti ali ve-cja dela s ponavljajocimi se deli manjše vrednosti; - SLOVENSKA ZELENA KNJIGA - kratka dolocila gradbene pogodbe (prva prilagoditev smernic FIDIC na slovenske predpise in prakso); - Pogoji gradbenih pogodb, usklajena izdaja multilateralnih bank za razvoj za gradbena in inženirska dela, ki jih nacrtuje narocnik; - Pogoji gradbenih podizvajalskih pogodb: - BELA KNJIGA - narocnik/svetovalec, vzorec pogodbe za storitve; - VODIC ZA BELO KNJIGO z drugimi opombami o dokumentih za svetovalne pogodbe; - POGODBA O SKUPNEM VLAGANJU, KONZORCIALNA POGODBA. Zaradi neprestanih sprememb, ki se dogajajo na tržišcu javnih narocil, FIDIC sprotno pripra­vlja nove dokumente. V praksi je ugotovljeno, da se vsebinsko spreminjata vlogi narocnika in ponudnika. Narocniki pri velikih javnih narocilih v okvirih gradbeništva, kjer so obicajno vkljuceni tudi drugi kom­pleksni sistemi, kot so sistemi informacijske tehnologije, telekomunikacije, kemijski kombina-ti …, niso sposobni narocil dokoncno definirati sami, zato v svojem narocilu navedejo le zah­teve, ki naj bi jih celoten sistem izpolnjeval. V takšnih primerih gradbeni objekti velikokrat izgubljajo pomen v sklopu javnega narocanja, saj velikokrat predstavljajo le delcek celotnega javnega narocila. Zaznati je, da v takšnih primerih narocnik velikokrat dopusti, da ponudnik poišce optimalno rešitev. Dogovorita se o osnovnih tehnicnih predpisih in standardih ter opredelita ekonomski okvir. Pred casom je narocnik definiral vsebino javnega narocila in predpisoval tehnicne specifika­cije. Danes narocniki niso pouceni na nacin, da bi lahko pokrivali vsa tehnicna podrocja javne­ga narocila, zato velikokrat izkoristijo ponudnikovo strokovnost, sposobnost in izkušnje. Pri-cakujejo, da bo ponudnik pripravil optimalno projektno nalogo, ki bo zajemala narocnikov želeni nacin dobave in vgradnje tehnološke opreme. S tem je ponudniku omogoceno, da po­nudi lastne inovativne tehnološko obvladljive rešitve in posledicno tudi sam opravi veliko ve-cino projektiranja. Na podlagi navedenega je mogoce ugotoviti, da najugodnejša ponudba ni nujno najcenejša. V ta namen so pri FIDIC-u in pri Svetovni banki pripravili dokumente, ki ponujajo smernice vo­denja postopka za izbiro najugodnejšega ponudnika z vidika kakovosti in cene. Za izbiro najugodnejšega ponudnika se v praksi uporabljajo razlicne metode. Pri javnih naro-cilih v Sloveniji se najveckrat uporablja odprti javni razpis s kriterijem najnižje cene. Znano je, da je kriterij najnižje cene za intelektualne storitve neprimeren in ga mednarodne strokovne inštitucije FIDIC, EFCA (Evropsko združenje svetovalnih inženirskih organizacij) in vse banke ne priporocajo. Za intelektualne storitve, med katere sodi izdelava projektne doku­mentacije, se priporoca uporaba metod vrednotenja ponudb na osnovi: - kakovosti (QBS) in - kakovosti in cene (QCBS). Postopek poteka v vec fazah. Narocnik pripravi razpis s projektno nalogo, proracun za sveto­valne storitve ter kriterije za ocenjevanje. Ponudniki v locenih ovojnicah predložijo tehnicne in financne ponudbe. Izbira svetovalnega podjetja na osnovi kakovosti in cene (QCBS) V tem primeru konkurirajo ponudniki na podlagi tehnicne kakovosti ponudbe in glede na stroške ponujenih storitev. Najobicajnejša metoda, ki se uporablja, je stroškovno-tehtalna metoda ali metoda dveh ovojnic. FIDIC priporoca, da naj bo teža ocene stroškov ocenjena nekje med nic in deset odstotkov, v primeru ko strošek predstavlja element v izbirnem postopku. V primeru enostavnih projektov pa naj bo teža stroškov ocenjena najvec do 20 %. Teža ocene kakovosti po FIDIC-u v nobenem primeru ne bi smela pasti pod 80 %. Ocenjevanje ponudb se izvaja v treh fazah: I. faza: ocenjevanje tehnicnih ponudb (kakovost), II. faza: ocenjevanje financnih ponudb (cena), III. faza: kombinirano tehnicno in financno ocenjevanje. Ocenjevalci tehnicnih ponudb nimajo dostopa do financnih ponudb, dokler ni dokoncano tehnicno ocenjevanje. Financne ponudbe se odpirajo javno. Pri ocenjevanju tehnicnih ponudb je treba upoštevati naslednje korake: - Narocnik (ali komisija narocnika) mora oceniti vsako tehnicno ponudbo in pri tem upošte­vati kriterije, kot so navedeni v razpisni dokumentaciji: • ustrezne izkušnje svetovalnega podjetja za nalogo, • kakovost predlagane metodologije, • usposobljenost predlaganega kljucnega osebja (projektant, vodja projekta, vodja nacr­ta, sodelavci projekta, obdelovalci), • izobraževanje ali prenos znanja (ce je ustrezno), • obseg in kakovost sodelovanja na nalogi s strani nacionalnih svetovalnih podjetij (v mednarodno financiranih projektih), • podporne zmogljivosti svetovalca (ce je ustrezno), • skupna kakovost ponudbe. - Vsak kriterij mora biti oznacen na lestvici od 1 do 100. Nato je treba te ocene ponderirati, da postanejo rezultati. Ocenjevanje financnih ponudb Po ocenjevanju tehnicnih ponudb je narocnik dolžan obvestiti ponudnike, ki niso dosegli mi-nimalnega praga še veljavnega rezultata ali so bile njihove ponudbe ocenjene kot neustre­zne, ter navesti, da bodo te ponudbe po koncnem postopku vrnjene neodprte. Obenem mora narocnik obvestiti tudi ponudnike, ki so dosegli minimalen še veljaven rezultat, ter na­vesti datum in cas javne objave tehnicnih rezultatov ter odpiranja financnih ponudb. Financ­ne ponudbe se odpirajo javno. Glede na referencno ceno, ki jo je predhodno ovrednotil narocnik (npr. 30 % nižjo od ustre­zno pripravljenega proracuna), bodo zelo nizke in nerealne financne ponudbe ocenjene kot neustrezne glede na razpisno dokumentacijo in projektno nalogo in se ne bodo ocenjevale (ta možnost mora biti seveda jasno podana v razpisni dokumentaciji). FIDIC priporoca, da na­rocnik zavrne ponudbe z nerealno nizkimi cenami. V razpisni dokumentaciji je obvezno treba opisati metodo, ki se bo uporabljala v financnem ocenjevanju. Na primer: ponudba z najnižjo ceno dobi financni rezultat 100, rezultati drugih ponudb pa so nasprotno sorazmerni s cenami teh ponudb, to je, ce je najnižja še ustrezna cena A, je rezultat za ceno B enak (A/B) x 100 %. Alternativno se lahko za podelitev ocene za cenovno komponento uporablja tudi direktno sorazmerje, model povprecne cene ali druge metodologije. Kombinirano tehnicno in financno ocenjevanje Skupen rezultat dobimo s ponderiranjem tehnicnega in financnega rezultata in njunim sešte­vanjem. Ustrezni ponderji za kakovost in ceno morajo biti doloceni v razpisni dokumentaciji. FIDIC priporoca, da je ponderiranje za ceno normalno v okviru med nic in deset tock, v nobe­nem primeru pa ne sme preseci 20 tock pri celotnem rezultatu 100 tock. Izbira svetovalnega podjetja in pogajanja Svetovalno podjetje, ki ima najboljši skupni rezultat, pridobi povabilo za pogajanja. Pogajanja vsebujejo razprave o projektni nalogi, metodologiji, osebju, vložkih narocnika in kakršnih koli posebnih pogojih sporazuma. Ce pogajanja ne pripeljejo do sprejemljivega sporazuma, jih narocnik zakljuci in na pogajanje povabi svetovalno podjetje z naslednjim najvišjim skupnim rezultatom. Prvo povabljeno pod-jetje narocnik obvesti o razlogih za tako prekinitev, z istim podjetjem pa pogajanj ne sme po­novno zaceti. Pogajanja morajo potekati v ozracju sodelovanja. 4.6 Aktivnosti za pripravo gradbišca Gradbišce sta zemljišce ali objekt, na katerem se izvaja gradnja, in zemljišce ob tem zemljišcu oziroma objektu, ki je potrebno za opravljanje del, ki so v zvezi z gradnjo. Skladno u Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na zacasnih in premicnih grad­bišcih gradbišce pomeni katero koli delovišce, na katerem se izvajajo gradbena dela in vzdr­ževalna dela. 4.6.1 Zakolicenje objekta Gradbeni zakon navaja, da je zakolicenje objekta prenos tlorisa zunanjega oboda nacrto­vanega objekta na teren oziroma prenos osi trase linijskih gradbenih inženirskih objektov na teren na nacin, ki zagotavlja njegovo izvajanje skladno z gradbenim dovolje­njem in dokumentacijo za izvedbo gradnje. Zagotoviti zakolicenje objekta je dolžnost investitorja. Pri zakolicenju objekta mora obve­zno sodelovati nadzornik gradnje. Naloga izvajalca pa je, da zakolicbo objekta prevzame. Zakolicenje objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in dokumentacije za izvedbo gradnje je treba napraviti pred zacetkom novogradnje zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, razen prizidave. Kadar so ob zakolicenju med stanjem na terenu in pogoji v gradbenem dovoljenju glede lege nameravane gradnje in objekta gospodarske javne infrastrukture, na katerega naj bi se objekt prikljucil, razlike, ki bi onemogocile izpolnitev pogojev iz gradbenega dovoljenja, se zakolice­nje objekta lahko opravi na podlagi spremenjenega ali novega gradbenega dovoljenja, razen ce gre za dopustna odstopanja. Zakolicenje objekta izvede pooblašceni inženir geodetske stroke. O izvedenem zakolicenju objekta se sestavi zakolicbeni zapisnik, ki ga podpiše pooblašceni inženir geodetske stroke. Zakolicbeni zapisnik vsebuje podatke o: - zakolicenih koordinatah; - oseh; - višinah in drugih zakolicenih tockah; - gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila zakolicba izvedena; - podjetju in pooblašcenem inženirju, ki je zakolicbo izvedel; in - morebitnih odstopanjih iz drugega odstavka tega clena. Zapisnik o zakolicenju se priloži k prijavi zacetka gradnje. 4.6.2 Prijava zacetka gradnje Investitor mora pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve osem dni pred zacet­kom izvajanja gradnje objekta, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, razen pri spre­membi namembnosti, prijaviti zacetek gradnje. Prijava se vloži na obrazcu. Prijavi se prilo­žijo: - zapisnik o zakolicenju; - dokumentacija za izvedbo gradnje, ki sta jo podpisala projektant in vodja projekta, pri ce- mer je njen sestavni del tudi njuna podpisana izjava, da so v dokumentaciji za izvedbo gra­dnje v celoti izpolnjene bistvene zahteve; - pri odstranitvi manj zahtevnega in zahtevnega objekta: nacrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, in dokumentacija za odstrani­tev; - ce se ob izvajanju gradbenih del pridobiva nekovinska mineralna surovina v skladu s pred­ pisi, ki urejajo rudarstvo, kolicino in opis nacina uporabe te mineralne surovine; - ce gre za odstranitev objekta kulturne dedišcine: posnetek dejanskega stanja; in - ce so bili v gradbenem dovoljenju zaradi prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave doloceni izravnalni ukrepi: mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da so izpolnjeni pogoji za delovanje izravnalnih ukrepov. Investitor lahko pred prijavo zacetka gradnje prijavi pripravljalna dela na gradbišcu, pri cemer prijava pripravljalnih del vsebuje samo podatke in dokazila iz prejšnjega odstavka, ki se nana­šajo na ta dela. Po prijavi zacetka gradnje je treba prijaviti vsako spremembo v zvezi z nadzornikom. 4.6.3 Organizacija ureditve gradbišca Nacin oznacitve in organizacijo ureditve gradbišca, vsebino in nacin vodenja evidence izvaja­nja del na gradbišcu ter nacin izvajanja sprotne kontrole gradnje doloca Pravilnik o gradbi-šcih. Po Gradbenem zakonu je za ureditev gradbišca zadolžen investitor, zato mora poskrbe-ti za ustrezen nacrt organizacije gradbišca, izdelan v skladu s pogoji iz gradbenega dovolje­nja. Nacrt organizacije gradbišca se prvic »pojavi« že v varnostnem nacrtu, ki ga izdela koordi­nator za varnost in zdravje pri delu. Izvedbeni nacrt organizacije ureditve gradbišca pa izdela glavni gradbeni izvajalec, s katerim ima investitor sklenjeno pogodbo za gradnjo objekta. Iz­vedbeni varnostni nacrt organizacije gradbišca je podrobneje izdelan od tistega iz varnostne­ga nacrta in je detajlno prilagojen tehnološkemu procesu grajenja, ki ga je predvidel gradbe­ni izvajalec za gradnjo bodocega objekta s projektom tehnološkega procesa grajenja. Izdelan mora biti v skladu s projektom, na podlagi katerega je bilo za gradnjo izdano gradbe-no dovoljenje, in v skladu z varnostnim nacrtom, kadar je ta predpisan. Projekt sestoji iz be-sedilnega dela (tehnicno porocilo k projektu organizacije gradbišca) in graficnega dela (or­ganizacijska shema ureditve gradbišca). Vsebovati mora: - obmocje, kjer se bodo odvijala dela na gradbišcu, parcelne meje, prostore za zacasne de­ ponije materialov in odpadkov, deponije opreme in delovnih priprav, gradbišcne provizo­rije (pisarne za vodstvo in nadzor, objekti za bivanje in odmor, garderobe, jedilnice, sanitar­ni objekti, prostor za prvo pomoc, laboratoriji, zacasna skladišca itd.), vse, kar je potrebno za izvajanje del; - namestitev stalnih (za cas gradnje) in zacasnih (premicnih) gradbišcnih ograj in zapor, pre­usmeritev in zavarovanje prometa, namestitev prometnih in drugih znakov za obvestila, prepovedi dostopov ali gibanja itd.; - potrebne zunanje in notranje komunikacijske poti, prehode, vhode in dovoze, izhode z ob-mocja gradbišca in prikljucke na javno cesto ipd.; - predele oziroma obmocja za pripravo materialov, polizdelkov, sestavljanje opažev, odrov in konstrukcijskih elementov; - robove izkopov (nasipov), višinske gabarite, nestabilna in drugace nevarna ali varovana ob-mocja (doseg obstojecih strojev, obmocje miniranja, poplav itd.); - mesta prikljuckov (na vodo, elektriko, plin, telekomunikacije, zrak, toplovod idr.) in razdelil­na mesta na gradbišcu s potekom stalnih (za cas gradnje) razvodov; - potek montaže konstrukcij ali posameznih elementov (tudi porušitev in odstranitev), potek izkopov, delovnih in fasadnih odrov ter podpornih konstrukcij itd.; - namestitev oziroma razporeditev žerjavov, dvigal, zabijal, crpalk, betonarn, asfaltnih po­strojenj itd. s prikazom delovno vplivnega obmocja; - obmocja za zbiranje oziroma za zacasno deponijo gradbenih odpadkov in nevarnih snovi (po vrstah) in zašcitna obmocja za varovanje okolice in - ukrepe za varovanje zdravja in varovanja oseb (na gradbišcu in na vplivnem obmocju) ter okolice za cas gradnje. Obseg podatkov, ki morajo biti oznaceni na shemi organizacije gradbišca, je odvisen od: - velikosti, - predvidenega casa izvajanja in - zahtevnosti gradnje. Izvedbeni nacrt organizacije ureditve gradbišca mora pred zacetkom gradnje potrditi inve­stitor. Investicijski proces v fazi gradnje objekta Faza nacrtovanja (zagona) projekta se zakljuci s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI). Po potrditvi investicijske dokumentacije, izdelavi DGD, pridobitvi gradbenega dovolje­nja (za objekte, za katere je po Uredbi o razvršcanju objektov in GZ-ju treba pridobiti gradbe-no dovoljenje) in izvedbi razpisa za izbor izvajalca se zacne faza gradnje objekta. Faza gradnje objekta poteka po naslednjih korakih: - uvedba v delo med narocnikom in izvajalcem del (dolocitev pooblašcenih predstavnikov na gradbišcu, predaja dokumentacije med narocnikom in izvajalcem del, prevzem lokacije gradbišca, dolocitev obsega, ciljev, taktike izvedbe in kljucnih mejnikov), - uradni zacetek del, - gradnja objekta, - pisno obvestilo izvajalca del narocniku o koncanju del. V fazi izvajanja gradnje objekta je obvezno zagotoviti oziroma poskrbeti za: - dokumentacijo na gradbišcu, - izvajanje nadzora nad gradnjo, - nacin obracunavanja izvršenih del, - nacin porocanja o investiciji. 5.1 Dokumentacija na gradbišcu Gradbišcna dokumentacija zajema veliko bazo podatkov, je zelo obširna ter raznovrstna in predstavlja pomemben del celotnega projekta. Doloca jo vec zakonov, pravilnikov in uredb (Gradbeni zakon, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o gradbenih proizvodih, Zakon o geodetski dejavnosti, Obligacijski zakonik, Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na zacasnih in premicnih gradbišcih, Uredba o ravnanju z odpadki, Pravilnik o gradbi-šcih, Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objek­tov …). Dokumentacija, ki se vodi v fazi gradnje in neposredno pred zacetkom del, je naslednja: - Dokumentacija pred zacetkom del: • pravnomocno gradbeno dovoljenje; • listina, s katero gradbeni izvajalec imenuje vodjo del; • listina, s katero izvajalec imenuje vodjo gradnje; • gradbena pogodba med investitorjem in izvajalcem; • dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo; • kopija prijave zacetka gradnje objekta; • pogodba med investitorjem in nadzornikom. - Dokumentacija za ureditev gradbišca: • varnostni nacrt, • nacrt organizacije gradbišca. - Splošna tehnicna dokumentacija med gradnjo: • gradbeni dnevnik, • knjiga obracunskih izmer, • režijski dnevnik. - Dokumentacija o zakolicenju objekta: • zakolicbeni zapisnik, • zakolicbeni nacrt. - Dokumentacija s podrocja varnosti pri delu: • izjava o varnosti z oceno tveganja in pisna navodila, • pogodba med investitorjem in koordinatorjem za varnost pri delu, • dokazila o predaji v obratovanje in o rednih pregledih opreme, instalacij, odrov, opažev in drugo. - Kontrola vgrajenih materialov: • dokazilo izvajalca, da je pisno obvestil nadzornika pred vgradnjo konstruktivnih ele­mentov; • izjave o lastnostih oziroma certifikate za vgrajene gradbene materiale in proizvode; • meritve sistemov (elektricne napeljave, strelovodi, vodovodi, prezracevanje, hrup in drugo). - Ravnanje z odpadki: • nacrt ravnanja z odpadki; • narocilo investitorja izvajalcu, da redno oddaja odpadke zbiralcu; • evidencni listi odpadkov; • narocilo predelovalcu odpadkov; • porocilo o gospodarjenju z odpadki. - Dokumentacija ob zakljucku gradnje objekta: • dokazilo o zanesljivosti objekta, • primopredajni zapisnik, • koncni financni obracun, • financno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku, • projekt izvedenih del (PID), • navodila za obratovanje in vzdrževanje (NOV). - Druga dokumentacija: • druga dokumentacija za potrebe gradnje, kot npr. terminski plan, pogodbe med podi­zvajalci in glavnim izvajalcem, delovni nalogi, dobavnice, osnovna kadrovska evidenca, zapisniki o uvedbi v delo in rednih koordinacijskih sestankov; • razna soglasja, ki jih mora investitor oziroma projektant pridobiti pri posebnih pogojih gradnje. 5.2 Izvajanje nadzora nad gradnjo Nadzor nad gradnjo vrši nadzor oziroma kontrolo izvajanja gradbenih, obrtniških in inštala­cijskih del s ciljem, da bi se ta dela izvršila kakovostno, pravocasno in ekonomicno. Za potrebe gradnje objekta v investicijskem procesu locimo: - zunanje (eksterno) in - notranje (interno) nadzorstvo nad gradnjo objekta. Zunanje nadzorstvo nad gradnjo objekta obsega strokovno nadzorstvo investitorja in inšpekcijsko nadzorstvo gradbenih inšpektorjev. Notranje nadzorstvo nad gradnjo objekta izvajajo notranji (interni) kontrolorji gradbene­ga izvajalca in zajema tako kontrolo izpolnjevanja obveznosti izvajalca na gradbišcu kot kontrolo razvida njegovega poslovanja. V nadaljevanju so podrobneje predstavljene vse zgoraj navedene oblike nadzora nad gradnjo objekta. 5.2.1 Strokovno nadzorstvo investitorja Nadzor nad gradnjo je dolžan zagotoviti investitor najpozneje z dnem zacetka pripra­vljalnih del na gradbišcu. Investitor, ki sam izpolnjuje predpisane pogoje za nadzornika, lahko gradbeni nadzor opravlja sam ali pa ga poveri drugi pravni ali fizicni osebi, ki takšne pogoje izpolnjuje. Investitor je dolžan z nadzornikom za zagotovitev gradbenega nadzora skleniti pi-sno pogodbo. Ce nadzornik glede na vrsto objekta in vrsto del ne razpolaga s svojimi pooblašcenimi arhi­tekti in inženirji ustreznih strok s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami, mora skleniti pogodbo z drugim nadzornikom, ki takšne pooblašcene arhitekte in inženirje ima. Vsak poo­blašceni arhitekt in inženir odgovarja za strokovni del nadzora, ki ga je prevzel. Naloga nadzornika je, da nadzor izvaja na nacin, da se zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Gradbenega zakona, preventivno delovanje in pravocasno preprecevanje napak. Kot nadzornik lahko nastopa na trgu samo pravna ali fizicna oseba, ki pri graditvi istega objekta hkrati ne nastopa kot izvajalec in ni v poslovni povezavi z izvajalcem. Kot stro­kovnjak, ki opravlja naloge nadzora, lahko v imenu nadzornika nastopa samo posameznik, ki v zvezi z graditvijo istega objekta ne nastopa kot strokovnjak, ki opravlja naloge vodje del v imenu izvajalca ali drug posameznik, ki opravlja druge naloge izvajalca. Nadzornik ne sme izdelovati sprememb projektne dokumentacije, razen ce pri istem objektu nastopa kot projektant. Nadzornik mora za vodenje nadzora dolociti pooblašcenega arhitekta ali pooblašcenega in-ženirja iz stroke, ki glede na vrsto del prevladuje (vodjo nadzora), in ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko de­javnost. Vodja nadzora izvaja in koordinira nadzor nad gradnjo v celoti. Nadzornik mora v okviru nadzora zlasti:13 - sodelovati pri zakolicenju objekta in redno spremljati gradnjo objekta na gradbišcu; - v skladu s tem zakonom in pravili stroke zagotoviti kakovost nadzora, ki omogoca dokon- canje objekta v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje, v skladu s prostorskim izved­benim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi ter gradbenim dovoljenjem; - ustno in pisno opozoriti udeležence pri graditvi objektov, ce ugotovi kršitve in dejanja, ki so v nasprotju z dolocbami tega zakona; - ustaviti gradnjo objekta, ce se kršitve iz prejšnje tocke kljub opozorilu nadaljujejo ali napa­ke, nastale kot posledica teh kršitev, niso pravocasno odpravljene, ter v teh primerih ugo­tovljene kršitve prijaviti gradbenemu in drugim inšpektorjem; - morebitne potrebe po spremembi ali dopolnitvi dokumentacije za izvedbo gradnje pravo-casno sporociti investitorju in jih z njim ter s projektantom uskladiti; - nadzorovati pravilnost vpisa sprememb, nastalih med gradnjo, v dokumentacijo za izved­bo gradnje, ki jih zabeleži izvajalec in so podlaga za izdelavo dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja; - udeležencem pri pripravi in zagotavljanju predpisanih dokumentov zagotoviti informacije in strokovno podporo s svojega podrocja dela; - opozoriti na tehnicne rešitve v dokumentaciji za izvedbo gradnje, ki bi lahko bile v naspro­tju s tem zakonom, z gradbenim dovoljenjem, predpisi, s katerimi se podrobneje dolocijo bistvene in druge zahteve, in drugimi predpisi; - pri preverjanju tehnicnih rešitev iz prejšnje tocke upoštevati le tehnicne rešitve, ki se nana­šajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, dolocenih s tem zakonom; - od vseh izvajalcev prevzemati, zbirati in preverjati potrdila o skladnosti in ustreznosti grad-benih in drugih proizvodov, materialov ter naprav in s kakovostnimi zahtevami investitorja; - vsebinsko preveriti in s podpisom potrditi ustreznost dokumentacije za pridobitev uporab­nega dovoljenja; - sodelovati pri odpravi pomanjkljivosti po opravljenem tehnicnem pregledu do zakljucka upravnega postopka; - sodelovati pri izvajanju meritev, preizkusov in testiranj; - zagotoviti koordinacijo strokovnjakov. 13 Povzeto po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.). Obveznosti iz naslova nadzora se na objektu dejansko zakljucijo šele s potekom garancijske dobe. Skladno s Pravili stroke lahko investitor angažira tudi projektantski nadzor. Projektantski nadzor je storitev projektanta, ki obsega oglede gradbišca, razgovore projektanta z investi­torjem in izvajalci del na gradbišcu. V sklopu izvajanja projektantskega nadzora pooblašceni arhitekt ali pooblašceni inženir - predstavnik projektanta - projekt predstavlja, tolmaci in razlaga. V sklopu projektantskega nadzora preveri, ali se objekt gradi po njegovih nacrtih. Prav tako razrešuje vse nejasnosti ali izdela manjše dopolnitve in spremembe tehnicnih reši­tev z vpisom v gradbeni dnevnik ali loceno. Vodja nacrta sproti potrjuje morebitne dopolni­tve projekta in vse spremembe, nastale med gradnjo. Potrjuje tudi ustreznost izbranih gradiv in izdelkov pred vgradnjo, vzorce, obdelave, barve … Vse spremembe se evidentirajo v doku­mentaciji PID-a. Projektantski nadzor omogoca spremljanje gradnje objekta in ugotovitev skladnosti gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem in PZI-jem. 5.2.2 Inšpekcijsko nadzorstvo Gradbeni inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor izvajajo inšpekcij-ski nadzor nad gradnjo objektov. Nadzorujejo predvsem udeležence pri graditvi objekta in še zlasti udeležence pri gradnji objekta. Pri obisku gradbišc gradbeni inšpektorji evidentirajo dokumentacijo, ki je pogoj za zacetek gradnje objekta. Gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor izrece ukrep, s katerim odredi odpravo nepra­vilnosti ter doloci rok za odpravo nepravilnosti in ustavi gradnjo, ce: - se gradnja, za katero je predpisana prijava zacetka gradnje, izvaja brez popolne prijave; - se gradnja izvaja brez predpisane dokumentacije za izvedbo gradnje; - ni imenovan nadzornik, - ugotovi, da bo zaradi nadaljevanja gradnje ogroženo izpolnjevanje bistvenih zahtev. V primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali obcinski in-špektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v dolocenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugace sani­ra objekt, del objekta oziroma zemljišce, ce vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoca. V primeru neskladnega objekta gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja. Investitor objekta, katerega gradnja se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato gradbeni ali drug pristojni inšpektor odredil ustavitev gradnje, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v šestih mesecih od vrocitve inšpekcijske odlocbe, gradnjo pa lahko nadaljuje šele po pravnomocnosti takšnega dovoljenja. Ce investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v šestih mesecih od vrocitve inšpekcijske odlocbe ali ce pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega do-voljenja pravnomocno zavrne ali zavrže, odredi gradbeni ali drug pristojni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stro­ške odstrani ter vzpostavi stanje, doloceno v gradbenem dovoljenju. V primeru neskladne uporabe objekta gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor pre­pove uporabo objekta do izdaje uporabnega dovoljenja oziroma pravnomocnosti novega gradbenega dovoljenja. V primeru nevarnega objekta gradbeni ali drug pristojni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga doloci, na stroške zavezan-ca objekt ustrezno zavaruje ali da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga doloci, iz­vedejo vzdrževalna dela. Ce z ukrepi nevarnosti ni mogoce odpraviti, gradbeni ali drug pri­stojni inšpektor odredi, da se v roku, ki ga doloci, na stroške zavezanca objekt delno ali v celoti odstrani. Ce gradbeni inšpektor ali drug pristojni inšpektor pri izvajanju gradnje ali pri obstojecem objektu ugotovi druge nepravilnosti in kršitve tega zakona, odredi odpravo teh nepravil­nosti v dolocenem roku. 5.2.3 Vloga notranjega nadzorstva nad gradnjo objekta Z interno kontrolo mora gradbeni izvajalec zagotoviti izpolnjevanje vseh obveznosti, ki jih ima v zvezi z gradbišcem. Izvajalska podjetja podrobnosti v zvezi z opravljanjem interne kon­trole na gradbišcu urejajo s svojimi splošnimi akti. Da bi se izvajalci izognili poznejšim proble-mom in nevšecnostim, v splošnih aktih opredelijo zahtevano izobrazbo, nadrobne naloge, ki jih morajo kontrolorji opravljati, ter zahteve po internih tehnicnih pregledih, po internih kako­vostnih prevzemih in drugo. 5.3 Nacin obracunavanja izvršenih del Prirocnik za gradbene izvajalce navaja, da se obicajno uporabljata dva nacina obracuna: »cena na enoto mere« in »kljuc v roke«. Kadar je v pogodbi dolocen nacin obracuna s »ceno na enoto mere«, se obracunava po dejansko izvedenih kolicinah. Pri ceni, doloceni po klavzuli »kljuc v roke«, so upoštevana vsa dela, tudi nepredvidena in dodatna dela. Pri tem nacinu obracuna se cena ne zmanjša za neizvedena dela. Kadar se dela obracunavajo po sistemu enotnih cen, mora investitor voditi knjigo obracun­skih izmer oziroma v gradbeni praksi tako imenovano gradbeno knjigo. Gradbena knjiga je sestavljena iz uvodnega lista, seznamom vložnih listov, obracunskega lista, obracunskih pri-log in obracunskih nacrtov. Voditi se zacne z dnem prvih aktivnosti na gradbišcu in se vodi do zakljucka gradnje. V gradbeni knjigi gradbeni izvajalec vpisuje izmere in izracune dejansko izvedenih del po predracunskih postavkah. Vanjo vpisuje tudi spremembe in odstopanja od PZI-ja in služi tudi kot osnova za izdelavo PID-a. Gradbena knjiga predstavlja gradbišcno do-kumentacijo za sestavo mesecnih situacij izvršenih del. Liste gradbene knjige podpišejo se­stavljavec, vodja del in nadzor. S podpisom nadzora se šteje, da so v knjigi obracunskih izmer pravilne kolicine in je ta potem osnova za izdajo mesecnih in koncne situacije. Pri pregledu knjige obracunskih izmer se preverijo pravilnost opisa in skic, pravilnost vpisanih izmer, toc-nost izracunov, verodostojnost predloženih dokumentov. Knjiga obracunskih izmer se vodi v enem izvodu, zakljucena mora biti najkasneje do izrocitve izgrajenega objekta investitorju. Ko so dela koncana, se vsi listi gradbene knjige oštevilcijo in vstavijo v ustrezno mapo, pove­žejo z vrvico in zapecatijo. Zakljucena knjiga obracunskih izmer se izroci investitorju, ki jo mora hraniti najmanj deset let, razen ce ni za posamezne objekte s predpisi drugace dolo-ceno. Kadar se dela obracunavajo po klavzuli »kljuc v roke«, so upoštevana vsa dela, tudi nepredvi­dena in dodatna dela. Pri tem nacinu obracuna se cena ne zmanjša za neizvedena dela. 5.4 Ravnanje z gradbenimi odpadki Ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptaci­je, obnove ali odstranitve objekta, doloca Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri grad-benih delih. Pri ravnanju z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest, je treba upoštevati tudi dolocbe predpisa o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, in predpisa o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalaci­jah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišcu je v celoti odgovoren investitor. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišcu zacasno skladišciti loceno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in loceno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnati tako, da jih je mogoce obdelati. Ce je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora investitor k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti nacrt go-spodarjenja z gradbenimi odpadki. Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izva­jalcu obdelave teh odpadkov in narocilo za prevzem gradbenih odpadkov pred zacetkom izvajanja gradbenih del, to pa dokaže z narocilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z narocilom za obdelavo odpadkov. Iz narocila za prevzem gradbenih odpadkov morajo biti razvidni podatki o prevzemniku, kla­sifikacijska številka gradbenih odpadkov, ocenjena kolicina nastalih gradbenih odpadkov, na­slov gradbišca, ki ga zadeva prevzem gradbenih odpadkov, in podatki o gradbenem dovolje­nju. Investitor mora ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika od­padkov izpolnjen evidencni list in voditi evidenco o vrstah in kolicinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev del. Investitor, ki namerava pridobiti uporabno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, mora kot sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja pristojnemu upravnemu organu priložiti porocilo o nastalih grad-benih odpadkih in o ravnanju z njimi. Investicijski proces v fazi zakljucevanja gradnje objekta Postopki v fazi zakljucevanja gradnje objekta se delijo na: - postopek primopredaje, - postopek tehnicnega pregleda in pridobitev uporabnega dovoljenja. 6.1 Postopek primopredaje Ko izvajalec zakljuci pogodbeno dogovorjena dela, o tem obvesti investitorja. Investitor in izvajalec sta se dolžna brez odlašanja lotiti primopredaje zgrajenega gradbenega objekta. Primopredaja se lahko zacne tudi po pridobljenem uporabnem dovoljenju, ko se pred izved­bo in potrditvijo koncnega obracuna del narocnik in izvajalec dogovorita in dolocita termin kvalitetnega pregleda objekta. Primopredajo zgrajenega objekta imenujemo tudi kolavdacija gradbenega objekta ali tudi izrocitev gradbenega objekta. Primopredaja predstavlja zadnjo aktivnost v procesu graditve objekta in se obicajno izvede skladno z dolocbami Posebnih gradbenih uzanc ob istocasnem upoštevanju dolocil gradbene pogodbe. Primopredajno komisijo obicajno sestavljajo: - predstavniki investitorja, - predstavniki nadzornika, - predstavniki glavnega gradbenega izvajalca, - predstavniki podizvajalcev gradbenih, obrtniških, inštalacijskih in opremljevalskih del. Postopek primopredaje vodi predstavnik investitorja ali po njegovem pooblastilu pred­stavnik nadzornika. Skladno z dolocili v Posebnih gradbenih uzancah je postopek primopredaje sestavljen iz dveh postopkov, in sicer: - kvalitetnega pregleda in - koncnega obracuna. 6.1.1 Kvalitetni pregled Kvalitetni oziroma kakovostni pregled zgrajenega objekta opravi primopredajna komisija. Pri­mopredajna komisija opravi vizualni ogled zgrajenega objekta in o svojem delu sestavi zapi­snik. V zapisniku komisija navede vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih mora izvajalec odpra­viti na svoj strošek. Izvajalec mora takoj zaceti odpravljati pomanjkljivosti, ki so bile navedene v zapisniku, in jih je dolžen odpraviti v dogovorjenem roku. Praviloma se investitor in izvaja­lec dogovorita za 14-dnevni rok za odpravo pomanjkljivosti. Ce izvajalec del ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi v dolocenem roku, je dolžan nositi vse stroške, ki investitorju nastanejo iz tega naslova (morebitne razlike v cenah nadomestnih izvajalcev/podizvajalcev, administrativni stroški v zvezi z odpravljanjem napak, stroški sodnih in upravnih postopkov in drugo). Po odpravi pomanjkljivosti primopredajna komisija izdela zapisnik o kakovostnem prevzemu gradbenega objekta, ki vsebuje zlasti naslednje postavke: - ali so dela izvedena po pogodbi, predpisih in pravilih stroke; - ali kakovost del ustreza pogodbeni kakovosti; - v katerih vprašanjih tehnicne narave ni bilo doseženo soglasje med pogodbeniki; - ugotovitve o sprejemu in izrocitvi garancijskih rokov ter potrebne dokumentacije za objekt; - datum dovršitve del in datum sprejema in izrocitve objekta. Zapisnik o kakovostnem prevzemu gradbenega objekta lahko sestavi tudi en sam pogodbe­nik brez drugega, ce drugi pogodbenik neupraviceno odkloni sodelovanje ali ce se neupravi-ceno odzove vabilu k sodelovanju pri kakovostnem prevzemu. Po opravljenem kvalitetnem pregledu (in po odpravljenih napakah na objektu) investitor pre­vzame kljuce in lahko zacne uporabljati zgrajeni objekt. Ce investitor zacne uporabljati zgra­jeni gradbeni objekt pred njegovim kakovostnim prevzemom, se šteje, da je kakovostni pre­vzem izvedenih del opravljen z dnem zacetka uporabe. 6.1.2 Koncni obracun Po zakljucku gradnje oziroma opravljenem uspešnem kvalitetnem pregledu objekta se pri­pravi koncni obracun del. Pred koncnim obracunom del se mora ugotoviti še naslednje: - ali so opravljena vsa dela, ki so bila izvedena skladno s pogodbo, in imajo potrebna doka­ zila o skladnosti; - ali so izvedena vsa dela, ki so že bila placana; - ali so razrešeni in usklajeni vsi zahtevki izvajalca; - ali so odpravljene vse nepravilnosti in neskladja; - ugotovi se, ali je izvajalec izvedel dela v pogodbenem roku, mu pripadajo morebitne do- govorjene premije za predcasno dokoncana dela ali narocnik uveljavlja pogodbeno kazen (penale) za morebitno zamudo pri dokoncanju del; - ugotovijo se medsebojne financne obveznosti, in ce to ni v pogodbi navedeno, se doloci rok za poplacilo medsebojnih terjatev; - pisno se ugotovi, katero gradbeno dokumentacijo je narocnik prejel (gradbene dnevnike, knjigo obracunskih izmer, projekt PID, dokazilo o zanesljivosti objekta, navodila za obrato­vanje in vzdrževanje, garancijske liste, sezname odgovornih oseb za odpravo reklamacij v garancijskih dobah po posameznih izvajalcih in dobaviteljih opreme, dokazila o poucitvi uporabnikov, poroštva za cas garancijskih dobav ipd.); - dogovori se rok za izpolnitev še neizpolnjenih medsebojnih obveznosti; - dolocita se garancijski rok in nacin ali oblika garancije v garancijski dobi (ce to ni doloceno že v pogodbi). Koncni obracun se mora v skladu z dolocili v Posebnih gradbenih uzancah opraviti v 60 dneh od kakovostnega prevzema del. S koncnim obracunom se skladno z dolocili Posebnih gradbenih uzanc zajamejo vsa dela, izvedena po pogodbi, vštevši nepredvidena in poznejša dela, ki jih je bil izvajalec dolžan ali pooblašcen izvesti, ne glede na to, ali so dela zajeta z za-casnimi situacijami. S koncnim obracunom del se ugotovi skupna vrednost del, ki so bila izvedena v skladu s pogodbo. Koncni obracun vsebuje zlasti: - vrednost izvedenih del po pogodbenih cenah; - znesek razlike v ceni; - znesek, izplacan po situacijah; - koncni znesek, ki ga mora izvajalec prejeti ali vrniti po nespornem delu obracuna; - znesek cene, ki ga narocnik obdrži za odpravo pomanjkljivosti; - podatek, ali je objekt dovršen v pogodbenem roku, in ce ni, koliko je bil rok prekoracen; - podatek o tem, kateri pogodbenik, po kakšnem naslovu in v kolikšnem znesku zahteva placila pogodbene kazni in povracilo škode ter njune izpodbijane in neizpodbijane zne­ ske; - skupni znesek cene izvedenih del; - podatek o drugih dejstvih, o katerih ni bilo doseženo soglasje pooblašcenih predstavnikov pogodbenikov. Koncni obracun pripravi izvajalec, odgovorni nadzornik ga pregleda in potrdi, ce se z nave-denim strinja, sicer pa poda narocniku svoje pripombe in dopolnitve. Za pripravo koncnega obracuna lahko narocnik pooblasti tudi odgovornega nadzornika. Vsekakor pa je njegovo sodelovanje obvezno. Po usklajenem koncnem obracunu izvajalec narocniku preda koncno situacijo, v kateri je dolocena vrednost del, ki je še ostala za placilo. 6.2 Postopek tehnicnega pregleda in pridobitev uporabnega dovoljenja 6.2.1 Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja Po koncanju gradnje je investitor dolžan na predpisanem obrazcu na upravni enoti ali pri­stojnem ministrstvu, kjer je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka le investitor. Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja se priložijo: - izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokoncana, skladna z izdanim grad-benim dovoljenjem in, da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve; - dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja z oznacenimi odstopanji od doku­ mentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja; - dokazilo o zanesljivosti objekta; - ce so bili v gradbenem dovoljenju doloceni izravnalni ukrepi: opis njihove izvedbe in mne­ nje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, o njihovem delovanju; - program prvih meritev, ce gre za objekt z vplivi na okolje, in - pri jedrskih in sevalnih objektih soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, za zacetek poskusnega obratovanja, kot ga doloca predpis, ki ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost. Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za spremembo namembnosti se priloži samo izja­va nadzornika, da je sprememba namembnosti izvedena skladno z gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene bistvene zahteve. Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je popolna zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja. Upravni organ izda uporabno dovoljenje v 15 dneh od vložitve popolne zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. 6.2.2 Splošno o tehnicnem pregledu Ko je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja popolna, pristojni upravni organ za gradbe­ne zadeve s sklepom imenuje komisijo za tehnicni pregled in doloci datum tehnicnega pregleda. Sklep o imenovanju komisije se vroci investitorju in clanom komisije. Za clane komisije se imenujejo predstavniki pristojnih mnenjedajalcev ter po potrebi tudi izvedence posamezne stroke. V komisijo se ne imenujejo mnenjejdajalci, ki so svoje izjave, da so izpolnjeni pogoji, podali že pred imenovanjem komisije. Ce so mnenjedajalci imenovani za clane komisije, lahko pred izvedbo tehnicnega pregleda mnenjedajalec pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve pisno sporoci, da nima pripomb in da ne bo sodeloval pri tehnicnem pregledu. Ce se predstavnik mnenjedajalca, ki je bil imenovan v komisijo, tehnicnega pregleda ne udeleži, se šteje, da nima pripomb. Tehnicni pregled in delo komisije vodi uradna oseba pristojnega upravnega organa za grad-bene zadeve. Ce je zaradi tehnicne ali druge specificnosti objekta potrebno ali ce pristojni upravni organ za gradbene zadeve nima potrebnega in zadostnega znanja, se lahko v komi­sijo imenujejo tudi izvedenci v skladu s predpisom, ki ureja splošni upravni postopek. Za izve­dence s podrocja arhitekturnih in inženirskih storitev se imenujejo pooblašceni arhitekti in inženirji. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve o datumu tehnicnega pregleda obvesti pristojne inšpekcijske službe. Ce se pristojna inšpekcijska služba tehnicnega pregleda udeleži in v zvezi z objektom ugotovi dolocene nepravilnosti, ki niso bile odpravljene do tehnicnega pregleda, mora na to opozoriti pristojni upravni organ za gradbene zadeve. Investitor o datumu tehnicnega pregleda obvesti udeležence pri graditvi in zagotovi nji­hovo udeležbo pri tehnicnem pregledu. S tehnicnim pregledom se preveri ali: - je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, ob upoštevanju dovoljenih manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja; - sta dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja in dokazilo o zanesljivosti objekta izdelana v skladu s predpisi; - so bili upoštevani pogoji in ukrepi, doloceni v gradbenem dovoljenju; - je izvedena minimalna komunalna oskrba objekta. 6.2.2.1 Ugotovitve pri tehnicnem pregledu O tehnicnem pregledu se vodi zapisnik. Ce komisija pri tehnicnem pregledu ugotovi ne­pravilnosti, se v zapisniku doloci rok, v katerem morajo biti te odpravljene. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve lahko sam ugotovi, ali so bile nepravilnosti odpravljene, ali pa po­novi tehnicni pregled samo s tistimi clani komisije, ki so na te nepravilnosti opozorili. 6.2.2.2 Vrste odlocb po opravljenem tehnicnem pregledu Po izvedbi tehnicnega pregleda se odloca o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja. Ce gre za zahtevni objekt in objekt z vplivi na okolje, pristojni upravni organ za gradbene za­deve ugodi zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, ce komisija po opravljenem tehnicnem pregledu in odpravljenih pomanjkljivostih ugotovi, da so izpolnjeni pogoji. Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja se zavrne, ce: - investitor v dolocenem roku ne odpravi nepravilnosti, ugotovljenih ob tehnicnem pregle­ du, ali ce jih ne odpravi po ponovnem ogledu ali pregledu; - se ugotovi, da je objekt neskladen in da nepravilnosti ni mogoce odpraviti; - se ugotovi, da je objekt nelegalen; - se ugotovi, da je objekt nevaren in nepravilnosti ni mogoce odpraviti. Ce predpisi, ki urejajo varstvo okolja, dolocajo izvedbo prvih meritev in obratovalnega moni­toringa, se za objekt odredi poskusno obratovanje za obdobje, doloceno s programom pr-vih meritev. V tem primeru je poleg pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja tudi ta, da iz predloženih porocil o prvih meritvah in iz obratovalnega monitoringa izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, dolocenih mejnih vre­dnosti. Ce tako dolocajo predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost, se za objekt odredi poskusno obratovanje. V tem primeru je poleg pogojev iz prvega odstavka tega clena pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja ta, da iz predloženih porocil o prvih meri­tvah in obratovalnega monitoringa izhaja, da so izpolnjeni pogoji sevalne oziroma jedrske varnosti, doloceni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost. Zoper odlocbo o odreditvi poskusnega obratovanja ni pritožbe, mogoce pa jo je izpodbijati s pritožbo zoper odlocbo o zavrnitvi zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. V primeru zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja se za cas zadržanja gradbenega dovo­ljenja postopek za izdajo uporabnega dovoljenja prekine. Uporabno dovoljenje se izda za celoten objekt ali del objekta, ce gre za funkcionalno celo-to, ki izpolnjuje bistvene zahteve. Investicijski proces v fazi obratovanja objekta oziroma naprave Gradbene objekte, vkljucno z vgrajenimi napravami in opremo, je treba vzdrževati v njihovi dobi obratovanja. Za objekte in naprave, ki povzrocajo onesnaževanje okolja, je treba izvajati tudi obratovalni monitoring. Vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in sprememba na­membnosti so aktivnosti, ki jih po Gradbenem zakonu štejemo med gradnjo objektov. To so aktivnosti, ki se izvajajo na objektu oziroma napravi v fazi obratovanja. Gradbeni zakon navaja, da je objekt stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zakljucnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inšta­lacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta. Naprava je nepremicna ali premicna tehnološka enota, za katero je doloceno, da lahko pov­zroca obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali vec dolocenih tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi, ki lahko povzrocajo obre­menitev okolja. Predpisi, ki urejajo varstvo okolja, zahtevajo izvedbo obratovalnega monitoringa za objekt in napravo, ce lahko povzrocita onesnaževanje okolja. V fazi obratovanja objekta je obvezno upoštevati navodila za vzdrževanje in obratovanje, ki se priložijo dokazilu o zanesljivosti objekta. Navodila za vzdrževanje in obratovanje objekta (NOV) so podrobno opisana v poglavju A.3.2.5.5. Namen navodil za vzdrževanje in obratova­nje je zagotovitev pravilnega in pravocasnega vzdrževanja objekta oziroma naprave v fazi uporabe. V nadaljevanju gradiva so obrazložene znacilnosti in postopki izvajanja obratovalnega moni­toringa, vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist, sprememba namembnosti navodila za vzdrževanje in obratovanje ter legalizacija objekta. 7.1 Obratovalni monitoring Pri opravljanju svoje dejavnosti mora povzrocitelj obremenitve zagotavljati monitoring vpli­vov svojega delovanja na okolje. Obratovalni monitoring obsega: - monitoring onesnaževanja okolja; - monitoring stanja okolja, ce povzrocitelj s svojimi emisijami neposredno povzroca spre­ membo stanja okolja; - monitoring zaradi zmanjševanja tveganja za okolje in - monitoring naravnih pojavov, ce povzrocitelj s svojo dejavnostjo neposredno vpliva nanje. Povzrocitelj je dolžan podatke obratovalnega monitoringa sporocati ministrstvu, jav­nosti in obcini, na obmocju katere oseba obratuje. Zaradi izvajanja monitoringa mora dopu­stiti vstop v poslovne ali druge prostore pooblašcenim osebam. Vrste emisij, standardov kakovosti okolja in naravnih pojavov, ki so predmet obratovalnega monitoringa, metodologijo njegovega izvajanja in nacin, vrsto ter obliko sporocanja podat­kov ministrstvu, javnosti in obcini, predpiše minister. Za dolocitev obratovalnega monitoringa za obratovanje naprave, ki lahko povzroci onesna­ževanje okolja vecjega obsega, se uporabljata obseg in metodologija obratovalnega monito­ringa iz zakljuckov o BAT-u,14 razen ce bi se s tem zmanjšala dosežena raven varstva okolja. Ce predpisi, ki urejajo varstvo okolja, dolocajo izvedbo prvih meritev in obratovalnega moni­toringa, se za objekt odredi poskusno obratovanje za obdobje, doloceno s programom prvih meritev. V tem primeru je poleg pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja eden tudi ta, da iz predloženih porocil o prvih meritvah in iz obratovalnega monitoringa izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, dolocenih mejnih vrednosti. Ce tako dolocajo predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost, se za objekt odredi poskusno obratovanje. V tem primeru je poleg pogojev za zahtevni objekt in objekt z vplivi na okolje pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja, da iz predloženih porocil o prvih meritvah in obratovalnega monitoringa izhaja, da so izpolnjeni pogoji sevalne oziroma jedrske varnosti, doloceni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost. Pred koncem obdobja poskusnega obratovanja objekta investitor pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve prijavi rezultate prvih meritev in priloži porocila o prvih meri­tvah in obratovalnem monitoringu. 14 BAT je referencni dokument, ki ga sprejme in na svoji spletni stran objavi komisija, izdelan pa je za dolocene dejavnosti; opisuje predvsem uporabljene tehnologije, sedanje vrednosti emisij, porabe snovi in energije, tehnike, ki se uporabljajo za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik, ter zakljucke o BAT-u in vse nastajajoce tehnike. 7.2 Vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta, ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. Uredba o razvršcanju objektov za vzdrževanje objekta obravnava naslednje vrste del: - dela v objektu; - dela na ovoju objekta in zasteklitve; - inštalacijska vzdrževalna dela; - namestitev naprav in inštalacij v, na in ob objektu; - dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektu; - manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta; - druga vzdrževalna dela na gradbenih inženirskih objektih in drugi gradbeni posegi. Vzdrževanje objekta so tudi dela na delu objekta, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posle­dic naravnih in drugih nesrec, s katerimi se vzpostavi prvotno stanje. Dela je treba zaceti ne­mudoma oziroma najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreci. Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katere je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, doloce-no, da se za zagotavljanje opravljanja dolocene vrste gospodarske javne službe lahko spre­menita tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta. 7.3 Sprememba namembnosti objekta Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti objekta v obeh primerih, torej kadar se lta izvede samostojno ali hkrati z vzdrževalnimi deli, vsebuje: - naslovno stran; - splošne podatke o objektu; - besedilni opis; - prikaze objekta ali dela objekta, ki se mu spreminja namembnost. Besedilni opis vsebuje podatke, ki niso navedeni v splošnih podatkih o objektu ali izrisani v nacrtih. V besedilnem opisu se navedejo skladnost gradnje z dolocbami predpisov o ureja­nju prostora, opis pricakovanih vplivov objekta na neposredno okolico z navedbo ustreznih ukrepov in druge informacije z opisom zagotavljanja bistvenih zahtev. Pri opisih skladnosti gradnje z dolocbami predpisov o urejanju prostora se upoštevajo odlocitve iz predodloc­be, lokacijske preveritve ali drugih predhodno pridobljenih aktov, izdanih na podlagi do­locb Zakona o urejanju prostora. Prikazi pri stavbah obsegajo najmanj tlorise etaž, pri gradbeno-inženirskih objektih pa najmanj pregledno situacijo in gradbeno situacijo. Prikaz v primeru spremembe na­membnosti dela objekta prikazuje tudi lego tega dela objekta glede na celoten objekt. Dokumentacija za pridobitev predodlocbe vsebuje tisti del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, ki omogoca odlocanje upravnega or-gana o zahtevku za predodlocbo. 7.4 Legalizacija objekta Gradbeno dovoljenje za gradnjo, ki se nanaša na obstojeci nelegalen objekt, se lahko izda, ce se postopek izdaje gradbenega dovoljenja združi z izdajo gradbenega dovoljenja za že ob­stojeci objekt ali izdajo odlocbe in se obstojeci objekt v tem postopku legalizira. Ce je bila gradnja z dopustnimi odstopanji izvedena pred uveljavitvijo Gradbenega zako­na, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve vloži zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s tem zakonom. Z dnem dokoncnosti uporabnega dovo­ljenja se šteje, da objekt ni nelegalen ali neskladen. Za pripravo dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, se uporabljajo predpisi, ki so veljali v casu gradnje objekta, ali predpisi, veljavni v casu izdaje uporabnega dovoljenja, ce je to za vlagatelja zahteve za legalizacijo ugodneje. Ce je stavba do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo Gradbenega zakona ali ce je gradbeno-inženirski objekt dokoncan in pomeni nelegalen ali neskladen objekt ali ne­skladno uporabo objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po Gradbenem zakonu, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve v petih letih od uveljavitve Gradbenega zakona vloži zahteva za legalizacijo. Dokumentacijo za legalizacijo podpiše pooblašceni arhitekt ali inženir iz stroke, ki pri name-ravani gradnji glede na namen gradnje prevladuje in je bil v casu izdelave dokumentacije za legalizacijo vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice. Podpis ter izjava pooblašcenega arhitekta in inženirja nista potrebna pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti. Postopek legalizacije Ko je zahteva za legalizacijo vložena, pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda odloc­bo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo v skladu z dolocbami zakona, ra-zen ce je bilo to nadomestilo že placano. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve pošlje kopijo zahteve za legalizacijo s prilogami pristojni obcini, ki po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek, ce gre za gradnjo, za ka­tero je treba v skladu s predpisi o urejanju prostora placati komunalni prispevek, ce ta še ni bil odmerjen in placan. Zahtevi za legalizacijo se ugodi, ce: - je objekt skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v casu zacetka gradnje, ki je predmet legalizacije; - je dokumentacijo za legalizacijo podpisal pooblašceni arhitekt ali inženir, ki je bil v casu iz­delave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice ter je njen sestavni del njegova podpisana izjava, da so izpolnjene zahteve zakona po veljavnih predpisih ali pred­pisih, ki so veljali v casu zacetka gradnje; - so bila pridobljena mnenja mnenjedajalcev, da izvedena gradnja izpolnjuje pogoje po ve­ljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v casu zacetka gradnje; - je bil placan komunalni prispevek oziroma so bile na drug zakonit nacin izpolnjene investi­ torjeve obveznosti v zvezi s placilom komunalnega prispevka; - je izkazana pravica graditi; - je stavba, ki je predmet zahteve, evidentirana v katastru stavb in objekt gospodarske javne infrastrukture evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture in - je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta v skladu z dolocbami tega zakona. Zahtevi za legalizacijo se ugodi, ce je objekt izveden na kmetijskem zemljišcu z bonitetno oceno, nižjo od 40. Bonitetna ocena se ugotovi na podlagi podatka o katastrski kulturi in ka­tastrskem razredu parcele pred gradnjo in ob upoštevanju prevedbenih preglednic po kata­strskih okrajih iz sistema katastrske klasifikacije v boniteto zemljišc in je obcina v predhodni lokacijski preveritvi, izvedeni v skladu s predpisom o urejanju prostora, odobrila legalizacijo objekta. Odlocba o zahtevi za legalizacijo se izda v 90 dneh od vložitve zahteve za legalizacijo. Z dnem dokoncnosti odlocbe se šteje, da objekt ni nelegalen ali neskladen in da ima uporabno dovo­ljenje. Legalizacija objekta ni mogoca za objekt, ki je zgrajen po 30. aprilu 2004, ce gre za objekt z vplivi na okolje ali objekt, za katerega je obvezna presoja sprejemljivosti. Investicijski proces ob koncu življenjske dobe objekta 8.1 Prenova objekta Po koncu življenjske dobe objekta se investitor odloci, ali bo objekt prenovil ali odstranil (po­rušil ali razgradil vse nadzemne in podzemne dele objekta). Prenova gradbenega objekta lahko zajema: - zamenjavo tehnologije, - spremembo zmogljivosti in - spremembo parametrov. 8.2 Odstranitev objekta Po koncu obratovanja objekta mora investitor poskrbeti za njegovo porušitev ali razgra­dnjo. Z izrazoma porušitev ali razgradnja opredeljujemo postopke, dela in opravila, ki so po­trebni, da se objekt privede do stanja, da preneha biti objekt. Investitor ima za odstranitev objekta dve možnosti, in sicer da: - objekt poruši in ruševine odpelje na trajno deponijo ali - objekt razgradi ter razgrajeni material, ki je ustrezen, uporabi za ponovno vgradnjo, preo­ stali material odpelje na trajno deponijo. Za rušitev in razgradnjo je treba predvideti obseg del in oceniti višino stroškov, zato je treba izdelati projekt odstranitve (PZI za odstranitev objekta) in program razgradnje. PZI za odstranitev manj zahtevnega in zahtevnega objekta vsebuje: - naslovne strani, - tehnicno porocilo z opisom nacina odstranitve, - graficne prikaze. Tehnicno porocilo obsega opis objekta, z navedbo konstrukcijskih elementov in materialov, nacin odstranitve, termin oziroma casovni okvir odstranitve, nacin in lokacijo za deponiranje gradbenih odpadkov. Program razgradnje predvideva zaporedje in obseg tehnoloških postopkov za razgradnjo objekta in za odložitev razgrajenih odpadkov po koncanem obratovanju ter njihove stroške. Sredstva za razgradnjo se morajo zbirati že med obratovanjem. B. Vodenje projektov V tem poglavju so predstavljeni odgovori na osnovna vprašanja pri vsakem projektu: KAJ? KDAJ? KDO? S CIM? KAKO DOBRO? ZA KOLIKO? Projekt 1.1 Definicija projekta Razlicni avtorji v razlicnih literaturah razlicno definirajo projekt. Hauc navaja, da definicije projekta lahko razdelimo na tiste, ki ga opredeljujejo kot casovno in ciljno usmerjen proces, in tiste, ki poudarjajo vlogo oziroma namero projektov, ter da ima pojem projekt v praksi zelo razlicne pomene. Tako lahko pomeni: - dokumentacijo, nacrt, elaborat; - tehnicno ali drugo dokumentacijo; - projektno dokumentacijo, kot na primer projekt za pridobitev mnenj in gradbenega dovo­ ljenja, projekt za razpis, projekt za izvedbo itd.; - nacrt postopka za izvedbo projektnega namena; - objekt v pripravljalni fazi za gradnjo; - objekt v gradnji; - investicijo, naložbo; - procesni ciklus, ki se zaradi svoje znacilnosti in pomembnosti izdvaja iz tekocega poslova­ nja oziroma tekoce proizvodnje ter se posebej organizira; - terminski plan neke zakljucne akcije posebnega pomena; - idejo, namero, pa ceprav še ni izvedena. PMBOK navaja, da je projekt zacasna dejavnost, s katero si prizadevamo ustvariti unikaten proizvod, storitev ali nov rezultat projekta. ICB – IPMA navaja, da je projekt casovno in s sredstvi omejeno delo, s katerim realiziramo sku­pek definiranih rezultatov (na podrocju dogovorjenih projektnih ciljev) v skladu z zahtevami in standardi kakovosti. Ce povzamemo desetih svetovno najbolj uveljavljenih avtorjev, lahko postavimo naslednjo definicijo: Projekt je enkraten proces, ki je ciljno, kadrovsko, casovno in financno omejen. Recemo lahko tudi, da je projekt podjetje, ki je casovno omejeno. Posamezni projekt je lahko del vecje projektne strukture. Izvedba investicijskega procesa je projekt in ustreza tudi njegovi najzahtevnejši defi­niciji. Projekt je lahko celoten investicijski proces ali katera koli njegova faza. Znacilnosti projektov, katerih cilj je izgradnja objekta, so: - Cilj je vnaprej opredeljen. - Rok za izpolnitev obveznosti je dolocen. - Vložek kapitala je velik. - Financna sredstva so omejena. - Koordinacija je zahtevna (veliko udeležencev, dobaviteljev, izvajalcev, specialistov …). - Vložek predstavljajo številni proizvodni viri, odvisni od ekonomicnosti. - Prisotni so stalni casovni pritisk in zahteve po uspešnosti projekta. - Proces odlocanja je zapleten. - Projekt je enkraten. 1.2 Zasebni, javni in javno-zasebni projekti V praksi poznamo zasebne, javne in javno-zasebne projekte. Zasebni projekti so tisti, pri katerih se kot investitor pojavlja zasebna oseba. Pri tem pozna-mo naslednje vrste zasebnih oseb: - enkratni podjetnik; - stalni podjetnik; - podjetje, ki poleg svoje dejavnosti vlaga v posamezni projekt ali vec projektov, enkratno ali kontinuirano; - skupina investitorjev, ki se združujejo na skupnem enkratnem projektu z namenom, da do-sežejo skupni cilj in uskladijo zasebne cilje; - projektna skupina, ki je ustanovljena za realizacijo enkratnega projekta, kjer se vec podje­tnikov združuje na skupnem projektu. Javni projekti so tisti, pri katerih se kot investitor pojavljajo država, državne institucije, pod-jetje v pretežni lasti države in lokalna samouprava. Javno-zasebni projekti so tisti, v katerih se kot investitor na eni strani pojavljajo država, dr­žavne institucije, podjetja, ki so v pretežni meri v lasti države, ali lokalna skupnost in na drugi strani zasebna oseba investitor. Vodenje projektov Investicijski procesi graditve objektov so zahtevne strokovne naloge. V procesih sodeluje vr­sta udeležencev - od investitorjev, projektantov, izvajalcev in podizvajalcev do upravnih in nadzornih organov. Zato je zelo pomembno usklajevanje vsebinskih in casovnih aktivno­sti vseh udeležencev, ki ga praviloma lahko izvajamo le s projektnim vodenjem. Projektno vodenje z mednarodnim izrazom v angleškem jeziku imenujemo »projektni mana­gement«. Vodenje je spretnost vplivanja na druge ljudi ali skupine, da bi ti delovali v smeri postavljene­ga cilja. Projektno vodenje je orodje za realizacijo projekta. Je strateški upravljavski in vodstveni proces dolocanja strategij rasti in razvoja organizacij, strategij projektov, zagotavljanje po­gojev za njihovo uspešno vodenje in izvajanje, z namenom doseci vecjo konkurencno spo­sobnost in boljše strateške pozicije ob hkratnem zagotavljanju profitne uspešnosti organi­zacije. Projektno vodenje je neprestano iskanje ravnovesja med: - obsegom, stroški, kakovostjo in casom; - deležniki in njihovimi pricakovanji in potrebami; - opredeljenimi zahtevami in neopredeljenimi pricakovanji. Vzdrževanje optimalnega ravnovesja med njimi je pomemben izziv vsakega projektnega vodje - projektnega managerja. Projektni vodje potrebujejo poleg strokovnega znanja s podrocja in bogatih izkušenj tudi dobro poznavanje podrocja vodenja, upravljanja, nacrtovanja, organizacije, koordiniranja, ko­municiranja, motiviranja, nadzorovanja, reševanja sporov, vrednotenja, financ, skupinskega dela, zakonodaje ter razlicnih upravnih postopkov. Naloga vodje projekta je zagotoviti, da se projekt izvede ob sodelovanju primerno organi­ziranih ljudi, v dogovorjenih rokih, z dolocenimi viri, z želenim ucinkom. Zato je projektni vodja odgovoren in pristojen za: - celoten projekt - poslovnemu sistemu in narocniku; - obvladovanje poslovnega izida projekta, rokov in kakovosti; - pokrivanje vseh podrocij pristojnosti in obvladovanje virov na projektu, skupaj s projektno skupino; - zagotavljanje podpore funkcijskih enot poslovnega sistema; - kontaktiranje z narocnikom v okviru projekta za tekoce terjatve, placila, denarni tok, spre­membe in zahtevke; - poslovne procese, ki jih izvajajo za projekt zaposleni v poslovnem procesu, izven projektne skupine; - izdelavo porocil; - nagrajevanje projektne skupine. Projektni vodja je dolžan organizirati projektno delo na nacin, da zadovolji poslovni sistem in narocnika hkrati. Slika 23 prikazuje nacin organiziranja projektnega dela z vidika poslovnega sistema (podjetja) in projekta, razdeljeno na glavni, skrbniški in izvajalni sistem. Glavni sistem opredeljuje cilje, naroca projekt in s projektom upravlja. Skrbniški sistem konci­pira in planira projekt, pripravlja izvajanje dejavnosti ter vodi projekt. Izvajalni sistem opera-tivno izvaja in poroca o realizaciji. Dobro vodenje projektov je hkrati dobro vodenje po­slovnega sistema. Projektne faze in življenjski ciklus projekta 3.1 Faze projekta Razlicni domaci in tuji avtorji razlicno definirajo faze projekta. Za projekte je znacilno, da se vsebinsko med seboj bistveno razlikujejo. Projekt je lahko izvedba vseh aktivnosti celotnega investicijskega ciklusa ali samo njegovi po­samezni deli. Vsak projekt ima faze, ki so navedene v naslednjih podpoglavjih. Slika 24 prikazuje življenjski ciklus projekta, katerega cilj je izgradnja objekta in je opredeljen z naslednjimi fazami: - snovanje (nacrtovanje) projekta; - definiranje in planiranje projekta; - izvajanje, kontroliranje projekta; - zakljucek in obratovanje projekta. 3.1.1 Snovanje (nacrtovanje) projekta Snovanje projekta vsebuje opredelitev ideje, ugotovitev potrebe ali priložnosti (izdelek, sred­stvo, storitev), oceno pricakovanih ucinkov (in kriterijev uspešnosti) ter utemeljitev, zakaj je projekt potreben (namen projekta). Preuci se možnost izvedbe projekta (študija izvedljivosti) – ocenijo se viri, ki so potrebni in ki so na voljo v združbi. Poleg tega se postavi okvirni plan projekta – groba ideja, kako naj bi projekt potekal, pri cemer nekateri predlagajo tudi izdelavo seznama domnev, tveganj in ovir. Vse to seveda izvede narocnik projekta, ki naj bi kasneje uporabljal projekt za doseganje po­slovnih ciljev. 3.1.2 Definiranje obsega projekta V fazi definiranja obsega projekta detajlno opredelimo namen in cilje projekta. 3.1.3 Planiranje projekta Na podlagi jasno opredeljenih ciljev se izdela plan projekta (seznam aktivnosti, mrežni ali terminski plan, plan virov in stroškov ter plan obvladovanja tveganj). Nekateri avtorji v fazo planiranja projekta vkljucujejo tudi organizacijo projekta ter sistem komunikacij. 3.1.4 Izvedba in kontroliranje projekta Izvedba projekta vsebuje izvajanje planiranih aktivnosti v skladu s planom. To je obicajno najobsežnejša faza projekta, saj v njej sodeluje najvec ljudi in se porabi najvec sredstev. Za uspešno izvajanje so odlocilnega pomena ustrezno usklajevanje udeležencev, vodenje cla­nov skupine in kontroliranje izvedbe. Kontroliranje izvedbe se mora izvajati med celotno fazo izvajanja projekta. 3.1.5 Zakljucek projekta Zakljucna faza – predaja rezultatov in zakljucek projekta – vsebuje izdelavo dokumentacije in predajo rezultatov narocniku. Ceprav se ves cas poteka projekta preverja skladnost izva­janja s cilji in specifikacijo, se dokoncna potrditev izdelka, sredstva in storitev pridobi šele v tej fazi. Projekt se zakljuci, ko narocnik s prevzemom potrdi ustreznost rezultatov, projektna skupi­na pa izdela zakljucno porocilo projekta. Po potrjenem zakljucnem porocilu se projekt for-malno zakljuci, s cimer se tudi razpusti projektna skupina. 3.1.6 Obratovanje projekta V fazi obratovanja projekta se izvedejo koncni preizkusi, predaja objekta v obratovanje in vzdrževanje ter ugotavljanje ucinkov investicije. 3.2 Življenjski ciklus projekta Življenjski ciklus oziroma življenjski krog projekta imenujemo zaporedje vseh projektnih faz od zacetka do konca projekta. To je ponavljajoci se krog ugotavljanja, nacrtovanja, izvaja­nja in vrednotenja rezultatov, ki se ponovno nadaljujejo z ugotavljanjem, nacrtovanjem itd. Procesi projektnega managementa 4.1 Splošno o procesih projektnega vodenja Vodnik po znanju projektnega vodenja PMBOK podrobno opredeljuje procese projektnega vodenja, skupine procesov projektnega vodenja, povezave med njimi in medsebojne vplive. Proces projektnega managementa doloca vrsto aktivnosti za doseganje želenih ciljev projek­ta in poskrbi za opis ter organizacijo dela na posameznih projektih. 4.2 Skupine procesov projektnega vodenja Locimo vec vrst skupin procesov projektnega vodenja, ki so prikazani na Sliki 25, in sicer: - zagonske procese, - procese planiranja, - procese izvajanja, - nadzorne procese – spremljanje in kontroliranje, - zakljucne procese. Procesi projektnega vodenja se v casu izvajanja projekta med seboj prekrivajo, kar nazorno prikazuje Slika 26. 4.2.1 Zagonski procesi Zagonski proces je sprejem odlocitve in izdaja soglasja za zacetek novega projekta. V tej fazi se imenuje projektni manager – projektni vodja. Podlaga za delo je poslovnik projekta, ki opredeljuje postopke za planiranje in spremljanje projekta. V tem dokumentu je definirano projektno vodenje projekta z navedbo metod, teh­nik, postopkov in pristopov. Poslovnik projekta so dogovorjena pravila igre. V fazi zagonskega procesa gre za inicializiranje in pooblašcenje, kjer se: - izda nalog za novi projekt (sprejme se poslovna odlocitev), - imenuje se projektni vodja - projektnega managerja, - doloci se projektna skupina, - doloci se matrika odgovornosti. 4.2.2 Procesi planiranja Planiranje projekta je bistvenega pomena za njegovo uspešno in ucinkovito izvedbo. Planira­nje pomeni nacrtovanje necesa, kar še do zdaj ni bilo izvedeno. V procesu planiranja je sorazmerno veliko procesov, rezultat te skupine procesov je zagonski elaborat (TEE - tehno-ekonomski elaborat in druge študije). V tem procesu se organizira projektna skupina, dolocijo se odgovornosti, ki morajo biti skladne s poslovnikom projekta, v katerem so navedena pravila projektnega vodenja. Locimo temeljne in podporne procese planiranja. Temeljni procesi planiranja so: - Planiranje obsega. V tem procesu se pripravi pisno porocilo o obsegu, ki je podlaga za vse nadaljnje odlocitve o projektu, usklajene s cilji projekta. Pisno porocilo je dokument, ki do­loca sporazum med narocnikom projekta in projektno skupino. - Dolocanje obsega. V tem procesu razdelimo projekt na manjše lažje obvladljive sestavne dele. - Dolocanje aktivnosti. V tem procesu pisno opredelimo aktivnosti, ki so potrebne za iz­vedbo posameznih delov projekta. - Planiranje virov. V tem procesu dolocimo vrste potrebnih virov in kolicin za izvedbo in do-koncanje aktivnosti projekta. - Dolocanje zaporedja aktivnosti. V tem procesu se dolocijo zaporedje med aktivnostmi in povezave med njimi – izdelamo scenarij izvedbe projekta. - Ocenjevanje trajanja aktivnosti. V tem procesu se oceni cas, potreben za izvedbo posa­mezne aktivnosti. - Priprava terminskega nacrta. V tem procesu se analizirata zaporedje aktivnosti in trajanje aktivnosti ter zahtev po virih za pripravo terminskega plana. - Planiranje tveganj. V tem procesu se odloci o vsebini in planu tveganj na projektu. - Vrednotenje stroškov. V tem procesu se ovrednotijo stroški za vire, ki so potrebni za iz­vedbo planiranih aktivnosti. - Razporejanje stroškov. V tem procesu se razporedijo stroški na delovne pakete.15 S tem se vzpostavi osnova za merjenje opravljenega dela. - Nacrt za izvajanje. V tem procesu se združijo rezultati drugih nacrtovanih procesov v usklajen in razumljiv dokument. Obseg nacrta za izvajanje je naslednji: usmerja izvajanje projekta, dokumentira predvidevanja, dokumentira odlocitve med posameznimi možnost-mi, pospešuje informiranost, doloca kljucna preverjanja in presojo vsebine, obsega in casa, daje osnove za merjenje in nadzor napredovanja. V vsaki fazi projekta moramo temeljne procese planiranja praviloma veckrat ponoviti. Za uspešno in ucinkovito izvedbo projekta so bistvenega pomena tudi podporni procesi pla­niranja. Sodelovanje oziroma uporaba podpornih procesov planiranja s temeljnimi procesi planiranja je odvisna od vsebine projekta. 15 Delovni paket – upravljanje projekta, razdeljeno na vec glavnih aktivnosti (na primer: planiranje, koordiniranje, upravljanje, poro-canje, arhiviranje). Podporni procesi planiranja so: - Planiranje kakovosti. V tem procesu se prepoznavajo standardi kakovosti, ki so pomemb­ni za projekt, in opredeli nacin za njihovo zadovoljitev. - Planiranje organizacije. V tem procesu se doloca, dokumentira in imenuje projektna sku­pina za izvajanje posameznih nalog na projektu, odgovornosti in nacina porocanja. - Kadrovanje. V tem procesu se pridobivajo cloveški viri za delo na projektu. - Planiranje komuniciranja. V tem procesu se opredeljujejo potrebe po informiranju in ko­municiranju vseh udeležencev projekta. Kaj kdo potrebuje, kdaj in kako želi to imeti. - Prepoznavanje tveganj. V tem procesu je možnost pojava tveganj na projektu in doku­mentiranja njihovih znacilnosti. - Obvladovanje tveganj. V tem procesu se izdela kakovostna analiza tveganj s postavitvijo prioritet glede njihovih ucinkov na projektne cilje. - Ovrednotenje tveganj. V tem procesu se ovrednotijo tveganja in merijo verjetnosti, ali se bodo ta pojavila. - Planiranje odzivov na tveganja. V tem procesu se razvijajo postopki in spretnosti za zmanjšanje ogroženosti projektnih ciljev zaradi tveganj. - Planiranje oskrbe. V tem procesu se obvladujejo in zagotavljajo proizvodi za projekt. Od­loca se, kaj bomo nabavili in kdaj. - Planiranje oddaje del. V tem procesu se dokumentirajo potrebe in prepoznavajo poten­cialni izvajalci del. 4.2.3 Procesi izvajanja Proces izvajanja projekta predstavlja izvajanje aktivnosti, ki so bile z nacrtom predvidene, in te so: - Izvajanje nacrta projekta. V tem procesu se izvaja nacrt projekta z izvajanjem aktivnosti - nastane proizvod projekta. - Preverjanje obsega. V tem procesu narocnik formalno prevzame dejanski obseg projekta. - Zagotavljanje kakovosti. V tem procesu stalnega vrednotenja vseh dosežkov projekta in povecevanja zaupanja v projekt zagotovimo, da bo projekt izpolnjeval zahteve izbranih standardov kakovosti. - Razvijanje projektne skupine. V tem procesu se razvijajo sposobnosti posameznikov in sku-pin za boljše izvajanje projekta. Je proces stalnega izboljševanja ravni potrebnih znanj. - Razširjanje informacij. V tem procesu gre za pravocasno razširjanje potrebnih informacij. - Pridobivanje ponudb. V tem procesu se pridobijo ponudbe. - Izbiranje ponudnikov. V tem procesu se izberejo ponudniki. - Spremljanje pogodb. V tem procesu se obvladujejo pogodbe in odnosi z dobavitelji mate-rialov, storitev in opreme. Na Sliki 27 so prikazane vse skupine procesov izvajanja aktivnosti, ki so bile predvidene z na-crtom. 4.2.4 Nadzorni procesi – spremljanje in kontroliranje Izvajanje projekta mora biti skladno z nacrtovanim projektom, neprestano nadzorovano (spremljano ter kontrolirano) in merjeno. Sprotno je treba ugotavljati odstopanja od nacr­ta za izvedbo na razlicnih podrocjih. Ce gre za vecja odstopanja oziroma neskladnosti od nacrta za izvedbo je projekt treba posla-ti ponovno v skupino procesov planiranja, da se izdela nov nacrt za izvedbo. Z nadzornimi procesi ugotavljamo tudi preventivne ukrepe za možne pricakovane probleme. Na Sliki 28 so prikazane vse skupine procesov nadzora, ki se izvajajo v casu od izvajanja do koncanja skupine procesov. Nadzorni procesi so: - Celovito nadzorovanje sprememb. V tem procesu gre za obvladovanje sprememb v ce­lotni dobi trajanja projekta. - Overjanje obsega. V tem procesu zbiramo in razpošiljamo porocila o napredovanju pro-jekta. Porocilo vsebuje porocilo o stanju, obsegu in kakovosti dela ter porocilo o predvide­vanjih in napovedih za prihodnost projekta. - Nadzorovanje obsega. V tem procesu se spremlja obseg sprememb. - Nadzorovanje rokov. V tem procesu se spremlja, spreminja in vzdržuje terminski plan pro-jekta. - Nadzorovanje stroškov. V tem procesu gre za nadzorovanje sprememb stroškov in s tem sprememb proracuna. Nadzorovanje stroškov je povezano z vplivanjem na dejavnike, ki lahko spreminjajo stroške. - Nadzorovanje kakovosti. V tem procesu gre za nadzor obvladovanja kakovosti poslovnih procesov projekta in proizvodov. - Obvladovanje projektne skupine. V tem procesu gre za obvladovanje delovanja projek­tne skupine. - Porocanje o izvedbi nalog. V tem procesu se poroca o izvedenih nalogah projekta. - Obvladovanje udeležencev projekta. V tem procesu gre za obvladovanje delovanja vseh udeležencev projekta. - Nadzorovanje odzivov na tveganja. V tem procesu gre za nadzorovanje in merjenje vpli­vov tveganj na projekt in ucinkov nacrta odzivov na tveganja v celotnem življenjskem ci­klusu projekta. - Spremljanje pogodbe. V tem procesu se nadzorujejo pogodbe in odnosi z dobavitelji ma-terialov, storitev in opreme. 4.2.5 Zakljucni procesi Med zakljucne procese pogodbe prištevamo: - Formalno koncanje pogodbe. V tem procesu gre za koncanje vseh obveznosti iz pogod-be, vkljucno z odlocitvijo o vseh odprtih postavkah, s koncnim obracunom. - Formalno koncanje projekta. V tem procesu gre za izdelavo in razpošiljanje informacij o formalnem koncanju projekta. Pripravi se zakljucno porocilo projekta z analizo ucinkovito­sti in uspešnosti glede na nacrtovane cilje projekta. V ta proces sodi tudi arhiviranje doku­mentacije za prihodnjo uporabo. Modeli organizacije glede na projekt Organizacija je glede na projekt lahko izvedena na vec nacinov, odvisno od njenih ciljev, zato poznamo vec oblik organizacijskih struktur. V nadaljevanju so predstavljene strukture, ki se najpogosteje uporabljajo pri izvajanju investicijskih projektov. Slika 29 prikazuje vplive funkcijskega vodje in vodje projekta za funkcijsko, matricno in pro-jektno organiziranost. Pri funkcijski organiziranosti je vecji vpliv funkcijskega vodje in manjši vpliv projektnega vodje. Pri matricni organiziranosti je njun vpliv enak. Pri projektni organizi­ranosti je vecji vpliv vodje projekta in manjši vpliv funkcijskega vodje. vpliv funkcij skega vodje vpliv vodj e projekta funkcijska matricna projektna organiziranost organiziranost organiziranost Slika 29: Vplivi na odlocitve pri vodenju projektov med funkcijsko in projektno organiziranostjo Strukturo organiziranosti oblikujejo naloge, nosilci nalog in njihova medsebojna razmerja. S pravilno izbiro strukture organiziranosti dosežemo smotrno razporeditev organizacijskih zmogljivosti po razlicnih organizacijskih osnovah. Prikažemo jo z organizacijsko shemo. 5.1 Funkcijska organizacija Najstarejša oblika organizacijske strukture je funkcijska. To je oblika organizacijske strukture, ki se najveckrat uporablja v majhnih in srednje velikih organizacijah. Primer funkcijske organi­ziranosti je prikazan na Sliki 30. Kot vsaka organizacijska struktura ima tudi funkcijska prednosti in slabosti. Prednosti funkcij­ske organizacijske strukture so: - visoka stopnja specializacije dela, - preproste metode in postopki, - nizki režijski stroški in drugo. Slabosti funkcijske organizacijske strukture so: - pocasna prilagodljivost spremembam, - odsotnost skupinskega dela in sodelovanja, - pocasno sprejemanje odlocitev in drugo. 5.2 Projektna organizacija V projektnih organizacijah se uporablja projektna organizacijska struktura. Ta omogoca ure­snicevanje ciljev, ki so vezani na posamezen projekt, in je primerna za izvajanje nalog, ki se izvedejo le enkrat v planiranem casu z dolocenimi sredstvi. Primer projektne organizacije je prikazan na Sliki 31. Prednosti projektne organizacijske strukture so: - ustreznejša izraba cloveških virov; - motiviranost zaposlenih z iskanjem novih, zanimivih nalog; - obstaja možnost povezovanja razlicnih poslovnih funkcij in - visoka fleksibilnost. Konkurencne prednosti uvedbe projektne organiziranosti v poslovne sisteme, kjer se ucinki merijo na tržišcu, so: napovedovanje, spremljanje in nadziranje poslovnih ucinkov med izved­bo. Ceno doloca tržišce – obvladovanje stroškov je življenjskega pomena. Zelo pomemben je cas – omogoceni sta njegovo popolno obvladovanje in skrajševanje. Slabosti projektne organizacijske strukture so: - težka ustalitev projektnih skupin, - dolgo uvajanje v delo, - velika poraba casa za komunikacijo – sestanke, koordinacije. 5.3 Matricna organizacija Matricna organizacija je tista, v kateri se pojavlja matricna organizacijska struktura. Ta struk­tura doloca obliko povezovanja v oddelke, in sicer po posameznih proizvodih in funkcijah. Gre za dvojno vodenje - zaposleni odgovarjajo dvema vodjema: vodji poslovnega sistema ter vodji projekta. Primer matricne organizacije prikazuje Slika 32. Prednosti matricne strukture so: - fleksibilnost, - motiviranost ter - ucinkovitost porabe virov. Slabosti matricne organizacijske strukture so: - velika zmeda zaradi dvojnega vodenja, - velika poraba casa, - vec konfliktov in konflikti vecjega obsega. 5.4 Projektno-procesna organizacija Cilje, ki so vezani na velike projekte, uresnicujemo s projektno-procesno organizacijsko struk­turo. To je pogost nacin današnje organiziranosti, ker zaradi velikosti projektov ni mogoce postaviti ciste projektne organizacije. V projektno-procesni organizaciji direktor projekta sproži poslovni proces v poslovnem siste-mu ali zunaj njega in ima nad njim popoln nadzor. Direktor je skrbnik vsakega poslovnega procesa. S tem sta popoln nadzor in odgovornost prenesena na direktorja projekta. Težo nosi vodenje projekta, ne pa delo in rezultati funkcijskih enot oziroma poslovnih funkcij. Projektno-procesna organiziranost zahteva novo povezovalno organizacijsko strukturo pro-gramov in mreže projektov. Podjetja, ki so projektno usmerjena, imajo za casovno omejene projekte nove stalne organi­zacijske strukture, kot so projektne pisarne in strokovni oddelki. Njihove naloge so: - razvoj projektnega managementa, - razvoj postopkov in organizacije, - svetovanje, - kontroling doseganja poslovnih ciljev projektov, - informiranost podjetja o projektih, - organizacija izobraževanj na podrocju projektnega managementa. Projektno usmerjena podjetja so vitka in fleksibilna. Projektno-matricna organiziranost je za­nje neuporabna. Tradicionalna delitev pristojnosti oziroma vplivov na odlocitve ne ustreza tej vitki projektno usmerjeni organizacijski obliki. Znanja s podrocja projektnega managementa 6.1 Cilji projekta Cilji projekta so zelo pomemben del vsakega projekta. Vsak projekt mora biti ciljno usmerjen. Ce projekt nima jasno zastavljenih ciljev, ne bo uspešen. Cilji morajo biti jasni in opredelje­ni, še preden zacnemo izvajanje projekta. Dolocimo jih v procesu planiranja projekta. Locimo vec vrst ciljev projekta, in sicer: - Namenski (strateški) cilj projekta – odgovori nam na vprašanja, kaj, za koliko, do kdaj, za­kaj. Opredeljuje koncni namen projekta in pove, kaj želimo s projektom doseci oziroma kam želimo priti. - Objektni cilji projekta izhajajo iz namenskih ciljev in so zelo konkretni. Objektni cilj pro- jekta razumemo kot definicijo nacina, kako bomo prišli do tja. - Glede na pomembnost delimo cilje na glavne in stranske. - Glede na dinamiko doseganja rezultatov delimo cilje na koncne in vmesne (vmesni cilji so koraki na poti doseganja koncnega cilja). - Glede na širino pomena projekta in obseg vpliva projekta delimo cilje na interne (vplivajo na poslovni sitem, v katerem se projekt izvaja) in eksterne (vplivajo tudi na širše okolje). Pri projektih, katerih cilj je izgradnja objekta, je najpomembnejši namenski cilj uspešnost pro-jekta (poslovni izid). Projektni manager lahko sicer sooblikuje cilje, ne more pa jih postavljati. Primer iz prakse: Projekt – izgradnja lokalne ceste LC 081091 Dvorjane–Ciglence od km 0 + 806 do km 1 + 950, vkljucno z izvedbo odvodnjavanja, ureditvijo horizontalne in vertikalne prometne signalizacije z vodenjem prometa ter ureditvijo avtobusnih postajališc v obcini Duplek. - Namenski cilji: • ekonomski: zmanjšanje stroškov vzdrževanja ceste; • socialni: povezovanje prebivalcev, ustrezen dostop do zgradb, višji življenjski standard prebi­valcev, varnost udeležencev v prometu; • ekološki: ustrezno odvodnjavanje in zbiranje olj, povecati dodano vrednost prostora; • politicni: odnos med obcinami in regijami; • tehnicni: vecja pretocnost, boljša kakovost lokalne ceste, prijetnejša vožnja; • casovni: pravocasnost prispetja. - Objektni cilj: zgrajena lokalna cesta skladno s projektno dokumentacijo in na podlagi ustre­znih zakonov, uredb, pravilnikov in standardov, v dograjenem casu in po dogovorjeni ceni. 6.2 Terminsko nacrtovanje Temeljni procesi terminskega nacrtovanja so: - dolocanje aktivnosti, - dolocanje zaporedja aktivnosti, - ocenjevanje trajanja aktivnosti, - izdelava in obvladovanje terminskega plana (spremljanje, spreminjanje in vzdrževanje ter­minskega plana). Terminski potek realizacije investicijskega projekta prikažemo v terminskem planu. Potek pri­ kažemo graficno z razlicnimi tehnikami terminskega planiranja, iz katerih so razvidi naslednji koledarski casi: - cas izvedbe investicijskega programa do pridobitve sredstev, - cas od podpisa pogodbe s kreditodajalci do zacetka izvedbe investicijskega projekta (izde-lava projektne in investicijske dokumentacije, pridobitev gradbenega dovoljenja, sklepa­nje pogodb z izvajalci ….), - cas od zacetka gradnje objekta do poskusnega obratovanja (gradbena, obrtniška in insta­lacijska dela, dobava in montaža opreme, zakljucna dela) in - poskusno obratovanje (za gradbene objekte velja pogojno – le kadar bo objekt vplival na okolje) in zacetek rednega obratovanja. Terminske plane izdelujemo graficno s pomocjo naslednjih tehnik: - gantogramska ali blokovna tehnika, - ciklogramske ali taktne tehnike, - otogonalne tehnike in - tehnike mrežnega planiranja. Tehniko planiranja izberemo na podlagi tehnološke zapletenosti in ciklicnosti ponavlja­nja delovnih procesov. Gantogramska tehnika je prikazana na Sliki 33 in jo uporabimo v pri­ meru tehnološke stabilnosti dela. Ciklogramska tehnika je prikazana na Sliki 34 in jo upora­bimo v primerih ciklicnih tehnoloških oziroma delovnih procesov. Ortogonalna tehnika je primerna le za obdelavo terminskih planov izrazito longitudialnih objektov. Mrežne tehnike planiranja pa se uporabijo naceloma za tehnološko zapletena dela, ki narekujejo veliko so-odvisnost v realizaciji aktivnosti projekta. Terminske plane, za katere moramo opredeliti vrsto aktivnosti, vrsto znacilne aktivnosti in ustrezno enoto casa, delimo na: - generalne in - detajlne. Po dolocitvi vrste plana sledi predvidevanje in za nekatere aktivnosti izracunavanje casa tra­janja ter dolocanje redosleda aktivnosti. Za pripravo terminskih planov lahko uporabljamo naslednja racunalniška orodja: - Microsoft Project, - Primavera Sure Track, - P3, - CA-Super Project, - BIM 4D. Pri projektih, katerih cilj je izgradnja objekta, se pogosto pojavlja štiristopenjsko planiranje izvajanja projektov. Prikaz ravni planiranja obsegov in rokov projekta je prikazan na Sliki 35. Spremembe obsegov in rokov Zagonski elaborat Glavni nacrt projekta: Mesecni nacrt projekta: Dnevno planiranje: TEE - pogodbeni roki, - natancni roki za - delovni nalogi - vsi glavni mejniki, podizvajalce in oskrbo, s ciljnimi roki, - roki za podizvajalce, - ciljni roki in stroški. usklajenimi z normativi, - zahtevki za - roki za dnevne spremembe. dobave. Osnovno planiranje virov Temeljna izkorišcenost virov TEHNICNI SEKTOR VODJA PROJEKTA VODJA PROJ. IN VODJA DEL IN VODJA DEL DELOVODJA Slika 35: Prikaz ravni planiranja obsegov in rokov projekta V poglavju B.6.2.1 je podrobno predstavljena tehnika mrežnega planiranja, ki je tudi v praksi najpogosteje uporabljena tehnika planiranja, spremljanja, upravljanja in vodenja projektov. 6.2.1 Mrežno planiranje Mrežno planiranje se torej uporablja za vodenje in kontrolo projektov z vidika terminov, stro­škov in razpoložljivih virov projekta. Poznamo dve metodi mrežnega planiranja, in sicer: - CPM (Critical Path Metod) – metoda kriticne poti – deterministicna metoda. Metoda na podlagi delovnih normativov, standardnih casov in empiricnih podatkov ugotavlja le eno možnost terminskega trajanja aktivnosti. - PERT-metoda (Program Evaluation and Review Technique) je sicer deterministicna me-toda, vendar uporablja stohasticen (verjetnostni) pogled na case trajanja aktivnosti. Meto­da uporablja tri možnosti trajanja aktivnosti (optimisticno, realisticno in pesimisticno). V metodi so uporabljeni statisticni podatki. Metode locujejo strukture procesa od analiz casa do stroškov. Omogoceni sta ucinkovito spremljanje in pravocasno ukrepanje. Pri mrežnem planiranju so elementi planiranja aktivnosti, ki so procesi in trajajo dolocen cas. Vsaka od teh aktivnosti povezuje dva dogodka, zacetek in konec. Za pušcicni prikaz mrežnega planiranja je znacilno, da se aktivnosti ponazarjajo s pušcicami, dogodki pa s krogi, ki so oštevilceni. Zelo pomembni dogodki, ki predstavljajo kontrolne toc­ke v izvedbi projekta, se imenujejo mejniki. Elemente dogodkovne mreže prikazuje Slika 36, primer tehnike mrežnega planiranja pa Slika 37. i – oznaka dogodka ZTi – najzgodnejši rok dogodka PTi – najpoznejši rok dogodka Slika 36: Elementi dogodkovne mreže Bistvo za možnost izdelave plana je lista aktivnosti, ki naj bo izdelana na podlagi podrobne clenitve projekta. Le na podlagi jasnih ugotovitev zaporedja aktivnosti in njihovih pove­zav se lahko zagotovi preglednost nad celotnim projektom. Locimo naslednje vrste aktivnosti: - aktivnosti na kriticni poti in - aktivnosti s casovno rezervo. Aktivnosti na kriticni poti dobimo tako, da strukturni model, v katerem so aktivnosti pove­zane na osnovi logike in tehnologije, analiziramo terminsko. Kriticna pot je najdaljša pot od zacetka do zakljucka projekta in obenem najkrajši možni cas trajanja projekta. Druge aktivnosti, ki niso na kriticni poti in imajo casovno rezervo, so pomicne in z njimi lah­ko uravnotežimo oziroma optimiziramo porabo virov na projektu (delo, material, mehaniza­cijo …). Ko ne moremo vec krajšati trajanja aktivnosti na kriticni poti, vemo, da bo projekt izveden v minimalnem casu. Znacilnost graficnega prikaza mrežnih planov je, da niso prikazani na casovni lestvici. Na pri­mer dolžine pušcic, ki predstavljajo aktivnosti, niso sorazmerne trajanju teh aktivnosti. Zato pogosto racunalniška orodja mrežne plane pretvorijo v gantograme. V gantogramih je dolži­na daljic, ki predstavljajo aktivnosti, sorazmerna njihovemu trajanju. 6.3 Ekonomika projekta Pri vodenju projektov nam na vprašanje »Za koliko?« odgovori ekonomika projekta. Ekonomika projekta je planiranje - napovedovanje, spremljanje in obvladovanje poslovnega in financnega izida projekta v povezavi s spreminjanjem premoženja in obveznostmi do virov premoženja. Za ustrezno planiranje ekonomike projekta je zadolžen vodja projekta, ki mora obvladovati metode, tehnike in orodja za planiranje. Ekonomika projekta zajema: - ocenjevanje projekta – prihodki, odhodki in poslovni izid; - planiranje prihodkov, stroškov in odhodkov; - financiranje projekta; - nadzorovanje stroškov; - opredelitev kriterijev uspešnosti projekta. 6.3.1 Bistveni pojmi Uredbe o investicijski dokumentaciji V casu izvajanja investicijskega procesa so stalno prisotne spremembe. Eno od pomembnej­ših znanj pri uspešnem upravljanju investicijskega procesa je celovito obvladovanje spre­memb. Za možnost celovitega obvladovanja sprememb ter pripravo in razumevanje investicijskih dokumentov je poleg tehnicnih, okoljskih in prostorskih dejavnikov ter prakticnih znanj ob-vezno poznavanje pojmov, ki jih opredeljuje Uredba o investicijski dokumentaciji. Nekaj po­membnih pojmov je obrazloženih v nadaljevanju. »Analiza obcutljivosti« je analiza ucinkov sprememb nekaterih kljucnih predpostavk na re-zultate ocenjevanja stroškov in koristi. »Analiza vplivov« je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgorocnih ucinkov izvedbe projektov in ukrepov z vnaprej dolocenimi cilji (kot na primer na zaposlovanje, kon­kurencnost); ocene morajo biti izražene v merljivih enotah, tako da jih bo mogoce povezati s problemi, ki so povzrocili nujnost izvedbe teh projektov in ukrepov. »Analiza tveganj« je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pricakovanih dosežkov; ce je mogoce to verjetnost številcno izraziti, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganja razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projek­ta) in splošnih tveganj (politicna, narodnogospodarska, družbenokulturna in druga tveganja). Tveganje, da investicija ne bo dala pricakovanih ucinkov, je tem vecje, cim daljše je trajanje projekta, vecja so vlaganja in vecja je splošna negotovost. »Analiza izvedljivosti« je analiticni proces, s katerim se preverjajo kljucne omejitve posame­znih variant projekta ter s tem povezane rešitve s tehnicnega, ekonomskega, pravnega in or-ganizacijskega vidika ter ugotovi, ce je projektni predlog dejansko izvedljiv. Strokovne podla­ge predstavljajo pomembno osnovo za izbor optimalne variante. »Diskontiranje« je postopek za pretvarjanje prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo se­danjo vrednost s pomocjo diskontne stopnje. »Neto sedanja vrednost« je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov investicije. »Analiza stroškov in koristi« je metoda, s katero ovrednotimo cim vec stroškov in koristi projekta v denarnih enotah, in vkljucuje tudi tiste stroške in koristi, za katere trg ne zagotavlja primerne cene. Je pomemben pripomocek za odlocanje o investicijah. »Ekonomska analiza« je skupno ime za ovrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi eko­nomski stroški in koristi v družbi. Utemeljuje upravicenost projekta s širšega družbenega, ra­zvojnogospodarskega in socialnega vidika. »Ekonomska doba investicije« je obdobje, za katero ugotavljamo in analiziramo ucinke in-vesticije, in zajema cas od zacetka investicije do izvedbe ter poskusnega obratovanja in cas trajanja rednega obratovanja s predpisano standardno kakovostjo. »Financna analiza« je analiza prejemkov in izdatkov, ki omogoca natancnejše napovedova­nje, ali bodo prejemki zadostovali za pokrivanje prihodnjih izdatkov. »Projektni cikel« zajema nacrtovanje, izvedbo in obratovanje – vkljucno z zapiranjem. »Stalne cene« so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki velja­jo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene lahko vkljucujejo tudi prica­kovane strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja med ponudbo in povpraše­vanjem), ki se preverjajo v analizi obcutljivosti. »Tekoce cene« so cene, kakršne pricakujemo med izvajanjem investicije, in vkljucujejo ucinke splošne rasti cen (inflacije); pri analizi delno realiziranih investicij so tekoce cene dejansko re-alizirane cene investicije na podlagi situacij oziroma obracunov del in drugih racunov. »Upraviceni stroški« so tisti del stroškov, ki so osnova za izracun (so)financerskega deleža udeležbe javnih sredstev v projektu ali programu. Primer iz prakse: Primer prikazuje stroške graditve objekta pred zacetkom in po koncanju graditve objekta. Investitor želi izgraditi športno dvorano. Za izgradnjo športne dvorane bo primoran izvesti grad-beno-obrtniška in instalacijska dela za objekt ter aktivirati nadzor, projektanta in koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu. Investicijo namerava izvajati dve leti. Vrednost vseh del po projek­tantskem predracunu16 znaša 3.850.000 EUR brez DDV. V prvem letu bo investitor izvedel gra­dnjo objekta v vrednosti 2.000.000 EUR brez DDV. Razliko gradnje objekta v višini 1.850.000 EUR bo izvedel v drugem letu. Vrednosti so podane v stalnih cenah. Uredba o investicijski dokumen­taciji doloca, da se za projekte, ki trajajo vec kot eno leto, upoštevajo tekoce cene. Za preracun iz stalnih v tekoce cene se uporabi indeks, ki v prvem letu znaša 2,014, v drugem letu znaša 3,561 (vkljucno z upoštevanjem indeksa prvega leta). Vrednost graditve objekta brez DDV v prvem letu znaša po tekocih cenah: 2.000.000 EUR × 1,02014 = 2.040.280 EUR. Vrednost graditve objekta brez DDV v drugem letu znaša 1.850.000 EUR × 1,03561 = 1.915.878,50 EUR. Skupaj investicija v tekocih cenah brez DDV ob zakljucku graditve objekta znaša 3.956.158,50 EUR. Vrednost graditve po zakljucku del bo brez DDV znašala: 3.956.158,50 EUR, kar je 106.158,50 EUR vec kot po projektantskem predracunu pred zacetkom gradnje. Pri pripravi investicijskih dokumentov je obvezno zajeti dela graditve objekta in ne samo gradnje ter upoštevati cas trajanja investicije zaradi potrebe upoštevanja preracuna stalnih cen v tekoce, za investicije, ki trajajo vec kot eno leto. Vrednost graditve objekta po zakljucku bo po tem primeru zaradi upoštevanja tekocih cen višja od vrednosti pred zacetkom graditve objekta. 6.3.2 Ocenjevanje projekta - poslovni izid Ocenjevanje projekta se izvaja na podlagi ocene ustreznosti projekta in dobickonosnosti pro-jekta. Vsebuje izracun ekonomicnosti projekta in oceno verjetnosti doseganja zastavljenih ciljev projekta. Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki. Ce so prihodki vecji od odhodkov, gre za do-bicek, v nasprotnem primeru pa za izgubo. 16 Oceno investicije in projektantski predracun podrobneje obravnavajo Pravila stroke. Poslovni izid = prihodki – odhodki Poslovni izd je odvisen tudi od denarnih tokov, zato je obvezno planirati, spremljati in obvla­dovati tudi denarne tokove – prilive in odlive (cash flow). Osnova za poslovno odlocitev o izvedbi projekta je ocena uspešnosti projekta, ki se mora izvesti pred zacetkom projekta. Uspešnost projekta se mora med izvajanjem projekta nepre­stano nadzorovati. Zakljucna ocena projekta se izvede po zakljucku projekta in vkljucuje oceno doseženih po­slovnih ciljev, to je doseženega poslovnega izida glede na planirani izid. Spoznanja in izku­šnje, ki smo jih pridobili med izvedbo projekta, dokumentira zakljucna ocena. 6.3.3 Planiranje stroškov Eden izmed procesov obvladovanja stroškov je planiranje stroškov. Obvladovanje stroškov je bistvenega pomena za uspešnost projekta. V procesu planiranja stroškov je obvezno zajeti vse stroške, ki naj bi nastali med izvajanjem projekta. Namen obvladovanja stroškov je konca­nje projekta v okviru odobrenega proracuna. V procesu obvladovanja stroškov se združijo vsi omenjeni stroški in na podlagi tega se ustva­ri terminski plan stroškov. Koncni rezultat planiranja in razporejanja stroškov je terminski plan stroškov, ki se obicajno prikaže graficno v obliki S-krivulje, ki je skupni prikaz planiranih stro­škov projekta skozi cas in na podlagi katere se bodo v procesu nadzora dejanski stroški pri­merjali s planiranimi. Procesi, ki obravnavajo stroške planiranja virov in kolicine, so: - Vrednotenje stroškov – dolocanje cen virov in izdelava predracuna projekta. - Razporejanje stroškov, predracunavanje – opredelitev rezultata projekta na podlagi po­ drobne clenitve projekta in dejansko predvidene tehnologije. V tem procesu se izdela na- crt za obvladovanje sprememb stroškov. - Nadzorovanje stroškov – obdelano v poglavju B.6.3.5. Na podlagi izdelanega terminskega plana stroškov in plana rezerv za tveganje se pripravi pre­dlog financiranja projekta. 6.3.3.1 Vrste stroškov Za planiranje, spremljanje in obvladovanje projekta, katerega cilj je izgradnja objekta, stroške delimo na: - neposredne in - posredne. Neposredni stroški so tisti, ki izhajajo iz neposrednega proizvodnega procesa in se z obse­gom te aktivnosti oziroma porabe vira za izvedbo spreminjajo. Te stroške delimo na stroške dela, materiala, polizdelkov, ki jih dobavijo obrati maticne organizacije, mehanizacije, tran­sportov, podizvajalcev (gradbenih, obrtniških, instalacijskih del in dobaviteljev opreme) in stroške soizvajalcev. Posredni stroški se z obsegom porabe virov ne spreminjajo. To so stroški pripravljalnih in zakljucnih del, stroški osebne in materialne režije projekta, stroški zavarovanj, garancij, finan­ciranja, obvladovanja kakovosti. Poznamo še stroške upravno-prodajne režije poslovnega sistema, ki ni neposredno vezan na projektno delo. V strokovni literaturi se za te stroške uporablja izraz splošni stroški. 6.3.3.2 Clenitev stroškov projekta Nacrtovane stroške projekta razclenimo na neposredne stroške in posredne. Vsi ekonomski dejavniki projekta so razvidni iz ekonomskega dela zagonskega elaborata. Med neposredne stroške prištevamo naslednje: - A1 Material – stroški materialov, ki so potrebni za vgradnjo, in stroški njihovih transportov do lokacije vgradnje, razen stroškov materiala pod A4. - A2 Mehanizacija – stroški najemnin za stroje in vozila, ki opravljajo pri gradnji objekta strojna dela in prevoze ter amortizacijo osnovnih sredstev, uporabljenih pri gradnji, za ka­tere se ne placuje najemnina. - A3 Delo – bruto izdelavnih plac proizvodnih delavcev. - A4 Podizvajalske storitve – normirani ali s ponudbami (pogodbami) neto cen podprti ne­posredni stroški vseh del (gradbenih, obrtniških, instalacijskih in dobava opreme), za kate-re že v procesu planiranja nacrtujemo oddajo del v podizvajanje. - A5 Soizvajalci – stroški, ki v zvezi z oddanimi deli nastanejo na projektu, ce del pogodbe­ne vrednosti oddamo soizvajalcu, ki za ta del v celoti odgovarja. Med posredne stroške prištevamo: - B1 Pripravljalna dela – strošek, ki je dolocen na podlagi predracuna pripravljalnih in za­kljucnih del, ki so potrebna za nemoten potek gradnje. Stroške smo zaradi zaporednega navajanja v obrazcu (tabeli), ki ga prikazujemo v spodnjem primeru iz prakse, primeru clenitve stroškov projekta, oznacili s kraticama: - »A« - neposredni stroški in - »B« - posredni stroški. 6.3.4 Financiranje projekta Financiranje projekta predstavlja posebno obliko financiranja dolgorocnih projektov s po­mocjo zasebnega kapitala, katerega motiv je predvsem ekonomski. Management denarnih sredstev projekta so planiranje, nadzorovanje in obvladovanje financ­nih tokov na projektu. Naloga je zagotavljanje financnih sredstev za nacrtovano realizacijo projekta in optimiranje njihove uporabe. Obsega naslednje naloge: - analizo vpliva pogodbe na financiranje projekta, - izracun denarnega toka projekta, - zagotovitev financnih sredstev na osnovi sprejetega proracuna projekta in - management denarnih sredstev projekta. Sestavni del ekonomskega dela zagonskega elaborata je nacrt prilivov in odlivov – cash flow. Za denarni tok je odgovoren vodja projekta in ga je dolžan dnevno spremljati. 6.3.5 Nadzorovanje stroškov Med izvajanjem projekta je nujno neprestano nadzorovanje stroškov. Nadzorovanje stroškov pomeni vplivanje na dejavnike, ki povzrocajo odmike od odobrenih stroškov projekta in nad­ziranje sprememb glede na odobrene stroške projekta. Nadzorovanje stroškov zajema naslednje naloge: - vplivanje na dejavnike, ki povzrocajo spremembe stroškov; - zagotovitev soglasja o zahtevanih spremembah; - obvladovanje sprememb, ce se pojavijo; - zagotavljanje, da spremembe stroškov ne presežejo razpoložljivih denarnih sredstev; - spremljanje stroškov; - evidentiranje vseh sprememb, ki vplivajo na stroške; - preprecevanje neustreznih sprememb, ki bi lahko vplivale na spremembo stroškov; - informiranje udeležencev projekta o odobrenih spremembah; - skrb, da pricakovane spremembe stroškov ostanejo v sprejemljivih okvirih. Z nadzorovanjem stroškov projekta spremljamo pozitivne in negativne odmike. Neustre­zno odzivanje na odmike lahko povzroci težave v terminih in kakovosti ali povzroci tveganje v kasnejših fazah projekta. 6.3.6 Kriteriji uspešnosti projekta Kriteriji uspešnosti projekta se skozi cas spreminjajo. Naloga projektnega managementa je, da zagotavlja operativno in strateško vrednost projekta. Kriterije uspeha je pomembno oblikovati za vsak projekt posebej ter jih upoštevati tako z vidika uspešnosti kot ucinkovitosti projekta v celotni njegovi življenjski dobi. Poznamo naslednje temeljne skupine kriterijev uspešnosti projekta: - cas, - kakovost, - stroški, - kolicina, - zadovoljstvo narocnika projekta, - zadovoljstvo vseh sodelujocih pri izvedbi projekta, - dolgorocni vpliv projekta na skupnost in okolje. 6.4 Management sprememb Iz dejanskih prakticnih primerov je ugotovljeno, da projekta ne bomo nikoli zakljucili tako, kot smo ga nacrtovali. Zato lahko vodenje projekta imenujemo tudi celovito obvladovanje sprememb. Z neprestanim obvladovanjem sprememb moramo vzdrževati na zacetku projekta zastavljen plan za izvedbo projekta. V casu izvajanja projekta imamo možnost, da: - spremembe sprejmemo ali - spremembe zavrnemo. Ce so spremembe sprejete, je obveza, da se prvotno zastavljeni plan izvedbe projekta revidi­ra. Revidiran plan projekt lahko zahteva: - nove ali revidirane stroške projekta, - nove ali revidirane zaporedno planirane aktivnosti, - potrebe po novih virih in - proucitev analize tveganj. Na Sliki 38 so prikazani koraki celovitega obvladovanja sprememb v fazi gradnje objekta. Po sprejemu oziroma potrditvi spremembe se zacne reševanje problemov (nepravilnosti pri izvajanju projekta, neustrezen material, nerazpoložljivost materiala …), po rešenih problemih sprejmemo oziroma potrdimo rešitve ter izvedemo spremembe. Pri tem pa nastale spre­membe obicajno vplivajo na kakovost izvedbe ter na pravocasnost in stroškovno ucinkovitost gradnje objekta. Ce so spremembe zavrnjene, je obveza, da se izvede prvotno zastavljen plan izvedbe projek­ta. 6.5 Management kakovosti Z managementom kakovosti odgovorimo na vprašanje »Kako dobro bomo izvedli projekt?«. Obsega vse tiste aktivnosti, s katerimi dolocimo: - kakovost, - cilje in - odgovornosti, da bo projekt izpolnil potrebe, zaradi katerih smo ga zaceli izvajati. Koraki za obvladovanje kakovosti so naslednji: - opredelitev (zahtev) kakovosti, - planiranje zagotavljanja kakovosti, - zagotavljanje kakovosti in - kontroliranje kakovosti. 6.5.1 Opredelitev (zahtev) kakovosti Naloga opredelitve (zahtev) kakovosti je prepoznavanje ustreznih standardov (zahtev) kako­vosti, ki so pomembni za izvedbo projekta in dolocanje nacinov za njihovo izvedbo. 6.5.2 Planiranje zagotavljanja kakovosti Planiranje zagotavljanja kakovosti je eden kljucnih procesov planiranja projekta in ko pripra­vljamo plan za obvladovanje projekta. Proces moramo izvajati hkrati z drugimi procesi plani­ranja projekta. 6.5.3 Zagotavljanje kakovosti Zagotavljanje kakovosti pomeni uporabo aktivnosti kakovosti, s katerimi zagotovimo, da bodo v projektu uporabljeni vsi procesi, potrebni za izpolnitev zahtev kakovosti. Za zagotavljanje kakovosti skrbi oddelek za zagotavljanje kakovosti ali podobna organizacij-ska enota. Podpora zagotavljanja kakovosti mora biti poleg udeležencem, ki aktivno sodelu­jejo na projektu, zagotovljena tudi projektni skupini, vodstvu izvajalske organizacije, investi­torju (stranki, odjemalcu) ali pokrovitelju in drugim udeležencem. Z zagotavljanjem kakovosti lahko neprestano izboljšujemo procese, ki so iterativno sredstvo za izboljšanje kakovosti vseh procesov. Neprestano izboljševanje procesov zmanjša število odvecnih aktivnosti, ki k projektu ne prispevajo dodane vrednosti. S tem dosežemo ucinkovi­tejše in uspešnejše izvajanje procesov. 6.5.4 Kontroliranje kakovosti Kakovost kontroliramo ves cas trajanja projekta. Naloga izvajanja kontroliranja kakovosti je spremljanje in opazovanje rezultatov projekta, z namenom ugotavljanja njihove skladnosti s standardi (zahtevami) kakovosti, ki so pomembni za projekt. Za kontroliranje kakovosti skrbi oddelek za kontrolo kakovosti ali podobna organizacijska enota. Naloga izvajanja kontrole kakovosti je tudi prepoznavanje nacinov, s katerimi bomo odpravi­li vzroke za nezadovoljive rezultate, kot je to prikazano na Sliki 39. 6.6 Management kadrov Management kadrov v projektu pomeni organiziranje in obvladovanje projektne skupi­ne. Projektna skupina je sestavljena iz kadrov, ki so prevzeli naloge in odgovornosti za izvaja­nje in koncanje projekta. Dobro je, ce projektna skupina lahko sodeluje že pri pretežnem delu planiranja projekta in pri odlocanju o projektu. Zelo pomembno je tudi ustrezno sodelovanje clanov projektne skupi­ne, ker se tako doseže vecja strokovnost pri izvajanju projekta in posamezne clane projektne skupine vzpodbuja pri delovanju in krepi zavezanost do projekta. Za obvladovanje projekta (planiranje, kontroliranje in koncanje) je odgovorna vodstvena pro-jektna skupina, ki je del celotne projektne skupine. Management kadrov obsega naslednje procese: - planiranje kadra, - pridobivanje kadra, - razvijanje projektne skupine, - obvladovanje projektne skupine. Planiranje kadra pomeni prepoznavanje, dolocanje, dokumentiranje in imenovanje kadrov projektne skupine, definiranje njihovih odgovornosti in hierarhicnih razmerij ter izdelavo pla­na za obvladovanje kadra. Rezultati tega procesa so: - vloge kadrov (kaj naj bi delal), - odgovornosti (za kaj je odgovoren), - organigram, - matrika odgovornosti, - terminski nacrt kadrovanja in odpušcanja, - drugo (opisi delovnih mest, potrebe po dodatnem izobraževanju …). Na Sliki 40 je prikazan organigram gradbenega projekta – graficna ponazoritev organizacije gradbenega projekta, s hierarhicnim prikazom enot in posameznikov. Pridobivanje kadra pomeni pridobivanje kadra v projektno skupino in delo na projektu za možnost dokoncanja projekta. Rezultat tega procesa so: - kadri za projekt, - seznam udeležencev projekta. Razvijanje projektne skupine je izboljšanje usposobljenosti in vzajemnega delovanja cla­nov projektne skupine in posameznikov. Rezultat tega procesa je: - izboljšanje izvajanja projekta. Obvladovanje projektne skupine pomeni nenehno sledenje dosežkom, ki jih ustvarja pro-jektna skupina, zagotavljaje povratne zveze, reševanje problemov in koordiniranje spre­memb. Rezultat tega procesa je: - izboljšanje izvajanja projekta. 6.7 Management komuniciranja Management komuniciranja pomeni zagotovitev pravocasnega in ustreznega oblikovanja, zbiranja, razpošiljanja, hranjenja, poizvedovanja in urejanja projektnih informacij. Procesi za obvladovanje komuniciranja so: - planiranje komuniciranja, - posredovanje informacij, - porocanje o opravljenem delu na projektu, - obvladovanje udeležencev projekta, - formalno koncanje projekta. Planiranje komuniciranja pomeni dolocanje informacijskih in komunikacijskih potreb vseh udeležencev projekta, in sicer: - kdo potrebuje informacije, - katere so te informacije, - kdaj jih bo potreboval, - kako bodo posredovane in - kdo jih bo posredoval. Obicajno najvecji del komunikacij splaniramo v najzgodnejših fazah projekta. Proces komuni­ciranja je treba ves cas trajanja projekta spremljati, preverjati in po potrebi dopolnjevati. Planiranje komuniciranja je velikokrat tesno povezano s planiranjem organizacije, saj ta moc­no vpliva na zahteve po komuniciranju za potrebe projekta. Rezultat tega procesa je: - nacrt za obvladovanje komuniciranja (model za zbiranje in razpošiljanje informacij, ki mora biti skladen z odgovornostmi, in porocanje po organigramu projekta); - podroben opis vsake vrste informacij – oblika, vsebina, raven podrobnosti in ustrezne de­finicije; - casovni razpored izdelave informacij, njihovega ažuriranja in spreminjanja, metode za spreminjanje, izboljševanje nacrta, za obvladovanje komuniciranje med potekom projekta. Posredovanje informacij Posredovanje pomeni razširjanje informacij. Pomembno je, da so v casu izvajanja projekta in-formacije pravocasno na voljo udeležencem projekta ter da so zbrane in shranjene na organi­ziran nacin. Posredovanje (razširjanje) informacij pomeni uresnicevanje plana za obvladova­nje komuniciranja in tudi odzivanje na nepricakovane zahteve po informacijah. Rezultat tega procesa je: - arhiv projektnih informacij. Porocanje o opravljenem delu na projektu Med izvajanjem projekta je udeležencem projekta pomembno zagotoviti sprotno porocanje o opravljenem delu na projektu. Zagotoviti se morajo informacije o obsegu, rokih, prihodkih, odhodkih, stroških in kakovosti. V posameznih projektih se porocajo tudi informacije o tvega­njih in oskrbi projekta. Rezultati tega procesa so: - porocila o napredovanju in - zahtevki za spremembe. Obvladovanje udeležencev projekta Na podlagi poznavanja zahtev in pricakovanj udeležencev projekta ter namenov in ciljev pro-jekta lahko zagotovimo ustrezen obseg komuniciranja. Obvladovanje udeležencev projekta pomeni zmanjšanje možnosti, da bi projekt skrenil z zacrtane poti zaradi morebitnih nereše­nih problemov z udeleženci. Obenem se z obvladovanjem povecuje sposobnost udeležencev projekta, ki delujejo sinergicno, in omejuje motnje med potekom projekta. Za obvladovanje udeležencev projekta je obicajno odgovoren vodja projekta. Rezultat tega procesa je: - plan za obvladovanje udeležencev projekta. Formalno koncanje projekta Za vse faze projekta velja, da je formalno koncanje projekta zbiranje in razpošiljanje porocil o napredovanju projekta. Rezultate projekta je treba verificirati in dokumentirati, saj na njihovi podlagi narocnik projekt formalno prevzame. Rezultat tega procesa je: - koncno porocilo. V koncnem porocilu projekta se pojasnijo koncne specifikacije proizvoda in analizira ucinko­vitost in uspešnost projekta. Za možnost prihodnje uporabe sledi še arhiviranje. 6.8 Management tveganj S tveganji se srecamo pri vsakem projektu. Od narave in okolišcin projekta pa je odvisno, ali so tveganja majhna ali velika. Po SIST EN ISO 12100 je tveganje zaradi neke nevarnosti kombinacija verjetnosti, da se bo po­javila škoda zaradi te nevarnosti, ter najvecje možne razsežnosti te škode. Tveganja na projektu je treba znati obvladovati. Obvladovanje vsebuje procese, povezane s planiranjem in obvladovanjem tveganj ter prepoznavanjem, analiziranjem, odzivanjem, spre­mljanjem in kontroliranjem tveganj projekta. Tveganja opredeljujemo tako, da jih najprej identificiramo, potem dolocimo stopnjo verjetnosti, da se bodo uresnicila, in ocenimo škodo, ki bi zaradi uresnicitve napovedanega tveganja nastala. Locimo naslednje vrste tveganj: - poslovna tveganja (cas, stroški, denar, konkurencnost, raziskave in razvoj, kupci, …), - tehniška tveganja (premalo dodelano graficno oblikovanje, vremenske neprilike, nezmo­ žnost pravocasne dobave materialov, nepravilen izbor materialov za vgradnjo, neustrezna izvedba, cloveška napaka, odpoved proizvodnje, življenjska doba strojev krajša od pricako-vane, tveganja glede varnosti pri delu, napaka v delovanju, problemi glede oskrbe, nejasna pricakovanja in pomanjkanje delovne kontinuitete), - pravna tveganja (nova zakonodaja ali njena sprememba, problemi in težave pri pridobiva­nju primernih soglasij ali dovoljenj, izguba intelektualne lastnine, težave pri doseganju za­dovoljivih pogodbenih dogovorov, nepricakovane kontrole regulatorjev ali licencnih zah­tev ter spremembe v strukturi davkov), - politicna tveganja (sprememba delovanja vlade (na državni ali meddržavni ravni), npr. na­gnjenje k nacionalizmu, zamenjava vlade, vojna in neredi, neprimerno posredovanje medi­jev ter nezadovoljivo javno mnenje), - socialno-psihološka tveganja (izguba delovnega mesta, zaposlenih, delovne organizacije, zdravstveni zapleti zaposlenih), - okoljevarstvena tveganja (naravne katastrofe, nevihte, poplave, suše, onesnaževanje zraka in transportni problemi (nevarnost letalskih in cestnih nesrec). Poznamo šest vrst procesov za obvladovanje tveganj: 1. Planiranje obvladovanja tveganj – nacin pristopa k tveganju in planiranje managemen­ta tveganj za projekt. 2. Prepoznavanje tveganj – dolocanje tveganj, ki lahko vplivajo na projekt in dokumentira­nje njihovih znacilnosti. 3. Kvalitativna analiza tveganj – dolocanje prednosti tveganj za možnost nadaljnje analize ali ukrepanja. Omenjeno napravimo z ocenjevanjem in kombiniranjem njihove verjetnosti pojavljanja vpliva. 4. Kvantitativna analiza tveganj – numericno analiziranje ucinkov prepoznanih tveganj na vse cilje projekta. 5. Planiranje odzivov na tveganja – priprava variant in ukrepov, s katerimi povecamo prilo­žnosti in zmanjšamo nevarnosti za dosego ciljev projekta. 6. Spremljanje in kontroliranje tveganj – sledenje tveganj, ki smo jih prepoznali, spremlja­nje preostalih tveganj, prepoznavanje novih tveganj, izvajanje planov odzivov na tveganja in ovrednotenje ucinkovitosti planov s celotnim življenjskim ciljem projekta. Tveganje lahko v posameznih primerih predstavlja tudi priložnost za zagotovitev konkurenc­ne prednosti. 6.9 Management oskrbovanja Naloga managementa oskrbovanja je zagotoviti nakup blaga in storitev izven okolja organi­zacije, ki projekt izvaja. Management oskrbovanja sestavljajo procesi za obvladovanje pogodb in preverjanje spre­memb, ki so potrebni za spremljanje pogodb ali nabavnih nalogov, ki jih izdajajo pooblašceni clani projektne skupine. Procesi za obvladovanje oskrbe projekta so opisani v naslednjih poglavjih. 6.9.1 Planiranje nabave Planiranje nabave je proces dolocanja, kaj kupiti, kdaj in kako. Rezultat tega procesa je: - nacrt za obvladovanje oskrbe – terminsko opredeljen plan blaga in storitev s Porocilom o zahtevah za posamezne aktivnosti in vire. 6.9.2 Planiranje pogodb Planiranje pogodb je proces, s katerim se dokumentirajo zahteve za blago in storitve in pre­poznavanje potencialnih dobaviteljev. Rezultat tega procesa so: - dokumentacija za licitacijo, - razpis, - poziv možnim ponudnikom in - kriteriji za vrednotenje ponudb. 6.9.3 Planiranje povpraševanja Proces planiranja povpraševanja po blagu in storitvah predstavlja zbiranje informacij, predra-cunov in ponudb. Rezultat tega procesa so: - predracuni in - ponudbe ponudnikov. 6.9.4 Izbor ponudnikov Proces izbora ponudnikov zajema pregledovanje ponudb, predracunov in na podlagi tega izbor ponudnika med potencialnimi ponudniki ter pogajanja do podpisa pogodbe. Rezultat tega procesa so: - pogodbe. 6.9.5 Spremljanje pogodbe Proces spremljanja pogodbe zajema obvladovanje povezav s ponudniki (dobavitelji, izvajalci in podizvajalci), s katerimi so bile podpisane pogodbe. Pogodbo je obvezno spremljati z vidika terminskega plana, porocanja o napredovanju, nad­zorovanja kakovosti ter nadzorovanja sprememb in placila. Rezultati tega procesa so: - korespondenca o izvrševanju pogodbe s pogodbenim partnerjem, - spremembe pogodbe in - zahtevki za placila. 6.9.6 Koncanje pogodbe Koncanje pogodbe je proces koncanja vseh pogodbenih obveznosti, vkljucno z reševanjem oprtih postavk. Rezultati tega procesa so: - dokumenti o koncanju pogodb (zapisniki o primopredaji del, dokumentacije, koncnem ob-racunu ….), - pogodbeni arhiv. Obvladovanje investicijskega procesa z BIM-pristopom 7.1 BIM – informacijsko modeliranje objektov BIM (Building Information Modelling) pomeni informacijsko modeliranje gradenj. BIM-mo­del je informacijski model gradnje in predstavlja digitalni zapis informacij o gradnji. Sesta­vljen je lahko iz podmodelov. BIM-projekt je krajša oblika poimenovanja za projekt, ki vklju-cuje BIM-pristop. Primer uporabe BIM-a je prikazan na Sliki 41. BIM-pristopa ne uporabljamo namesto faze projektiranja, ampak za nadgrajevanje. Priporo-ceno je, da se BIM-pristop uporablja vzporedno s fazo projektiranja. Uporabimo ga lahko tudi po zakljuceni in validirani projektni fazi, predvsem zaradi odkrivanja in preprecevanja poten­cialnih napak, ki bi se sicer ugotovile šele v fazi gradnje, oziroma za optimizacijo projekta. Z BIM-pristopom povecamo ucinkovitost vodenja investicije gradnje od zasnove, planiranja, pregledov, razpisov za izbiro izvajalca gradenj, gradnje, nadzora do predaje zgrajenega objekta v uporabo in upravljanje objektov ter izboljšanja kakovosti koncnega objekta in pro-cesov. Locimo vec dimenzij BIM-modela, in sicer: - 3D arhitekturni nacrt, gradbene konstrukcije in inštalacije v skupnem modelu, z odpravlje­ nimi nesoglasji med posameznimi gradniki; - 4D-modelu je dodana dimenzija casa; - 5D-plan stroškov; - 6D energetske analize, vplivi na okolje, trajnostni elementi; - 7D-model izvedenega projekta se uporablja za potrebe vzdrževanja objekta vse do konca življenjske dobe oziroma razgradnje objekta. Stroka se še ni povsem poenotila, kaj bodo predstavljale dimenzije 6D in 7D. Razlicni avtorji ti dve in naslednje dimenzije definirajo razlicno. Nacrt za izvedbo BIM-pristopa pripravi ponudnik na zahtevo narocnika. V njem so opisane podrobnosti izvedbe BIM-pristopa. Locimo nacrt za izvedbo pred pogodbo ali ponudbeni nacrt za izvedbo BIM-a in nacrt za izvedbo po podpisu pogodbe ali izvedbeni nacrt za BIM. V ponudbenem nacrtu za izvedbo pred pogodbo ponudnik predstavi predlog BIM-pri­stopa, njegove kapacitete in kompetence. Z opredelitvijo zrelosti BIM-pristopa na celosten nacin opišemo uporabo ravni BIM-a (LOD – Level of Development) in dimenzije BIM-a (LoD – Level of Detail) v življenjskem ciklu gradnje: - BIM, stopnja 0: pristop, ki prevladujoce uporablja CAD 2D-risbe. - BIM, stopnja 1: pristop, kjer upravljamo s CAD 2D-risbami in 3D-modeli, gradbene kalkula­cije (viri, kolicine, stroški) se izvedejo s pomocjo risb. - BIM, stopnja 2: BIM-pristop, kjer upravljamo s 3D BIM-modeli, locenimi po disciplinah, gradbene kalkulacije se izvedejo s pomocjo ERP- in BIM-okolja (npr. osamljeni BIM, socialni BIM), v okviru katerega se uporabijo tudi 4D BIM, 5D BIM in 6D BIM. Uporabljajo se klasifi­kacijski sistemi, BIM izvedbeni nacrt itd. - BIM, stopnja 3: BIM-pristop, kjer je BIM sistemsko in celostno integriran v življenjski cikel gradnje. Procesi v življenjskem ciklu gradnje so interoperabilni z uporabo IFC-ja17. Upora­blja 3D BIM do 6D BIM. Poleg BIM-modela poznamo tudi dodatno razdelitev BIM-modela na podmodele. Za BIM­-model zgradbe je mogoca naslednja razdelitev na BIM-podmodele: - podmodel arhitekture, - podmodel gradbene konstrukcije, - podmodel elektroinštalacij, - podmodel strojnih inštalacij. 17 IFC – Industry fundation Classes – temeljni industrijski razredi za izmenjavo podatkov na podrocju gradbeništva in upravljanja objektov. 7.2 Udeleženci in projektne vloge v BIM-procesu Prirocnik za pripravo projektne naloge za implementacijo BIM-pristopa za gradnje navaja, da v BIM-procesu sodelujejo udeleženci z razlicnimi vlogami in odgovornostmi. Aktivno sodelo­vanje med udeleženci pripelje do uspešno izvedenega projekta. Udeležence in njihove vloge v BIM-procesu delimo na tradicionalne projektne vloge in vlo­ge, ki so zahtevane z izvajanjem dejavnosti, povezanimi z uvedbo BIM-metodologije: a) Tradicionalne projektne vloge: - investitor/narocnik, - vodja projekta, - projektanti, - vodja del, - nadzorniki. b) Vloge, povezane z izvajanjem dejavnosti, ki jih zahteva uvedba BIM-metodologije: - BIM-manager (predstavlja odgovorno osebo nacrtovanja implementacije BIM-metodolo­gije na strani narocnika), - BIM-koordinator (odgovorna oseba na strani ponudnika, ki prevzame vodilno vlogo izva­janja implementacije BIM-metodologije), - BIM-koordinatorji podmodelov (osebe, odgovorne za posamezne podmodele na strani ponudnika, ki prevzamejo vodilno vlogo izvajanja implementacije BIM-metodologije v po­sameznih podmodelih), - projektanti in tehnicna priprava del (izdelovalci posameznih podmodelov). Za sodelovanje med udeleženci se uporabljajo sodobna informacijska orodja. Ta orodja po­vecajo ucinkovitost udeležencev, sledljivost dogovorov in sprememb v projektu ter transparentnost sodelovanja. Sodelovanje med udeleženci razdelimo v naslednje faze: aktivno delo, pregled, potrditev in arhiviranje. Komunikacija med udeleženci mora biti sledljiva. Obvezno je aktivno sodelo­vanje vseh udeležencev v projektu. 7.3 Izmenjava podatkov, kontrola kakovosti in predaja BIM-modela Izmenjava podatkov pri izdelavi BIM-modela se vzpostavi na dva nacina: - odprti BIM-pristop (podatki se izmenjujejo na podlagi standardiziranih odprtih forma­tov), - zaprti BIM-pristop (podatki se izmenjuje na podlagi predpisanih programov posameznih proizvajalcev, ki omogocajo združljivost z izbranimi programi). Kontrola kakovosti je sestavljena iz: - kontrole kakovosti izvajalca - kontrola lastnih procesov, - kontrole kakovosti narocnika - zunanja kontrola in validacija. Po zakljucku posameznih faz se investitorju/narocniku predajo naslednji BIM-modeli in doku­ menti: - nacrt za izvedbo BIM-pristopa, - dostop do informacijskega okolja, - BIM-model, - porocila o notranji kontroli kakovosti, - dodatne zahtevane analize in posebne predaje (popis kolicin iz BIM-modela, BIM 4D/5D­-model, analiza energetske ucinkovitosti, vizualizacije in simulacije projekta, BIM 6D-mo­del, posebne datoteke). Faze predaje BIM-modela in drugih dokumentov so obicajno definirane v projektni nalogi (zakljucne in vmesne projektne faze ter predaja zaradi spremembe projekta med gradnjo). Seznam uporabljenih virov in literature I. Investicijska dokumentacija Slana, M. (2010). Investicijski procesi in vodenje projektov: seminarsko gradivo za strokovne izpite. Do-polnjena druga izdaja. Ljubljana – Inženirska zbornica Slovenije (IZS). Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617). Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podrocju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podrocju državnih cest in javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 5/17). Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obrambnem podrocju (Uradni list RS, št. 9/09 in 105/11). II. Projektna, prostorska, okoljska in druga dokumentacija Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17). Zakon o varstvu okolja (ZVO2) – osnutek. Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18). Uredba o razvršcanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18). Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17). Uredba o vsebini porocila o vplivih nameravanega posega na okolje in nacinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09 in 40/17). Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004-ZVO-1 in 34/08). Pravilnik o geodetskem nacrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direkto-rat za prostor, Urad za prostorski razvoj, 2004. Izvedbeni prostorski akti (DPN, Uredba o najustreznejši varianti, Uredba o varovanem obmocju, OPN, OPPN, Odlok o urejanju podobe naselij in krajine). Prirocnik za pripravo projektne naloge za implementacijo BIM-pristopa za gradnje. Inženirska zbornica Slovenije. Ljubljana, 2018. Marc, K. in drugi (2018). Prirocnik za pripravo projektne naloge za implementacijo BIM-pristopa za gra­dnje. Inženirska zbornica Slovenije. III. Dokumentacija po GZ Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.). Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17). Pravilnik o obliki tehnicnih smernic za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov (Uradni list RS, št. 54/03). Pravilnik o gradbišcih (Uradni list RS, št. 55/08 in 54/09 – popr.). Drugi izvršilni predpisi v skladu s 123. clenom GZ-ja. SIST EN 16310: Inženirske storitve - Izrazi za opisovanje inženirskih storitev za stavbe, infrastrukturo in industrijske objekte. Pravila stroke, Zvezek 0. Splošna dolocila. IZS, oktober 2018. IV. Javno narocanje Zakon o javnem narocanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno precišceno besedilo, 19/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZJN-3). Zakon o javnem narocanju na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju poštnih sto­ritev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno precišceno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZJN-3). Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Ur. list RS, št. 127/06). Uredba o zelenem javnem narocanju (Ur. l. RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13, 89/14 in 91/15 – ZJN-3). Uredba o financnih zavarovanjih pri javnem narocanju (Uradni list RS, št. 27/16). Pravilnik o vsebini upravicenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07). RS, Ministrstvo za javno upravo. (2016). Smernice za javno narocanje arhitekturnih in inženirskih stori­tev. RS, Ministrstvo za javno upravo. (2016). Smernice za javno narocanje gradenj. V. Pogodbe FIDIC-knjige RDECA KNJIGA - Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih nacrtuje narocnik, 1. izdaja 1999, FIDIC, GZS ZSI,1. prevod v slovenski jezik l. 2002. SREBRNA KNJIGA - Pogoji pogodb za dobavo, inženirske in gradbene storitve, EPC/Turnkey Projects, Projekti na kljuc (KLJUC V ROKE), 1. izdaja 1999, FIDIC, GZS ZSI, 1. prevod v slovenski jezik l. 2002. RUMENA KNJIGA - Pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnicno in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih nacrtuje izvajalec (angl. Plant and Design-Build for Electrical and Mechanical Plant, and for Building and Engineering Works, Designed by the Contractor), 1. izdaja 1999, FIDIC, GZS ZSI, 1. prevod v slovenski jezik l. 2002. ZELENA KNJIGA - Kratka oblika pogodbe (angl. Short Form of Conctract), 1. izdaja, 1999, FIDIC, GZS ZSI, 1. prevod v slovenski jezik l. 2002. SLOVENSKA ZELENA KNJIGA - Kratka dolocila gradbene pogodbe, Prva prilagoditev smernic FIDIC na slovenske predpise in prakso (angl. Short Form of Contract), 1. izdaja 2002, FIDIC, GZS ZSI. Pogoji gradbenih pogodb, Usklajena izdaja multilateralnih bank za razvoj za gradbena in inženirska dela, ki jih nacrtuje narocnik, 2008, FIDIC, GZS ZSI. Pogoji gradbenih podizvajalskih pogodb, 1. izdaja 1994, GZS ZSI. BELA KNJIGA - Narocnik/svetovalec, Vzorec pogodbe za storitve, 3. izdaja 1998, prevod v slovenski je­ zik l. 2003, GZS ZSI. VODIC ZA BELO KNJIGO z drugimi opombami o dokumentih za svetovalne pogodbe, 2. izdaja 2001, prevod v slovenski jezik 2003. POGODBA O SKUPNEM VLAGANJU, KONZORCIALNA POGODBA, 1. izdaja 1992. Gradbena pogodba na enoto mere. https://www.gzs.si/Portals/Panoga-Gradbenistvo/Vsebine/novice­-priponke/Gradbena%20pogodba%20na%20enoto% 20mere%20-%20ZGIGM.pdf Gradbena pogodba na kljuc. https://www.gzs.si/Portals/Panoga-Gradbenistvo/ Vsebine/novice-pri-ponke/Gradbena%20pogodba%20na%20kljuc%20-%20ZGIGM.pdf Koršic Potocnik, M. (2017). Prirocnik za uporabo rdece in rumene pogodbe FIDIC. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno precišceno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631). VI. Dokumentacija s podrocja vodenja projektov Bandic, M., Oreškovic, M. (2015). Projektni menadžment u graditeljstvu. Bastic, M., Neralic, L., Petermanec, Z. (2002). Odlocanje, nacrtovanje in nadzor projektov. Bergant, M., Lozar, K. (2005). Vodenje projekta s pomocjo programa MS Project. Univerza v Ljubljani. Fa-kulteta za družbene vede. Ferk, H. (2012). Pot do konkurencnosti: prenova poslovnih procesov. GV založba, Ljubljana. Hauc, A. (2007). Projektni management. Nemec Pecjak, M. (2010). ABC celovitega obvladovanja projektov in Microsoft Project 2010. Pasadena. Project Managemant Institute (2004). A guide to the project management body of knovledge, 3rd rd (Vodnik po znanju projektnega vodenja, tretja izdaja). Pensilvanija. Pšunder, M. (1997). Vodenje gradbenih projektov. Univerza v Mariboru. Fakulteta za gradbeništvo. Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N. (2009). Gradbeno poslovanje. Fakulteta za gradbeništvo. Univerza v Mariboru. Rozman, R., Stare, A. (2008). Projektni management ali ravnateljevanje projekta. EF – Ljubljana. Stare, A. (2011). Projektni management. Agencija POTI. Šelih, J. (2005). Vodenje gradbenih projektov. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geode-zijo, Katedra za operativno gradbeništvo: Slovenski gradbeni grozd. Vehovar, V. (2005). Pomen mrežnega planiranja pri nacrtovanju projekta. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Velkovrh, A. (2007). Prirocnik za gradbene izvajalce. OZS. Vodnik po znanju projektnega vodenja: (PMBOK vodnik). Tretja izdaja. Kranj, Moderna organizacija, 2008. VII. Drugo Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11). Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13). Zakon o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID). SIST EN ISO 12100:2011. Varnost strojev - Splošna nacela nacrtovanja - Ocena tveganja in zmanjšanje tveganja (ISO 12100:2010). ICB – IPMA Competence Baseline verzija 3.0, 2006. IPMA – International Project Management Associa­tion. 168 Inženirska zbornica Slovenije Jarška cesta 10/b, 1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 (0)1 547 33 33 / F: +386 (0)1 547 33 20 E: izs@izs.si / I: www.izs.si