1«(iä]r vsak četrtek, Cena mu jo б K na loto. (Za Nemčijo e K, tn Ameriko in diupe t nje država 7 K. — Posamezne Stovilic) ee prodajajo •—-.....■■■■ — po 10 vinarjev.---- Spisi in dopisi so pošil jajo: Ur^dništ vti „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitariovn ulica Naročnina, rohlamonjo m in-4oruli pa: IJpravništvu „1 omoJjnba". -Ljubljana, Kopitarjova ulica - Premoženfski davek in kmet. Za 24 milijard imamo papirnatega denarja. Pred vojno smo ga imeli 2'1 milijarde, Zadnje čase ga imamo vsak mesec za гпо milijardo več, Odstranjenje te preobilice papirnatega denarja smatrajo strokovnjaki za predpogoj ozdravljenja bolnih gospodarskih razmer, v katerih živimo, To je pa mogoče samo z enim sredstvom — z davkom na premoženje. Vprašanje premoženjskega davka stoji v ospredju narodnogospodarskih in davčnih razinotrivanj. Zastopniki veleindustrijcev in kapitalistov se že oglašajo: »Na vsak način se mora. smatrati industrija za bistveni del onega gospodarskega ustroja, v kojega sta-rimo svoje nadej pri premoženjskem dav-ku, ki se nam obeta, n. pr, bi bilo treba vpoštevati, da bi preveliko zmanjšanje kapitala utegnilo zmanjšati plodonosnost v vojni zraslih, kapitala potrebnih industrijskih podjetij, kar bi imelo najneugodnejše poslcdice za gospodarski organizem,« piše n, pr. neki R. Švarc v knjižici »Vprašanje valute in surovin v razmerju do Srednje Evrope«. Tako torej — na splošne koristi se sklicujejo gospodje, ko zahtevajo, naj se jim prizanaša s premoženjskim davkom. Kdo naj potem plačuje davek od premoženja, če ne tisti, ki je med vojno najbolj obogatel? Ali naj ga plačuje delavec, ki nič lima, aH uradnik, ki s svojo plačo sam komaj izhaja? Kmetu ga bodo hoteli napr-filj gospodje industrijci in kapitalisti, to je iasno. Že par let sem se slišijo glasovi, da ti fciekapitalisti podkupujejo liste enega za drugim, da morajo pisati zanje, da kupujejo poslance, da morajo delati zanje, da ustanavljajo posebne urade in pisarne za zagovarjanje njihovih koristi, da sploh niti najmanj ne štedijo z denarjem, ampak ga razkošno razmetavajo za svoje sebične namene. Njihovi plačani ljudje hodijo okrog v ovčjih oblačilih. Eden skuša »znanstveno« zagovarjati zahtevo, naj se industrija v interesu splošnosti ne obremeni preveč z davki, drugi ščuva kmete proti dela/cem, da bi pri tem oboji na kapitaliste pozabili, tretji zastruplja politično zaupanje, cepi močne ljudske politične organizacijo, da bi razdrobljene in razcepljene ne mogle več klubovati. V bodočnosti bo šlo to še naprej. Kapitalizem bo skušal kupovati liste, poslance in cele stranke za svoje namene. — Politična poštenost in značajnost bo morala prestati težke preizkušnje. Ne le čast in slava, tudi zlato bo vabilo od zgoraj,.. Zato je pa neobhodno potrebno, da se vse stranke, ki imajo izrazito kmetski značaj, močno in tesno organizirajo, da skrbijo za točen poduk v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, da so v vednem stiku s svojimi poslanci in da pri volitvah volijo le take poslance, ki bodo vedno delali politiko od spodaj navzgor, iz Ijudstva-za ljudstvo. Kajti ta boj med posameznimi pridobitnimi stanovi, kdo bo nosil večji del vojnih davkov, zna biti dolgotrajen in težak; industrija je nad vse dobro organizirana, s težko kapitalistično roko bo pritiskala na vse strani, da odvali od sebe kolikor mogoče veliko davkov, in če kmet ne bo dobro organiziran, krepko strnjen v velikih strankah, potem bodo padli po njem. Zato ne nehamo nikdar dovolj toplo priporočati; Vsi kmetje v Slovensko Ljudsko Stranko, da bo močna na zunaj in na znotraj. V skupnosti je moč, posameznik je ničla, X, Svetovna vofska. Na Francoskem se bije ena največjih bitk, ki odloči za letos vojno srečo. Dne 15. julija so pričeli Nemci veliko ofenzivo, v kateri so dosegli sprva velike uspehe, prodrli so čez reko Marno, čez katero vodi najkrajša pot v Pariz in do kamor so prišli že takoj s pričetka vojne, n so sc takrat umaknili. In sedaj jih je doletela ista usoda. Izprazniti so morali cel desni breg Marne in se umikajo na črto, katero so imeli zasedeno meseca marca letošnjega leta. Nemški vojaški kritiki smatrajo ta umik kot potreben vsled neprijetnega položaja nemške armade, katero obdajajo sovražne čete od treh strani. Nemški ofenzivi je sledila torej francoska protiofenzi-va. Francozom pomagajo Angleži in Amerikanci, ki sami pošljejo vsalc mesec 300.000 mož na to bojišče, Dosedaj je tam 1,250.000 amerikanskih vojakov. Njihovi uspehi so torej precej majhni v primeri z njihovim številom, a kaj prinese bodočnost, ne moremo vedeti, Nemci so se torej zopet oddaljili od svojega cilja, Pariza, in sovražni vojskovodja Foch ima upanje, da še letos odločilno porazi Nemce. — Na laškem bojišču ni bilo posebnih dogodkov, vršili so 5г le krajevni sunki in protisunki, naši in sovražnika. Sovražniku torej naš sunek čez Piave ni prinesel novih lavorik, mi stojimo tam, kjer smo stali pred našo ofenzivo dne 15, junija. Italijan poskuša svojo srečo v južni Albaniji, kjer je začel prodirati in sprva dosegel tudi nekaj uspeha, a sedaj smo dobili ojačenja in sovražnik se zopet umika čez reko Semeni južno od Drača, — V Palestini so Turki vzeli Angležem mostišče ob reki Jordan, a so ga drugi dan zopet izgubili. — Angleško-srb-ske-francoske čete so se izkrcale na mur-manski obali in so zasedle velik del železniške proge, ki vodi v Petrograd, do katerega imajo samo še 200 km. Poveljnik 1> Šf8V. 31 V Ljubljani, dne 1. avgusta 1918. Leto IUI e armade je bivši ruski vrhovni general Gurkov. Tako imamo pričakovati novih bc'sv na na?i vzhodni fronti. Japonci in Amerikaner so se tudi dogovorili glede na-stepa v Sibiriji. Namesto miru se bližamo novim zapletljajem. Ali res še ne zmaga spoznanje, da z mečem ne prisilimo sovražnika do miru, ampak le s pametnim in čas!nim sporazumom? Politični obzornik. Boj za Rusijo. Ententine države krepko delajo na to, da zopet spravijo Rusijo pod svoj vpliv. Zakaj če se jim to posreči, zadajo hud udarec svoji najhujši sovražnici — Nemčiji. Nemčija ne bi imela več popolnoma varnega hrbta, zaprt bi ji bil vir za surovine ter ruski trg za lastne izdelke na vzhodu, v nevarnost: bi bila prijateljska nam Ukrajina. Pa ententa hoče še več. S tem da zasede ententa vsaj nekaj ruskih dežela s svojimi četami, ji bodo dobro služile te dežele kot protiutež za Belgijo, ki jo imajo zasedeno Nemci kot poroštvo za njihove zahteve, kakor so sami rekli. Nemci bodo kazali in grozili z Belgijo, ententa pa z Rusijo. Nadalje ententine države še niso poza7 ''c na lepo število miljard, ki so jih posodile Rusiji. Boljševiki so ta dolg kar črt;:li. Če bo imela ententa kaj ruske zemlje v rokah, bodisi na severu murmansko ■leželo, aH na vzhodu večalimanj Sibirije, bo pa lahko bolj pritiskala: »Ali denar sem ali pa obdržimo zasedene dežele.« Bližnji cilj ententine ekspedicije v Rusijo je pomagati sedanji protirevoluciji do zmage nad boljševiki. Prolirevolucijonarji so namreč prijatelji entente ter smrtni sovražniki Nemčije. Zato tudi bijejo neizprosen boj zoper Nemcem prijazne boljševike n zoper njihc v brestlitovski mir. Boj ali p-avzaprav vojska zoper bolj-":evike se vrši od treh strani. Najprej od Cavkaza sem, a boljševiki tu zmagujejo. 4er Kavkazci n;maio od nikoder pomoči. 3d severa prodirajo ententine čete. Vodi Lh ruski general Gurko. Njih izkrcevališče n opirališče je Arhangelsk ob severnem liorju. Odtod prodirajo ob železnicah v lotranjost dežele. Z oblastmi zasedenih :rajev so pred kratkim sklenili pogodbo, v ;ateri omenjajo, da hočejo s svojim prodi-anjem obvarovati ruske dežele pred *Iemci ter rešiti češko-slovaško armado. K ntentinim četam naj bi pristopali ruski rostovoljci in vojaki, oni pa hočejo zase-•enc dežel'. •krbovati z živežem in dolarjem ter o; ,;em. Od vzhoda pa groze »eho-S!o*. aki. V njihovih rokah so Ural in Sibirija. Sedaj se pripravljajo tudi Japonci i Kitajci, da gredo pomagat. Nato bodo li vsi skimaj ententini armadi naproti, ki г bliža od severa. Seveda so to po večini e samo načrti, kakršnih ie ententa že doti imela, pa malo izpeljala. Boljševiki se branijo na vse kriplje. Iz '.rahu, da ne bi pregnani car Nikolaj utekel njihovim nasprctn'kom in morda zopet ostal vlada-, so ga dali ustreliti v Jeka-3rinoslavu ob Uralu. V Moskvi pridno stavljajo рп I boljševiške liste. Nemčiji so naznanili, da so usmrtili 200 protirevolu-cijonarjev, ki so bili v zvezi z umorom nemškega poslanika .Mirbacha Rdeče garde so razpustili ter ustanavljajo redno vojsko. O uboga Rusija! Mir je želela, a mesto miru je zagorela nova vojska na vseli koncih in krajih. In neki ruski pisatelj piše: »Med tem pa m' udušujemo v sebi zadnje plamene domovinske ljubezni in polagamo do smrti izmučeni glavo pod tuji jarem. Rusija leži v smrtnem boju!« Dr. Hussarek na trnjevi poti. Ni bil prazen strah gosposkih z: čarjev, da so dr. Seidlerju celo pozab'.i. ploskati, ko jim je v zbornici razložil svoj nemški kurz. Tresli so se strahu, kakor je povdarjal Černin, da pl. Seidler tega kurza ne bo mogel izpeljati. Res, usoda je hotela, da je dr. Seidler-ja ravno ta kurz speljal v take zadrege, da je moral prositi cesarja, naj odpusti njega in njegove ministre. Cesar je prošnji ugodil. Tako Seidler sedaj lahko premišljuje, da se tudi proti in brez Slovanov v Avstriji ne da vladati. Odslej bo ravnatelj v cesarjevi pisarni. Brez šuma in brez sile je odletel dr. Seidler, kakor odleti gnilo jabolko samo od sebe z drevesa. Ravnotako sc je brez šuma in brez vrišča pojavil nov mož, ki naj vodi odslej avstrijsko politiko — dr. Hussarek. Bil je v zloglasnem Stürgkhovem ministrstvu, ki je zagrešilo nebroj krivic v začetku vojske, za na-;:".iega ministra. In ravno ta nekdanja Stiirgkhova tovarišija je vzrok, da mu nobena stranka prav ne zaupa, niti nemška krščansko^- socialna stranka ne, či je njen pristaš Od nas Slovanov ga o ' rh tega tudi dejstvo, da si je za svoje ;lre izbral razen i veh Poljakov same člane Seidlerjc. ega ministrstva, katerih mišljenje je dovolj pojasnjeno z njihovimi dosedanjimi preganjanji Slovanov. Svoje načrte je razvil pred poslanci 26. t. m. Povdarjal je, da je treba ostati v trdni skupnosti s starozavezniško nemško državo, da z njim izsilimo uspešen konec te strašne borbe. Hoče priti do častnega miru, kakršnega so naši državniki že večkrat in na nedvoumen način ugotovili. Ustavnih reform, s katerimi bi narodi dobili več pravic in samostojnosti, dr. Hussajek ne pozna. Govori samo o upravnih reformah, s katerimi bi dobili pač nekaj več glavarstev, okrožij, sodišč ter kopico vladnih svetnikov in »škricov«, a vse drugo naj bi ostalo po starem. Tudi davke in dolgove hoče urediti in podpiral bo tovarnarje, poljedelce in obrtnike, da bodo mogli v svojem gospodarstvu napredovati. Pri vsem tem ogromnem delu pa se bo držal parlamenta in pa pravičnosti nasproti vsem, nasproti vsakemu narodu in vsakemu družabnemu stanu. To b'J prvo vodilno načelo njegove politike. S svojimi načrti, ki niso ne mrzli in ne gorki, ni ustregel novi ministrski predsednik nikomur Čehi in Jugoslovani niso zadovoljni. ker se dr. Hussarek ni ne odpovedal Seidlcr'cvi protislovanski politiki in še manj kaj izjavil v prid češki ali jugoslovanski deklaraciji. Nemški narodnjaki rohne nad niim, ker se ni izrecno zavzema! za nemški kurz po ::gledu dr. Seidler-ia. Pre''bariva'0 mu, da si niti besedice »nemški« n: upal izgovoriti v svojem nastopnem govoru Poljaki, razen resnično narodnih Vsepoljakov, so se zopet sprijaznili z vlado v nadi, da jih bo vlada po stari navadi podpirala z obljubami. Zato pa so Ukrajinci postali zaenkrat najhujši sovražniki dr. Hussareka, češ, da preveč škili za Poljaki. Trnjeva bo torej tudi IIu3S.irekova pot. ^obro, da je mož skromen in ponižen, ka-or ga razodeva konec njegovega govora: Ne stremimo za vcl činc osebnega uspeha, toda šteli bi se srečnim, če bi nam bilo usojeno dovršiti en kos velikanskega dela, ki g i ,!iteva čas od naše domovine.« Gibanje v parlamentu. i'üslanci so se zopet za nekaj časa poslovili od zbornice. Razpravljali so ta teden o treh važnejših in drugih manj zanimivih stvareh. Najprej je bila na dnevnem redu obtožba zoper dr. Seidlerja In grofa Togen-burga. Zgubda je precej na važnosti, ker je dr. Seiciler prejšnji dan že odstopil. Zbornica je obtožbo tudi odklonila, in sicer so odločili Poljaki ter socijalni demokratje, Poljaki vsled svoje plemenitaškim ministrom sorodne »višnjeve« krvi, socijalni demokratje pa zato, ker so bili mnenja, da dosežejo isto, pa na bolj enostaven način, če glasujejo zoper proračun. Nato so razpravljr.li o vojaških zadevah, predvsem o zadnji naši ofenzivi ob Piavi. Seje so bile tajrt>. Veliko je govoril in razlagal domobranski minister baron Czapp. Ziaven so kar mimogrede sklenili ponovno zakon glede učiteljskih dravinjskih doklad, zakon c delu otrok. Potrdili so islolako zakon p delu tovarniških delavk, V vseh tovarnah, ki imajo več kot 10 delavnih moči, smejo ženske delati samo 10 ur na dan, ob sobotah pa le po 5 ur. Torej bodo sobotni popoldnevi prosti. Zanimiva je bila pri tem opazka socialnega ministra, češ, ali bo prenesla tako okrajšanje dela avstrijska industrija. Čudno, kako bodo to prenesli milijonarji in bogataši, skrbi ministra, kako pa more prenašati dolgotrajno de'o revež, o tem pa se nič ne vprašuje. Zadnji dar. so poslanci glasovali za proračun. Hussarek je igro dobil, šestmesečni proračun je bil sprejet z večino bornih 19 glasov. Do konca tega leta bode izdali 24.320 miljonov kron. Od tega je 6.439 milijonov za redne potrebščine, drugo bo požrla vojska. Davki in drugi dohodki bodo donesli 4.854 milijonov, ostalo si bodo pa izposodili v znesku 21 milijard kron. Glasovali so za proračun vsi Nemci razen socialnih demokratov in »državi naj zvestejših« poslancev Teufla, Hununerja in Pantzovih prijateljev. Večino so dopolnili Poljaki. . Me« so odgovorili razen zgoraj naštetih še Čehi, Jugoslovani, tirolski Ital;-jani in — Ukrajinci. Med ploskom so se razšli poslanci v zavesti, da so vrgli najhujšega sovražnika — dr. Seidlerja ter da so zopet bolj utrdili parlament Tedenske novice. DROBNE POLITIČNE VESTI. Narodni svet se bo 16. in 17. avgusta ustanovil v Ljubljani. Prepoved slovenskih časopisov Znano je, da si naši vojaki na fronti in v bolnišnicah poleg cigaret najbolj žele naših časopisov. Toda iz neznanih vzrokov je armadno vodstvo odredilo, da se slovenski časopisi ne smejo več pošiljati na fronto. Kar jih pa šc pride, jih pa ne dostavijo vojakom, temveč jih sežgo. Zaradi tega sta se poslanca dr. Korošec in dr. Pogačnik pritožila pri domobranskem ministru, ki je obljubil, da se bo obrnil tozadevno na armadno poveljstvo. Dr, šusteršičevo pismo. O odhodu itrelskega polka št. 2 iz Ljubljane se je aznesla vest, da je bil polk prestavljen iz ^jubljane v tujino zato, ker ga jc g. deželni glavar na Dunaju obdolžil nezanesljivosti. 5. deželni glavar je rmto izjavil, da ni domobranskemu ministru pisai nobenega pi-' srna o polku. Na to izjavo je prišia z Dunaja vest, da gosp. deželni glavar ni tožil strelskega pclka domobranskemu ministru, pač pa nekemu drugemu mestu. Dr. &u steršič razglaša sedaj z novim javnim pismom, da polka sploh nikjer ni ovadil. Avstrijski ministri in ustava. Vsak avstrijski ministrski predsednik, ki na novo nastopi — in to se zgodi povprečno vsake kvatre — sprejme v svoj načrt iz-premembo avstrijske ustave, pa dosedaj je še ni nobeden izpeljal in je nobeden nc bo, :'okler bo kak nemški poslanec v podobi Wichteina smel brez kazni na javnem ;liodu govoriti, da je treba Jugoslovane z akoto in fronto zatreti, dokler bodo \Temci zahtevali, da mora vlada avstrijske Slovane s škorpijoni bičati. Kdaj se bo rodil mož, ki brez ozira na nemško prenapetost ustvari veliko in mogočno Avstrijo? Tajna seja, ki se je vršila v državnem 'boru glede avstrijskega umika ob Piavi, |c morala biti zelo viharna. Poslanci so brali armadnemu vodstvu hude levile, domobranski minister Čap jc skušal vso zgodbo zagovarjati in izgovarjati, toda vsi poslanci so izjavili, da so ministrova poročila nezadostna In potem se je zgodilo, česar bi človek v Avstriji ne verjel: državni zbor se jc dvigifll kot en mož in je postavil generale pred preiskovalno komisijo. Da se ie to zgodilo, ima predvsem zaslugo Jugoslovanski klub. ker je stavil skupno s Čehi tale predlog: Upoštevajoč dejstvo, da pojasnila domobranskega ministra niso zadostna in nadalje spoznavajoč dolžnost poslanske zbornice natančno preiskati omenjene vojaške operacije, predlagamo podpisani, da naj zbornica sklene, da je ta predlog odkazati brambnemu odseku z naročilom, da naj izvrši natančno Preiskavo o omenjenih vojaških operacijah ter da naj v jesenskem zasedanju zbornici natančno in podrobno poroča. — Kako važno gradivo se jc v razpravi nabralo, sklepamo iz dejstva, da je v popoldanski javni seji zbornice poslanec Stanek Predlagal, naj se zapisnik tajne seje predloži cesarju. Zakon o delu otrok. Minister dr. Ma-taja je pripovedoval v zbornici, da se bo Avstrija z novo postavo, ki jo je zbornica sprejela glede dela žensk in otrok pred celim svetom postavila. In res je to, zakaj v nobeni državi državna postava ne bo tako navajala otroke k lenobi, kot jih bo nova postava, če se je bo kdo držal. Kaj določa? Otrok do 10. leta sploh ne sme delati, od 10. do 14. leta pa le 6. ur na dan, če ni šole. Na kmetih je to sploh nemogoče in bi bilo tudi otrokom samim v kvar. Otrok- naj se zgodaj navadi dela in ravno delo naj ga varuje potepanja in brezdelja, ki je začetek vsake hudobije. Otroka zlorabljati je pa po naravni postavi prepovedano in te se ljudje drže, kdor se je pa ne drži, mu ia tudi državna postava ne bo mogla tega zabraniti. Očetje le »napredne« postave so socialni demokratje, ki razmer na kmetih prav nič ne poznajo; poslancu Hladniku se ;e posrečilo, da so postavo nekoliko izpremenili in izboljšali, toda v bistvu je ostala. Papež in ententa. Znano je, da so bili odnošaji med papežem in glavnimi državami ententa pred vojno jako nezadovoljivi. Francija, Anglija, Amerika niso imele pri papeški Stolici niti svojih zastopnikov. Vojna je položaj izpremenila. Ententa se je pričela bati, da bo S\'eta Stolica postala nevarna postojanka osrednjih držav in je zato kmalu navezala s papeško Stolico prijateljske stike ter sploh izkazovala papežu mnogo uljudnosti. Da ie nedavno angleški prestolonaslednik posetil papeža, je znano, in tudi Wilson vzdržuje vedno prijaznejše stike z Vatikanom; celo razmerje med Italijo in poglavarjem katoliške Cerkve se je znatno zboljšalo Sedaj bo obnovila tudi Francija, ki je za časa velikega cerkvenega boja odpoklical» svojega zastopnika pri papeški Stolici, diplomatične stike z Vatikanom. Tudi Kitajska bo imenovala prvič svojega poslanika pri Sveti Stolici. Katoličani se tega velikega ugleda sv, očeta srčno veselimo. Poljaki in Ukrajinci v Galiciji se žt ud nekdaj ne morejo. Ukrajinci so v manjšini in res je, da se manjšini nikjer na svetu dobro ne godi, .edina izjema so avstrijski Nemci. Zato Ukrajinci zahtevajo, da jili odločijo od Poljakov, da se Galicija razdeli na dva samostojna dela, poljskega in ukrajinskega. Toda Poljaki o tem niti slišali nočejo. Ker pa je bivši ministrski predsednik Seidler le nekaj v tem oziru obljubil Ukrajincem, so Poljaki brezobzirno zahtevali njegovo glavo, Ukrajinci pa so glasovali povsod zanj. Sedaj, ko so s pomočjo Čehov in Jugoslovanov obglavili Seidlerja, bodo Poljaki podpirali Hussareka, Ukrajinci so mu pa napovedali boj. Tako sla si te dve slovanski plemeni žalibog vedno navskriž. Sedanji ministrski predsednik dr. Hus-sarek je sicer krščanski socialec s slovan-» skim imenom,- a hud Nemec in bo Slovanom prizanašal le tolike, kolikor bo moral. Čehi ga imajo že od takrat na piki, ko je bil še naučni minister. Kühlmann, bivši nemški državni tajnik, se je nemškim vb 'nim krogom tako zameril, da mu ob odstopu niti .nobenega priznanja niso dali razen pokojnine. To pa vsled tega, ker se i«? drznil na vsa usta po- vedati, da bo vendarle treba skleniti sporazumni mir in da samo.meč ne bo odločil. Napuh vsenemških vojnih hujskačev je še velik. Užaljeni državnik misli zapustiti ne« hvaležno domovino in se izseliti na Nizcn zemsko. Nemčija ga bo še potrebovala. Kaj se godi v Ukrajini? Kakor poroča neki krakovski list, se je pojavilo v Ukrajini močno kmetsko gibanje proti Avstriji in Nemčiji. Posebno se to gibanje močno čuti v kijevski in podolski guber-niji. Kmetje so precej dobro organizirani, oboroženi celo z artiljerijo V takih razmerah seveda ni misliti, da bi se me«!a ukrajinska žetev spraviti pod streho, in veleposestniki, ki so se ravno v ta namen vrnili v svojo domovino, so morali svoja posestva zopet zapustiti. V Podoliji so kmetje velik del žetve uničili. Nemško-ukrajinske oblasti so vse ukrenile, da re>-šijo še ostalo žetev. Polja so vsa zastražena po vojakih, živina konfiscirana. Toda kljub strogim oblastvenim ukrepom se uničevanje žetve nadaljuje. Angleški minister napoveduje še dol go vojsko. (Kor, urad.) Pri nekem obedu, katerega so se udeležili amerikanski, francoski in italijanski živilski komisarji, je govoril tudi angleški minister Lord Žorš, ki je izvajal: Kar se iiče upov zaveznikov v prihodnjost, je treba povedati, da se je vojska podmorskih čolnov za vselej ponesrečila. Kar je moralo ljudstvo pretrpeti na Angleškem, Francoskem in v Italiji, se ne da primerjati s tem, kar morajo trpeti v sovražnih deželah. Kljub temu pa moramo izreči svarilo in opomin. Amerikan-ci pošiljajo vsak mesec slotisoče mož. Preskrba tako velikanske armade bo zahtevala več ladijske prostornine, kakor transport moštva in dasiravno gradi Amerika zelo hitro ladje in dasiravno Anglija gradi ravno tako hitro, je vendar štedljivost bistveno potrebna. Kljub temu, da presega število ton, ki se zgrade sedaj meSec za mescem, število ton izgubljenih ladij, pa tudi potrebe hitro naraščajo. Vsak tovor, ki ga moremo prihraniti, poviša bojno zmožnost ameriške armade. Zato je treba še vedno največje šledljivosti. Vsak posamezni, ki štedi, pripomore k udarcu, ki bo prihodnje leto ali tekom obeh prihodnjih let dosegel svobodo. V svojem odgovoru je izvajal Amerikanec Hoower, da je preskrba z živili za ententne države zagotovljena za ves čas voiske. Ni pa treba misliti, da bi vojska trajala delj kakor dve leli. Nasprotno mora ententa zmagati že prej. Kakor gobe po dežju nastajajo nove vojske. Republika Honduras, ki leži v Srednji Ameriki, je napovedala Nemčiji vojsko. Vojskovali se bodo seveda sam j na popirju. Kes, da je ta državica 12). at tako velika kot Kranjska, a prebivaleov ima mnogo manj (400000). Nična st: ':i armada šteje 500 mož, v vojski 20.000 nimivo je, da ima Honduras 108 milij. v mark dolga, pa že od leta 1872 ne plat rr nesenih obresti, zato ker nima kje vz i. DOMAČE NOVICE. DoplaSila za »Domoljuba« v znesku 1 K 50 vin. naj oni cenj. naročili! i, ki li.ua ne prejemajo naravnost od uprava iz Ljubljane, ampak po poverjeniku, plui^o samt» tam, kjer redno plačujejo naročnino. Imen takih naročnikov pri nas nimamo zapisanih, zato bi tudi ne mogli pravilno vpisati poslane dr ^injske doklade. Častni občan je postal presvetli knezo-Skof dr. A. B. Jeglič še v naslednjih občinah: St. Jernej, Radovica, Ihan, Moste, Šmarca, Mengeš, Ilritševka, Zminec, Bohinjska Srednja vas, ki je namesto častne diplome določila 500 K za škofove zavode, Mokronog, Dolenji Lo ee, Tržišče, Suhor in Šenčur. Biserno mašo je obhajal preteklo nedeljo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani č. g. Janez Žan, duhovnik v pokoju. Kljub visoki starosti B9 let je častitljivi starček še bistrega spomina in mladeniškega duha. Jubilejni cerkveni shod za mladeniče iz kranjske in starološke dekanije bo pri Sv. Jo-itu v nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. Božja služba se prične ob 11. uri dopoldne. Fantje, pridite polnoštevilno! Se več orožnikov. V kratkem se bo število orožnikov zvišalo za 2000 mož, kar pomeni obremenitev države za 4 milijone 700 tisoč kron. Žalostna nedelja. Kakor smo že poročali, Je toča v nedeljo, 21. t. m. na več krajih Dolenjske vse do drobnega zbila, kar je bilo na polju. Ljudstvo je obupano in sveta dolžnost višjih oblasti je. da uboge ljudi ne samo pri rekviziciiah popolnoma pri miru puste, temveč da jim tudi z izdatno aprovizacijo priskočijo na pomoč. Z vlaka je padla pri Zatičiui 151etna Jo-eipina Mavec, hči železniškega čuvaja v Ljubljani. Zgodilo so je to vsled ogromne gnječe na vlaku. Dekle si je zlomilo levo nogo in je poškodovano na glavo. Žalostna smrt je zadela mlado dekle v Veliki Nedelji na Štajerskem. Dne 18. t. m. je šla Cilka Jelen, ki je doma iz Doberdoba ter se je nahajala sedaj v Veliki Nedelji, no. polje žet žilo. Tam sta bili tudi sestri Ana in Marija Braluša. Med delom sta se sprli in Marija Bratuša je vrgla srp proti svoji sestri, zadela pa je Cilko Jelen v hrbet neposredno god srcem ter ji prerezala giavno srčno žilo. ^ilka se je takoj zgrudila ter čez par ur izdihnila svojo mlado dušo. Namesto da bi se po treh letih begunstva povrnila v Doberdob ter da bi bila v tolažbo svoji materi, je morala vsled krute usode v hladni grob. Utonil je dne 20. t. m, 23 let stari hlapec Franc Grubar iz Dolenjega Suliodola, občina Brusnice. Ko;:ial se je v Krki blizu Struge. Zašel je v vrtinec in ker ni znal plavati, je utonil. Prihiteli so mu sicer neki vojaki in ujetniki na pomoč, a ga niso mogli rešiti. Otrok se zadušil. Postrežnica Marjeta Kavčič v Ljubljani je šla 22. t. m. dopoldne z doma in je pustila svoja dva otroka v postelji. Ko se je čez dobro uro vrnila, je našla šest tednov starega sinčka mrtvega. Otrok se je v spanju obrnil in se zadušil. Strašna nesreča se je zgodila v četrtek, 25. julija, zjutraj ob 4. uri na železniškem mo-»tu v Mariboru. Štirje vojaki so z glavnega kolodvora šli, da si skrajšajo pot čez most. Sredi mosta sta jih srečala križajoča se brzo-▼laka. Eden vojak je bil takoj ubit, enega je zmečkalo do smrti, tretjega je vrgla lokomotiva čez most v Dravo in !e četrti se je rešil ter pribežal nazaj na glavni kolodvor povedat, kaj se je zgodilo. Obesila se je dne 20. t, m. slaboumna 21 let stara posestnika hči Ana Kočjaž iz Dolenjega Vrbova, občina Mirnapeč. Spala je s svojim 10 let starim bratom na seniku. Ko se je njen brat ob šesti uri zjutraj zbudil, zapazil ie svojo sestro viseti na vrvici blizu sebe. Hladnokrvno jo je pustil viseli in je šel r hlev krmit živino, ne da bi bil o tem dogodku koga obvestil. Šele pozneje jo je tam našel sosed posestnik Jernej šoštar. Mati obešenke je pred leti umria. Oče je v Ameriki. Velika tatvina na ljubljanski pošti. 161etni Vinko Loboda, ki je bil zaposlen na ljubljanski pošti kot prevoznik pri vozu, si je prilastil h zavezane in zapečatene vreče denarno pismo z 12.900 K, ki jih je imela ljubljanska po-§ta poslati potom poStne ambulance v Dom-lale. Deček je vrečo med potjo na kolodvor 4> prerezal in vrečo na kolodvoru oddal na vlak, fam se je tatvina takoj opazila, policija je intervenirala in se ji je posrečilo tatu kmalu dobiti ter najti tudi denar, ki ga je skril deček na kolodvoru na dvorišču. Poštna uprava nima nobene škode. Kdo ve kaj: 1. o Mihaelu in Ivanu Med-vešček, ki sta bila od začetka vojske v Srbiji, prvo zimo ujeta in sedaj ni nobenega glasu o njih. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči Alojziju Medvešček, Šmartno, pošta Kojsko pri Gorici. — 2. o Gregorju Mack iz Šmarjefe v Rožu na Koroškem Bil je pri 8. lovskem bataljonu in se oglasil zadnjič od Giodeka meseca septembra 1914. Sporočilo: Paviinu Mack, Sabo-sah pri Šmarjeti v Rožu, Koroška, RAZNE VESTI. Za odpust vojakov, Dosedaj se je prepogosto dogajalo, da je domobransko ministrstvo na priporočilo domače občine in okrajnega glavarstva oprostilo vojaka, ker je bil doma nujno potreben. Toda ko je prišel odlok do dotične vojaške oblasti, ki bi morala vojaka odpustiti, je ta izjavila, da je »nenadomest-1 ljiv« in s tem je oprostitev padla v vodo. Nam se je vedno čudno zdelo, da bi imel kak feld-vebel ali lajtnant na fronii več moči kot domobranski minister, a vendar se je tako godilo. Sedaj pa so prejele vojaške oblasti ukaz, da morajo vsakega vojaka, za katerega dobe oprosti'no povelje, takoj odpustiti, ne glede na to, ali se jim zdi »nenadomestljiv« ali ne, Čuden pojav. Med Šapjanami in Jurdanami je bilo toliko gosenic, da je moral vlak često ustaviti in da so morali pred lokomotivo mestoma tir pometati, da je mogel vlak naprej. Te gosenice co proti Reki in med Šapjanami in Jurdanami do golega oglodale hraste, gabre, jabolka, črešnje in češplje, zdaj je prišel čas, da so se zabubile in izginile. In čudno — ( oglodano drevje je začelo zopet zeleneli, nc-I katera jabolka celo zopet tupatan; cveteti. I Sad je sicer ostal tupatam na drevju iz prvega cvetja, ampak je uničen od gosenic in se suši j in odpada, Izmenjava vojnih uje'nikov med Avstrijo in Rusijo. Avstrijska-ogrska izmenjava vojnih ujetnikov se je pričela. Prihodnje dni zapusti prvi transport vojnih ujetnikov — 3000 mož — Rusijo. Enako število ruskih vojnih uiet-nikov odpotuje iz Avstrije na Ukrajino. Doslej so dohajali naši vojni ujetniki samo iz Ukrajine, Žrtev vejne. V šibeniški blaznici je umrl te dni neki domačin iz Boke Kotorske v sta-rosti 105 let. Začetkom sedanje vojne so mu obesili sina, kar je moža zapeljalo, da jc izustil neke besede, zaradi katerih so tudi njega obsodili na smrt. A bil je pomiloščen in kazen se mu je spremenila v 15letno ječo. Vse to je moža tako pretreslo, da se mu je zmed "1 um. Prepeljali so ga v norišnico v Šibenik, kjer je sedaj umrl. Zračna pošta Dunaj-Budimpešta se ustavi. Iz Budimpešte poročajo, da se glede na nesrečo na budimpeštanskem letališču merodajni krogi bavijo z vprašanjem, a'i bi ne bilo umestno, ustaviti vzračno pošto Dunaj-Budimpešta, ker so po dosedanjih izkušnjah praktični uspehi skrajno neznatni. Zračna pošta Dunaj-Budimpešta je od danes naprej ustavljena, ker se je že drugi pilot ubil . Prešič z dvema glavama in dvema nogama. Iz Freudenthala poročajo, da jc sketila v svinjaku tamošnje_ poljedelske srednje šole svinja prešička, ki ima na sredi telesa dve nogi, na sprednji in zadnji strani pa po eno glavo. Žival je živela le par ur. Milijon lir nagrade so dobili mornarji onega italijanskega podmorskega čolna, ki je Jdtopil avstrijsko-ogrsko vojno ladjo »Szcnt stvan«. Dopisi. V Žabnici pri Škofji Loki priredi v nedeljo, dne 4, avgusta t. 1, popoldne ob pol 4. domače kat. slov. izobraževalno društvo zabavno predstavo s sledečim sporedom: 1. Ocvirk: »Nageljni« in 2. »Na tujih tleh«. Poie dekliški zbor. 3. »Kaznovana ne vošči jivost«. Veseloigra v treh dejanjih. 4. »ia pa zna«. Saloigra v enem dejanju. — Vstopnina; sedeži po h. siojisča po I K. Preplačila ■/ korist slovenskim oslepelim vojakom. — Za stradajoče jugoslovanske otroke smo v naši župniji nabrali lepo vsoto 446 kron. Semič. iruinu dekleta naše Marijine družbe so 2i. julija priredile lepo b. Saruen-kovo igro »Skrivnostna zaroka« ш burko »fri gospodi«. Čisti dobiček je za ositpele slovenske vojake v Uradeu. — Ob sklepu letošnjega šoiskega leta se je tukajšnja soiska mladina ponovna od g. nadučitelja Matije JJai tema, ki ie deloval v Semiču 32 let in sedaj odiiaja v pokoj. Ubranili ga bodo vsi njegovi številni učenci v najiivaiezuejšem spominu. iz Sv. Kriza pil &,o8taui«vic<. V nedeljo 21. julija ob po» li- zvečer je začelo goreti pa Fr. lircu иа tkalcih. Zgorel je kozolec poin sena m do 3l>0 kop strni, i kozolcem vred je zgorel hlev, pod in lcašča, en voz. naložen pse liiCnega suopja in poljsko orodje. Ker ie bilo naenkrat vse v plamenu, so mogli rešili le dva prazna voza. živino so srečno vso rešili. Škode je cez 120.000 kron. Kdo da je ogenj povzročil, ni znano, bržkone zloben in škodoželjen človek. — Na kraj nesreče je prihitela knzev-ska požarna bramba, pa je bilo že prepozno Skušali so ogenj omejiti, kar se je dalo. Ves trua celoletnega dela je bil v par urah uničen Družina in živina so skoro bres vseh živil. l)o-bra srca, priskočite na pomoč! — Na Planino v visoko gorsko vas, so peljali voz sena, približno 3(JU kg. Vpreženih e bilo tri pure volov Z velikanskim trudom — med vožnjo se je voz tudi prevrnil — so prišli do vrha. i a mrva stane najmanj Ü00 kron. Kako blagohotna je država, ki zahteva, da mora. to mrvo dati njej, jo peljati s Planine v Krško in bo dobil za to 60 kron! Ministrski predsednik Seidler pa je govoril o pomanjkanju idealne požrivovuiiiosli za skupno državno stvar Podkraj nad Vipavo. Na kresni dan je v Višnjah na griču pri iiajcu iz doslej neznanega vzroka pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Zgorelo Je tudi več obleke in orodja. Živino je bilo še 'mogoče rešiti. Le žal, da je osemletni sin Janez, ki je spal v podstrešju, zadobii tako hude opekline na glavi in na rokah, da je moral umreti. — V graški vojni bolnici je podlegel zavratni bolezni vojak Jariez Poprijan. Bil ie priden fant in edini sin. Breznica. Tatvine so se pričele širiti po naši župniji, Neznani tatovi so v noči od 16. na 17. julija udrli v hlev posestnika Janeza Fertina na Breznici in mu odvedli kravo. Okoličani, ki bi kaj sumili, da je kdo prišel na neznan način v posest kake krave, se naprošajo, da to naznanijo prizadetemu. Iz Radovice. Občinski odbor na Radovici je v svoji seji dne 14. julija 1918 vzel vsebino okrožnice veleslav. deželnega odbora vojvo-dine Kranjske z dne 27. junija t. I., št. 7078, in poslano resolucijo z dne Ј9. junija 1918 na znanje. Obenem so se sprejele tudi vse druge zadnji čas došle okrožnice na znanje, hkrati pa odločno in neustrašeno izjavlja, da neomajno vztraja na stališču deklaracije »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. najnika 1917 ter odklanja vsako drugo stališče in grožnjo, naj se mu predlaga od katerekoli strani, s prislav-kom, da nam je oseba Trumbič, katero vele-slavni dež. odbor navaja v okrožnicah, sploh nepoznana. Občinski odbor s tem nepoznanim človekom ni imel, pa tudi ne mara imeti z njim nikakega stika, Nj, Veličanstvu presvetlemu cesarju Karlu se izjavlja najvdanejša zvestoba z željo, ostati vsekdar pod žezlom habsburška dinastije. — Pri isti seji se je izvolil soglasno za častnega občana prevzvišeni knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič. Kal pri S t. Janžu. Dandanes se mnogokrat sliši, da jc vojska vse narobe postavila in 'o je res; saj je še v našem lepem Šentjanžu nekaj preobrnila. Dozdaj smo mislili, da smd mi iz hribov pod istim cesarjem kot poljci, ker smo imeli iste pravice in iste dolžnosti, no liste malo večje, kot doli okoli Šentjanža. A zdaj ni več tako. Ko »e je zadnjič delila moka, se ni na nas iz hribov kar nič oziralo; karte za sladkor potrebujemo baje le mi, tobak kade le gg. Šentianci. Čudno, kaj? Vendar pa, ker ima vsaka slaba stvar tudi nekaj dobrega na sebi, ipamo, da bo imela tudi ta, in da bodo naše posestnike, kadar bo Ireba dati žito, živino in drugo, tudi prezrli. Veliko hvaležnost pa čutimo mi do našega g. župana, g. župnika in še drugih gospodov, ki nam res z apostolsko gorečnostjo, zlasti gospod župnik, lajšajo bremena vojske, ki so čedalje težja. Delavcev nič doma, pač pa vedno nove rekvizicije, na fronti pa nam padajo naši fantje in možje. Tako sta zopet padla Janez Žibert iz Kala in Avgust Marolt iz Lačenberga. Žena Žiberta je izgubila v času vojske mater, očeta in moža. Bog nam daj že vendar konec vojske! Hribci. Vizmentinci pri Sv, Miklavžu na Štajerskem. Umrl je v rezervni bolnici v Ljubljani Viktor Požgan, vojak pri strelskem p. št. 21. Pri zadnji ofenzivi ob Piavi je bil težko ranjen, prepeljan v Ljubljano, kjer je 1. julija umrl. Pokojni jc bil šele v enoindvajsetem letu starosti ter zvest član Marijine družbe. Njegovim sočlanom ga iskreno priporočamo v#no-litev. Ilovice od Soče. Zah. Brda. Kaj bo z našo šolo? Redne ni bilo, kjer so bili nastanjeni vojaki, ali koder je zasedel sovražnik. Mnogo otrok je bilo brez pouka tako, da dobimo danes že 10 letne, ki niso še hodili v šolo, pa tudi starejše, ki so še citati pozabili. Hvala Bogu, da so v begunstvu otroci po svetu hodili v ljudsko šolo tam, kamor so pribežali. Pa mnogi se niso zgiasili, nekateri tudi niso bili sprejeti. Nekateri med Nemci so obiskovali nemške šole; sedaj seveda ne znajo ne nemško, ne slovensko. Pri nas, v Vedrijanu, pa so Italijani otvo-rili šolo »Ricriazione« ter žugali staršem, da jim odvzamejo živež, da jih popeljejo v^ Italijo, ako ne bd'do pošiljali otrok v to šolo. Tako so se nekateri otroci, ki so bili vedno med italijanskimi vojaki in hodili v italijansko šolo, popolnoma priučili italijanskemu jeziku, Slovenci so res sladki, ker vse gre nanje, kakor ose, muhe i. t. d. na medeno hruško. Pri nas jih Nemci silijo v svoje šole, tu so jih Italijani v svoje — samo Mažari nas tikaj še puste v miru; — (žugali in obetali pa so nam, da se bomo morali tudi tu učiti mažarsko) — seveda smo še predaleč! Res uboga goriška šolska mladina! Težko je bilo in je še s šolo začeti, ker so bila šolska poslopja razdrta ali vsaj tako oplenjcna, da manjka šolske oprave, knjig i. t. d. Vsaj vemo, da je bila »ofenziva« tudi proti šolskim klopem, knjigam i. 1. d. posebno huda. Korajža pa taka! Pouk v krščanskem nauku pa so imeli šolski otroci v cerkvi, če jc bil slovenski duhovnik še v vasi. Pa tudi v Italiji so naše otroke poučevali krščanski nauk v slovenskem jeziku, vsaj kjer je bilo mogoče. Rabili so pri tem »Mali katekizem«, ki so ga tiskali v Vidmu ter se v besedilu nekoliko razločuje od našega. — Upamo, da se s prihodnjim šolskim letom poulc na ljudskih šolah še bolje uredi in da se otvorijo tudi šole, ki so dosedaj spale, n. pr. v Biljani, kjer je čez 80 otrok brez šole. Mislimo, da naše zaupanje v c. kr. okrajni šolski svet ne bo prazno. — R e -k v i z i c i j a — pravijo, da bo tudi tu. Rckvi-rirala pa bo politična oblast in ne vojaška. Kaj neki? Naj pogledajo opustošena polja, zapuščene vinograde, potem naj preštudirajo, kaj bi pobirali. Nekateri naši, ki so blizu italijanske me-|e. hodijo tudi rekvirirat v Italijo. Vsaj so pri-»iljeni! Aprovizacija je pičla; ž njo ni mogoče preživeti se. Zato gre marsikdo čez mejo, tam rekvirira ali sprosi, da mu prodajo za drag denar kaj koruzne moke in potem to skrbno ter skrivaj prinese nabrano domov. Pa čc ga lalotijo? Seveda, vzamejo mu in domovina je rešena! Rekvirirali bodo tudi cerkvene orgije in sicer cinaste in cinkaste piščalke. Uboge orgije! Prej so pele v čast božjo — sedaj pa za bojni grom! — Bum! bum! . . . grmi! Ko to-le nišem, razstreliujejo tam doli v dolini velike flranate tako, da odskakuje cela hiša. Dobro, da» smo vajeni tega špektakelja! Ampak počasi gre to delo!_ Menda bi bili že davno lahko rešeni mučnih skrbi, da nas kaka močna eksplozija pošlje »ekspres« na oni svet. GOSPODARSKA OBVESTILA. Za obnovitev po vojni poškodovanih ozemelj na Goriškem, Koroškem in Tirolskem je v državnem proračunu določenih 125.375.000 K, šestkrat manjša vsota kot jc določena za Bukovino in Galicijo. Razdelila pa se bo ta vsota sledeče; Upravni izdatki se proračunavajo z 800.000 K. Za obnovitev stavb so ustanovili znesek 25,620.000 kron, za obnovitev polja.in gozdov 51,220.000 K, industriji, obrti in trgovini so namenili 8,655.000 K, splošnim namenom obnovitve so nakazali v proračunu 24,080.000 kron in vojnemu kreditnemu zavodu 15,000.000 kron. Samoobsebi je umevno, da so te vsote veliko prenizke za vso škode ki so jo morali trpeti naši ljudje. Viuski davek. Finančni odsek bi bil moral obravnavati vinski davek. Jugoslovanski in češki poslanci so stali na stališču, da se Seidle--jevi vladi, ki hoče vpeljati nemški kurz, ne dovoli nikak davek. Naši poslanci so se postavili v zvezi s češkimi pred sejno dvorano na stražo in se niso hoteli seje .udeležiti. Vsled tega je bil odsek nesklepčen in se seja ni mogla vršiti. Tako je vinski davek za enkrat pokopan. Novo zvišanje cen voznim listom na železnicah? Ogrske državne železnice pripravljajo dalekosežno zvišanje svojih tarifov, kar bodo samoobsebi umevno uvedli kmalu tudi na avstrijskih državnih železnicah. Tudi osebne tarife bodo baje zvišali. To zvišanje bo znašalo najmanj 50 odstotkov sedanjih tarifov. Z ozi-rom na to bodo zvišali tudi tarife za blago itd. S tem se bodo povišali dohodki državnih železnic v enem letu za najmanj 200 milijonov K. Novi tarifi bodo najbrže stopili že v jeseni v veljavo. Nove prevzemne cene za žito in stro5r>ino so od urada za hudsko prehrano za vsakih 100 kg določene- Pšenica ali pira 55 K. rž 55 K, ječmen 50 K. oves 50 K. proso 50 K, koruza (sirk) 50 K, tijda (hedal 100 K. -- Grah 120 K, leča 150 K, fižol 100 K. — Krmila: zadnje žito 50 K. koruzni storži 15 K. krmilni grah 60 K, kultivirana grahorka 70 K, nabrana, ne v mlinu dobljena plevelna grahorka 50 K. — Za mešano blago velja kot prevzemna cena najbolj poceni primešanega blaga. Cene za pšenico, rž in ječmen se zvišajo: če se oddajo od 16. do 31. julija za 20 K, v avgustu za 15 K, v septembru za 10 K in od 1. oktobra do 20. decembra za 5 K. Zr. semensko žito nove cene še niso določene. Polna orev/rn;-na cenn se izplača za žito, ki nima več kakor 2 odstotka nežitne primesi Če je p.i primešano tuje žito, se pri coni ne odtegne, ako ni tujega žita več k&kor 3 odstotke; več kakor 15 odstotkov prevzemne cene pa se sploh ne sme odtegniti. Zvišan:e cen vžigalicam ali vojni oderuhi. »Arbeiterzeitung« poroča, da je pričakovati v kratkem nadaljnega zvišanja cen vžigalicam, dasiravno so imele tovarne za vžigalice trikrat večji dobiček kakor v mirnih časih. Letošnja pšenica na Ogrskem je zadovoljive kakovosti, ker je hladno vreme na razvoj zrna ugodno vplivalo. Pšenica je precej čista, in tuja semena ne znašajo niti dveh odstotkov. Povprečna hfcktoliterska teža presega 76 kg. Vsak mesec za eno milijardo kron bankovcev pride v Avstro-Ogrski na novo v promet. In to se godi že več mesecev. Odtod vedno manjša vrednost papirnega denarja, kajti pokritje v zlatu znaša le še en dober procent vsega papirja, namreč 300 milijonov kron. Avstrijski vojni stroški v štirih letih. Koliko stane Avstrijo sedanja svetovna vojna, je pač najbolj razvidno iz našega državnega proračuna. Vojna je dosedaj stala našo državno polovico 57in pol milijarde kron. Vsak dan nas stane vojna 33 in etio tretjino milijona kron, vsako uro pa en in četrt miljona kron. Ker se pa še vojna vedno nadaljuje, bomo prišli vedno globlje v dolgove, tako, da bodo znašali dolgovi naše države koncem tekočega leta čez 100 milijard kron. 2 in pol milijarde kron letnih obresti mora plačevati A^stro-Ogrska za svoje dolgove. Nove cene za moko na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Določene so nove cene za moko: metrski stot pšenične moke stane 96 M 50 vin., moka za kuho 80 K, ržena moka 87 M 30 vin. Kdor bi več zahteval, bo kaznovan s 6 meseci zapora in globo 2000 kron. Sleparski agentje in slabo milo. Po raznih časopisih ponujajo sleparski agentje razno milo, ki vsebuje zelo močne kisline. Te kisline že, po parkratni uporabi docela uničijo zlasti fi«! nejše perilo. Torej pozor pri nakupovanju slabega in še vrhutega zelo dragega mila! Hrvatski izvoz sadja in zelenjave v Avstrijo. Sredi leta 1917. se je v Zagrebu ustanovila centralna zadruga za izkoriščanje sadja' »Prunus«, ki je od 1. avgusta 1917 do 31. marca letos izvozila v Avstrijo: 843.700 kg jabolk, 2500 kg hrušk, 85.000 kg suhih hrušk, 864.000 kilogramov, svežih sliv, 270.000 kg suhih sliv;;1 18.251 kg jabolčne marmelade; 120.000 kg kostanjeve moke, skupai nad 220 vagonov sadja in sadnih proizvodov: dalje 41.570 kg buč, 100 tisoč kg kislih buč; 6000 kg olirovta, 10.000 kg zelja, 150.000 kg repe, 4 milijone 500.000 kilogramov kisle repe, skupaj nad 485 vagonov zelenjave. Kam gredo dandanes italijanske pomaranče? Predvsem na Angk-ško in pa v Ameriko. Prevoz se vrši, kolikor mogoče hitro, а v. dobi, ko dozorijo pomaranče, prevaža sredo-morska železnica, preko Riviere, Nice in Pari-, za dan na dan ceie vlake tega plemenitega sadja v Calais in Dover. Prevoz preko Oceana se vrši po pretežni večini na črti Brest-New-york. Anglija je z italijanskimi pomarančamf tako bogato založena, da stane na Angleškem velika in lepa pomaranča samo dva vinarja naše valute. Isto je, kar se tiče fig, mandeljev in melon, ki se ponujaio po londonskih trgih kar za smešne cene. Po zavarovalnem oddelku c. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote se je podpisalo skupaj preko 100 milijonov kron VIII. vojnega posojila. Razven tega je bilo doslej podpisanih v obliki zavarovanj na VIII. vojno posojilo po zakladovi pogodbeni družbi, nadaljnjih 3 5 2 • 9 milijonov kron. Skupni uspeli tega zaklada bode znatno presegal podpise na VII. vojno posojilo, ker se v smislu pooblastila c. kr. po-štno-hranilničnega urada priglasi iz skupnih nabiranj kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejema jo. Tudi vsak nadaljnji podpis in vsako zavarovanje vojnega posojila pri vojaškem zakladu za vdove in sirote zviša s polnim podpisanim ozir. zavarovanim zneskom skupni uspeh VIII, vojnega posojila. »i ПчМ? И lunakiüfa Iz Štajra, Povest. Prevaja * * " (Dalje.) Cesar, postarni in mrtvoudni mož, vzravna svojo slabotno postavo ter jc z žarečimi očmi pogledal na cesarico, ki je odprla ustni in jih zopet zaprla. Gospice so ji veselo pah-ljale zrak s pahljačami, za katerimi so se smejale kakor poredne gracije. »Čujte, ljubljenka, kaj pravi Iiendel? Ta-cega sina, potem bova šele srečna.« Cesar je prijel cesarico za roko. Oba sta zrla na krasnega Hendelnovega sina in cesar ie pritisnil cesaričino drobno roko na srce, ki iskreno hrepeni po sinu. Saj sorodniki že zidajo gradove in samostane za njune nade Ferdinand pa z vso silo zahteva od njega, da naj naznani prestolonaslednika. Ve, da preže napi 12 nučijo (Ja in štejejo dneve do njegove smrti, in giej! Ta vrli mož iz Stajerja, čeprav protestant, hoče svojemu cesariu zastonj oborožiti sto jezdecev, obvaroval je mesto pred uporom in je nemirneže pognal v kozji rog; ta mož mu glasno pravi, da sliši ves grad- »Če bo Veličanstvo kdaj imelo sina, kar žele m upajo vsi pravi državljani, ga bo ljubilo bolj kakor prestol in krono.« »Hendel!« je vzkliknil cesar, »če nam Bog v svoji milosti podeli sina, mu bomo hvaležni; Ijpbi Hendei. naročite svojemu sinu, da bo na-še bila iz težkega srebra, okrašena z zlato vlito podobo boginje zmernosti. To kupo je prinesel seboj ter jo je podaril dobrim Štajercem, ki so tako željno po njem hrepeneli, da jim bo strelsko darilo na dan, ko bodo stre.ci med seboj tekmovali ter s puškami streljali. (Dalje.) Odgovori. Marjeti K.: Zakon z dne 17. avgusta 1917 drž. zak. št. 376, ki določa, da imajo revni ozir. potrebni svojci onih avstrijskih državljanov, ki se vsled vojnih dogodkov nahajajo v sovražnem ozemlju — tedaj tudi v Ameriki — in se ne morejo vrniti, pravico do podpore, nikakor ne izključuje, da bi oni, ki uživajo podpore pa vpoklicancu, ne mogii dobiti podpore, ki mu gre v slučaju, da je njegov reditelj v sovražnem ozemlju zadržan, če dokaže, da je kljub temu reven ali še nadaljne nodpore potreben. Zato vložite prošnjo pri pristojnem županstvu, tr kateri Vam je dokazati pred vsem, da ste revni oziroma podpore potrebni. Z,akaj pa dobivate Vi in Vaša mati samo 1 K na dan? Mogoče bi kazalo vložiti tudi novo prošnjo za državni preživninski prispevek po vojnih vpo-klicancih? »V zadregi«. V odgovor na Vaše vprašanje Vas opozarjamo, da preberete zgorajšnji odgovor Marjeti K. Jožefu Sk.: Pravico do amerikanske pod-ore imajo vsi svojci v sovražnem ozemlju za-iržuuega, če dokažejo, da so revni oziroma podpore potrebni, tedaj ne samo žena, temveč lahko tudi očetje, matere i. t. d. A. P.i Pri hišni preiskavi sä smejo od-• vzeti samo one stvari, glede katerih obstoji utemeljen sum, da jih obdolženec ali osumljenec neupravičeno poseduje. Glede vrnitve takih odvzetih stvari po končanem ali ustavljenem kazenskem postopanju določajo §§ 377— 379 kaz, pr. reda, da je tekom enega leta potom iavnega oglasa poizvedovati za lastnika. Če se pa isti ne javi, jih je na zahtevo izročiti bivšemu obdolžencu, če sodišče ni preje s sklepom izreklo, da obdolženec pravilna posesti ni zadostno izkazal. ~ Obrnite se tedaj vsled vrnitve odvzetih Vam predmetov na ono sodišče, ki je vodilo poizvedbe oziroma preiskavo proti Vam. M. R.: Tud: reven oče ali revna mati imata po zakonu z dne 17. avgusta 1917 drž. zak. št. 376 pravico do podpore, če moreta dokazati, da ju je njihova hči, ki se nahaja v Ameriki, pred vojno vzdrževala. Prošnjo je naslo-vitiviti na c. kr. deželno vlado v Ljubljani ter vložiti pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Heleni Ž.: Izvršilna naredba z dne 10. avgusta 1917 dr. zak. št. 337 k zakonu glede pravice do drž. preživninskega prispevka določa, da preneha pravica do državne podpore v slučaju oprostitve vpoklicanega, trajnega dopusta ali dopusta na nedoločen čas.. Če je tedaj Vaš mož kot delavec pri c. kr. gozdni in domenski upravi oproščen, potem njegovim svojcem (vain ter otrokom i. dr.) ne gre podpora in bi bila Vaša prošnja brezuspešna. F. B. S.: Akademije znanosti so na Dunaju, v Pragi in Krakovu. Zahteva se poleg umetniške sposobnosti izobrazba nižje gimnazije ali nižje realke ali podobne izobrazbe. Prinesti je treba s seboj risarska dela ter napraviti sprejemni izpit. Akademija ni zavod z askrbo, ampak javna šola z znakom in pravicami visoke šole, ter se deli v tri- ali dveletno splošno šolo in triletne specijalne šole. — Poleg akademije so na Dunaju, v Pragi in Krakovu umetno-obrtne šole, ki imajo znak ln pravice srednjih šol. Pogoji so poleg starosti 14—-27 let isti kot na akademiji. V Ljubljani pa imamo višjo obrtno šolo, ki bo dajala dobro podlago za višje umetniške študije, zato bi bila za Vas najbolj priporočljiva, ker obrtne šole dajo gotov kruh, akademija pa visoko umetnost — brez kruha. Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje: Ljubljana Vliklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) Фгејета hranilne vloge, in jih obrezuje po 4!/4°/o brez kakega odbitka. Me ure od 8. Wie imoitö Glej inserat! Opozarjamo na današnji oglas domače tvrdke F r. H i 11 i, zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev, Ljubljana, Sv. Martina cesta štev. 2. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 24. julija: 74, 54, 29, 49, 7. Dunaj, 27. julija: 52, 62, 41, 65, 53. PREKLIC. Podpisana izjavljam, da ni res, da bi bil Ivan Mavri iz Zakojce hiš. štev. 84 vzel Jeseni-čarjem eno vrečo moke. __Marjeta Skartinšek. Čudovito šilo le K 4-90 Siva tako narilo rrešivne v bode kot šivalni stroj. — Največja iznajdba, .s katero more vsak sam krpati in šivati usnic, raztrgane Čevlje, konjsko o: rc-ino. vreče, platin in vsako druqo mcCnc blaqo. Neobhodno potrebno га vsnkopar. jamstvo za ro-rabnnst. Cena konipl. šilu .s siikancun, raznimi Šivnnkami in porabnim navodilom K 4.90, 5 kosi K 1350 Pošilja po povzetju, m. Svoboda, [una, lil/2, Hiessnasse 13-Ш. rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji cen: Matija Fodurajsok brivec, Ljubljana, Sv, Petra cesta 3?. Agiti»*ajte za ISrez karte za milo se dobi doslej po ničemer prekašano brez-muSčobno pralno sredstvo Fania za toaletno mizo in kopeli. Popolnoma neškodljivo, Nikako ilo. Izboren predmet za razprodajalce. Karton s 36 kosi lepo opremljen 30 kron pri M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska al. 3 П1. Hrvatsko. mati k)fc. aparat „Omeg-a", veJ. sliko 4X* kompl. z malo opremo natanö. uavod. za začetnike. Aparat „Feriokt"» vol. 4, .ix(» mot nim Meklom, dvojno ka-иого, dober objekt in malo opremo tor navodilom za začetnike le K 9.60/akiopnn '.anteni ,Gertrud*vel. 9Xl2;!ina izvvSitev z vaem pot robnim oprem tj. za razno 1оце, prima akromat. leča, Kompl. s kovinasto kiipotu in navodilom .tokler v zal« gi, 1<>К79. 80 h '.aklopna omara zu vodstvo zu ploščo in filme, - opna oblika 41 „X< lo K C8.40; vol. 6У9 lo K 79.80. Pošilia po povzetju. Poštnina i K. Export „Perfekt", Dunaj Vir. WeuetixtR-. 137 162. ilnice za pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlatilnice najnovejše konstrukcije, čistilnike, Irijerje, stiskalnice zr. grozdje in sadje, mline za žito in sadje, ge-рг1је, slamorcznice, brzepariimke, kotle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovarcn, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno na zalogi zaloga poljedelskih strojev v LJUBLJANI, Martinova cesta štev. 2 Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih zn vsako mletev. — Dobra in najcenejša postrežba vsakemu zajamčena. Zc odstranitev peg (ogrcev) se rabijo najrazličnejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, da treba pege z dotičnim i cdstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa nap, гп. Ako hočete odstraniti pege (ogrcc), ne zadofda, da se samo obelijo, ker se iste po porabi zadevnega sredstva vnovič prikažejo. Treba jih je torej docela uničiti. Popolna odstranitev ogrcev, peg, zajedalcev je mogoča edino le * takozvano »Santo-Crcrae«. Obraz se s to kremo vsak dan namaže in nato izpere s Sp.nto-praškom, Pege (ogrci) se s to senzaCno kremo popolnoma odstranijo v kratkem času in pokaže se lepa belo-rdeča polt. Ta krema je pripravljena po navodilu vseučilišč, profesorja rlr. Hagorja, zakon, zajam. in je danes edino zajamčeno učinkujoče srrdstvo in popolnoma neškodljivo. Ena škatla zadošča popolnoma. Cena 5 K, po pošti franko šc 95 vin. Vsaki kremi (e priloženo poihbno navodilo in ena vrečica praška zastonj. — Pošiljka navadna. Dobiva se proti vposlatvi zneska v znamkah, po 948 nakaznici ali tudi po povzetju. J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71. POZORlшт *д Pnfillinm rtr nnvwotill " — ХЛ*« M ■ 03 Pošiljam pc povzetju zajamč. le prvovrstni Izdelok: 1 karton (100 kos.) lovilcev za muhe v zvitkih, svežo blago, K 36- , 1 kur'on (100 škatljic) plavila,Ultramarin1 štev. 000 K 46—, 1000 nadomcHt. cigaret K 48 —, prijetno клјс-njo, zdravju neškodljivo. (263L1) E. Schoiiror, Praga (poštni predal št. 186). Ako ni primerno — denar nazaj I Rremo n örivee najboljša kakovost vporabna brez vode velik lonček K 6'—. MilO 29 Ш pristno, najboljša vrsta 1 kos 3 K, 1 ke H K. Pošilja po jlovi.tj» &.МИГ, Izvozno podjetje, Zagreb it 1. Petrinjska ul. J,lit. Hrvatska. JAMSTVO I AGRARIA- brzotiio -bllnl mlin pošljemo 14 dni n;< poskuS-rJo. Ako niste zadovoljni l njim, ga lahko pošljete nanj In prejmete na-j raj svoj denur, Dobavlja se točn i le, dokler traj.i zaloga I Cena K 185-- z zamahnim kolesom. ■ Ure ati, razločno izpolniti, vh žiti v kuverto in tako) odposlati, ker se more po-! Sil j a ti le, dokler Je v zalor,i,) Tvrdka CAM. PLANU?, Dnnnj II, Praterstr. 47. Naročam Vaš A^jraria-brzodrobilni mlin za znesek K 185*- po p o ve »tlu, s pravico EC :лг Pošta GIJŠTANJ. Tam se naroči tudi iino belo, rdeče in črno vino ter žganje iu sadni mošt. |in poštenih kmečkih staršev, se sprejme v trgovino t mešanim blagom. — Ravnotam se sprejme zanesljiva in varčna ^ИВЈДГЈСУ ki bi bila obenem tudi gospodinja. MARTIN PLUT, ČRNOMELJ, Dolenjsko. Vsaküvrsfna üoimm »eno, kuhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni --!! PETER LASSNIKA NASL. u- SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. sfenlos-ščurki Izdelovanje in l.izpošiljatev preizkuš. radikalno pčinkujočega uničevalo, sredstva, za katero doha-lajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za ščurke K 5.—; tinktura za stenice K 2.—; posebno močna tinktura zn stenice »Pre-Irasil« K 3,50; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom 1.50 in 3 K; sem spadajoči razpra-kvalec K 1.20; iinktnra proti nšem pri ljndeh K 1.50; mazilo za uii pri živini K 2.—; prašek za ЏЧ v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri bseh K 1.50; tinktura proii mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3, Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestila sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeža 2 krat na teden ki mi, ena pest polna ajr.i' << to je dr. pl. Tmköczy-а redilnf prašek. „Itlflilill Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K poštnine prosto. B paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zraven rotovža v Ljubljani. Ma.stin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Najbolje naložiš denar ako kupiš zlatnino, briljante, tre, srebrnino pri F. Čuden Sin v Ljubljani same nasproti gSavna poŠte. Ceniki sc ne lazoošiljajo. :: Kupim staro zlato. Srtoežieo, liiSaje odstrani pi"av naglo dr. Flesch-a i?,vir. zakonito zajamčeno „Skabolorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3-— veliki K 5 — porciia za .rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Karijin trg. 1520 Puzito na varstveno znamko „Skaboform"! ваа _____;i\ :.'jnmw • 1ШММ1 ti . m . f! * -ГТ»?У5љ«J I F050JILNM regisirovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v laslrem tlomn Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vlogo vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jih obrestuje po 41Д i—t 131 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez njo na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. Fezeivni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog )e bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je niojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Neutjajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24'— Srebrne ure . . po K 70'— Kovinaste verižice po K 2'— Usnjate verižice . po K 1 60 Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! "Tpü Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svelovnoznana. — Lastna protokolirana to-- varna ur v Švici.-- 26 — 32 — 40 — 60—100-90 — 100-— 120— 200 — 3_ 4-— 6-- 10-— 2-80 480 Svetovna razpošiljalnica H.Suttner samo u Ljubljani St.! Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Goitinčar, državni ln deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.