december glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Toljen Grafenauer Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 441-673, int. 32 Tisk: ČGP Delo, TOZD TOR, Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman Ob novem letu Marko Sok Končujemo leto 1983! Ve /po, da bo zahtevno in di »»o lotiti dela z vso oc °Pnoptjo. Naštejmo nekaj naSjejo: d°9°dkov’ ki ga i,~Jpve i) M mu s siti mvsv.t vi -■ VSEM SEDANJIM IN NEKDANJIM DELAVCEM ŽITA TER NAŠIM ZVESTIM BRALCEM: SREČNO 1984! ************************************** ********★*★********************. PREDSEDSTVO SFRJ ODLIKOVALO DO ŽITO OB 25-LETNICI Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM Z ukazom predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije Je bila delovna organizacija Živilski kombinat Žito, dne 20. oktobra 1983 odlikovana z Redom dela s srebrnim vencem: ob petindvajsetletnici obstoja In za zasluge In uspehe, dosežene pri delu, ki ima pomen za gospodarski napredek države. Odlikovanje In listino smo sprejeli ob svečani razdelitvi priznanj 29. novembra, ko je praznovala naša domovina svojo 40-letnlco. /■jat// // /<••■" Nadaljevanje s 1. strani - obvladovanje finančnih tokov - zagotovitev repromateriala doma in v tujini - boj za ekonomsko poslovanje - povečevanje izvoza na dolgoročnih osnovah ter - selektivnost investicij. Vse to bomo morali obvladovati s poudarjeno skrbjo za raven osebnih dohodkov, nagrajevanje po delu in reševanje socialnih problemov v naši sredini. DRAGE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI: strnimo moči v letu 1964, usmerimo jih v delo, sodelovanje in učinkovitost! Izogibajmo se besedičenju in ustvarjanju slabih medsebojnih odnosov ter negativnih učinkov dela! Izločimo nedelavce, nergače in večne probleme! Bodimo solidarni z delavnimi delavci in ščitimo delo! V LETU 1984 VAM ŽELIM DELA VCEM ŽITA VELIKO DELOVNIH USPEHOV, ZDRAVJA IN DOBREGA OSEBNEGA PO-ČUTJAl ****************** Kako poslovati v 1984? Napovedi za naslednje leto izhajajo iz stanja jugoslovanskega gospodarstva, ki bije svoj odločilni boj z nizko produktivnostjo, inflacijo, prevelikim številom zaposlenih v negospodarskih dejavnostih, zastarelim strojnim parkom, predvsem pa z oživljanjem kmetijstva. Napovedi so za nas takele: Konvertibilni Izvoz bo naraščal selektivno, v dejavnostih, ki se bodo sposobne prebiti na svetovni trg ali se tam obdržati. Po razpravah, ki teko v javnosti, je pričakovati, da obvelja stališče: delovne organizacije naj najpr j poravnajo devizne obveznosti, šele nato dajo svoj težko prisluženi dolar v skupno blagajno. Če pa obvelja centralistična usmeritev: da ustvarjene devize gredo neposredno v banko in jih delovna organizacija od nje kupuje nazaj po uradnem kursu, bodo vzpodbude za izvoz šibke. Dosedanji delež od ustvarjenih deviz je znašal 19,3%, za čokoladne izdelke 62,3%. Planirana stopnja Inflacije je za leto 1984: 40%, rast cen pa bolj umirjena. Kreditna politika bank bo bolj skopa, njihove naložbe naj bi se povečale za 9%. Finančna disciplina bo poostrena, obresti pa usklajene s stopnjo inflacije. Do konca 1984. leta lahko pričakujemo 50% obresti, ob koncu prvega poletja pa med 37 in 40%. Delovne organizacije bodo morale tehtno utemeljiti zahtevke za odobritev kreditov. Veliko pozornost bomo morali posvetiti dobavijalcem naših surovin, saj preskrba z njimi jamči za nemoteno proizvodnjo, mora pa biti dolgoročna. Skupna In splošna poraba se bosta zmanjšali in naraščali počasneje, kot ostale obveznosti, prispevki SIS-om naj bi se znižali za 5,4%, manjša bodo sredstva skladov skupne porabe. OSEBNI DOHODKI bodo neposredno odvisni od količine ustvarjenega dela, bodo zaostali največ za 2%. Sredstva za reprodukcijo, to so sredstva akumulacije In amortizacije bodo naraščala hitreje kot dohodek z indeksom 144, njihov delež v strukturi dohodka pa naj bi se povečal na okrog 16,4%. NAJVAŽNEJŠI CIUI DO ŽITA 1/ 1984 1. Povečati vključenost v mednarodno delitev dela z izvozom blaga in storitev, predvsem na konvertibilno področje, da si tako zagotovimo porebne surovine iz uvoza ter nemoteno proizvodnjo. 2. Povečati količine narejenega blaga, zlasti tam, kamor smo investirali velik kapital, ki se prepočasi obrača, obresti za odplačevanje takih investicij pa skokovito rastejo. Izkoristiti neizkoriščene zmogljivosti strojev v vseh tozdih. 3. Zagotovitev trajne likvidnosti ob sanaciji dinarskega finančnega položaja, da bomo lahko uresničili najnujnejše investicije ter poslovne odločitve. 4. Zagotoviti si moramo surovine za nemoteno proizvodnjo v vseh dejavnostih DO Žito, v skladu s strojnimi zmogljivostmi ter povečati asortiment in kvaliteto izdelkov. 5. Pospešiti gospodarski razvoj, ki se naj kaže v večanju realnega družbenega proizvoda na delavca. IZHODIŠČA RAZVOJA IN POSLOVANJA ŽITA V 1984 Zaostreni pogoji gospodarjenja in načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so zunanji okvir io izhodišče za nadaljnje delo. Nas bolj zadeva Žitova neustrezna in neprimerna organiziranost ter način dela. Ključna izhodišča našega gospodarjenja bodo: - Povečanje Izvoza na konvertibilno področje v okviru re-aoludjaklh atopenj In Izdelava ustrezne strategije Izvoza, ter naša trajna, orientacija v Izvoz. - Racionalnejša Izkoriščenost delovnega časa In obstoječih zmogljivosti ter ustreznejša kvalifikacijska raven vseh zaposlenih, kar naj pripomore k odpravi ozkih grl. - Uresničenje sklepov za rešitev težkega položaja našega mlinarstva, ki se nanašajo na oskrbo surovin In neskladja med cenami. - Uskladiti finančno nedisciplino In flnančno-dlnarsko nelikvidnost, ob pogostem neustreznem finančnem ravnanju, kar onemogoča normalno poslovanje In povečuje njegove stroške. Iz tega Izhaja ZAOSTAJANJE PRI URESNIČEVANJU PREDVIDENIH RAZVOJNIH INVESTICIJSKIH NALOŽB, kar bo Imelo negativne posledice v naslednjih letih. - Reorganizacija tozda Blagovni promet In ustrezno utrjevanje organiziranosti delovne skupnosti kot celote bo prineslo živahnejše tokove v proizvodnjo In prodajo. - Začenja se uveljavljanje upravl/alno-lnformacljskega sistema, Id bo temeljil na računalniški obdelavi podatkov In poslovnih Informacij. - Pričetek normalne proizvodnje v tozd Triglav - Gorenjka - preselitev v nove proizvodne prostore, k novim strojem In llnl/l ter predvidena selitev linije mehkega peciva v Isto stavbo. (Povzetek Informacije Franca Rutarja) Živilska industrija v surovinski in devizni zagati Tina Tomlje, predsednica skupščine mesta Ljubljane elektronsko urejen notranji pretok mok v Mlinih in Jože Javornik (prvi z desne) si ogledujeta Moščansko Žito so 8. 12. obiskali predsednica skupščine mesta LJublJanJe, Tina Tomlje, Jože Javornik - predsednik SIS za trgovino In preskrbo mesta Ljubljane In samostojna svetovalka komiteja za preskrbo mesta Ljubljane, Marija Sotlar. Goste Je sprejel glavni direktor Živilskega kombinata Žito, Marko Sok s sodelavci. Po ogledu tovarne bonbonov Šumi, Mlinov, tovarne testenin in Pekarh, ki sodijo v novoustanovljeni tozd Pekarstvo in teste-ninarstvo, Ljubljana - so se pogovarjali o pereči problematiki v mlinarstvu, pekarstvu in testeni-narstvu. Tozd Mlini beležijo letos zaradi pomanjkanja pšenice za mletje v devetmesečnem poslovanju velik izpad dohodka. Kljub sporazumu z dobavitelji iz Vojvodine in sovlaganjem v izgradnjo silosov Žito ni dobilo 30% s samoupravnim sporazumom dogovorjene pšenice, to je 7000 ton, in Milni so stali 237 dni. Od 56000 ton potrebne pšenice, ki jo letno predelajo trije mlini, so je dobili 8651 ton od slovenskih kmetijskih zadrug, od sovlaganj z ABC Pomurko in In-tesom pa 7685 ton. Kooperantom nudijo v Žitu razne ugodnosti (zamenjava pšenice za koruzo, gnojila, seme). Pri odkupu pšenice nastanejo velikanske razlike med uradno dogovorjeno ceno in tisto, ki jo mora Žito dejansko plačati, da sploh dobi surovino. Pridelovalci iz velikih žitorodnih predelov zahtevajo od kupcev devizni delež; zgodi se, da že plačano pšenico ( z dinarji) prodajo za devize v tujino. Obresti od najetih bančnih kreditov, ki vrtoglavo naraščajo, bodo samo v tozdu Mlini na koncu tega leta dosegle 15 sta- rih milijard din. Žito ima 65000 ton skladičnih zmogljivosti, od-teh jih 30000 zasedajo obvezne rezerve. Za letošnji pridelek so prisiljeni iskati najemna skladišča za zaloge. Da bi se zavarovali pred skokovitimi cenami in novimi zastoji v proizvodnji, vlagajo velika sredstva v te zaloge surovin, kar pa spet predstavlja mrtev kapital in obrestno mero zanj - kajti kupljene so s posojili bank. Obresti znašajo poprečno 2,49 din za kilogram pšenice. ŽITOVO PEKARSTVO z 18 pekarnami in 47.000 tonami napečenega kruha in pekovskega peciva na leto okrbuje Gorenjsko, Dolenjsko, Belo krajino, Zasavje, del Notršnjske in širše območje mesta Ljubljane, kjer znaša njegov delež 90% oskrbe. 65% namlete moke porabijo v lastnih pekarnah, ostalo pa kupijo na jugoslovanskem tržišču. V pekarstvu je strojni park dotrajan, cene kruha ne rastejo, kljub porastu cen vseh drugih artiklov široke potrošnje, energetike ter surovin. Da bi si zagotovili domače surovine, so se v Žitu odločili za sovlaganja, čeprav že Iz prejšnjih ne yeje duh zaupanja v spoštovanje dogovorov. Lani so podpisali z ABC Pomurko sporazum za melioracijo 692 ha zemljišč ter vložili za ta projekt 26.187.749 din. V letošnjem decembru sta Emona in Žito vložila v zemljišča PIK Nova Gradiška vsak po 7,5 starih milijard! din, da bi si na 1000 hektarih zajamčila pridelek pšenice za nadaljnjih 15 let. Glavni direktor Žita, Marko Sok, je izjavil, da je le v sovlaganjih zagotovilo za zadovoljitev osnovnih potreb po surovinah -pšenice, koruze in drugih žitaric. Dobavitelji uvožene pšenice, ki so jo potrošili v Žitu v letih 80/81 ter 81/82, postavljajo danes zahtevo za plačilo 1,3 stare milijarde din deviznih razlik, česar pa v Žitu nikakor ne morejo plačati. Predsednica Tina Tomlje je na vsa navedena dejstva izjavila, da je trganje reprodukcijskih verig značilen pojav našega trga. Partnerji, ki se ne drže dogovorov, so vključeni v monopole in je nanje težko vplivati. Izrazila je misel, da se morajo republiški forumi zavzeti za testnejšo povezanost posameznih delovnih organizacij živil-sko-predelovalne industrije, ki nastopajo zdaj pri nabavljanju surovin, pri investicijah dobaviteljev in oskrbi tržišča vsaka sam zase, pod različnimi pogoji in se vsaka zase bore za čimu-godnejše osnove. Kapital za obratna sredstva je treba najt1 drugje, ne pri bankah, ki neusmiljeno dvigajo obrestne mere - kar spet v sklenjenem kroO° vpliva na povečanje cen. Pove" dala je, da se bodo v ustrezneh1, republiškem forumu zavzeli za pokrivanje kurznih razlik, ki ji? je imelo Žito. Menila je še, daje potrebno izdelati skupen prO’ gram sovlaganj v obratna sred’ stva. Prav tako bo treba pospej šiti reševanje vprašanja republi’ ških rezerv, ki bremene živilsko - predelovalno industrijo, o & mer so se že dogovorili. J Marko Sok je zaključil, da vid samo dve možnosti za nadaljuj0 poslovanje: da se pogovarjal^0 skupaj ali pa v okviru nekeiF večjega združenja. Preskrbovat' ci z osnovnimi živili, ne samot Ljubljani, pač pa tudi po uSŠ Sloveniji, naj se ustrezno pov* žejo in dosežjo pri nabavljali0 osnovnih surovin enake pogOr in cene. Pet nabavnih Išče en vijak (Vsaka podobnost z resničnostjo Je mogoča) Dva elektrikarja Iz tozda Milni Iščeta kabel s presekom e 2,3 mm. V vseh ljubljanskih trgovinah. In vijake M 8. Nabavni vzdrževalcev Iz Šumija Išče releje In vijake M8. V treh ljubljanskih In eni kranjsk i trgovini. Nabavni Iz tozd Tehnični obf* Išče matice, ležaje In vijake M®' vseh ljubljanskih, eni vrhniški eni lesenlškl trgovini. Iz tozd Pekarna Šežlgrad !&. vzdrževalec samo vijake M8 r vseh ljubljanskih trgovinah. Nabavni Iz tozd Pekarne Ljubil*, na Išče vijake M 8 po IJublJsfl*^ gorenjski In dolenlskl reolll. Trije se vozijo v osebnih avtoK* blllh, dva v kombljah. Bencina volji Zla usoda hoče, da nobao* ne najde vijakov M 8. Žejni In trudni se najdejo v ni »Pri stričku« na dva ded. 9°A Tam že stoji Janez Skladlščn^j prisrčno pozdravi vseh pet /f' JI zasoplih fantov. Ko mu poved0’j so Iskali vijake M 8, se mu ou f razleze: »Zakaj pa me niste šali, kakšnih dvajset kil Jih imafJ zalogi. Še Iz časov, ko smo Ljjr vse nadomestne dele v enem * dIŠČu.« In vsem petim nabavljale0*° odleglo. Ura Je kazala pol dvoonadstropnim skladiščnim Prostorom so začeli v prvem naastropju montirati ugodno pljeno strojno opremo, ki I7nnrm uvozi,i 'z Avstrije za nem^ih mark. Linija esoa m povsem nova - kupili i,J° ~ Preračunano v našo va-st-,'*3 8000000 din, nova pa bi rih 8 ^ b'stala okrog deset sta-G™"'Jard ~ pomeni pa rešitev Talkine zadrege. Ibesedah direktorja Jožeta nai.,a'. k' mu Ore nedvomno fJ^čJa zasluga za vztrajno in brezupno prizadevanje, ,J°k°ladnega vozla« bi naj šteje proizvodnja na novomonti-reni Uniji jeseni 1984. Proizvodni hali merita v obeh nadstropjih 60 x 20 m in sta •kiz že P°Pr0i ograjenim Pritličje je namenjeno 'Ji za mehko pecivo. Na kon-dekVbeje ličen dodaten prizi-v katerem bodo menza, za }r°be s sanitarijami in tudi na3e.nske in moške, v prvem iah~ropiu te9a prizidka pa bo je /ator‘j- V kletnih prostorih k,niWeno najsodobnejše za-oba '^e v drugem krilu bosta nedstropji za skladišči, po-ramn' z železniškim tirom in pd° za nakladanje, no n9 ed na razmetano uvože-taža prerr,° 9°vori, da bo mon->a jeplevna in bo preizkušnja bničnf6 ^etavce iz tozda Te~ ki ie ^restL zdravko Kokalj, 'iiavu °dj-f 0kipe monterjev, je *ameiiniŽtČeli smo P°stav'iati jo i Jn °kvir za čokoladno lini- lozdn Sr?° 'zdelali v našem Strnil «JJa d° dolga 32 m. njem f° še d°kaj dobro ohra-ZamemUP ni‘hov tek počasen, jev >Jatl bo treba nekaj leža-deiahn1' reduktorjev. Veliko k' /e , S tjPlovodno napeljavo, PomJzL čokoladno linijo zelo terheintbna Str°ji so potrebni bo traif/98 čiščenja. Montaža je nam , nekai mesecev, težko r«/o S reči, kaj nas bo ovi-nitj nJ b°mo morali še dopol-ntestiti n£vo narediti ali nado-brg n,.\ °semnajstega decem-Sensdn avstr'jski monter firme '***j*de£.„bo nadzira'in prl^aif'? /e nedaije izjavil, dov nt^io od žltovlh toz-njm »r^21Bvania za združevalna, sej je zdaj napočil *i, ki d^ojvoje prispevali ti-Dolnjevaiff dograjevali in izpo->jke lLn Jlr” s Pomočjo Go- Q°r°njka dmnj' Jozd Tri9lav ~ ntoči la -yl n'koli odrekel po- . »TrenutnnV° skuPno delo. J°kt enernfU? naivažnejši pro-T^de9^** vrednosti, 4,5 f°Zd. Gm?' kl Jlh bo dal naš kotu 8 novo kotlovnico z 6Jb na p/ji'Pa P^hod od teko-naPeijivensk°9orivo. Tu so vse kujejo 'Jd to energetiko po-' Pa Še plinska postaja za pražarno kakaovca in lešnikov. Nova traho postaja že stoji. Od sedanje letne proizvodnje 1500 ton bomo prešli, ko bo linija v polnem teku, na 4000 ton, ob enakem številu zaposlenih delavcev. Seveda pa je treba povedati, da bodo ti stroji zahtevnejši in da bodo rabili manj fizičnega dela ter več »mož-gan«, poznavanja njihovih zakonitosti in funkcij - več bo treba misliti in odgovornejše delo bo! KAKO BO Z IZVOZOM IN NABAVO SUROVIN? »Računamo, da bomo prišli do deviz s prodajo lastnih proizvodov na tujem tržišču, pa s Stojimo na pragu novega obdobja: ali zavladajo tržne zakonitosti ali pa se porušijo že zamajana ravnotežja? OB NOVEM LETU: KAKO IZDELATI 20 TON ČOKOLADE ZA IZVOZ NA STAROVEŠKIH STROJIH? Irena Kosmačeva je tehnični vodja v Gorenjki. Našli smo jo zaskrbljeno, saj ni mala stvar narediti za zahtevno zapadno tržišče 20 ton riževe čokolade na strojih, ki se ponašajo celo s 50-imi leti. Vse moči so strnili v proizvodnjo 200-gramske čokolade za izvoznika Hitschlerja. V njej je 16% riža. Pri izdelavi so se pokazale med členi čokolade kompeznacijami s firmami, ki uvažajo kakaovec iz Afrike in Latinske Amerike. Izvažali bi do 700 ton letno, ostalo pa bi proizvajali za domače tržišče. Za uspešen nastop na velikih tržiščih pa je treba spremeniti asortiment in tudi designe, zunanji izgled naših dosedanjih in novih artiklov. Zelo pomembna bo embalaža. Izgled ne bo odlikovala le osebnoizpovedna nota oblikovalca pač pa mora družiti tudi največji možni komercialni učinek. Seveda bosta imela pri proučevanju tržišča svojo besedo marketing in propaganda, raziskava tržišča je v sodobnem svetu odločilnega pomena! Doseči pa moramo, da bodo stroški za propagando vkalkulirani v ceno proizvoda, kot je to urejeno pri drugih kon-ditorjih v Jugoslaviji. Med pogovorom je prispiela pošta: Republiška skupnost za cene je zavrnila predlog za povišanje cen nekaterih proizvodov v tozdu, čeprav so se vsi ostali stroški surovin in energije, goriv itd. vrtoglavo zvišali. Utemeljitev: predlog ni v skladu s politiko cen, ki vlada na tržišču. Toda: le bežen pogled na tržišče nam pove, da to »politiko cen« določa zakon neekonomskih intervencij in mnogokrat neutemeljenih zviševanj. Živilski artikli so v tem boju za priznanje najnujnejših podražitev povsem na repu lestvice. luknjice, ki so jih le stežka odpravili. Primerjali smo jih z avstrijskimi čokoladami te vrste, kjer jih je tudi najti. Vse kaže, da model za polno čokolado z neustreznimi robovi ne odgovarja tudi riževi. VValter Hitschler je za naročenih 20 ton, ki bi jim naj sledilo še 30, pripeljal stroj, ki sodi po načinu dela (ročno polaganje mase v modele, strganje s posnemalcem) v pionirsko do- bo izdelave čokolade. Tako se čokolada, ki ima na hrbtni strani napise v vseh svetovnih jezikih, na čelni pa PUFFREIS VOLL-MILCH SCHOKOLADE stežka prebija do rojstva. Izvoz za vsako ceno zahteva od ljudi velike napore. Sicer pa vlada zdaj v Gorenjki nekako vmesno obdobje: nova linija nastaja, glavne rezerve, iz katerih so izdelovali TA PRAVO čokolado, so usahnile, nadomestni kakao - krem proizvodi pa so še na sporedu. To sta predvsem 100 in 200-gramski Picko - Packo ter 100 in 200-gramska Pavicai Najbolj iskani čokoladi pa sta ■m . , * V - X. Jože Vidic, direktor tozd Triglav - Gorenjka Monterji Tehničnih obratov začenjajo z montažo čokoladne linije seveda mlečni, z lešniki in rozinami, ki jih še delajo, a manj tudi sladki posip - nadomestek za čokolado v prahu izdelujejo. Kakao prah, ki je potreben za čokoladne proizvode, je vse težje dobiti. Zlata doba, ko sta ga imela in odstopala Gorenjki še Kraš in Pionir, je mimo, uvoz je otežkočen. Tov. Kosmačeva je omenila, da bodo iz stare Gorenjke vključili v novo linijo skoraj vse stro- je za pripravo čokoladnih mas, razen tistega za oblikovanje s tresilno mizo, ki je za v muzej. Novo leto je žarek upanja predvsem za Gorenjkine delavce, ki se bodo selili v svetle, lepše prostore, za katere so gorenjski občinski forumi pokazali veliko razumevanja in prispevali velika sredstva. Delavcem čestitamo ob veliki pridobitvi: Srečno 1984 BOOBO BBBI L8JUJUUUUUUUUUUUUI LBJLBJ Praktikantje iz Prištine so gledali spretne roke delavk ob liniji za mehko pecivo, in se počasi vključevali v delo JLfiJUU » a b b o ii-fl-ft aflcaoooogooooooi JULKA. ; &m.. S LriS,iolado obllilh'kock"0 delai° V Go,8n|kl' desno ”pu,iranl' rlž - v20rci' kl 9“ b«™ ‘"ažal'» Če bo pšenička ratala... Obisk v Kmetijski zadrugi Medvode, našem kooperantu IVAN CIMERMAN Pšenica v decembru klije v dolini pri Spodnjih Vikrčah, kjer ima KZ Medvode naj večji kompleks zemlje Franc Mihovec, direktor KZ Medvode Živilski kombinat Žito se doma vse tesneje povezuje z neposrednimi pridelovalci pšenice, saj nezanesljivost pogodbenih obveznikov z ostalih velikih žitorodnih predelov Jugoslavije ni zanesljiv porok za dosledno izpolnjevanje obveznosti. Za povezavo s pridelovalci pšenice na zasebnem in družbenem sektorju je v okviru Razvoj - inženiringa ustanovljena posebna služba, vodi jo Marko Svetina. KZ Medvode sodi med naše obetavne koperante, saj je bil njen delež pri letošnjem odkupu sledeč: 524968 kg pšenice, 14000 kg ječmena in 5560 kg ajde. Tudi za leto 1984 se dogovarjamo za1 nadaljnje sodelovanje in v ta namen sva si s pospeševalcem KZ Medvode, Primožem RočnUkmrfem, ogledala a kalečo pšenico posejano polje v Vikrčah, ki se je kopalo v poznojesenskem soncu. Kali so bile pa nežne, visoke kakšnih osem centimetrov, ponekod ob robu pa so se že videli odtisi srnjih parkljev, živali, ki mulijo vabečo zelenilo. Zemljo za setev so morali tudi iztrgati močvari. Letos so naredili grobo cesto, z melioracijo in komasacijo pa si prizadevajo z velikimi investicijami pridobiti še več zemlje. Sveži sledovi buldožerjev in iztrgani panji na dru-_ gem; debelo kamenje in ostanki ko-ruznice na prvem kompleksu so omejeni z na novo skopanimi jarki, ki jih prečkajo cementirani prehodi. Pod hribom je zapuščeni kravji hlev, ki ga nameravajo obnoviti. Za 40 -45 glav bo prostora, menda. Na tem kompleksu, ki obsega okrog 6 ha, nameravajo pridelati po 45 centov pšenice na hektar. Niže, ob Savi, as razprostira drug, 14 ha velik kompleks. Tu je rečni nanos sicer še vedno peščen, vendar z manj grušča in kamenja. Povsod so vidni sledovi letošnjih prizadevanj buldožerjev, obroblja pa jih 'aščitni jarek, vanj se stekajo odtoki ; dragocenega polja. Ustaviva se ob udežnem studencu«. 18° Celzija trna topla voda, ki vre iz podzemnega vrelca in je posebnost tega kraja. Z betonskim koritom se zajezili ta večni curek, otroci imajo poletno veselje pri kopanju, za rekreacijski center pa je prešibak. Nekaj so vrtali, pa so mu podzemne žile zmedli, vedo povedati domačini. Ob robu pšeničnega polja čemi nekaj manjših vikendov. Sonce se v to polje ves dan upira in zrak je vlažen. Še malčki »na špagi« - iz vrtca v Spodnjih Vikrčah začebljajo pesem o žitu, ter olepšajo kali v dolini - ti dvonožni kalčki - in že morava nazaj v zadrugo. Kmetijska zadruga Medvode Zaposlujejo 50 delavcev in njihove glavne dejavnosti se nanašajo na pridobivanje mleka, mesa in krompirja. »V pridelovanje pšenice smo se vključili šele na pobudo širše družbene skupnosti, ki si prizadeva v akciji ZA VEČ HRANE oskrbeti slovensko živilsko - predelovalno industrijo,« je povzel besedo direktor Franc Mihovec: -Ker naša zadruga ni specializirana zgolj za pridelovanje in je sprejela to obveznost kot dodatno k primarnim dejavnostim, tudi ne dosegamo pričakovanih rezultatov. Poseči je treba malce v preteklost in povedati, da so pred štirimi, petimi leti kmetje zaman ponujali pšenico, ki tukaj v gorenjski klimi, ne zrase tako lepa, kot drugod. Kaj nam nosite to kumino1 nam je dejal takrat vaš nabavni, in se raje obrnil na velike dobavljalce. Takšno je bilo stališče industrijskih kupcev, kmet pa je raje pridelal nekaj malega zase in za živino. Zdaj je te nekdanje .grehe' nemogoče čez noč popraviti. Vendar je treba povedati, da napredujemo z velikimi koraki. Leta 1981 je bilo 100 ton tržnega viška, 1982 200 ton, 1983 pa že 280 ton, ki smo jo prevzeli od 250 kmetov. Naš kmet nima dovolj površin za sejanje pšenice poleg ostalih kultur, ki ga živijo, cena pšenice ga pri tem najmanj spodbuja. Ve, da mora v kolobarjenju ohranjati rodnost zemlje tudi s sejanjem pšenice, njegova primarna dejavnost pa je le usmerjena k pridobivanju mesa in mleka. Izkušnje prejšnjih let, manjkajoče površine in nedonosnost te kulture pa so osnovne zavore za večji pridelek. Okrog 70% je takšnih kmetov, ki imajo pri nas manj kot pol hektarja površine, namenjene sejanju pšenice. Če torej ob obvezi 1 tone pšenice na pol hektarja računa še na 300 kg semena, bi ob pridelku 2000 kg obdržal za lastna potreba 700 kg, kar pa ni dovoli za njegovo družino. Zastavlja se vprašanje: Ali Iti v trgovino po kruh (In mlako) ali pa obdržat pšenico za lastna potrebe ? Poteg tega ni več bojazni, da bi naši kmetje krmili svojo živino s pšenico! saj so dovolj osveščeni ob velikih potrebah družbe. Naša zadruga je nadalje nabavila nove kombajne in kolektivno smo zavarovali pšenico proti toči, kar je poleg velikih investicij za izboljšanje zemljišča povečalo našo tržnost.« KAKO PA STE BILI ZADOVOLJNI Z LETOŠNJIM ODKUPOM V ŽITU? »Bil je bistveno boljši kot lanski, čeprav je bilo treba ob 250 kooperantih velikokrat vzorčiti, saj je bilo večkrat v eni sami prikolici več različnih kvalitet zrnja za poprečni vzorec. Največja motivacija za naše kmete je bila koruza, ki so jo dobili v zamenjavo za pšenico. Predelali so jo v krmilo. Ob ceni koruze pa je bila cena pšenice le šibka vzpodbuda za nadaljnjo pridelavol IN KAJ Sl LAHKO OBETAMO OD JESENSKE SETVE? Po sporazumu in pogodbah smo dolžni pridelati 420 ton pšenice na 170 hektarjih. Danes, 22.11., imamo sklenjenih že tri čet rt pogodb z našimi kmeti. Preostali jih bodo tudi kmalu podpisali. Ker so poljščine na četrtem ali petem mestu po pomembnosti, je razumljiva kmetova bojazen za njegovo lastno proizvodnjo! In še o urbanistih, ki so tej zadrugi iztrgali 100 ha najboljše zemlje za avtocesto (pridelek 400 ton pšenico!) bi bilo vredno reči ostro besedo. Žrtev na oltar napredka? Teh štirih desetletij brezobzirnega niče-nja obdelovalne zemlje zlepa ne popravimo! Pri letošnji jesenski setvi niso imeli težav, le Semenarna jim je prepozno dobavila seme, nafto in gnojiva iz Ruš je bilo dovolj. Vse kaže, da se stanje v kmetijstvu tod izboljšuje. »Naš kmet iztrga zemlji skoraj več, kot mu je sposobna dati!« zatrjuje tov. Mihovec. «Težje je zanemarjeno stanje popravljati, kot pa začenjati povsem na novo! Ker smo v polpreteklosti rastlinsko proizvodnjo Izrinili, bodo danes potrebni mnogo večji napori, da JI vrnemo njeno nekdanjo vlogo v boju za tržno pšenico. Kmetje nas sprašujejo: Kje pa ste bili prej? Od 4-6 ha zemlje Imajo nekateri, In taki namenijo pšenici vsaj 1 ha. Organizacijsko pa smo povezani v SOZ KIT In včlanjeni v skupno hranilno službo, ki preko Interne banke pomaga pri investicijah in nabavi gnojiv, semen, zaščitnih sredstev in drugega, borimo pa se seveda tudi za izvoz. Zapiranje v pokrajinske meje ni nobena rešitev, najmanj pa v primarni proizvodnji. Seveda pa se moramo zanesljivo držati dogovorov, sicer ne moremo ničesar trdno planirati!« Gorenjska varčnost na zemlji, ki ni ravno radodarna, gotovo ne bi dopustila, da bi zgnila koruza na tisočih hektarjih, kot se to dogaja na razkošnih, nepreglednih poljih na jugu. Tudi odgovornost ne bi smela poznati pokrajinskih meja, če gre za skupen kruh naših ljudi! Upajmo, da nam ga v letu 1984 ne bo odrezal - devizni nož! Dinar gotovo ne bo devalviral zaradi nepože-te pšenice v letu 1984! Kaj pomeni prizidek »B PROGRAMA«? Prizidek B PROGRAMA pod streho. Ob koncu leta še radiatorji in notranja ureditev BODOČNOST ŽITOVE ZMRZNJENE HRANE Rudi Cedilnik V gradivu z naslovom ANALIZA PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI IN TRŽENJA PROIZVAJALCEV ZMRZNJENE HRANE V JUGOSLAVIJI, ki ga je pripravila delovna skupina v DO Žito, je v 4. poglavju DOLGOROČNE PROGRAMA omogočila tudi razširitev proizvodnje finalnih proizvodov, izdelanih iz globoko zmrznjenih proizvodov. To so predvsem proizvodi na bazi listnštega in kvašenega listnatega testa. Gotovi pečeni proizvodi so primerni za prodajo na tržiščih Ljubljane, ker so dnevni in sveži. PREDVIDENA DINAMIKA PROIZVODNJE PO LETIH V KILOGRAMIH Leto Zamrz. hr. finalizacija izd. in slaščičarstvo skupaj 1982 351.874 195.012 546.886 1983 473.350 236.804 710.154 1984 564.700 334.750 899.450 1985 600.000 350.000 950.000 USMERITVE DEJAVNOSTI ZMRZNEJENE HRANE za področje Tržne usmeritve predvideno: a) Dopolnitev dosedanjih poti - gastro program, razširitev lastne ambulantne prodaje v gastro program tako, da bi obdelavo tržišča intenzivneje razširili na celotno območje Slovenije. Območja, ki jih že oskrbujemo - tedensko, ambulantno, štirinajstdnevno ali sezonsko, so: gorenjska in severnoprimorska regija, južna Primorska, Dolenjska, Celje in Istra. Ta območja bi bolj oskrbovali in povečali število kupcev. Ambulantna prodaja bi se razširila na območje Zasavja in Velenja, Maribora, Reke, po možnosti do Zagreba z okolico. - GROSISTIČNA PRODAJA ima naloge: Povečati intenzivnost obdelave grosistične mreže ter pospeševati prodajo zmrznjenih proizvodov Žita preko distributerjev, neposredno v maloprodajni mreži. Distributerji zmrznjene hrane v Sloveniji so: KIT Ljubljanske mlekarne, Tozd Marketing; Mercator Veiepreskrba, Tozd Grosist, Merx - Celje, Tima, Mariborska mlekarna, Timav Preskrba - Koper, Emona - Jestvina Koper. Proučiti je treba možnosti za vključevanje novih distributerjev na območju Istre in severozahodnega dela Hrvaške. b) RAZVOJ LASTNE DISTRIBUCIJE v maloprodajo pa bomo krepili na tistih področjih ali v trgovinskih organizacijah združenega dela, kjer imajo lastno hladilno tehniko in možnosti za vključevanje naše hladilne tehnike: na območju Slovenije, Istre in severozahodnega dela Hrvaške. Razen za gotovo zmrznjeno hrano pa bo dograjena stavba B KAJ POMENI PRIZIDEK »B PROGRAMA« Marn Zenon Obrat zmrznjene hrane bo z izgradnjo prizidka k pekarni ha Šmartinski cesti pridobil poleg nujnih skladiščnih prostorov za globoko zamrznjene proizvode tudi nove proizvodne prostore v izmeri 17,5 x 11 m, kakor tudi skladiščni prostor, velik 6,1 x 7,9 m. Sama hladilnica bo omogočila načrtno proizvodnjo glede na sezono, kadar pridobi posamezne surovine, kot so: jabolka, skuta, kakor tudi izkoriščenost opreme v obratu zmrznjene hrane s prehodom na dvoizmensko delo. V proizvodni prostor nameravamo preseliti linijo za flnall-zacijo od firme C. RIJkaart ter vse obstoječe stroje za proizvodnjo keksov, In še naprej razvijati slaščičarski program DE Pekarne Center v sodelovanju s slaščičarno v DE Pekarni Kamnik. Do sedaj smo v oddelku zmrznjene hrane izdelovali naslednje proizvode: listnato testo, krompirjeve svaljke, marelične skutne in slivove cmoke, domače štruklje, ter jabolčni in skutni zavitek. Z dograditvijo »B programa« bo omogočena proizvodnja novih proizvodov, kot so kruhovi cmoki ter družinsko pakiranje jabolčnega In skutnega zavitka kakor tudi razvoj novih proizvodov v sodelovanju s sektorjem za razvoj In raziskave v Razvoj-inženlrlngu In marketingom v okviru TOZD Blagovni promet, kot so zdrobovi žličniki, vzhajani cmoki, krhko testo In asortiment pit, Izdelanih Iz krhkega testa. Bliže kmetu in pridelkom Sodelovanje Žita s kmetijskimi organizacijami Žitove testenine vse bolj iskane Čudežni starčki Marko Svetina Naša dejavnost na tem področju 1° bila usmerjena predvsem v zagotovitev manjkajočih surovin, ki jih naša DO nujno potrebuje za normalni potek proizvodnje. Da ne bi bilo reševanje tega problema samo kratkoročno, smo se odločili za naročeno proizvodnjo, ki na podlagi določenih sporazumov posamezne kmetijske organizacije in pa individualne pridelovalce za daljše obdobje vežejo na sodelovanje z Žitom. Da bi jih čimbolj zainteresirali za sodelovanje in proizvodnjo manjkajočih kultur, je bila potrebna določena stimulacija. Investirali smo v seme, sadike za lešnike, gnojila. Kmetom smo dajali dogovorjeno količino krmil za rejo živine, ker bi sicer določene površine posejali s krmili. Za naročeno proizvodnjo ajde imamo letoa podpisane sporazume z osmimi kmetijskimi organizacija-Šestim smo dobavili 5800 kg semena, kakor nas obvezuje spor , nas uovezuje spi “f?- dve zadrugi pa sta si st P skrbeli sami in jim ga bomo vi cunali pri ceni oddane ajde. Ker idjdtošnje poletje izredno suho _ 9f®> 6° tudi pridelek manjši P^l C3knva nasia «« - din-' zadrug smo si skupaj og d* 1 PJlve' ocenili pridelek in sklei Oodo tam, kjer pridelek ne Pokril niti stroškov žetve, podori t-etošnja slabša letina pa ne smela zavreti nadaljnjega dela tem področju. Če bomo v nasI tVem letu reilll problem sušenja bomo posejane površine lal Podvojili. Ta problem se je poj, nn ‘IJ Prea sKiaaiscenjem si ■ 0 sedaj so na našem področ, ulturo pridelovali v glavnem in uualni proizvajalci na manjših j. zo/c* '° r°Čn° Žel'in P°sušili 1 paku^et^ Z biotehniško a bi si zagotovili čimkvaliteti .. ,Ss™ in da bi bili seznanjal crr,”Jlm' dosežki pridelovanja aj fak?,!* letoSnJem letu z Biotehni, d'tet° podpisali sporazum o BinZT^ v tozd za agronom j'?tfhnična fakulteta je na osr vanffSa Žita za Povečanje pridi auJJL 'n odkuPa ajde v Sloveniji neti? na to' da i° na katedri za laht f 'n žlahtnenje rastlin BF p *ČrnJena vlsoko rodna sorta s in ra?"’ primerna tudi za nižje A Žit,, ?lnske predele, predlagala Oor/Jt Smo skl0niH Dogovor o c PriHaPeni sodelovanju pri širje Keniji °Var)ia v'sokorodnih ajd v £ -•liji. laF???lteta bo do leta 1985 prit ifi?l7>ani 5 ton elitnega ser ^dtnjene ajde »Črni«, DL semenPdkupi' naiv0č 10 ton ha m ga plačal v treh deli ni c««7 kv fjrvuviueni pn 40% Pl semena ajde v letu ' cemtra ?S?pisu Pogodbe, 20°/, Vene li98?' 4094 ob prevzem sk0 1985 (poračun na dt ceno m količino). tetJfJP l983 ho Biotehniška 1 lovltode?la 'n P°sredovaia Ži Vanja ?p°Stevanju načina pr ajda v r!,Pa P?Poroča, daje » lih s/J1inskih in ravninskih f. va/> Ven'J0. na srednje dobr PrideikP9odnih letih vsej 10 letih na hektar, v manj ug “SivJlPr. •I^?ay ,0% pridelka vt ajda v istih pogojih. P°SKUSI Z AJDO V VOJVODI a^?«ssss. nje o ZPalbl odgovoril na \ °° rioskusa snlo dogov, sestanku s strokovnjaki PIK Bratstvo v Padini. Na osnovi tega dogovora smo pripravili načrt poskusa, navodila za setev in oskrbo posevka ter poslali potrebno seme, pripravljeno za poskus. V času rasti ajde je bilo zelo malo padavin in tudi neobičajno visoke temperature tudi preko 35°C. Zato je posevek močno zaostal v rasti prav v fazi formiranja plodov, prišlo je do odmiranja cvetov in do zelo nizke ' fertilnosti. V septembru smo si ogledali poskus ter ga ocenili po parcelah. Ajda je bila tedaj v fazi korenja, večina plodov je bito še zelenih. Opaziti pa je bilo velike razlike med sortami ter med gosto in redko setvijo. Pri vseh ponovitvah se je pokazalo, da je redka setev boljša od goste. (Rastline so bile višje in manj polegle). Največ fertilnih plodov je imela sorta »Bednja 4 m«, enako fertilnostpa je imel le še vzorec domače selekcije -Črna«, druge pa so bile mnogo slabše. Dogovorili smo se, da naslednje leto na osnovi teh rezultatov posejemo v širokoredni setvi v dveh rokih (majskem in julijskem) večji - makro poskus. Za sedaj smo lahko zaključili, da na osnovi enoletnih rezultatov v izrazito sušnem letu še ni možno priporočati širšega pridelovanja ajde, da pa je mogoče na osnovi zbranih podatkov izbrati najprimernejšo tehnologijo makro poskusa v letu 1984. Podoben interes za sodelovanje pri pridelovanju ajde so izrazili tudi v PIK Nektar v Novi Gradiški, kjer smo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto tudi izvedli mikroposkus, vendar nam ocene poskusa fakulteta še ni sporočila. LEŠNIKI ZA GORENJKO Na enak način kakor pri ajdi, to je z naročeno proizvodnjo, si poskušamo zagotoviti tudi določeno količino lešnikov, ki jih Žito vsako leto potrebuje. Med obiski KZ smo le-te seznanili s pogoji, ki jih nudimo pri naročeni proizvodnji lešnikov. Kmetijske zadruge in posamezniki so pokazali velik interes za tovrstno proizvodnjo, in če ne bi bilo problemov za nabavo sadik, bi bile posajene površine občutno večje. Do sedaj Imamo namreč na površini 6 ha posajenih 3350 sadik leska. Nobena DO, ki se ukvarja z vzgojo in prodajo sadik, namreč nima na zalogi tako velikih količin, ampafr jih je treba naročiti vsaj eno leto vnaprej. V letošnjem latu smo podpisali samoupravne sporazume o naročeni proizvodnji še s sedmimi Interesenti, ki bodo v mesecu novembru na površini 18 ha posadili 8600 sadik leske. Sadike imamo rezervirane v kmetijskem kombinatu Ptuj in v Kmetijskem zavodu Ljubljana. V Ptuju so sadike vzgojili v svojem že obstoječem nasadu. Z njimi smo se tudi dogovarjali o podpisu sporazuma, kjer bi nam na osnovi določenih vlaganj prodali vsakoletno proizvodnjo lešnikov po tržnih cenah. Ker pa so lešniki na domačem trgu vedno bolj iskani, so se odločili, da jih bodo prodajali najboljšemu ponudniku. Dogovarjamo se tudi s Kmetijskim kombinatom Šentjur pri Celju, kjer imajo lešnike posajene na 4 ha. Glede na to, da imajo z vzgojo lešnikov že večletne izkušnje, smo jim poslali ponudbo za dolgoročno sodelovanje. V kolikor bi se odločili še za povečanje nasadov, jim nudimo sadike, gnojilo, škropivo in zavarovanje pridelka (pogoji iz Samoupra vnega sporazuma o naročeni proizvodnji lešnikov). Če pa bi nam bili pripravljeni prodati vsakoletno proizvodnjo že obstoječega nasada po tržnih cenah, bi jim krili stroške gnojenja, škropljenja in pomlajevanja nasada. V letošnjem letu bomo imeli na površini 24 ha posajenih okrog 12.000 sadik, na katerih bomo v času rodnosti pridelali okrog 50 ton lešnikov, kar naj da okrog 15 ton posušenih jedrc. Glede na naše potrebe po tej surovini bomo delo na tem področju še nadaljevali, dokler ne bomo imeli v naročeni proizvodnji zasajenih toliko površin, da nam bodo zagotovile količino pridelka, ki ga vsako leto potrebujemo. ODKUP DOMAČE PŠENICE Veliko truda smo vložili tudi v organizacijo in izvedbo odkupa domače pšenice. Da bi se izognili nesoglasjem, ki so se med lanskoletnim odkupom pojavili med DO Žito in kmetijskimi organizacijami, smo v maju organizirali skupni sestanek, kjer smo se točno dogovorili, kako naj bi potekal letošnji odkup. Ker je področje, s katerega dobivamo pšenico, zelo razdrobljeno in je bilo z našimi ljudmi iz kontrolne službe nemogoče obvladati 61 odkupnih mest, so na terenu vzorčili pospeševalci sami. Vzorce pa so dostavljali s kamioni, ki so dovažali pšenico. Analize in kvalitetne obračune so opravljali v s samem silosu, analizne liste pa pošiljali neposredno v KZ. Vlago smo določali po hitri metodi z vlagomeri in pri tako velikem številu vzorcev ogromno pridobili na času, kar pa ni vplivalo na natančnost rezultatov. Da bi preprečili težave, ki nam jih je v lanskem letu povzročila prevlažna pšenica, ki je bila neprimerna za skladiščenje, smo si letos pravočasno sposodili prevozno sušilnico in jo postavili ob silosu na Viru. S tem smo se izognili lanskim problemom okoli zatohle pšenice, moke in kruha, ki je bil narejen iz te surovine. Ker si brez organiziranega sušenja ne moremo predstavljati normalnega poteka domačega odkupa, se z lastnikom sušilnice, to je Ljubljanskimi mlekarnami, dogovarjamo za nadaljnje sodelovanje. LETO 1984 IN SUROVINE V letu 1984 bomo osredotočili naše delo, predvsem na še tesnejše sodelovanje s kmetijskimi organizacijami, rezultat katerega naj bi bil še povečan odkup domače pšenice. Na področju naročene proizvodnje lešnikov bomo posajene površine še povečali. Da bi pridelali 70 ton lešnikovih jedrc, kolikor jih pri normalni proizvodnji potrebuje TOZD Gorenjka, bomo morali imeti posajenih okrog 100 ha. Pri kmetijskih organizacijah in posameznikih je velik interes za tovrstno proizvodnjo, vendar pa nastaja problem pri nabavi večjih količin sadik. Zaradi tega bomo v naslednjem letu posajene površine povečali le za okrog 20 ha, kar bi z že obstoječimi pomenilo polovico potrebne proizvodnje. Na enak način, kakor pri lešnikih, t. j. z naročeno proizvodnjo, si poskušamo zagotoviti tudi določeno količino ajde. Velik interes za tovrstno proizvodnjo v prihodnjem letuje pokazal družbeni sektor tako, da bomo v letu 1984 dosedanjo površino 120 ha podvojili. Pri tej kulturi je tudi velik problem seme, vendar se za dobavo le-tega že sedaj dogovarjamo s Semenarno. Kar zadeva ajdo, bomo tudi nadaljevali naše sodelovanje z Biotehniško fakulteto, s katero imamo podpisani samoupravni sporazum, na podlagi katerega bomo v letu 1985 od njih dobili seme domače sorte ajde -Črna«. Skupaj s fakulteto bomo tudi ponovili poskusno setev v Padini, PIK Bratstvo, ker na podlagi letošnjih rezultatov zaradi izrazito sušnega poletja ne moremo začeti s setvijo na večjih površinah. Med rednimi obiski bomo poskušali zainteresirati KZ za skupaj dogovorjeno proizvodnjo še ostalih žitaric, kot so rž, ječmen, proso, koruza in najti interesente, ki bi na podlagi naših sovlaganj v melioracije na določenih površinah pridelovali pšenico za Žito. Na področju ostalih manjkajočih surovin kot so: maščobe, mleko v prahu, jajca v prahu pa bo naše delo temeljilo na sodelovanju s komercialo in tozdi, kar se tiče potreb, kvalitete, izbora proizvajalca in izbora same surovine. Nihanje življenjskega standarda in rast cen se izraža tudi v nihanju povpraševanja po testeninah, ki je v letošnjem letu zelo naraslo. Po korenitem remontu, ko so zastarelo opremo usposobili za čimbolj nemoten tek, so že vidni rezultati. Plan za letošnje leto je predvideval 3705 ton testenin, do konca leta pa kaže, da ga bodo presegli za okrog 2,8% in naredili 3812 ton. Celotni prihodek do konca letošnjega leta bo po oceni znašal 212.078.000 din, materialni stroški pa okrog 78% te vsote. Lani je znašal celotni prihodek 178.202.410 din porabljena sredstva pa so dosegla 77%. Trobec Regina, vodja obrata Pekatet, nam je nanizala ključne probleme, ki jih bo treba rešiti v naslednjem letu. SKLADIŠČENJE: V treh dnevih naredijo do 60 ton proizvodov. Z njimi napolnijo hodnike in vse mogoče .luknje’. Izdelke imajo vskladiščene v garažah Tehničnih obratov, ki pa ne odgovarjajo pogojem za tako občutljivo blago. Predvsem so težko dostopni in morajo prelagati velike količine, če jih hočejo obnavljati, da se blago ne pokvari. Pri tem pa se testenine lomijo! Tudi podgane in miši najdejo svoj levji delež pri tem. Elektronska mačka (ELECTRO C AT), ki so jo namestili v takem garažnem skladišču - to je aparat, ki seva žarke, ki bi naj vplivali na mišje biološke funkcije: na žejo, lakoto in razplojevanje - je odpovedal! Živalce ignorirajo visoko tehniko, pa še uvoženo. V zadnjih dveh letih smo povečali rezerve testenin za 245 ton, ne da bi se vprašali, kam jih bodo skladiščili. Zato stoje palete, naložene z njimi, po hodnikih, kar ni požarnovarno, pa tudi prehode ovira. Zaloge, ki stoje, so tudi mrtev kapital, ki ne kroži. To velja za izdelke, ki smo jih letos prodali na domačem tržišču za okrog 30% manj. Zakaj? Trditev, da Blagovni promet ni posvečal dovolj pozornosti testeninam, bo treba osvetliti. Postavili so vprašanje: zakaj je lahko Mlinotest od 1975-1983 povečal prodajo testenin za 100%? Nadalje: kljub sovlaganju za izgradnjo grosističnega skladišča je padla Zitova prodaja pri Mercatorju od 1100 ton v 1980. letu na 700 ton v letu 1983. Del odgovora je v dejstvu, da so imeli v Intesu in Mlinotestu dovolj vseh vrst mok. Oba tudi meljeta moko za svoje testenine, Žito pa ne, zatrjuje tov. Trobčeva. Na tržišču letos ni bilo dovolj pakiranih Žitovih 1 in 2 kilogramskih mok; konkurenca jih je imela! Pripeljali so jih kupcem, poleg tega pa še testenine. In kar je najbolj otožno: zapravljeno zaupanje odjemalca si le le stežka pridobiš nazaj. MOKA JZA NAŠE TESTENINE prihaja z juga. Tu so še vprašanja fakturiranja mlinov ob zaračunavanju za prevoz in nakladanje, ki jih morajo rešiti. ČUDEŽNI STARČKI: To so stroji, na katerih testenine izdelujejo. Italijanski pakir-ni so stari 17 let, proizvodni pa 14. Če vemo, da so po petih letih delovanja vsi drugi, vzemimo pekarski in konditorski že potrebni zamenjave, vidimo, da so se že trikrat amortizirali. Nemalokrat je videti delavke s ključi v rokah, saj znajo bolj izkušene marsikaj same popraviti. IZVOZ: Septembrsko naročilo 500 ton testenin za izvoz v Sovjetsko zvezo jim je povzročilo veliko skrbi, pa so ga izpolnili. Nedvomno zaslužijo pri tem pohvalo tudi delavci iz Skupnih služb, ki so s prostovoljnim delom, z glavnim direktorjem na čelu, prispevali svoj delež. Sicer pa so »domači« delali ob sobotah in praznikih, da so lahko izpolnili naročilo. Izvozni plan 350 ton se krepko presegli, saj bodo do konca leta izvozili 600 ton. TRŽIŠČE TESTENIN je potrebno sistematično proučiti in Izdelovanje za izvoz razporediti na vse leto, ker zmogljivosti strojev ne dopuščajo kampanjskih naročil. Dolgoročna usmeritev in izvozne perspektive so osnova za nepretrgano in zajamčeno delo. Velika prožnost prodajne službe je potrebna zaradi pomanjkanja prostora. NOVA SKLADIŠČA? Tam, kjer je ob Šmartinski stala slavna stara baraka, je zemljišče, primerno za skladišča. Ne le da si moramo iskati skladišča po Sloveniji za skladiščenja mok, tudi za doma narejene proizvode, ki jih bašemo povsod, moramo nujno najti novo streho. Kaj bo, ko bodo v Pekatetah zamenjali stare z novimi stroji, do česar bo gotovo v bližnji bodočnosti prišlo?! Za delavke niso stroji nobena skrivnost, same jih popravijo Emona in Žito vložila skupaj 150000000 din v Poljoprivredno-industrijski kombinat Nova Gradiška Koliko smo izvozili v letu 1983? TOZD Plan 1983 Predvidena realizacija do konca leta Imperial 900 ton 650 ton - konvert. Šumi 1260 ton rebalans na 780 ton 700 ton - konvert. Triglav- Gorenjka 213 ton 30 ton - konvert. Pekatete 300 ton 500 ton - kliring REALIZACIJA IZVOZA DO ŽITO DO 20. 11. 83 (v 000 DIN) TOZD Realizirano Predvideno % real. na » realizacije % real iz. do — v din 31. 11. do 31.12.83 plan SISEOT rebalans 31.12. na 83 128.213 92.154 rebalans IMPERIAL 30.186 31.213 35.000 48,63 60,36 70 šumi 31.248 31.567 35.000 64,27 78.12 87,5 Tehnični obrati Mlini-MOP 2.882 3.612 3.200 133 133 150 Blagovni promet 7.530 + 3.850 oves /500 ton 14.097rž 1.800 ton 75.458 98.677 50,16 69,79 79,4 Trigla Gorenjka 709 Predstavniki SOZD Emona, DO Agroemona, tozd Prašičereja, Ihan In Živilskega Kombinata Žito Ljubljana so se sestali dne 2. 11. 1983, s predstavniki SOUR PIK NOVA GRADIŠKA, RO POUOPRIVREDA, STARO PETROVO SELO, ter podpisali SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju dela In sredstev In skupnem vlaganju v razširitev In ureditev zemljišča (v Novi Gradiški) za proizvodnjo koruze, pšenice In drugih žitaric. ŽITOV DELEŽ: 75,000.000 din Podpisniki sporazuma bodo v I. fazi vložili skupno 300,000.000 din, od tega PIK Nova Gradiška 150,000.000 Emona 75,000.000, ter Žito, prav tako 75,000.000. Na osnovi tega sporazuma se PIK Nova Gradiška zavezuje, da bo dobavila Žitu v letu 1983 2000 ton pšenice In 2000 ton moke; leta 1984pa 2500 ton pšenice In 2500 ton moke. Emoni je obljubljeno 1983. leta 2000 ton koruze, leta 1984 pa 3500 ton. Te količine se nanašajo na »območje priprave in začetnih vlaganj za ureditev zemljišča v Novu Gradiški«. Koncem novembra so se na kolegiju DO ŽK Žito, ki je bil v tozdu Triglav-Gorenjka v Lescah dogovorili o nadaljnji usodi tovarne čokolade Gorenjke. Vsi, zlasti pa Se prodajna služba s trgovinskimi potniki na čelu, vemo, kako pomembna je čokolada pri prodaji ostalih Žitovih izdelkov, saj predstavlja »strateško skladnost«, torej izdelek, ki je ključen za prodajo ostalih. Vemo, da smo prioritetno investicijo te tovarne zapisali v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana DO Žito. Pisali smo že o več ih elaboratih, ki so bili zastavljeni za rekonstrukcijo tovarne čokolade - za tiste čase, od leta 1976 dalje - silno ambiciozno, za današnje čase, ko dinar kleca in dajemo neznanske vsote za osnovne surovine in anuitete - pa takratne milijarde ne predstavljajo tako šokantne vsote. KUPILI SMO OPREMO OD FIRME BENSDORP S pomočjo našega izvoznika VVal-terja Hitschlerja smo v Avstiji kupili opremo od firme Bensdorp. Ta oprema bo nameščena v hali, kjer bo nova čokoladna linija, dela pa potekajo po načrtu. Kolegij DO Žito je sprejel naslednje dogovore, ki se nanašajo na novo obdobje v proizvodnji čokolade: Sprejeli so zasnovo rekonstrukcije tovarne čokolade. Dogovorili so se, da bodo za uresničenje tega programa Žitovi tozdi združevali dela in sredstva. V ta namen pa so predložili SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU. DELA IN SREDSTEV ZA REKONSTRUKCIJO TOVARNE ČOKOLADE V TOZD TRIGLAV-GORENJKA. Razdelilnik, ki ga navajamo, bo malce spremenjen, zaradi izgub, ki jih je pretrpel tozd Mlini zaradi zastojev. Vsi ostali tozdi, ki naj bi po razdelilniku plačali več kot 5,000.000 din, pa ne bodo plačali več kot to vsoto. Ta samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev naj bi sprejeli Žitovi tozdi do 31.12.1983. KAJ DOLOČA TA SPORAZUM? Najprej je treba povedati, da Je uresničitev te investicije eksistenčnega pomena za DO Žito, za uresničitev dogovorjenih razvojnih 7. člen tega sporazuma navaja cilje in interese Žita pri tem sporazumu: povečanje proizvodnje pšenice, koruze in ostalih žitaric - da bi si zajamčili zanesljivejšo oskrbo s temi surovinami; zagotovitev pogojev za stabilnejšo in nepretrgano oskrbo z moko; zagotovitev stabilnih pogojev poslovanja in razvoja ter povečanje dohodka in socialne varnosti zaposlenih. 8. člen navaja najpomembnejši odstavek: »Doseženo proizvodnjo pšenice na 100 hektarjih dobaviti Žitu v količini, ki jo bodo utrdili s skupnim letnim planom - povprečno ne manj kot 50q/ha ZA VSO OBDOBJE, v katerem dosegamo skupni dohodek.« 9. člen navaja: Če je skupni poprečni doprinos manjši od 70 q koruze na ha (za Emono) odnosno od 50 q pšenice na hektar, lahko zmanjšajo dobavo koruze, pšenice in ostalih žitaric. Razlika pri dobavi pa ne sme znašati več kot 10%, ter obvezuje, da se ta količina v naslednjem letu nadoknadi z večjo dobavo. usmeritev vseh tozdov in predvsem - zagotovitev za normalno proizvodnjo čokolade. - Omogočeno bo skupno vključevanje na tuja tržišča ter povečan izvoz konditorskih izdelkov - podpisnice združujejo sredstva zaradi pričakovane udeležbe pri skupnem prihodku - na ta način bi si naj trajno zagotovili surovine in s tem nepretrgano prodajo ter planiranje. Podpisnice naj bi se zavezale, da bodo na osnovi investicijskega programa za rekonstrukcijo združevala sredstva po predračunski vrednosti, in sicer: za I. fazo - ureditev energetike 45,431.199 din; za gradbena dela, domačo ter uvoženo opremo v II. fazi skupaj 63,396.382 din. Deleži za izvedbo investicije so sledeči: - udeležba tozd Triglav-Gorenjka 39,263.029 din - združena .sredstva tozd v Žitu 44,206.000 din - bančni kredit 25,358.552 din Skupaj 108,827.581 din. Deleži tozdov, ki bi združevali sredstva z delom in sredstvi tozda Triglav-Gorenjka, pa so: Mlini - Ljubljana 18,124.460 din Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana 6,630.900 Šumi 7,072.960 Imperial 5,746.780 Pekarna in sl. Dolenjska 2,210.300 Pekarna Kranj 1,768.240 Maloprodaja 884.120 Pekarna Krško 442.060 Pekarna Vrhnika 442.060 Blagovni promet 442.06 Tehnični obrati 442.060 Gorenjka, ki si prav te dni pred novim letom prizadeva, da bi izdelala dovolj kvalitetno čokolado za izvonika Hitschlerja, si torej obeta lepše čase. škoda samo, da so ti lepši časi osenčeni prav v tem obdobju, ki ga imenujemo .krizno'. Ko Je bil dinar še močnejši, se torej nismo mogli dogovoriti, zdaj pa... No, bolje pozno, kot nikoli! Tudi konditorji Gorenjke, ki so pomagali graditi bazično - mlinsko industrijo in pekarstvo, bodo dobili večji kos čokolade in obratno - moko in kruh pa žvečilno gumo bomo laže prodali. Pohiteti moramo, konkurenca z vezano prodajo že pronika v naše prodajne mreže. Svet je tržišče! KDAJ BOMO DOBILI PRIDELEK? Sporazum navaja, da bodo začeli iz. PIK Nova Gradiška dobavljati vso dogovorjeno pšenico v I. fazi leta 1985, v II. fazi 1986. leta, ter v III. fazi 1987. leta. DRUGO NAJVEČJE SOVLAGANJE Leto dni je minilo, odkar smo z ABC Pomurko 16. 12. 1982 podpisali sporazum, po katerem je ŽK Žito vložil 26. 187.749 din v projekt melioracij na 692 ha zemljišč ter si zagotovili letno 3000 ton pšenice za dobo 15 let. Tudi datum podpisa pogodbe s SOUR PIK NOVA GRADIŠKA, 2. 12. 1983 je mejnik, ko se je Žito obvezalo, da bo dalo za osnovne surovine nadaljnjih 75,000.000 din za dobo, ki jo naj opredeli .ustvarjanje skupnega dohodka'. Upajmo, da se bodo naša mlinska kolesa v 1984 nepretrgoma vrtela In da bo ta sporazum trdnejši od vseh prejšnjih. Po dvajseturni vožnji se je pred Žitom na Šmartinski 154 ustavil kamion s prikolico. Napis na nosu kamiona HITSCHLER predstavlja za nas pomembno ime. Voznik Fritz Becker je povedal, da je ta dan, 13. decembra, Nemčija dodobra zasnežena in da si je prav oddahnil, ko je pripeljal skozi predor na Ljubelju v Slovenijo, kjer ni bilo snega. Le poledica ga je ovirala, sicer bi bil hitrejši. V kamionu je pripeljal pravo dragocenost: stroj za izdelavo riževih, s čokolado oblitih kock, ki ga že nestrpno pričakujejo v tovarni čokolade v Lescah, Gorenjki. Izvoz teh kock bo predstavljal v letu 1984 pomemben delež, izdelati jih nameravajo okrog 200 ton. Zato je vsak dan dragocen in z montažo bo treba pohiteti. Stroj je posebej pripravljen v UNIBONU, prav za izdelavo teh kock. Zahtevna izdelava se je zavlekla šest mesecev dljš, kot pa so predvidevali, saj bi morali prejeti stroj že v maju. Končno so ustrezno rešili zapleteno poprečno rezanje izdelka. Njegova cena je 50.000 nemških mark ali po kursu na dan, ko je prispel v Lesce: 2.284.755,60 din! Spada v del opreme, ki jo Hitschlerjeva firma Unibon dobavlja kot načrtovano sovlaganje kapitala in v okviru dolgoročnega poslovnega sodelovanja. Stroj bodo začasno ocarinili, dokler ne bo sklenjena dokončna pogodba o sovlaganju, ki bo opredelila razmerja in deleže partnerjev pri tej naložbi, ki Žitu zagotavlja izvoz. NOVI PROIZVODI Nekaterim proizvodom, ki smo jih začeli uvajati letos, se pridružujejo novi. Razvoj - inženiring si močno prizadeva, da bi zadovoljil vse pogostejše zahteve tozdov po pestrejšem asortimentu, pri čemer se srečuje s surovinskimi težavami in se pri uvozu le teh vse bolj opira na domači trg, ki pa še vedno ni sposoben izdelovati vseh komponent novih izdelkov. Pripravili so: PLAN IZVOZA DO ŽITO ZA 1984 I. Šumi - kompenzacija - kooperacija - generalni izvoz II. Imperial - kooperacija - generalni izvoz - kliring III. Triglav-Gorenjka - riževa čokolada IV. Tehnični obrati - plastične doze-kooperacija - generalni izvoz V. Blagovni promet - MOP koruza - MOP oves - kosmiči VI. Pekarstvo - testenine kliring ZA ŠUMI: SOFTBON - to je žvečilni bonbon z izrazitimi žvečilnimi lastnostmi, ki se loči od žvečilne gume po tem, da nima topnega ostanka. Zanj so značilni kisli, sadni okusi. Za izvoznika W. Hitschlerja izdelujejo s čokoladnim oblivom prevlečene žele banane »SCHOKO - GELE BANANEN«, 300 gramske, pri katerih izvoznik zagotavlja tudi kakao surovine. Na posebnem stroju izdelujejo za W. Hitschlerja kot ploščice žvečilne gume, velike žvečilne bonbone, z nazivom SOFTI, v prikupni, štiribarvni embalaži, ki jo pošilja v Šumi izvoznik. Ob novem letu so pripravili tudi ŠUMI - ŠKORENJČEK, vsega je 3000 škorenjčkov, kakršne ima navadno obute Dedek 811 ton 32.710 din 39 ton 4.445 din 100 ton_______5.141 din 950 ton 42.296 din 317 ton 23.207 din 483 ton 26.831 din 800 ton 50.038 din 100 ton 20.541 din 300 ton 12.294 din 5.348 din 2.706 din 5.054 din 5.000 ton 51.700 din 2.000 ton 15.400 din 500 ton 4.400 din 71.500 din 500 ton 26.945 din Mraz. V njih je 300 gramov s čokolado oblitega deserta. Primeren je za priložnostna darila ob praznikih. ZA GORENJKO pripravljajo v Inženiringu tudi namaz ŽITELA. Drug zanimiv, nov izdelek bodo KAKAO KORUZNI 100 in 200 -gramski izdelki s koruznimi kosmiči. Gorenjka hiti ob koncu tega leta z izdelavo riževe 200-gram-ske čokolade, ki je prav tako namenjena istemu izvozniku. Na hrbtni strani je embalaža potiskana z vsemi glavnimi svetovnimi jeziki, pod diktirko HITSCHLER INTERNATIONAL, lice pa krasi napis: BALI - PUF-FREIS VOLLMILCH. Škoda, da ni nikjer zaslediti znaka Gorenjke. Voznik Fritz Becker, po 20-urni vožnji iz Nemčije, je moral dolgo čakati na naši carini Žitovi tozdi podpisali čokoladni sporazum ' /#S&\ : ^:>:-xr^.><»;:' SREČNO 84 VAM ŽELI VLASTA -BON Da bi lahko bolje osvetlili trditev v naslovu, je potrebno povedati, sledeče: celostno podobo (image), ki si jo ustvari kupec o Žitu, je treba najprej ustvariti, nato pa ohraniti. Gre za ugled, ki si ga priboriš z dolgoletnim delom in kvaliteto, gre za vlogo, ki jo igraš med partnerji v svoji veji industrije in za sredstva, s katerimi si ta ugled ustvarjaš. Za vse večje število različnih proizvodov v mlinarstvu, konditorstvu in pekarstvu in za prilagajanje zahtevam kupcev, ki se razgledujejo po svetu, uvažajo in potujejo - ki skratka niso več tisti, kot smo jih poznali pred 50-timi leti, ko je ostajalo in nastajalo vse v togih domačih. Eden načinov ohranjanja imena je reklama: televizijska, radijska, časopisna, ustna, po trgovinah, ob srečanjih s kupci naših potnikov, in ne nazadnje - voznikov kamionov z napisi ŽITO, itd. Poglejmo dejstva: Žitovi tozdi so v tričetrtletju 1983. leta nakazali za namene propagandne službe borih 2.567.418,65 din! Pa še ta vsota je bila namenjena predvsem sejmom. Delež posameznih tozdov pa je bil sledeč Pekama Kranj 3.344,00 din Šumi 608.521,00 Triglav-Gorenjka 370.469,25 Imperial 518.259,70 BI. promet 36.000,00 Pekarstvo in testeninarstvo Lj. 117.031,30 Mlini 124.235,45 Pekarna in sl. Novo mesto 16.044,15 Pekarna Vrhnika 79.961,10 Pekarna Krško 8.806,00 DO Žito DSSS za image Žita 684.745,80 SKUPAJ 2.567.418,65 din Da se novoustanovljeni marketing v Žitu sploh lahko uveljavi, (vemo da je propaganda njegov integralni del), je potrebno naše delavce seznaniti s tem, kaj dela, zakaj je potreben in zakaj si sodobnega poslovanja večja firma brez marketinga sploh zamisliti ne more. V poročilih sektorja za marketing so v vseh akcijah poudarjena prizadevanja za enotno uveljavljanje Žita. Tako so spremljali prodajo Žita po skupinah izdelkov, vzpostavili sekundarne evidence o trgih za posamezne artikle iz Žitovega programa. Nadalje so naredili analizo trga testenin v SRS, pri čemer so ugotavljali vzroke, zakaj zaostaja prodaja testenin v Pekatetah. Testirali so nov kremni izdelek Gorenjke - Plavico ter ugotavljali njeno mesto med čokoladami in drugimi kremnimi izdelki: testirali so ime prehrambene kreme ŽITELA. Izdelali so tudi predlog za distribucijo keksov ter pripravili predlog za spremembo asortimenta keksov v posameznih Žitovih tozdih, pa še predlog za distribucijo kruhov. Za Sumi so pripravili študijo uveljavljanju verig bonbonov in verig lizik, tudi organizacija prodaje bonbonov v razsutem stanju za 8. marec in ob novem letu sodi med njihove skrbi. Zasnovali so program za nastop na trgu krmilnih otrobov kot skupnega proizvoda Žita in Tovarne močnih krmil. Tudi organizacija in izvedba sejmov je domena propagande in marketinga (Alpe-Adria, Zagreb, G. Radgovna, Novi Sad, Kdln). Tu so še predstavitve naših novih proizvodov z degustacijami ter organizacija srečanj z delavci na področju trgovine, gostinstva in turizma, pa izvedba propagandne akcije za prodajo mehkega peciva za TV Skopje, za prodajo zamrznjenih izdelkov in testa je bilo tudi potrebno narediti študijo, zlasti ob dejstvu, da je B PROGRAM tik pred odprtimi vrati, stavba je zgrajena. In še bi lahko naštevali, škoda samo, da ne dobivamo sprotnih informacij o vseh teh akcijah vse leto, da bi vas o njih obveščali. Redna skupščina aktiva ZZB DO Žito Anton Kosovel Tudi letos je bila ob koncu leta redna skupščina zveze združenja borcev, tokrat v Kobaridu. Aktiv ZZB ŽK Žito Ljubljana nadaljuje s svojo tradicijo pri družbeno-političnem delu. Vanj smo včlanjeni še aktivni delavci Kombinata in upokojenci, nekdanji borci in aktivisti NOB ter mlajši delavci, ki so se udeležili druge svetovne vojne kot mladoletniki ali pa so bili izgnani ter v raznih taboriščih. Vse več je iz leta v leto med člani ZZB v Žitu upokojencev, ‘ kar je povsem razumljivo. Na čelu aktiva je odbor in drugi organi, ki med letom izvajajo program svojega dela v sklopu aktivnosti D PO DO Žito. Tako kot skoraj vsako leto, je imel aktiv tudi letos svoje tovariško srečanje z letno skupščino. Tokrat smo izbrali pot na Primorsko, krenili smo po poteh 9. korpusa. Vmes smo obiskali Mlinotest v Ajdovščini in Pecivo v Novi Gorici. V Goriškiu Brdih smo v Gonjačah položili venec na spomenik padlih borcev NOB. V lepem, sončnem vremenu, ki nam je nudilo čudovite razglede po osončeni krajih Brd, smo obiskali tudi znano vinsko klet v Dobrovem. Pot smo nadaljevali po dolini Soče v Kobarid. Tam sta se nam pridružila glavni direktor Marko Sok in njegov pomočnik Franc Rutar, z direktorjem Mlinov, Jožetom Šefmanom, članom aktiva ZZB. V pozdravnem nagovoru jim je tovariš predsednik, Stane Hafner, zaželel dobrodošlico in srečno počutje med nami, kar je sprožilo splošno zadovoljstvo. Naslednjega dne je imel aktiv svojo redno skupščino, na kateri so člani z odobravanjem sprejeli poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. V razpravi so poudarili potrebo po še aktivnejšem vključevanju aktiva v družbenopolitično življenje v Žitu z namenom, da bi se aktiv tesneje povezal za krei-jftanje razvoja Kombinata pri reševanju vsakdanjih problemov pri delu in uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. V ta namen je skupščina sprejela pobudo, da bi imel aktiv ZZB enakopraven status kot D PO, pri čemer bi uresničeval svojo družbenopolitično aktivnost v okviru konference OO ZSS v ŽK Žito, Ljubljana. Tak način delovanja aktiva narekuje statut ZZB NOV Slovenije in pravilnik aktiva ZZB NOV Žito, Ljubljana. Skupščina je na koncu svojega zasedanja izvolila nov odbor, izvolili so druge organe skupščine, za predsednika pa je bil izbran Anton Kosovel. Po seji skupščine so udeleženci aktiva obiskali potresno območje Breginja ter si ogledali tovarno čokolade PLANIKA v Kobaridu. Nazaj grede smo se ustavili še v Idriji, kjer smo si ogledali tehnični muzej in muzej NOB - oddelek partizanske bolnice PAVLA. Med potjo smo nekdanji udeleženci NOV, ki smo se borili na tem operativnem območju 9. korpusa, skrbno pripovedovali prisotnim o dogodkih iz NOB. V Ljubljano smo se pripeljali s pesmijo in z veselimi vzkliki NASVIDENJE v 1984! Kosovarja - tovarna mehkega peciva Ste že slišati za tovarno mehkega peciva KOSOVARJA 7 Ne? No, sedem praktikantov, ki ao ae sredi decembra mudili na petdnevni orientacijski praksi v Triglavu v Lescah, ve povedati, da Je zrasla v Prištini In da Je opremljena z najsodobnejšo, Iz Avstrije uvoženo strojno opremo. V njej bo delalo 110 delavcev v dveh Izmenah, le dejala Jasminka Popovič, mentor praktikantov, ki ao z okornimi kretnjami poskušali pomagati Izurjenim dekletom ob liniji za mehko pecivo v Triglavu. In vašI vtisi7 - Disciplina Je na zavidljivi višini, pa tudi organizacija proizvodnje, resnost pr! delu, zavzetost so očitne. Takoj sem opazila, da ni skoraj nobenega škarta, da ne razmetavate surovini« Olga Dopudža: -V nov! tovarni Imamo najsodobnejšo tehnologijo, pa se bojimo, da ne bomo dosegli vaše proizvodnje. Tehnologija Je tisto, kar se moramo naučiti od vas. V ta namen bodo prišli v Prištino vaši tehnologi, poleg avstrijskih mentorjev, ki bodo nameščali stroje. Bojim se tudi, da ne bomo mogli naših delavcev plačati tako, kot pri vas, kjer dobivajo 1,4 do 1,7 starih milijonov, sicer pa smo nad lepotami Slovenije navdušeni, danes sl bomo ogledali Bled z okolico.« IC Ledo zgradil novo tovarno zmrznjene hrane Ob svoji 25-letnlcl Je LEDO, tovarna zmrznjenega testa, sladoleda In proizvodov na bazi sladoleda In testa ter povrtnln, septembra letos -proslavila jubilej z otvoritvijo nove tovarne. Načrt, zasnovan v letu 1978, so začeli uresničevati leta 1980. Nova tovarna predvideva proizvodnjo 10.000 ton Izdelkov na bazi sladoleda In 6000 ton proizvodov letno Iz moke. Po prvotnem predračunu 304,000.000 so se stroški od 1978. do otvoritve v 1983 povečali na 460,000.000 din. Tovarna meri 11.500 nt* proizvodnih In hladilnih prostorov, ki sestojljo Iz treh delov: priprave dela, dveh proizvodnih hal In hladilnice, ki zajema 14.000 rrP prostornine. Tako Je 636 delavcev tega našega konkurenta na tržišču zmrznjene hrane dobilo nov življenjski prostor, ki bo vplival na našo ponudbo. Opremo za novo tovarno so Jim dobavili: Alta Laval - Švedska, A. P. V. -Angllja, Mark - Italija, Termomehanlka - Zagreb, Oprema - Vrbovec, Nlcro - Zagreb... Kadrovska politika jutri Ivo Gajič Najboljša zasedba delovnih mest v družbeni delitvi dela in najboljša izbira kadrov za ključna delovna mesta, sta prav gotovo težnji, od uresničitve katerih je v največji meri odvisna uspešnost ne le posamezne delovne organizacije, temveč družbe kot celote nasploh. Zato ni potrebno poudarjati, kako zelo pomembno je vlagati sredstva v kadre - v njihovo izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje ter izvajanje takšne kadrovske politike, ki bo temeljila na strokovnih in najširših samoupravnih osnovah. (Po nekaterih izračunih je vlaganje v kadre za 3,5 krat rentabilnejše od vlaganja v materialne resurse). Človek, desetletja privesek stroja, je z razvojem znanosti in tehnologije postal odločujoč dejavnik proizvodnih sil in samoupravnih odnosov, kadrovska politika pa bistven sestavni del politike razvoja gospodarstva in družbe. Nagle spremembe v razvoju tehnologije ter določena neskladja med zahtevami gospodarstva in obstoječimi vzgojnoizobraževalnimi programi so ob dokaj neugodnih gospodarskih razmerah ustvarjali primanjkljaj oziroma presežek določenih poklicnih skupin. To je v precejšnji meri še dodatno večalo število brezposelnih, zlasti med iskalci prve zaposlitve. Zato so prvi koraki usmerjenega izobraževanja, kljub številnim porodnim težavam (predvsem izobraževanje glede na proste kapacitete šol, ne pa dejanskih potreb) bolj kot kdajkoli prej povezali proizvajalce s tistimi, ki se na proces proizvodnje šele pripravljajo. To seveda zahteva bolj sistematično in dorečeno kadrovsko politiko, ki bo temeljila predvsem na srednjeročnem in dolgoročnem planiranju kadrovskih potreb. Zavedati se moramo, da se bolj izobražen delavec veliko lažje prilagaja nenehni dinamiki razvoja in s tem seveda tudi hitreje in z več volje sprejema novosti. Kljub postavljenim ciljem, opredeljeni politiki zaposlovanja, razvoja kadrov in izobraževanja pa nas hitra rast in nagel razvoj prepogosto silita v stihijske odločitve, kar pomeni da smo se v preteklosti prepogosto posvečali razvojni politiki ločeno od kadrov. Seveda so k temu v veliki meri pripomogli tudi specifičnost proizvodnje, pomanjkanje določenih profilov poklicev, izredno visoka stopnaj fluktuacije in absen-tizma. V letu 1982 naprimer, je Kombinat zapustilo 275 delavcev, torej vsak osmi, le leto prej pa kar 310 zaposlenih. Tako visokih številk skorajda ni mogoče planirati. Kljub temu, da ni neke analize o fluktuaci-ji, pa je že na prvi pogled možno ugotoviti, da v največji meri ostajajo v Kombinatu prav tisti kadri ki so se izšolali s pomočjo delovne organizacije, kar toliko bolj poudarja potrebnost takšne usmeritve. Minulo leto smo (brez boleznin nad 30 dni) izostali z dela 38.351 delovnih dni, leto poprej kar 45.922, v prvem polletju letos pa 15.373 delovnih dni. Ko smo že pri številkah, ne bo odveč, če omenimo tudi kadrovsko strukturo, ki je dokaj neugodna. Od 2249 zaposlenih v minulem letu je bilo 1226, torej več kot polovica, zaposlenih brez kakršnekoli kvalifikacije. Kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev j$ bilo 718, s štiriletno srednjo šolo 192, z višjo izobrazbo 53 in z visoko izobrazbo 60 zaposlenih. Na sto delavcev je bilo torej 3,74 delavca z visoko izobrazbo, kar je dokaj ugoden rezultat in presega povprečje v gospodarstvu, po nekaterih kazalcih pa bi se morala ta številka v naslednjih petih letih dvigniti na 6. V istem letu smo imeli le 18 učencev v gospodarstvu, 13 štipendistov, usposobili pa smo le dva pripravnika. V razvoju Kombinata je bilo glede priprave kadrov za strokovno vključevanje v proces proizvodnje ter za dodatno usposabljanje že zaposlenih več različnih obdobij - od precejšnjih vlaganj do popolne indo-lentnosti na tem področju, če s tega vidika ocenimo minulo leto, je bilo za izobraževanje eno od manj ugodnih. Ta nihanja so bila v precejšnji meri odvisna od ustrezne organiziranosti in uspešnosti strokovne službe. S samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v DO in s planom svobodne menjave dela bi morali Kombinata, kadrovska služba pa bi priprvlja strokovne odločitve za vo- prerasti nepovezanost in razdrob- morala prerasti v novo kvaliteto, ki denje smiselne in organizirane ka- Ijenost kadrovske politike na ravni skupno s temeljnimi organizacijami dravske politike. Prvi slušatelji v prvi uri prilagojenega programa. Prva z desne Mari Medved,organizatorka izobraževanja, Ivo Gajič, vodja Kadrovske službe Žita, predavatelj Miha Štalec in Vesna Raztresen, vodja izobraževanja v Emoni Nenehno izobraževanje pogoj za strokovno rast Mari Medved Zamisel o izvedbi izobraževanja ob delu za pridobitev kvalifikacije v poklic naših dejavnosti se uresničuje. Pouk s približno 30 slušatelji iz ŽITA, EMONE in MERCATORJA že poteka od 6. 12. 1983, v prostorih ŽITA, trikrat tedensko. Izvajalec izobraževalnega programa je Srednja agroživilska šola v Kamniku. Izobraževanje bo trajalo 16 mesecev, slušatelji pa bodo pridobili spričevalo za IV. stopnjo strokovnosti, ki je v sedanjem usmerjenem izobraževanju enaka nekdanji triletni poklicni šoli. Učni program rednega šolanja, ki traja 2293 ur v treh letih, je ob enakem obsegu učne snovi skrajšan na 1008 ur. Vendar bo potrebno enako učno snov osvojiti z izobraževanjem ob delu, ki bo temeljilo predvsem na samoizobraževanju. Največ ur bo posvečeno strokovnim predmetom, kot so: osnove tehnike in proizvodnje, izbirna živilska tehnologija, mikrobiologija, procesna tehnika v živilstvu itd. Pedagoška ura za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa stane 616 din, kar znese v času šolanja okoli 17.000 din na kandidata. Delovne organizacije ŽITO, EMONA in MERCATOR bodo same poravnale stroške šolanja in učnih knjig. Veliko dela, časa, truda in vztrajnosti je bilo vloženega v predhodne priprave za izvedbo izobraževanja ob delu, preko soglasij Zavoda za šolstvo, PIS za agroživilstvo, samoupravnih organov šole, vendar trud ni bil zaman. Za študij ob delu je bilo mnogo interesentov, vendar vsi niso imeli možnosti vključiti se v prvo fazo izobraževanja, ti se bodo šolali ob delu v naslednjem letu. Izbrali bodo lahko tudi druge oblike izobraževanja, ki jih bomo organizirali, glede na interese DO in delavcev, slednji pa so veliki, kar je pokazalo sedanje izobraževanje ob delu. Nova organizacija tozda Blagovni promet Janez Železnikar (drugi z leve) razlaga zasnutek reorganizacije tozda Blagovni promet trgovskim potnikom komercialnega področja I Dne 4. 11. ao se sestali predstavniki tozda Blagovni promet s trgovskimi potniki, ki oskrbujejo PRODAJNO DISTRIBUCIJSKO PODROČJE I. Direktor Janez Železnikar In njegov pomočnik Marjan Habič sta v kratkem orisu govorila o reorganizaciji tozda, Id prinaša več novih elementov. Novost so ekonomske enote, ki bodo z lastnimi konsignacijskimi skladišči nastajale tam, kotlar so doslej nastopali le posamični trgovski potniki. Vse več bo lastnih skladišč blaga, vse manj najemnih. Spregovorili so tudi o drugih oblikah pridobivanja prihodka, Id bo tozdu zagotovil samostojnejše delo, bolj neodvisno od naklonjenosti posamičnih tozdov. Prodajno-dlatribucljskl center v Ljubljani bo Imel KOMERCIALNE REFERATE - v katerih bo delalo več ljudi. Vez med skladišči In posameznimi prodajno-dlstribu-cljsklml centri (Kranj, Triglav, Novo mesto) bodo pospeševalci, ki bodo skrbeli za razpečavanje, oskrbo In prevoz blaga. Vse enote bodo medsebojno tesno povezane, saj bo uspeh le-teh določal skupen prihodek tozda, zato bodo tudi vsi delavci seznanjeni s celotnim poslovanjem. Pogovarjali so se o kanalih distribucije, sistemu obdelave kupcev za različne vrste blaga Idr. Predlog nove organizacije shematsko prikazuje mrežo celotne bodoče organiziranosti tozda, ne govori pa o poeamez-nlh Imenih oziroma o tem, kdo bo kaj delal. Odprta bodo tudi nova delovna mesta. Delitev dela v Izvozu bo razdeljena na govorna In geografska področja, ne pa po kupcih kot do sedaj. S tem v zvezi bo na novo organiziran tudi SEKTOR ZA MARKETING. Predlog reorganizacije tozd Blagovni promet Je v Javni obravnavi. Dopolnitve bo upoštevala In vnesla vanj posebna komisija, v končni obliki pa ga bo potrdil delavski svet. Po Izvedbi referenduma nat bi še pred potniško konferenco koncem leta predlog tudi sprejeli. Takrat več podrobnosti! Prav Je, da Interesi posameznikov po Izobraževanju ne ostanejo zavrti, brez vzpodbud, brez možnosti, saj Je nenehno izobraževanje ob delu In za delo Izobraževanje za življenje pravica vseh delavcev. Učenje se ne zaključuje v mladosti, ampak traja vse življenje. V kateremkoli obdobju svojega življenja smo, velja razmisliti, kaj smo doslej dosegli, kaj smo iz sebe naredili, katere razvojne možnosti so še pred nami in kako naj jih uresničimo. Ta kritični obračun s seboj moramo opraviti brez predsodkov. Misel o nenehnosti izobraževanja pomeni, da noben uspeh ali neuspeh ni dokončen. V knjigi našega življenja je vsako novo poglavje lahko drugačno in lepše od prejšnjega. Oblikovanje osebnosti je življenjsko delo, obveznost vseh, ne glede na leta. Nikoli ne vemo dovolj, nikoli ne zvemo vsega in ne znamo vsega, kar bi lahko znali. Naložbe v lasten razvoj so v vseh življenjskih obdobjih smotrne io gospodarne. Za učenje ni nikoli prepozno! Člo človekove sposobnosti pridejo do izraza šele v življenju, & vidimo smisel v delu in znamo biti v njem vztrajni. Pri tem im* jo pomembno vlogo tudi drug6 osebnostne lastnosti: delavnost, pripravljenost za sodelovanje, skromnost kljub dosež* 'nim uspehom in ciljem, organi', zacijske in druge sposobnosti, Vse te lastnosti in sposobnost1 mn ra mn n man ia ti in nrikrivatiV moramo presojati in odkrivati i' sebi ter jih načrtno razvijati. N* nje pa nas največkrat opozari1 delo, sodelavci in dosežeij uspehi vpoklicu in celotni drUi' beni dejavnosti. Naj bo to v razmislek sleh* nemu in vzpodbuda vsem, ki$c se odločili za naporno izobraŽ* vanje ob delu, z dejstvom, daj' nenehno izobraževanje ne loW teres organizacije, ampak ** osebna zadeva nas vseh, ose* nostno vprašanje, na katern mora odgovoriti vsak posam& nik sam. SREČNA NOVA GODINA Olga NIKOLIČ Šumi, šumi bistra reka, šumi, šumi trava meka, šumi, šumi plavo more, Jablanovl usredgore, javljajuponosnisvlma \ ►, javljaju svoj miriš svlma, _■ da TOZD novi bombon Ima, Itoodsvlhdo sad boljl svakoma če bit po volji, JABOLKO Je njemu Ime I TOZD se ponosi njlme, os veža va, hladi, sladi, šviga vole, stari, mladi, on Jabuke uku s Ima I zato Je stvarno prlma, stoga nek Još mnogo leta JABOLKO, nam šumeč cve“ 54, |5Q Enega od novoletnih ško kov je kupilo tole dekle v tromerkurju Gostol bo v Žitu opremil novo linijo Metka Zalar . m X ■ Nagradna križanka Rešitve pošljite do 31. 1. 1984 na: ŽITO-GLASNIK, Šmartinska 154, Ljubljana. Nagrade 1000, 800 in 600 din. ZVEZDE SO NAM POVEDALE SKOZI ŽIVALSKA USTA VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Mesec PROSINEC ni darežljiv. Moškim naliva vino v vodo, zato se izogibajte kleti. Na prvem simpoziju izprosite surovino za stroje in še kaj za shrambo. Dekleta in matere: obeta se vam čudež v obliki idealnega oskrbnika: na zimsko smučanje pridejo sorodniki z dolarji, oskrbeli vas bojo z levo roko in osiromašili z desno. Pazite na skrinjo! Tista, ki ga še nima, naj široko odpre oči, Nadr-sala boš na ribniku. Na koncu smuke te čaka inštruktor. Kolena skupaj, ko voziš smuk! Kucelj na levi. RIBI (od 20. februarje do 21. marca) SVEČAN se pri moških in drugih neudomačenih živalih nagiba k' predsnubljenju. Popaziti je treba na brstenje in se urediti, da ga znova osvojiš. Na kurentovanju bo po gostilnah odganjal zle duhove in iskal dušice, ki prinašajo rodnost poljem in plodnost sosedom. Moški bo stal, ribje molčeč, in šel bo na sulca s prijatelji. Lovili bodosulčevke. Češi šef, pazi na tišino podrejenih. Prvi teloh ti lahko prinese rotacijo! šefinja ve, da je kolektivni molk mogoč samo v ribji jati, zato naj pazi na svoje gojišče molčečih mrzlokrvnic. UVEN (od 22. marca do 20. aprila) Marec je SUŠEČ. Ovnova bojevitost tvojega dragega se usmerja v honorarno delo. Blondinka se izdaja za plavega angela, pa je hudič pod posteljo. Ne pusti ga k šoferskemu izpitu. Naaprilil te bo z Izgovorom da dela Izpit za tank, rad bi namreč prodrl v ženska srca. če bo žena začela uporabljati parfem španski bezeg, poglej, v katerem grmu tiči španski vrtnar. V službi se razbrstijo opravljanja. Boj se debelušastega spletkarja. Ovnovci so najbolj vnetljivi dan pred in dan po pomladnem dnevu. Poiščite jim nadzorne kamere namesto pastirjev. Tisti tam s konference pa ni zlatorog, je navaden kozel. BIK (od 21. aprila do 21. maja) Bikovci, rojeni v MALEM TRAVNU, se radi pasejo v tujem zeljniku, zato gojite solato. Delavski svet te bo nataknil na rogove, ker ne boš imel svojega stališča. Sindikalna skupina JO bo prepričala, ker bo šla na izlet z njo. Boj se črnolasega iz avtopar-ka. Je bolj na dolge linije in ne mara zvitih izdelkov. Premeten in zvijačen je že po naravi. Dekle: kot strela z jasnega te zadene čista ljubezen v hribih. Vzami spalno vrečo s seboj. Na previsu bosta bivakirala. Praznik dela bo zanj izgovor, čebele bo iskal v cvetju. Raje mu kupi že nabrani med. DVOJČKA (od 22. maje do 21. Junija) VELIKI TRAVEN bo pokazal, kaj so melioracije prinesle. Fazani v Žitu! Dva tujca, nezraščena siamska dvojčka segata v vajine družinske prihranke. Boj se deviznega zlatou-sta, če si turistično šibka. Zašij v blazino, kar je ostalo od razdrte dinarske vloge. Na obzorju črnolaska z dinarji deviznega porekla. Če si šef, ne poslušaj ne levega, ne desnega razbojnika, vsak bi rad postal - ti! Rovarjenja krtic se znebiš z dimno zaveso. Tat se plazi v ženino srce, poganjaj ji kri bolj živahno po srcu in žilah! Pazi na prikolico, zamenjali ti jo bodo za solidarnostno garsonjero. V rezervne kopalke si zašij nekaj dolarskega veselja. Čo-fotalka se bliža. Idi sam na plažo! RAK (od 22. junija do 23 julija) ROŽNIK je poln popkov. Če ga boš zgubila na nudistični plaži, si ga pribori nazaj v disko klubu - tega ali drugega. Pazi na kapitana s črnimi brki. Ne nosi polne torbice na skupinske izlete. Seksualni apetiti se potrojijo. Za rake je značilno, da napredujejo tako, da gredo - nazaj. Bodi mu kažipot, ne policaj! Z njo ima sončarica mnogo dela. Izgovor: v senci tujec. Pazi na čoln firme Johansson. Znamenje pod figovim listom bo sočno, a ti bodi značaj. Prišla bo le, če za en dan ugrabiš jahto. LEV (od 24. Julija do 23. avgusta) Julij - MALI SRPAN: ona išče srp, da se zakadi v zrelo žito. Prisluhni prepelici: nekaj klepeta o višjih cenah mok. Spravi je tri Žaklje iz zasebnega mlina. Levji delež te čaka pri spretni manipulaciji. Potroji sile v travi. Med plavicami - blondinka -zato mu ne verjemi, da je žel do zore. Vonj posušenega sena svari. Prepelice, golobice in druge tiče vabijo. Prikleni ga s trojno malico. Traktorist ima rojstni dan - oranje strnišča obeta pogorišče. Zavri pravočasno svoja čustva. On bo zaslutil, ona ne. Pri odkupu se ti obetajo prikupni časi. Dopust: modro nebo, modro morje - same modrosti; ne bodita preveč modra, veslajta brez kompasa. Dajta drug drugemu nekoga drugega. Ona naj pazi na polt sosede - Indijanke, čokoladni apetit vzbuja. DEVICA (od 24. avgusta do 23. septembre) Avgust - VELIKI SRPAN. Srečo najdeš v kašči, bodi prej tam, kot onadva. Nekaj bosta odprodala. Koruza ti razodene vzrok ljubosumja - jazbec na obzorju. Postal bo otožen, pusti mu vsaj pol plače! V Grčijo te naj vzame s tovornjakom s seboj. Ne štopaj črnemu mercedesu, bledolični šofer te bo prevaral. Devize so iztrebile device, zato se jih znebi. Dedci: Polna kašča - čas napredovanja. Dva ti podtikata poneverbo, ta rdeči bi rad tvojo ženo, ta črni hčerko. Ne hodi na večerje z njima. Sin ti prinese težke denarce od ka- sko zavarovanja. Ne posnemaj ga pri požigu kozolca: sosed te opazuje. Ukradejo ti kolo, vsaj avto zaklepaj. Črnooka te ima na muhi, ne ubij treh. muh na en mah, še ene alimentacije ne boš zmogel. TEHTNICA (od 24. septembra do 23. oktobra) September - KIMAVEC. Upogni hrbet, naj te osel zajaše, napredoval boš. Kupi ženi jesensko prozornost, naj ti pomaga, naj zajaše osla. Nekaj se prevaga - ali ti njega do praga ali on tebe čez prag. Črtaj hišnega prijatelja. Podvoji stave na lotu. Ne igraj se z državno loterijo, boš ob vse. Ona se je prevagala k sosedovemu. Ne podpihuj privatnoobrtni-ške zavisti. Hčerka ti izda zadnjo skrivnost. Ostani mirna, pretehtaj. V tvoj prid se prevesi jeziček na tehtnici, če boš znala ta pravi jeziček -držati. Ogromna bala! Ženin z bodočnostjo in hišo, v šesti fazi. Zapri se v trdnjavo, nekdo tl leze prek obzidja z mornarsko lestvijo! V zoološkem vrtu te zadene štirinožna resnica, ne hodi k opičjim kletkam. ŠKORPIJON (od 24. oktobra do 22. novembra) Oktober-VINOTOK. On dobiva Dio-genove popadke, da bi živel v sodu, zato: povej mu, da živita na sodu smodnika. Trte so pravšnje, glej mu pod pipec, ko bo grozdje rezal. Ne glej pod primorske kamne, da te ne piči tvoje znamenje. Všeč mu bojo brentaste. Odpovedal se bo avtomobilu, vozila ga bo prijateljica. V vinu je resnica, ta pa je ženskega spola. Ona bo sumničava. Oprezen bodi, hišno pomočnico pusti njenim delom v objemu. Prisluhni vrenju v njeni duši. Martin je blizu. 11. november prekrižaj, Martina bo prišla z Jano naslednji dan. Ne daj se prepoznati. Tvoje znamenje te bo pičilo tri dni za tem. Krog prijateljev majol-ke, umetno dihanje: usta na usta", po kroku. Molči - o ustih. Po izletu na morje te čaka jadranje. Ne podaj se na odprto morje brez sidra. STRELEC (od 23. novembra do 22. decembra) November - LISTOPAD kaže rebra. S teleti ravnaj previdno, če niso za v skrinjo. Obeta se ti rojstvo po šestem kolenu. Nastavi jim prša: nisi še za odstrel, zato si zapomni one, ki ciljajo vate. Pri lovu na race -šibre za fazane, zato imej oči od zadaj. Ne dviguj prahu zaradi blagajne, hodi malce nad zemljo, da te ne izsledijo. Prisluhni Votlini, ki te hoče za svetovalca, svoj glas boš slišal v njej. Ne govori o samoupravnih organih dvosmiselno, če te hočejo enosmiselnega. Videla boš nežnega, puhastega mladeniča: odvadi ga mamil; nato za oba globoko čustvo. Zadetki v črno, če se prej naučiš naravnati mušico, na tvojem strelišču neslišni streli v prazno. Glej, da z ženskimi čari ne zadeneš filozofa! Minikrilo podaljšaj, boj je končan. KOZOROG (od 23. decembra do 21. Januarja) Mesec GRUDEN. Dinar se zgrudi in kot edini ateist neštetič vstane od mrtvih. Ne daj ga na pare, daj ga na groše ali na cente. Družinsko blagajno sin - huligan zamaje. Preveč žepnine mu ne daj. Grozi ti uvoz za dinarje. Bodi oprezen pri avtomobilu, kolesa ti bojo sneli na parkirišču. V iskrenju čaš išči več iskrenosti. Prijatelj te vara z vajino skupno ljubico. Prijateljica ostane zvesta samo tebi in svojemu možu. Skoraj boš blestela v večerni obleki, ne jemlji zlatnine na žur. Mračen tip zbira cvenk, a ti nisi trofeja. Radost v zibki. Iskra v srcu, iz tujine se vrne on, pripravi se na tekmico. V mednarodni družbi te prevarajo v esperantu. Na pragu novega leta stojk kodrlajsasti Arabec. V Irak ne hodi. Kupi tisti vinograd, jutri ti bo žal. Dediščine ne zapiši javno, bo zvedel, da si ga razdedinila. Sleči hlače, pusti ga, da se pokaže dedca. Obleči spalno srajco z vzorcem snežink. Reci mu, naj dihne vate. Srečno 84! V ZVEZDE GLEDAL Ivan von Cimi-klica i i I , i j I i I i i i I t t I, i i, i i t « C I f|