m. Številka.
Iflfcaja vsak dan »večer Isvaaaiii noda'.j* in *i**vik* tac v*lja pe s4l,ii pol leta 12 K, aa Četrt lata 6 K, na au »tast 2 fcj Kdar hodi aia lato tO K. fr- Na naročbo bran istodobna va&iOfatva naročnine aa - Dopisi naj se iavola frankovatL — g»k»?lsi sa aa vračajo. —
prejeman aa ponj, plača ozira. — C
Sraflmlitai fttteloB it 84,
dežele aa vse lato 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|uai;*no s pošiljanjem na dom za vse leto vsa leto 22 K, aa pol lata 11 K, aa četrt lata 6 K 50 ba aa en mesec 1 K 90 h. — Za Heaeel|o celo leto 28 K. Za TM^druge delale in Amerik« se plačuje od peterostopne patit-vrate po 14 bv če se o—anils tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. Ja v Knaflovih aUcak it 5. — Upravniatvu naj aa blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oananila,^t J. administrativne stvari.
h. Upnvnlitva telefon it 85.
»Srbska revolucija".
Mogotcem avstro - ogrskim leže Srbi že dolgo v želodcu. Kraljevina Srbija, ki je bila za časa Obrenovi-c-ev nekaka avstro-ogrska provinca, se je otresla dunajskega in peštan-skega jerobstva in hoče biti samostojna. V Bosni so Srbi tisti element, ki se ueče vdati tiranstvu vojne uprave, na Hrvaškem pa so zopet Srbi steber koalicije, zoper katero vodi madžarska vlada s svojim baronom Rauchom na čelu strahovito vojno, ne da bi jej mogla do živega.
Že leto crhi.se trudi madžarska vlada, da bi razbila hrvaško-srbsko koalicijo, ker le s tem zamore upati, da predrugači razmere na Hrvaškem. Komaj je postal baron Rauch hrvaški ban, je začel streljati na Srbe. Obdolžil jih je veleizdajskih stremljenj. , Storil je to javno, nakar je vsled tega prišla dvobojna afera med banom Rauchom in vodjo samostalnih Srbov dr. Medakovičem. Tedaj je imel baron Rauch dolžnost, da svoje dolžitve dokaže, a ker ni mogel doprinesti nobenega dokaza za svoje dolžitve, je bil diskvalificiran. Ogrski ministrski predsednik We-kerle je prišel Rauchu na pomoč in je v državnem zboru sumničil Srbe veleizdajstva, a dokaza za svoje dolžitve vzlie vsem pozivom ni doprinesel. Pravi Cet^ar!
Zdaj naenkrat je buknila na dan afera, ki jo skušajo fruktificirati nasprotniki južnega Slovanstva v dokaz, da so Srbi veleizdajci. Nastala je ta afera vsled brošure »Finale«, ki jo je v srbskem in v nemškem jeziku izdal neki Gjorgje Nastić in v kateri pripoveduje take stvari, da jih razumen človek ne more verjeti.
Nastić je 25 let star človek, ki svojih študij ni dovršil. Zagrebški »Srbobran« je že pred več meseci priobčil faksimilirana pisma, iz katerih jasno izhaja, da je Nastie špi-jon generalnega štaba v Sarajevu in plačan agent črnogorske vlade. Na-stič je za denar opravljal posel špi-jona in agenta - provokaterja med svojimi rojaki. To stoji, to je dokazano, temu ni nihče oporekal, ne črnogorska vlada, ne generalni štab v Sarajevu.
Ko je bil znani proces zaradi najdenih bomb na Cetinju, je bil X a s t i č glavna priča. Izpovedal je, da so bile najdene bombe izdelane v kraljevskem arzena 1 u v Srbiji in dolžil srbskega kralja, oziroma prestolonaslednika, da sta prava provz-ročitelja nameravanega atentata na črnogorskega kneza. Omeniti je tre-
LISTEK.
Ado.
(Spisal F. Mrak) (Dalje.)
Gospa Katarina in baron Her-bert sta plesala le eno samo turo. Soba je bila sicer prostorna, a vendar dosti premajhna za razmeroma veliko število plesalcev in plesalk, ki so itak težko čakali, kdaj se morejo zasukati. V tej gneči ni nihče zapazil, da sta se gospa Katarina in njen plesalec po prvi turi ustavila in ker je bilo v sobi nemogoče promenirati, izginila v stranski prostor. Kadar so bile domače veselice, tedaj so bile povabljencem na razpolaganje vse sobe v pritličju Mesesnelove kampanje.
V eni teh stranskih sob, kjer ai bilo nikogar, sta se gospa Katarina in baron Herbert ustavila.
»Končno le morava izpregovo-riti nekaj besed na samem,« je dejal baron Herbert in je stisnil gospe Katarini roko. »Prav je bilo, da si me obvestila, sicer bi se bil morda izdal.«
»Ti si ne moreš misliti, kako sem se bala. Neprestano me je bilo
ba, da je črnogorski knez tast srbskega kralja.
Kar je bil Nastić o cetinjskem procesu izpovedal, to je razpredel v svoji brošuri »Finale« z vidnim namenom, osumničiti sedaj Srbe na Hrvaškem veleizdajstva. V brošuri pripoveduje, da ga je sveto navdušenje za srbsko stvar — plačan vohun in agent - provocateur pa sveto navdušenje!! — peljalo v Srbijo, kjer je stopil v krog nekih ljudi, ki so prima vi j ali revolucijo na vsem slovanskem jugu. Na čelu teh revolucijo-narcev je stal kraljev sorodnik kapetan finančne straže Nenadović, duševni voditelji pa so bili ministrski predsednik, n§ki sekejski šef in neki profesor. V svrho te revolucije so bile izdelane v srbskem arzenalu bombe, ki naj bi se prenesle v Bosno in na Hrvaško ter tam porabile za revolucijo. A mesto da bi se bilo to zgodilo, so jih hoteli porabiti za atentat na črnogorskega kneza. Nastić je potem razočaran zapustil Srbijo — in koj potem nastopil kot priča v cetinjskem procesu.
Eksaltirani ljudje se dobe povsod. Mogoče je, da so kje kaki taki ljudje sanjarili o revoluciji. Razumen človek pa ve, da je revolucija v obstoječih razmerah blaznost in samo blaznost in da s tako blaznostjo morejo računati propadli študentje in otročji praktikant je, nikdar pa resni politiki in celo državniki. 2e zaradi tega ne, ker se da vsaka revolucija v nekaj urah zadušiti.
Nastić je šel v Belgrad ali iskat svoje sreče ali eksistence, a je ni našel ali pa je šel tja in je spletkaril po Hrvaškem kot agent - provokater.
V svoji brošuri je obdolžil Nastić več Srbov iz Hrvaške, da so bili zapleteni v to »zaroto« in da so pripravljali »Srbsko revolucijo«. Celo madžarski listi priznavajo, da »dokazi«, ki jih je navedel Nastić, ničesar ne dokazujejo. Seveda se je vzlic temn začela sodna preiskava in je bilo aretiranih več oseb. Nemški listi so seveda še hudobnejši od Ran-chovih in Wekerlovih organov in opremljajo svoja senzacijska poročila z vsakovrstnimi lažmi. Pravijo, da je pobegnil poslanec Budisavlje-vić, kar je očitna laž. Poročali so, da se je pri aretovancih našlo mnoiro kompromitnjočih pisem, dočim so Ranchovi listi le trdili, da se je našlo mnogo s cirilico pisanih pisem, kar je vendar naravno, ker Srbi pišejo s cirilico.
To stoji: razen pripovedovanj v brošuri plačanega špijona in agenta provokaterja nimajo tu danesAhren-thal, Wekerle   in Rauch   niti sence
kakega dokaza za »srbsko revolucijo«.
Sicer se bo pa stvar pred sodiščem pojasnila. Konstatirano pa bodi, da smatra vse pošteno hrvaško, kakor tudi madžarsko časopisje to zadevo za umetno vprizorjeno v svrho, da se razbije hrvaško - srbska koalicija in ohrani na krmilu Rauch. Politika ogrske vlade je na Hrvaškem doživela popolni fijasko in še večji fijasko Rauch — zato mora pomagati »srbska revolucija«.
Med listi, ki so stopili v službo barona Raucha, je tudi »Slovenec«.
Angleški kralj v Išlu.
I š 1, 12. avgusta. Iz Friedrichs-hofna se je kralj Edvard pripeljal naravnost v Išl, kjer ga je pričakal na kolodvoru cesar z vojvodoma Ev-geiiom in Jožefom, z nadvojvodinja-ma Valerijo in Elizabeto ter z bavarskimi princi in princezo jami. Navzoč je bil tudi minister Aehren-t h a 1. Pozdrav je bil zelo prisrčen. Pri slavnostnem obedu je napil cesar Franc Jožef kralju Edvardu. V napitu ic i je cesar naglašal, da je obisk nov dokaz o dolgoletnih prisrčnih razmerah med obema dinastijama in državama. — Kralj Edvard je v svoji zahvali iskreno čestital vladarju k jubileju ter izrazil željo, naj bi razmerje ostalo vedno tako prijateljsko. Po obedu je sprejel kralj Edvard ministra barona Aehrenthala v polurni avdijenci, nakar je imel Aehrenthal z angleškim ministrom zunanjih del, Hardingejem, nad uro trajajočo konferenco. Posebno sta razpravljala o Turčiji. Po konferenci je povedal minister Hardinge nekemu dunajskemu dopisniku o razgovoru, da sta Anglija in Avstrija popolnoma edini v tem, da je treba zavzeti napram Turčiji blagohotno stališče ter čakati, da se Mladotur-kom posreči uvesti resnično liberalni vladni zistem, ki naj izvrši to, po čemer so velesile že leta stremile, namreč urejene razmere.
Sestanek med angleškim kraljem in nemškim cesarjem.
B e r o 1 i n , 12. avgusta. Nemško časopisje se obširno bavi s političnim pomenom sestanka v Fried-richshofu, a ne more ničesar drugega dokazati, kakor da vidi v sestanku popuščanje sedanje napetosti med obema državama. Da te napetosti še ni konec, dokazuje že to, da nemški cesar za sestanek ni oblekel angleške anifarme, kakor je običajno pri ta-
kih sestankih. Da je sploh prišlo do tega, dasi najbrže le navideznega zbliževanja, je baje vzrok Avstro-Ogrska, ki se je putila nekako užaljeno, ker se je z najnovejšimi diploma-tičnimi kombinacijami hotelo Nemčijo osamiti. Vsekakor izvira indirektni vpliv na, angleškega kralja, da se je odločil za ta obisk, z Dunaja. — Vladarja sta na sestanku razpravljala tudi o turškem vprašanju. Baje se je pri tem pokazalo, da se Anglija in Nemčija strinjate glede politike, ki jo naj zavzamejo evropske velesile napram Turčiji z ozirom na najnovejše dogodke na Turškem, namreč da evropske velesile Turčiji, ako ostane ustavna država, ne smejo vsiljevati macedonske reforme. Sicer pa ostanejo slej kot prej med Anglijo in Nemčijo nasprotstva v mnogih vprašanjih balkanske politike.
Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro - Ogrsko.
Belgrad, 12. avgusta. Zbornica je nadaljevala razpravo zaradi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Vodja narodne stranke, dr. Veliko-v i ć , je naglašal, da bo imela Srbija po novi pogodbi velik deficit pri izvozu živine. Minister P a č u je razložil težave, ki so bile na poti novi trgovinski pogodbi ter izjavil, da bi sedanji moment ne bil ugoden za carinsko vojno. Srbija potrebuje sloge, da bo po desetih letih oborožena za 15 letno carinsko vojno.
Angleška in Avstro -Ogrska glede Balkana.
Dunaj, 12. avgusta. Predstojeći oficialni obisk angleškega kralja v Išlu bo politična manifestacija. Oba vladarja bodeta pri tej priliki razpravljala o resnih političnih vprašanjih. Vsled projekta za železnico skozi Sandžak in opustitev dogovora v Miirzstegu, se je spremenilo razmerje Avstro-Ogrske napram Rusiji. Od tega sestanka se pričakujejo ugodne posledice za razmerje med Anglijo in Nemčijo na eni strani in med Avstro-Ogrsko in Rusijo na drugi strani. Angleškemu kralju se bo baje jasno pokazalo, da ostane Avstro-Ogrska zvesta zvezi z Nemčijo ter se ne mara udeležiti diplo-matične akcije, da bi se Nemčija osamila.
Demisija velikega kneza Mihajloviča.
P e t r o g r a d , 12. avgusta. Veliki knez Sergij Mibajlovič, vrhovni nadzornik artiljerije, je podal demi-
sijo, ki je pa car ni sprejel. Vzrok demisije je konflikt velikega kneza z vojnim ministrom zaradi slabega stanja trdnjave Vladivostok, o čemer se je veliki knez na zadnjem inšpekcijskem   potovanju prepričal.
Velikosrbska propaganda.
Budimpešta, 12. avgusta. Uradni komunike o Nastičevi aferi se glasi: »Glede vesti, da so bili takozvani srbski zarotniki izročeni sodnim oblastim z dovoljenjem vladarja vsled poročila ministrskega predsednika dr. Wekerleja v Išlu ne odgovarja resnici. O velikosrbskem gibanju se pri konferenci v Išlu sploh ni govorilo in tudi konference med Wekerlejem in Aehrenthalom se niso dotikale te zadeve. Neresnično je tudi, da bi bila vlada kaj sodelovala, da so se srbski zarotniki izročili sodišču. Cela zadeva je bila aktualna mnogo poprej, kakor je izšla Nasti-čeva brošura.
Zagreb, 12. avgusta. Ovaduh Nastić še ni aretiran, temuč ga državno pravništvo le zaslišuje za pričo. — Posl. Pribičevič je dokazal v nekem razgovoru, da so vse dolžitve v Nastićevi brošuri, ki lete nanj in na posl. Budisavljevića popolnoma neresnične.
London, 12. avgusta. Kralj Peter je naročil srbskemu po.slaniku, naj v vseh angleških listih v njegovem imenu proglasi obdolžitve v Nastićevi brošuri proti njemu za hudobne laži.
Dogodki na Turškem.
Kriza v ministrstvu.
Carigrad, 12. avgusta. Proti novemu ministrstvu se pojavlja splošno nezaupanje, ker so imeli ministri še pred imenovanjem v sultanovi palači tajne seje in ker svojega programa še vedno niso priobčili. Bati se je splošne krize v ministrstvu. V prvi vrsti odstopi minister zunanjih del Tevfik paša, ki je dosedaj prestal srečno vse ministrske krize ter je na svojem mestu že nad 10 let. Na njegovo mesto pride baje sedanji berolinski poslanik A h m e d Tevfik, ki se javno priznava za Mladoturka. Namerava pa se poklicati v ministrstvo še tretjega kristjana, in sicer sedanjega državnega tajnika Naum pašo. Tudi poslaništvo v Parizu prevzame najbrž kristjan, mladoturški pristaš Muzurus beg Ghikis Vasilaki, ki živi v pro-gnanstvu.
Kazen za vohunstvo.
14 višjih policijskih uradnikov in nad  40 policijskih  komisarjev v
strah, da mojega pisma nisi dobil. Šele ko sem videla, da si me zapazil in da si popolnoma pripravljen, sem bila pomirjena.«
»Ah, kaj je res treba tega skrivanja in slepomišenja!« je skoro jezno vzkliknil baron Herbert. »Kar zoper no mi je že.«
»Tudi meni, a kaj hočeš — tako je življenje,« je zavzdihnila gospa Katarina. »Sicer pa je najbolje, da greva nazaj med plesalce; tu bi naju utegnil kdo zalotiti.«
Mislila sta, da ju ni nihče videl in nihče slišal. Toda kraj odprtih vrat sosedne sobe je stalo dekle, ki je pazno poslušalo. Ada je bila nekaj trenotkov pred Herbertom in Katarino prihitela v to sobo, da si v naglici prišije čipke pri krilu, ki si jih je med plesom odtrgala. Sredi tega dela je začula v sosedni sobi korake, šumenje ženskega krila in tiho govorjenje. Pogledala je na zrcalo in videla svojo vzgojiteljico s Herber-*tom, videla kako si stiskata roke in videla, da imata na obrazih izraz sreče. V njenem srcu se je vzbudila ljubosumnost. Splazila se je k vratom, da bi bolje slišala in se zavila v zaveso, tako, da je nista mogla zapaziti, tudi če bi pogledala v zrcalo. In zdaj je slišala na svoja lastna ušesa, kako opravičena in utemeljena so bila njena domnevanja.   Gospa Ka-
tarina in baron Herbert sta se tikala! Iz njiju pogovora, dasi je bil kratek, je Ada spoznala, da si skrivaj dopisujeta, da torej obstoji med njima intimno znanfctvo,'*ki g-a kdo ve iz kakih vzrokov prikrivata. In tako se znata pretvarjati, zlasti gospa Katarina, ki je znala premotiti celo bistroumno Berto.
Adi se je kar srce krčilo. Niti misliti si ni upala, kakega značaja je to prikrivano znanstvo njene vzgojiteljice z baronom Herbertom, ker ji je neki notranji glas rekel, da ne more to biti nič lepega. Ta krepostna, resna, po svojem možu žalujoča vdova... Ada je kar pesti stiskala in zdelo se ji je, da ji izkrvavi srce. Kako lepe, sladke sanje je sanjala vse te dni in zdaj to strašno razkritje.
Gospa Ka.tarina in baron Herbert sta se bila že davno vrnila v plesno dvorano, ko je zapustila Ada svoje skrivališče. Iztežka se je toliko pomirila, da je mogla vsaj nekoliko razmišljati o tem, kar je čula in kaj naj bi zdaj storila. Predvsem, si je rekla, da se mora hitro vrniti k družbi, predno kdo azapazi njeno odsotnost, sicer bi se znalo zgoditi, da bi »ona« uganila, da je Ada slišala njen skrivnostni pogovor z baronom Herbertom. Zbrala je ves svoj pogum in sluteč, da morda ne bo zadostoval, je
zbrala tudi svoj ponos, ponos premožnega tržaškega dekleta, ki gleda čez rame vse tiste, ki nimajo bogastva. Ta privzgojena ji denarna ošabnost, ki se je sicer tako malo ujemala z njeno naravno dobrosrčnostjo in prijaznost jo, j i je pomagala, da je mogla prikrivati svojo bolest in svojo ljubosumno jezo. Vrnila se je k družbi in se vedla tako, da ni nihče mogel zapaziti, kaj divja v njeni notranjosti.
Mudila se je šele malo časa v plesni sobi, ko se ji je, približal baron Herbert in jo prosil za prihodnji ples. Najraje bi mu bila ples odrekla, saj je bila prepričana, da se bavi Herbert ž njo samo, ker hoče s tem prikriti svoje znanje z gospo Katarino. Toda spomnila se je, da se ne sme izdati, in to jo je napotilo, da je sprejela povabilo na ples. Ni se pa mogla premagati,da bi se ne ozrla po dvorani, kje da je gospa Katarina. Ker je ni bilo videti, je mimo gredoč vprašala svojo sestrično po njej.
»Šla je v svojo sobo,« je malomarno odgovorila Berta, »in ker je tu ni bilo več treba, je tudi nisem več zadrževala.«
Ada je skoro pomilovalno pogledala svojo sestrično. Doslej je vedno mislila, da je Berta jako pametna in bistroumna, sedaj pa je bila prepričana, da je bila ta  sodba ne-
utemeljena. Bilo ji je nekako v zadoščenje, da sta znala gospa Katarina in baron Herbert premeteno Berto premotiti, med tem ko so dejstva sedaj pokazala, da je Ada bolje opazovala in prišla, čeprav pozneje, le slučajno resnici na sled.
Baron Herbert se je trudil, da bi svojo plesalko kar najbolje zabaval. Prav očitno je bilo njegovo prizadevanje, da se Adi kolikor mogoče prikupi in da si pridobi njene simpatije. Toda Ada ni imela zadosti oblasti sama nad seboj, da bi se mogla vesti naravno. Odgovarjala je le malo in na kratko.
»Danes sem pač zelo nespreten,« je dejal baron Herbert vidno potrt, ko je zapazil, kako čudno se vede Ada. »Nikakor ne morem vzbuditi vaše pozornosti... komaj da mi še odgovarjate.«
»Človek ima pač svoje dni, ko ni razpoložen.«
»Obžalujem, da je tako . .. upal sem, da bo današnja zabava zame »lan posebne sreče.«
»Oprostite, moje misli so nekam zbegane.«
»Kaj naj to pomeni, gospodična Ada I«
»Ničesar,« je odgovorila skoro odurno in Herbert je umolknil potrt in žalosten.
(Dalje prihodnjič.)
Carigradu je novi policijski minister odstavil, ker se jim je dokazalo, da so bili poprej politični vohuni. Enaka usoda zadene še celo vrsto policijskih uradnikov. Mladoturški odbor je posredoval pri policijskem ministrstvu za rodbine odpuščenih vohunov ter dobi vsaka rodbina 250 frankov odpravnine. Najhujše bivše vohune pošljejo v prognanstvo. V Smirni so oba načelnika vohunov kapitana Refika in polkovnika Fu-ada na ukaz mladoturškega odbora javno degradirali ter .ju uklenjena poslali v Solun, kjer ju osrednji odbor obsodi. — Bivši vohun Balmom-dži Dželal se je obesil, ker se ni smel pokazati na ulici, ne da bi ga ljudstvo ne zasraniovalo. Turško časopisje svetuje vsem vohunom, naj store isto, da prihranijo ljudstvu justico nad njimi. — Najstrašnejša smrt je doletela F e h i m pašo, bivšega načelnika vohunov7 v sultanovi palači. Fehim paša je živel v Brusi, a je bil tako uverjen, da pride reakcija, da si je drznil ljudstvo zasmehovati, ko je proslavljalo zmago svobode. Nastal je pravcati punt in silna množica je navalila na njegovo hišo. Fehim paša je skušal pobegniti ter je na zasledovalce streljal z revolverjem. Toda kmalu so ga dohiteli in raztrgali na kose. Raztrgano truplo so privezali na osla ter ga kričaje vlačili po mestu.
Konfiscirano premoženje.
Gotovina in vrednostni papirji, ki so jih konfiskovali pri aretiranih dostojanstvenikih, znašajo že nad 100 milijonov frankov. K temu pa je računiti še nepremičnine, ki tudi zapadejo konfiskaciji. Vlada pa ne bo samovoljno razpolagala nad tem premoženjem, temuč vpraša parlament. Takoj ko se parlament sestane, izvoli komisijo, ki preišče finančno gospodarstvo odstavljenih ministrov in dostojanstvenikov. Ako se dokaže, da so si razni paše pridobili svoje bogastvo na nepošten način in na škodo države, zapade premoženje državi. Vsote se porabijo za zaostale plače uradnikom in častnikom in za gradnjo novih vojnih ladij. Vsi are-tovani pa imajo tudi velikanske vsote naložene v inozemstvu. Radikalni časopisi zahtevajo, da se morajo tudi te vsote dobiti nazaj za državo ter se naj zaprtim da na izbero med smrtno kaznijo in izročitvijo premoženja.
Prognane i se vračajo.
Sultan je ljubeznivo povabil v Parizu živečega sina Midhat paše, naj se vrne v domovino ter pomaga izvršiti delo velikega očeta. Kakor znano, je bil Midhat paša oče prve turške ustave, a za svoja svobodomiselna načela ga je doletela mučeniška smrt ter so ga zagrebli v Arabiji kot hudodelca izven pokopališča. Sedaj se namerava njegove ostanke slovesno prepeljati v Carigrad. Po vseh turških mestih prekrščujejo najlepše trge na Midhatovo ime, a pred novim parlamentom se mu postavi krasen spomenik. Midhatova vdova se je že vrnila v Carigrad in sultan ji je nakazal znatno pokojnino iz svoje civilne liste. — Sploh se prognanci trumoma vračajo v domovino, tako bivši sekcijski predsednik državnega sveta Said beg, ki je sloveč pisatelj. Iz Atakije je prišel Hafir Mehmed beg, ki je živel v prognanstvu celili 30 let. Pravi triumf pa se je priredil maršalu Fuad paši, junaku in mučeniku liberalnih idej ,ko se .je te dni vrnil iz prognanstva v Siriji.
Izzet paša.
Iz Carigrada pobegli sultanov miljenec Izzet paša je prispel v Nju-jork k svojemu sinu, ravnokar odstavljenemu turškemu poslaniku.
Nemški časopis v Carigradu.
B e r o 1 i n , 12. avgusta. Nemška vlada je dovolila 300.000 mark iz državnih sredstev za izdajanje nemškega dnevnika v Carigradu.
Dopisi.
Iz Žužemberka. Žužemberk je stal, ko smo železnico podili kakor coprnice, da je ušla tja mimo Trebnjega, pa bode tudi sedaj obstal, ko bi jo nekateri ljudje radi nazaj izvabili. Težko če se to kdaj uresniči, saj naš starodavni, slavni grad jo ne bode učakal, ki se same vlažnosti podira in na kup leze. V petek je med malim viharjel zabobnelo del strehe 35 opeko krite v razvaline. Lepo je bilo slišati bobnenje in lomastenje, tuš in trušč sredi poldneva. Saj prijetnosti v Žužemberku tako ni nobene, niti streljanja nič, še na žegna-nje ne; je vsaj to malo razvedrilo, da imamo častite razvaline sredi romantičnega trga romantiko izgub-Ijajočega gradu. Ta starodavna priča, ta kras in ponos, začetek žužem-berškega trga jemlje žalostno slovo od žalostnih prebivalcev. Na vseh koncih se podira dosedaj na zunanje dobro ohranjeni grad; preperela je streha in na trg zija črno, okajeno tramov je odkrite, še ne popolno po-
drte strehe. Strah in groza obide človeka, ko zre to Črno prikazen, sramota oblije potnika, ko gre mimo podrtin, skozi prijazni Žužemberk. Stari spomini se bude v človeku zroč minljivost trohnelega zidovja. Le minljivosti potrpljenja žužember-škili očanov ni nikdar zapaziti. Kdo ve, kako dolgo bode še pričakovati veselih dogodkov — podiranja obširne strehe in trhlega zidovja. Se bode li storilo kaj v korist in odstranitev podrtin, se ne ve; želeti bi bilo le, da občina stori primerne korake pri oblastvih. Naj podrtine podre popolnoma ali pa v toliko popravi da ne bode delalo to ruševanje sramote prijaznemu žužemberškemu trgu. Drugače vlada povsod zadovoljstvo. Le sv. Jakob je prišel v nemilost tr-žanom, da so ga obsodili na smrt potom prekega soda. In seda se na njegovem mestu v cerkvi sv. Jakoba košati sv. Jožek in Karel Baromej s sv. Katarino. Ce pomislimo, da sta grad, v kojem se je nahajala tudi kapelica s pozabljenim svetnikom, s cerkvijo sv. Jakoba rastla približno skupaj, moramo priznati, da je starega reveža potrla žalostna vest, da je sv. Jakob odstavljen, in je jel od žalosti in tuge lezti na tla in mučno ječati pri dnevni svetlobi. Kakšna bi bila primerna tolažba za starega moža, je težko uganiti. Le sv. Miklavž v Bregu bi še kako potolažil stare potrte kosti, če ne bode tudi on položil svojih udov k večnemu počitku. Stari nazori izginjajo, farbanje še cvete bujnejše kot kdaj preje. Videči pa hitri preobrat v ljudstvu samem, je pričakovati, da bode enkrat tudi v dolini sv. Mohorja zasijal dan vstajenja, dan prerojenja.
Trjovsko In obrtniška zbornica za Kranjsko
je imela včeraj popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo.
Predsedoval je zbornični predsednik g. Jos. L e n a r č i č.
Zapisnik zadnje seje se je pre-čital in odobril.
Zbornični tajnik g. dr. M u r -n i k je prečital došle vloge in dopise, med drugim je naznanil, da je ministrstvo potrdilo izvolitev zborničnega svetnika g. M e j a č a za podpredsednika zbornice. G. B ti r g e r je vstopil v zbornico namesto umrlega podpredsednika g. K o 11 m a n n a. Osrednja vlada je sporočila po tržaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu, da je telefonsko omrežje na Gorenjskem zagotovljeno. Namerava pa se z vezati tudi Postojno in Domžale z interurbanim telefonskim omrežjem. — Posebni vlak na razstavo v Prago se je odgodil na nedoločen čas. — Graška trgovska in obrtniška zbornica je sporočila, da je poslala ministrstvu za javna dela spomenico proti temu, da država monopolizira vodne moči, posebno za svoje železnice. V poslanici se prosi, naj se privatnikom ne omejuje izrabljanje vodnih sil. Ljubljanska zbornica se spomenici soglasno pridruži.
Zbornični račun za leto 1907.
Zbornični svetnik g. V. R o h r-mann je poročal   o   računih zborničnih zakladov za leto 1907. Realni zbornični   dohodki so znašali 53.824 kron 55 vin., realni stroški pa 51.334 kron 61 vin. V primeri s proračunom s potrebščino 53.384 K in s pokritjem 45.750 K, torej s proračunskim primanjkljajem 7634 K, izkazuje račun dohodke za 8074 K 55 vin. večje, stroške pa za 2049 K 39 vin. manjše. Končni uspeh je torej  proti proračunu  ugodnejši za 10.123 K 94 vin. Brez ozira na proračun se kaže leta 1907. presežek 2489 K 94 vin. Po prištet j u blagaj ničnega ostanka na koncu leta 1906. v znesku 18.797 K 83 v., preostane na koncu leta 1907. bi aga j-nični ostanek v znesku 21.287 K 77 vin. Prištevši zastanek na zbornični dokladi za leto 1907. v znesku 2335 kron 21 vin., znaša konec leta 1907. zbornično premoženje 23.622 K 98 v. Pokojninski      zaklad zborničnih uslužbencev je imel 1. 1907. 10256 K 97 vin. dohodkov in 7440 K stroškov, torej 2816 K 97 vin. presežka, ki se je kapitalizirah Končno premoženje tega zaklada je znašalo 67.125 K 55 vin. Ustanovni zaklad   za onemogle obrtnike je imel 1. 1907. 608 K 3 vin. dohodkov, stroškov pa 600 K. Presežek 8 K 3 vin. se je pribil glavnici, ki je znašala potem koncem 1. 1907. 14.720 K 40 vin. Zaklad za višjo trgovsko šolo v Ljubljani se \je pomnožil leta 1907. za 7498 K 98 vin. in je znašalo njegovo premoženje konec 1. 1907. 66.459 K 12 vin. Zaklad za pospeševanje malega obrta je prejel leta 1907. 92 K 30 vin., izdalo pa se je 1230 K 6 vin. Konec leta 1907. je znašalo njegovo premoženje še 1355 kron 42 vin.
Računski zaključki so se odobrili ter se predložijo potom deželne vlade trgovinskemu ministrstvu.
Volitev šestih zborničnih zastopnikov in zapisnikarja v volilno komisijo sa zbornične dopolnilne volitve.
Poročal je zbornični tajnik g. dr. M u r n i k. Dopolnilne volitve se morajo izvršiti do 31. decembra t. 1.
Funkcijska doba poteče letos ter vsled tega izstopijo sledeči zbornični svetniki: V trgovinskem odseku: v prvi kategoriji gg. Ivan Hribar in Leopold Biirger, voliti bo torej v tej kategoriji obadva člana; v drugi kategoriji gg. Fran Hren in Ivan M e j a č , voliti bo 2 člana od 4te kategorije; v tretji kategoriji gg. Anton D i t r i c h in Ciril Pire, voliti 2 člana od 4te kategorije. V obrtnem odseku: V prvi kategoriji g. Ivan B a u m -g a r t n e r , voliti bo enega člana od druge kategorije; v drugi kategoriji gg. Jos. Lenarčič in Vinko M a j d i č , voliti bo dva člana od pete kategorije; v tretji kategoriji gg. Fran Kraigher, Ivan K r e g a r in Ivan Z a m 1 j e n in pa g. Josip Vidmar, torej štirje člani od pete; v četrti kategoriji gg. Viljem Toennies; ker pa je izpraznjeno mesto g. Karla Luckman-na, bo voliti obadva člana te kategorije.
Na predlog zborničnega svetnika g. R a k o vc a so bili nato v komisijo izvoljeni sledeči gg. zbornični svetniki: Iz trgovinskega odseka: Ivan M e j a č , Pavel V e 1 -k a v r h. — Iz obrtnega o d s e -k a: Ivan Baumgartner, Josip Lenarčič, Ivan S c h r e y , Filip Supančič. — Zapisnikar dr. Viktor M u r n i k.
Prošnje za podporo za obisk jubilejne razstave v Pragi.
Poročevalec zbornični svetnik Vidmar. Več obrtnih zadrug je poslalo prošnje za podpore v omenjeni namen. Zbornica je prvotno predlagala, plačati vožnjo 20 obrtnikom ali trgovcem, ako se priredi poseben vlak, in 15, ako posebnega vlaka ne bo. Zbornični svetnik gosp. Kregar je predlagal, naj se število podpirancev zviša od 20 na 30. Zbornični tajnik g. dr. M u r n i k je stavil posredovalni predlog, naj se taksira v ta namen 600 K,, ki se primerno razdele, ako bo posebni vlak ali se le posameznikom plačajo vozni stroški. Posredovalni predlog je bil soglasno sprejet.
Podpora »Deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem«.
Poročevalec zbornični svetnik g. C. Pir c. Dosedaj je dobivala »Zveza« 300 K letne podpore. Ker pa društvo uspešno deluje ter si je razširilo delokrog, priporoča zvišati podporo na letnih 500 K. Soglasno sprejeto.
Prispevek za zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem.
Poročevalec zbornični tajnik g. dr. M u r n i k. Cela zadeva je le formalnega pomena. Zbornica je že svo-ječasno obljubila v ta namen prispevati prvo leto 2000 K. Ker pa se zavod dosedaj še ni ustanovil, treba se je bilo izreči, ali vztraja zbornica pri obljubljenem prispevku, ako se zavod pozneje ustanovi. Zbornica je sklenila, da se prispevek izplača, kadarkoli se zavod ustanovi.
Prispevek za stroške stalnega odbora mednarodnih zborničnih shodov.
Tudi o tej stvari je poročal zbornični tajnik g. dr. Murni k. Za tak shod, ki se vrši letos meseca septembra v Pragi se dovoli prispevek 50 fiankov.
Prispevek za obrtno - nadaljevalno šolo na Vrhniki. Poročevalec zbornični tajnik g. dr. M u r n i k. Kakor za vse take šole se tudi za sriujočo na Vrhniki dovoli letni prispevek 100 K. Volitev zborničnih zastopnikov v odbora obrtnih nadaljevalnih šol v Sin a rt nem pri Litiji in v Kamniku.
Poročevalec zbornični tajnik g. dr. M u r n i k. Dosedanji zastopnik v Šmartnem, g. Vencelj Arko, se je preselil; izvoli se na njegovo mesto g. Ivan Razboršek, trgovec in posestnik. Za Kamnik pa se je izvolil mesto preminulega g. Stadlerja g. Jakob G r a š e k , trgovec istotan.
Iz temnih kotov.
(Darje.)
Pijančevanje je navada, od katere preti slovenskemu narodu največja nevarnost. Slovenci smo sploh pijanci; drugod so pijanci izjema, pri nas je pa ravno narobe. To pijančevanje je postalo v zadnjih dvajsetih letih tako, da je že groza, kajti kar vidno je, kako naš narod telesno in duševno degenerira. In to celo na kmetih, kjer sveži zrak in fizično delo vendar kolikor toliko paralizuje-ta vpliv alkohola. Kmetija je drugod neizčrpni reservoir, iz katerega dobivajo mesta novih moči. Kaj je pri nas, se vidi lahko vsak dan. Ljudstvo se v pijanstvu kar pogreza. Ta pijanost je vzrok silne indolence, ki jo je pri nas povsod opaziti. Pijanec je
nesposoben za vz t raj no,energično delo, je zanikern v svojih lastnih poslih in postane nezmožen vsakega idealne j šega stremljenja. Kako naj bo človek, ki zaradi pijančevanja še nase in na svojce ne gleda, vnet za svoje ideale, kako naj mu bo mar za narodnost in za svobodo; kako naj bo delaven in požrtvovalen za plemenite cilje, ko se še za svoje materialno blagostanje dosti ne briga. Slovenska pijanost je glavni vzrok slovenske mizerije.
V tistih krogih, ki tvorijo najnižjo plast ljubljanskega prebivalstva, presega pijančevanje že vse meje. Ti ljudje, večinoma delavci, so pijači tako vdani, da ji£ že ni dobiti za nobeno organizacijo. Ljubljansko delavstvo se da razdeliti na troje kategorij. V prvo spadajo strokovno in tudi splošno bolje izobraženi delavci, ki se pač samo po svojih ekonomičnih interesih razlikujejo od meščanstva, sicer pa žive kakor meščanje. Potem je masa, ki se je vsled vpliva svojih organizacij tekom let prav znatno povzdignila in se vse bolj približuje prvi kategoriji. Ostali spadajo v tretjo kategorijo. To so splošno in strokovno neizobraženi ljudje, ki opravljajo najslabša dela, raznovrstni hlapci, dninarji in taki elementi. ^
Tem je pijančevanje večinoma glavna stvar. Veselo pa je, da so vzlic tej silni pijanosti kriminalna dejanja dosti redka. Ti ljudje so pač sirovi in se v pijanosti radi pretepajo, ali nevarni ravno niso. Ce kaj store proti postavi, so to povprek le navadni prestopki: male goljufije (pri premogu), male tatvine (kradejo drva, piščance, dežnike) in take stvari.
Ženske v teh krbgih navadno niso dosti boljše od moških, a nekaj dobrega jedra je vendar v njih. Predvsem so vdane pijači v veliko manjši meri kakor moški in so vobče tudi poštene, kar se mora seveda smatrati le kot relativno.
Rodbinsko življenje v teh krogih je seveda obupno. Možje zapi j 6 ob sobotah in v nedeljah včasih kar ves zaslužek, redno pa skoro polovico; ženske se le izjemoma udeležujejo teh sobotnih in nedeljskih pijančevanj.
Med 42 rodovinami, ki so bile več tednov opazovane, jih je bilo šest, v katerih sta mož in žena ves zaslužek prinesla domov in ga nista nič zapila. V ostalih rodovinah jih je bilo 18, kjer je mož sam najmanj polovico zaslužka v dveh dneh zapil. V štirih rodovinah so žene še več zapile kakor mož, a tudi možje so pridno popivali. V ostalih rodovinah je šel pač tudi znaten del zaslužka na pijačo, a rodovina vsaj ni direktno stradala.
Seveda je hrana pri teh ljudeh vprav pasja, že ker je pijancu itak malo za hrano, potem ker je vedno pomanjkanje denarja in ker končno te ženske sploh ne znajo nič poštenega skuhati. Sploh žive delavski krogi precej slabo, ker so ženske v gospodinjstvu in v kuhanju slabo iz-vežbane. Tudi s sredstvi, s katerimi se da dobra hrana pripraviti, ne znajo te ženske nič tečnega in okusnega skuhati.
Sploh so ženske v veliki, meri krive, da se možje tako hudo vdajajo pijači. Redke so tiste, ki znajo tako ravnati, da narede možu bivanje na domu prijetno. Navadno so sirove in prepirljive. Drugega ne znajo, kakor ljudi opravljati. Ne čita jo seveda ničesar, in ker nimajo družbe, kjer bi se mogla česa naučiti, podivjajo sčasoma popolnoma. Kaj čuda, da je mož nesrečen, če je doma in da se prirojenemu nagnenju k pijači vdaja toliko laglje, ker je sam neomikan in sirov, ker ne zna krotiti svojih strasti in samega sebe, dasi mu pravi notranji glas, da bi moralo biti njegovo rodbinsko življenje srečnejše.
Med zgoraj omenjenimi rodovinami je ena, na kateri se to posebno dobro vidi. Mož je bil priden delavec in zelo varčen, dokler je bil samec. Oženil se je z mlado delavko, prav čedno žensko, o kateri se ni nikdar nič slabega slišalo. Ko se je mož oženil, je imel 460 kron prihranjenega denarja. Danes je ta človek pijanec, ki ga že v nobeni službi ne marajo, a kriva je tega žena. Bila je in je še terci j alka. Gospodinjila je slabo, a mož je potrpel. Seveda ji je to po svoje, pač sirovo, očital, a ženska je jezikava in tudi sirova in domači prepiri so se končavali s pretepom, po katerem sta se oba opila. To je šlo tako nekaj časa. Sosedje so kar videli, kako je v hiši tega človeka vedno večji nered, kako žena vedno slabše gospodinji, kako se množe prepiri in pretepi in kako se mož vse pogosteje opija. Naposled niso zadostovali zaslužki. Sli so prihranki po grlu in začeli so se dolgovi. Sedaj dostikrat nimajo kaj jesti, pijan je pa mož vsak dan in žena, kadar more dobiti kaj denarja.
Da taki slučaji niso ravno redki, to ve pač vsakdo, kdor količkaj pozna ljubljansko življenje.  Ta slu-
čaj je le posebno značilen, ker je bil mož poprej naravnost vzoren človek, ki so ga vsi radi imeli.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 avgusta
— Nemška nesramnost. Kapucini na Bregu pri Celju so obhajali pretekli teden porcijunkolo, h kateri je pridrvelo na sto in sto kmečkih ljudi, bolnih in zdravih, telesno pohabljenih in nepohabljenih. Vsi vemo, kakšni so ti ljudje. Kakor doma opravljajo svoje potrebe, kjer je, tako tudi ob tekem času, kot je porci-junkula, ne gledajo preveč, kje se ne sme onesnažiti. Tudi ob tej priložnosti na Bregu pri Celju niso bili preveč ozkosrčni v omenjenem ozira. Da se je ob tej priliki zgodil tudi kak prestopek zoper moralo, se nič ne čudimo, saj je marsikateremu »božje-potniku« in »božjepotnici« dana najlepša priložnost za to in ono. To je stara reč, ukoreninjena kot so ukoreninjene druge šege in navada ob cerkvenih opravilih. Velika nesramnost je pa, da nemški listi to zlorabljajo kot orožje proti zahtevi po slovenski univerzi! »Zahteva slovenskih hujskačev po slovenski univerzi je pač za tisoč let prezgodnja«, pišejo ti kulturonosci, »in kulturno zaostalemu slovenskemu narodu je treba najprej vbiti v glavo pojme nravnosti, morale in snažnosti«. Mf gotovo nismo tisti, ki bi opravičevali tisto onesnaževanje okrog cerkva in če se zgodi kak prestopek proti morali, kar ima za posledico kako jokanje, a da bi si pustili očitati, da smo Slovenci zaradi tega kulturno zaostal narod in da je naša zahteva po slovenski univerzi za tisoč let prezgodnja, tega naj si nemški šarlatani nikar ne doni i šlj u je jo! Ako bi sodili po morali nemški narod, ne bi imel danes še nobene univerze! Naše ljudstvo je v primeri z nemškim desetkrat bolj moralno in kar se je koti nemoralnega zgodilo, je samo nemški vplivi Škandalov, kakršni se dogajajo v Berolinu in drugih nemških mestih med inteligenco in priprostim ljudstvom, Slovenci še nismo imeli in upamo, da jih tudi ne bomo. Nemškim hujskačem, kakor vidimo, priđe vsaka malenkost prav, da vpijejo proti naši zahtevi po univerzi. Tiso-let da smo prišli prekmalu z njo! Ce bi čez tisoč let še ne imeli vseučilišča, bi nas Nemci ravno tako nahru-lili, saj nemška deviza je: Nemcu brezpogojno vse, nenemcu nič pod nobenim pogojem!
— Za postajenačelnika v Jesenicah je imenovan oficijal Viktor J e č m i n e k , dosedaj postajena-čelnik v Lescah. Bivši jeseniški po-stajenačelnik Koller je postal blagajnik na postaji v Beljaku.
Odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« opozarja p, n. slovenske umetnike, da poteče rok za vpošiljanje slik za razstavo »Otrok z 20. avgustom. Umetnine in vse druge pošiljatve je nasloviti na gdč. A nt. K a d i v e c , Prešernove ulice. Dalje opominja odbor vse razstav-ljalce, da treba vposlati slovensko pisane zaznamke predmetov, ki jih na meravajo razstaviti, do 15. avgusta na naslov ge. M. G o v e k a r j e v e , Mestni trg 17. Na nadaljnje vpoši-ljatve zaznamkov se pač ne bo mogoče ozirati, ker sicer katalog ne bo pravočasno gotov.
»Ljubljanska društvena godba« igra v hotelu »Ilirija« v petek zvečer ob 8. in ne danes, kakor je bilo naznanjeno. Za jutri napovedani nastop društvene godbe v kinematografu v hotelu »pri Maliču« odpade.
Hrvaški pevci v Ljubljani. 30 pevcev   hrvatskega   pevskega društva »Kolo« iz Zagreba pride jutri z brzovlakom ob polu 6. zvečer v Ljubljano. Odlični pevci prenoče v hotelih »Union« in »Ilirija« in se odpeljejo v soboto   zjutraj   k slavnosti praznovanja 251etnice I. slovenskimi pevskega društva »Lira« v Kamnik. Pozivamo rodoljubivo   občinstvo, v prvi vrsti pevce, da se udeleže sprejema na kolodvoru in večernega sestanka, ki bode na vrtu hotela »Ilirija«.   Slovenski pevci, pokažite, da Vas je poset naših bratov razveselil in pridite k sprejemu   in sestanku, kjer si prijateljsko sežemo v roko z našimi najbližjimi   in   naj milejšimi brati.   Pripominjamo, da igra v petek zvečer na vrtu »Ilirije« poVoliui »Ljubljanska društvena godba« pOfl vodstvom kapelnika g. V. • Talichaj »Slavec« v Prago.   Danes se je odpeljalo  slov. del.  pevsko društvo »Slavec« s 45 člani in nekaj zasebnih udeležencev v   Prago   na razstavo, kjer   priredi 2  koncerta. Osrednja zveza pevskih društev, čeških oskrbela je vse potrebno za bivanje Slovencev v Pragi in  poslala tudi krasne lepake v Ljubljano, ki so že prilepljeni po mestu. Spored, ki ga je »Zveza čeških pevskih društev sestavila za časa bivanja »Slavca« v Pragi Je naslednji: V petek 14. avgusta zvečer ali v soboto 15. avgusta zjutraj
prihod v Prago in sprejem na kolodvoru. Po sprejemu odhod v hotele, kjer so pripravljena stanovanja. Dopoldne ob 9. odhod na razstavo, tam pozdrav razstavnega odbora, nato v koncertni dvorani zajutrek. Po zajutrku ogledovanje razstave, opoldne skupni obed v razstavi, po obedu ogledovanje razstave, ob 4. popoldne I. koncert, po koncertu skupna večerja na razstavišču. V nedeljo 16. avgusta: dopoldne nadrobno ogledovanje Prage in njenih znamenitosti, spojeno s kratkim posetom doma praškega »Hlahola«. Ob 2. popoldne skupni obed, ob 4. popoldne na razstavi II. koncert, po koncertu odhod v eno izmed praških gledališč, po gledališču poslovilni pevski sestanek v »Narodnem domu« v Vinogradih ali v »Meštanski Besedi«. V ponedeljek 17. avgusta zjutraj odhod v Tabor, kjer na kolodvoru pozdravi > Slavca« »H 1 a h o 1« , pred mestno hišo pa občinski svet. Opoldne skupni obed, ki ga daje gostom na čast »Hlahol«, popoldne ogledovanje mesta in njega znamenitosti, zvečer skupni koncert »Slavca« in v Hlahola« v »Sokolskem dom vi«, ponoči povratek v domovino.
Prvi uspeh praške slovanske
konference. Nemški listi priobSujejo pod tem naslovom brzojavko iz Petro-grada, datirano z dne 11. t. m., ki se glasi takole: „Ministarstvo trgovine in prometa je dovolilo za avstrijske Slovane brezplačne vozne listke za vožnjo po ruskih železniških progah, ako ima to potovanje zgolj oilj se seznaniti z ruskimi znamenitostmi. „
Na današnji sestanek v „Narodne m domu" opozarjamo narodna društva, da se ga zanesljivo udeleže. Na sestanku se ima izvoliti pripravljalni odbor za sprejem slovanskih gostov dne 7. septembra.
Bratje Sokoli! Včeraj, dne 12. t. m., je preminul naš častni član, veliko dušni dobrotnik, brat Franc Kadilnik. Sveta naša dolžnost je, da rajnega brata spremimo v Čim največjem Številu k zadnjemu počitku.
V to svrho se zbiramo jutri, v petek, v ^Narodnem domu", odkoder odkorakamo točno ob polu 4. uri popoldne k mrtvašnici v LeonišČu. V slučaju slabega vremena prinesti je se boj temnosive pelerine. Na zdar!
Odbor ljublj. „Sokola". Telovadno društvo Sokol L
V LJubljani naznanja vsem onim bratom Članom, ki se udeleie I. zleta gorenjskih sokolskih društev dne 15. avgusta t. 1. v Kranju v kroju, da se vrše v petek, dne 14. avgusta zvečer ob pol 9. v telovadnici redovne vaje
Gasilna jubilejna slavnost Gasilska jubilejna slavnost utegne biti — po pripravah sodeč — ena največjih kar jih pomni Ljubljana. V Zvezdi in na Kongresnem trgu se postavlja stolp za tombolo, različni paviljoni za pivo, vino, slaščioe, smotke in tudi z vpeljavo električne luči se je danes na vseh koncih in krajih pričelo. Pri slavnosti sodelujeta vojaška in društvena godba, in sicer vojaška pri koncertu v soboto zvečer na vrtu meščanske pivarne, v nedeljo pri banketu v hotelu „Union" in zvečer od 7.—9. v Zvezdi; društvena pa pri maši, pred „Mestnim domom", pri sprevodu, pri obedu in po 9. uri v Zvezdi. Tombolne karte se prodajajo po trgovinah in tobakarnah prav pridno in najbrže da prodajo vse. Pristop na tombolni prostor ima vsak, kdor ima karto, k slavnosti v Zvezdi, ki se prične takoj po tomboli, pa le oni, ki se izkaže z jubilejno svetinjo. Svetinje se bodo prodajale na vseh štirih ogalih v Zvezdi. Nad 40 gospo-dičen — pod vodstvom gospe čud-nove — bo kontroliralo goste in kdor se zasači brez svetinje, se are-taje in pelje k blagajni. K banketu, ki bo v hotelu „Union", so vabljeni vsi najvišji funkcij on ar ji. Med banketom in med mašo dopoldne se bo streljalo na Gradu. VeČ ne smemo izdati.
Častno   svetinjo   za 40Uf,no
zvesto službovanje je dobila Marjja K o š a k , kuharioa v Ljubljani.
Žrtev poklica. Na kliniki na Dunaju je umrla za operacijo gdč. barija Sever, babica iz Ljubljane. Pozimi se je, hiteč k neki porodnici, prehladila in bolezen se ji je vedno hujšala. Se ver jeva je bila klicana večinoma k vsem boljšim rodbinam ljubljanskim in bila splošno priljubljena.
Dražbi sv. Cirila ia Metoda
je izročil g. Ivan BonaČ, trgovec v -Ljubljani, 21 K 5 v, kot prispevek od svinčnikov, ki jih prodaja družbi v korist Priporočamo te svinčnike v &akup in uporabo, čim več se jih proda, temveč ima naša dična družba tudi od tega blaga sredstev za svoje blagonosno delovanje.
K slavnosti 25ietnice pevskega trmitva „Lira" v Kamniku so se
prijavila še sledeča društva: 22. Čitalnica, Kamnik. 23 Ognjegasno društvo, Kamnik. 24. Trgovsko društvo nKerkur", Ljubljana. 25 Prvo hrvatsko pevsko društvo  „Zoraa, Karlo-
veo. 26. Hrvatsko pevsko društvo „Lovor", Opatija. 27. Predsedstvo zaveze slov. pevskih društev. Danes je prijavilo pevsko društvo „Kolo" iz Zagreba ekspresno 30 a deležnikov, ki pridejo z zastavo pod vodstvom predsednika dr. Gjure Bihtarića, tajnika dr. Ante Javanda in zborovodje skladatelja Vilko Novaka. Na to zlasti opozarjamo slavno „Glasben o Matico" v Ljubljani. Mogoče se prijavijo do slavnostnega dne še nekatera druga društva. Priprave za sprejem, na veselico, koncert itd. so po veČini že dogotovljene. Vse kaže, da bo ta slavnost največja in najlepša do sedaj v Kamniku. Ker pridejo bratje Hrvatje že prejšnji dan v Ljubljano, pros mo ljubljanska pevska društva, da jih ondi mesto nas sprejmo ter drugi dan popeljejo v Kamnik. Kamniške someščane pa nujno prosimo, da goste sprejmo ljubeznivo in ta dan opuste vsako neprilično strankarstvo. Želeti je, da ima tedaj mesto slavnostno lioe, kar se pokaže zlasti s tem, Če se povsod, v vsaki hiši razobesijo zastave. Naj vidijo ljubi gostje, da pri nas še ni izumrla lepa slovanska gostoljubnost.
Odlikovanje slovenskega producenta G-. Norbert Zanier v Št. Pavlu na Štajerskem, ki ima v Bučah in v Virštanju vzorno urejene in novo zasajene vinograde, se je udeležil poskušaj e vin na Dunaju, kjer je bil njegov rizling priznan za prvega. Na podlagi tega je bil g. Zanier povabljen, naj razstavi svoja vina na razstavi v Karlovih varih na Češkem in tam mu je razsodišče prisodilo častno diplomo ter Častno znamenje in veliko zlato svetinjo
Višek larbarije. Iz Celja se nam piše iz krogov tamošnjih železničarjev: Najemnik celjskega bufFeta na kolodvoru Jnžne železnice, Oton Kuster, je uslužbence Južne železnice nič manj ko zadovoljeval; kajti predrago jim je robo vračunjeval in in prepičlo odmerjal. Vsled tega je tudi naš list Kusterja večkrat trdo prijel. Ravnateljstvo Južne železnice je bilo naposled prisiljeno reagovati na stalne pritožbe; uvela se je preiskava in faoit: Kuster je moral opustiti svoj „re8tavrant". Tako je in nič drugače. Celjska „Deutsohe Waoht" pa zdaj piše, da je Kuster „radi bo-lehnosti" opustil obrt. Zakaj farbate ljudi in se smešite? Najbolje pa je še to, da „Wahta" pravi, da je Južna železnica Kustru izrekla priznanje za njegovo spretno obrtovanje!! Spretno pa spretno, tako, da je moral — iti.
Zverinski Oče. V Radizlju pri Framu je kočar Val. Brezner v pijanosti vselej grdo pretepal ženo in otroke. Ko je pred tremi tedni neki večer prišel zopet pijan domov, je žena zbežala iz hiše. Mož je začel otroke brez povoda pretepati, a ko se je zbudil najmlajši poldrugo leto stari otrok ter začel jokati, zgrabil ga je zverinski oče ter ga vrgel s cako silo v vrata, da je otrok obležal s preklano glavo mrtev. Ženi, ki je na ropot prihitela v sobo, je zagrozil, da jo ubije, ako izpove resnico. In res so otroka brez preiskave pokopali. Pozneje pa sta šestletna sestra in štiriletni bratec pripovedovala sosedom, kako se je oela stvar zgodila, o čemer so zvedele tudi oblasti ter groznega očeta zaprle.
Pristni Nemci .Zveza nemških visokošoloev v Celju" ima sledeči pristno nemški odbor, ki si ga je izvolila pretekli teden: dr. Juri Sko-berne predsedaik, Oton Zhuber ( č u b e r) podpredsednik, Robert Hren in Brunon Petriček, odbornika. Sama germanska kri!
Iz cel|ske okolice, dne 11. avgusta: Kakor ste na kratko omenili, umrl je te dni v Bukovem ž laku pri Celju tamošnji posestnik in gostilničar g. Štefan Koželj. Rajnik je bil vrl naš mož. Koželj je bil tudi lastnik velike opekarne na Ljubečni pri Vojniku; bil je sploh zelo podjeten. Žal, da ga je kruta smrt tako zgodaj pobrala! Bil je jedva 44 let star.
Iz Celja, 11. avgusta. Včeraj je bil pokopan tukaj upokojeni naddav-kar gosp. Anton Kukovi č, ki je umrl po daljšem bolehanju v 79. letu svoje starosti. Rajni KukoviČ je bil prava slovenska korenina, orjaške postave pa vesele nravi. Čeravno uradnik, je bil vendar vedno v narodnem oziru zanesljiv, tudi v najkritičnejših časih, skratka: značaj en skoziinskozi. Ž njim je izginila iz Celja tipična oseba. Kukovič je bil vedno dobre volje ter dovtipen; zato pa je bil priljubljen v vseh slojih, tudi pri Nemcih. On pač ni imel neprijatelja! — Rajnik je bil velik ljubitelj narave. Poznal je spodnještajersko fauno in floro tako, ko malokdo. Vsaki rastlini, slednji cvetki vedel je tudi domaČe slovensko ime. Bodi vrlemu možu trajen spomin!
Homsekovo posestvo v Bra-slov6ah je sedaj v slovenskih rokah. Kako so si ga nekateri brasloviki nemškutarji (pokrite rihte) prizadevali izbiti iz slovenskih rok! Ako bi bili dotični gospodje dobili v svoje roke I
to posestvo, bilo bi to prva last „dudmarke" v Zg. Bavinski dolini. Gospodje, ne boste trgali jabolk na HomŠekovem (sedaj M Punoerjevem) vrta in tudi „Sudmarka" jih ne bode.
Javne) vprašanje na ptnlsko okrajno sodnljo priobčuje „Novi Slov. Št." Vpraša namreč, kako je to, da ljudje na Spodnjem Dravskem polju govore, da posestnik Kristovič zato ne more zgubiti nobene pravde pred ptujskim okrajnim sodiščem, ker hodi s ptujsko gospodo na lov.
Zgodovinsko drnitvo v Maribora nadaljuje izkopavanje rimske naselbine pri Središču, ki ga je prekinilo v lanski jeseni.
Smrten padec. Delavec, ki je padel v nedeljo v Celja z drevesa, ko je gledal bikoboriloa Tiberija, in se ubil, je 18 let ni Ivan Z a j o iz Trebnjega na Dolenjskem. Hotel si je prihraniti vstopnino k predstavi.
Pobegnil Jo k291etni mizarski pomočnik Ivan Ambrožič, doma v Begunjah. Bil je zaprl zaradi tatvine v Špitalu ob Dravi na Koroškem.
Poneveril Jo v Gornji Beli na Koroškem 181etni kontorist Feliks Tsohak 8000 K in pobegnil neznano kam
Zveza narodnih društev na Goriškem izborno deluje. Sedaj si nabavi veliko centralno knjižnico, iz katere se bodo posojevale „Zve-zinim" društvom s 1. oktobrom knjige v posebnih serijah po 30 knjig. Delo bo sedaj preglednejše, ko dobi Z. N. D. svoj lastni lokal in sicer v ulici sv. Ivana št. 7 (poslopje je last „Tr-govsko obrtne zadruge" v Gorici). — Po celi deželi je opažati živahnejše delovanje na društvenem polju in ni je nedelje brez veselice v kaki vasi prijazne goriške okolice. Čisti dobiček skoraj vseh teh veselic gre za nabavo bodisi društvene knjižnice, bodisi društvenega harmonija. Ljudstvo na Goriškem je spoznalo dobrote prave izobrazbe ter se navdušeno oklepa Z. N. D.
No državnem kolodforu v Gorici je pravo gnezdo pangerman-stva. Koliko se je že pisalo o Wie-serju, postaj enačeiniku, interpeliralo se je vlado v deželnem in državnem zboru, vse ni nič pomagalo in Wieser še vedno dominira na državnem kolodvoru. Te dni je bil prestavljen iz Spljita v Gorico trd Nemec, doma iz Tirolskega kakor Wieser. Imenuje se Herman Stauder in je asistent. Ako se pomisli, da so v komercijalnom oddelku z eno izjemo nastavljeni sami Nemci, ki se kar po vrsti pehajo pri agitaciji za nemško stvar v Gorioi, med tem ko službujejo domačini zunaj po svetu ter si Žele priti med svojce, se pač koj uvidi, kake tendence ima nastavljanje samo nemških uradnikov na goriškem državnem kolodvoru. Uspeh bi mogoče imela skupna akoija Slovencev iu Lahov proti tej invaziji nemških uradnikov, toda Lahi so tako zaslepljeni od sovraštva proti sodeželanom-Slovenoem, da ne vidijo pravega in hujšega sovražnika. Pa tudi goriški slovenski klerikalci se ne zmenijo mnogo za škandale, ki ae gode na državnem kolodvoru. Ali j m je nehalo biti narodno srce?
Poštni urad v Povrni pri Gorici je dovolilo ministrstvo za trgovino. Konec lanskega leta je interpe-liral v državnem zboru poslanec Štrekelj ministra v tej zadevi, ker je imela Pevma v celi goriški okolici najslabšo poštno zvezo, dasi je oddaljena dobre pol ure od Gorice.
Samomor- V gradu grofa Schou-borna v Slivnici pri Mariboru je vrtnar Kolmann nabasal lovsko puško z vodo ter se ustrelil pod brado v usta. Strel mu je glavo uprav raztrgal.
Kinematograf „The Wonder Bio" v Lattermannovem drevoredu ima od danes do vštetega petka velezanimiv spored, iz katerega povzemamo tele točke: Amerika. (Pokrajinske lepote in zanimivosti.) Umetniške točke iz Bio-Variete: 1. Omer-jeva Četa. 2. Lovi te v žab. 3. Avgu-stovo maščevanje. 4 Mali čarovnik. Beg iz seraila. (Jutrovski dogodek v mnogin prizorih.) Sroe je močnejše od pameti. Vesele vsakovrstnosti. Kokoš z zlatimi jajci. (V barvah. Sijajno opremljena in Čarobno kolorirana apoteoza.) Tudi ta spored je vreden vsega priporočila.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima danes in jutri sledeči velezanimiv spored: Sanje novoporo-čenče v. (Smešno.) Na Kitajskem. Velika reka. (Interesantna, po naravi posneta projekcija.) Sin pomorščaka. (Žaloigra v 28 slikah. Krasna projekcija) Transformirani princ. (Krasna, dolga projekcija v barvah) Tvoja soproga nas vara. (Smešno.) Priporočamo ta kinematograf ponovno!
Slovenci v Ameriki. Z zamorce m j e pobegnila v Fredericku 19letna Marija Vidio, ki je šele pred kratkim prišla iz stare domovine. Zaradi tega zdihuje neki kranjski fant v „Glasu Naroda" : „Preaneto hitro se je priučila ameriškemu življenju. Pobegnila je namreč a zamorcem črnim kot vrag, kar gotovo ni
v Čast slovenskim dekletom, ko nas je vendar dovolj kranjskih koraj Inih fantov tukaj." — Roko in nogo je zlomilo v Pittsburgu Ivanu Ponikva rj u is Kostanjevice, ker se je zvrnil nanj težak voz.
— Odlikovanje. V ljubljanskih lovskih krogih dobro poznani grof Karol Liohtenberg, ki je sedaj četovodja pri lovskem bataljonu v Kanalu, je dobil srebrni zaslužni križec s krono, ker je z nevarnostjo za lastno življenje dve osebi otel smrti.
Sadja bode letos večinoma po slovenskih deželah izredno veliko, le po hribih je odpadlo zaradi snŠe. Jablane, hruške, Češ pije se ponekod kar šibe in jih morajo podpirati, da se ne polomijo. Izredno polni so pa orehi. Nekateri trdijo, da se ne spominjajo take letine za ta sad. Upati je torej, da bodemo kupovali vsaj sladko ovočje po zmernih oenah.
Vlak skočil s tira. Danes ponoči so v Borovnici pri premikanju skočili s tira 4 vozovi tovornega vlaka, vsled česar so imeli ponoČni osobni vlaki znatne zamude. Poštni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 11 20 je dospel še le ob 3 10, za njim je došel pa brzo vlak, ki normalno prihaja od polnoči. Poštni vlak, ki odpelje is Ljubljane ob 1, mogel je odpeljati šele ob 2 ponoči. Druga nesreča se ni pripetila nobena.
Poskusen samomor, s noči je
na Badeckega cesti št. 1 v stranišču spila natakarica Gabrijela T. tekočino obstoječo iz fosforja, sladkorja in vode in se hotela na ta način zastrupiti. Ker je zadobila hude notranje slabosti, so jo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer so ji želodeo izprali.
Nepreviden voznik. Snoči je pri dir j al po Dalmatinovih ulicah z vpreženimi konji hlapec Jožef Smre-kar ter zadel v voziček trgovskega vajenca Alojzija Gabnerja, na katerem je peljal sodček petroleja. Vajenca je podrl in tudi voziček je prevrnil in s tem napravil 10 K škode.
Izgubila jO ga. Marija Burger-jeva zlat uhan.
Drobne novice.
— Nemški prestolonaslednik
pride jutri v Išl na obisk k cesarju.
— Zrakoplov na krmilo dobi baje avstrijska vojna uprava v najkrajšem času. Vsa dela se vrše tajno.
— Mednarodno razstava zrakoplovstva se priredi prihodnje leto v Monakovem.
— Grški častniki v avstrijski
armadi Na prošnjo grške vlade je cesar dovolil, da se prideta dva grška nadporoČnika izobraževat k 99. polku na Dunaj.
— Roparski morilci? Policija v Tešnu je zaprla tri sumljive hrvaške delavce ter je dobila pri njih 17 000 kron. Na sumu so, da so izvršili znani roparski umor pri Vaj onu.
— Gospa Toselii je naznanila svojemu odvetniku v Lipskem, da ne more več zdržati v bližini svojega moža, ki ga je zapustila že pred štirimi meseci. Toda s tožbo za ločitev zakona ne more nastopiti, dokler noče v to privoliti mož. Gospa izraža v pismu velik kes^in duševno obupanje.
— Nadvojvoda Fran Ferdinand
gre na vabilo nemškega cesarja k letošnjim vojaškim vajam v Lotarin-
gJJo-
Razne stvori.
* Rahločutno In obzirno. Pri
nekem kavalerijskem polku se je ustrelil desetnik. Polkovnik je prišel s svojim adjutantom mrtveoa ogledat. Pri tej priliki sta se dogovorila, da je treba desetnikove starše na rahločuten in obziren način obvestiti. Ad-jutant je sestavil brzojavko: „Sin se smrtno ponesrečil. Pogreb jutri." Polkovnik: Je še prerobato, treba je napraviti obzirneje. Pišite (narekuje): nSin hudo padel. Ozdravljenje dvomljivo. Pogreb jutri."
* Po Ovinkih. Zelo nevljudno je nastopil časopis „ Alp en = Boteu proti damam, ki niso hotele v gledališču odložiti klobukov. Konoem poročila o predstavi namreč piše: Prav prijetno smo občutili dejstvo, da so se spoštovane dame pozivu, naj odložijo klobuke, takoj odzvale razen nekaterih, kojih klobuke je mogoče vzeti z glave le z lasmi vred." —
V bodoče gotovo ne bo nobena dama več pokrita v gledališču.
* Plesalka — maturanttnja. Sloveča plesalka v Varšavi Marija Butkovska je ravnokar z odliko napravila maturo na ondotni gimnaziji ter se namerava posvetiti juridičnim študijam. Gospodična Butkovska, ki je bila dalje časa članica varšavskega baleta, je zelo lepa, ljubka in graciozna prikazen. Vkljub študijam je do mature plesala, in najbrže bo plesala tudi med vseučiliščnimi študijami.
Sin vzel svojo maćehe.
V Woroester, Mass., se je Clement Kirkpatriok, znana oseba is Spriug-fielda, poročil s svojo mlado, lepo mačeho.   Mrs.  Kirkpatriok, rojena
Stella Morris iz Hoiyoke, je bila tretja žena starega Kirkpatricka. Obenem je mačeha zelo bogata in stara šele 26 let. Njen sedanji mož, oziroma njen pastorek, je tri leta mlajši od nje. Mladi par se je takoj podal na ženitovanjtko potovanje. Njune družinske razmere so zelo zapletene, ker je mladi mož sam svoj oče in svoj sin, dočim je njegova žena sama svoja mačeha in pastorka.
* PO 2399 letih- Grški Usti poročajo, da pride kmalu novoimenovani perzijski poslanik v Atene, ki izroči kralju Jurju svoje poverilno pismo. Tako bodo po 2399 letih zopet obnovljeni diplomatični odnošaji med Grško in Perzijo, ki so bili pretrgani leta 491 pred Kristom, ko je hotel perzijski kralj Darij podjarmiti grške državice.
Telefonska in brzojavna poročila.
Jugoslovanska propaganda.
Zagreb 13. avgusta. Sodišče je odbilo]pritožbo bratovPribičevićevradi preiskovalnega zapora. Sodišče utemeljuje svoj ukrep s tem, da je iz Nastičeve brošure razvidno, da sta bila PribJSeviea Člana revolucionarnega odbora v Belgradu, čigar smoter je bil, da bi se Hrvaška, Bosna, Hercegovina, Dalmacija in slovenske de* žele odcepile od habsburške monarhije in pripojile Srbiji, s čimer bi se stvorila nova država pod žezlom kralja Petra.
Zagreb 13 avgusta. Včeraj in danes ni policija nikogar aretirala. Vendar pa se govori, da bo aretovanih še okoli 200 Hudi, ki so osumljeni „vele-izdajstvau. Guje se, daje po Nastiee-vih izpovedbah in tajnih poizvedbah kompromitiranih tudi več Slovencev. Kdo so ti Slovenoi, ni mogoče poizvedeti, zato poučeni krogi sodijo, da je ta vest do oela izmišljena.
Zagreb, 13. avgusta. Za zagovornike bratov Pribičević in drugih „veleizdajnikov" so se dosedaj prostovoljno javili Srb dr. Dašan Po p o vi 6 in Hrvatje dr. Lukinić dr. Hinkovič in dr. Vinkovi6 Preiskovalni sodnik doslej zagovornikom še ni dovolil, da bi prišli v dotiko s svojimi kU-enti.
Badiaapesta, 13. avgusta. Vse brzojavke, ki dohajajo iz Belgrada in s Srbskega sploh se uradno cenzurirajo.
Zagrebi 13. avgusta Državni pravdnik dr. Milan Akurti se je napram nekemu časnikarju izrazil, da ima v rokah nepobitne dokaze, da je na slovanskem jugu obstojala revo-lucjonarna zarota, ki je imela za oilj hrvaške in tudi slovenske zemlje odoepiti od Avstro-Ogrske in jih priklopiti Srbiji.
Odhod angleškega kralja iz Išla. Išl, 13. avgusta. Kralj Edvard se je danes dopoldne točno ob 10. uri minut odpeljal iz Išla v Marijine vari na češkem. Pred odhodom ga je cesar posetil v hotelu »Elizabet«. Po-set je trajal 20 minut. Nato sta se vladarja skupaj peljala na kolodvor. Slovo je bilo nad vse presrčno. Ko je vlak že odhajal, je kralj Edvard še vedno stal ob oknu in mahal z roko v slovo cesarju.
Baron Aehrenthal. Išl, 13. avgusta. Cesar je danes sprejel ob 11. ministra zunanjih del barona Aehrenthala v posebni avdi-jenci. Minister se je danes ob 1. popoldne vrnil na Dunaj.
Nesreča v rudniku. Kolonija, 13. avgusta. V rudniku Massen se pri razstreljevanju ni raspočila ena izmed min. Trije delavci so odšli na lice mesta, da bi dognali, zakaj se mina ni razpočila. Ko so prišli v bližino, je mina nepričakovano eksplodirala in ubila vse tri delavce.
Sredstvo proti raku. London, 13. avgusta. Listi poročajo, da se je zdravniku dr. Bellu posrečilo najti zanesljivo sredstvo proti raku. Po dr. Bellovi metodi igrajo glavno vlogo pri zdravljenju raka neku hana jedila kakor salata, jajca itd., pred vsem pa mravljinija kislina.
Panama v Karlovcih? Budimpešta, 13. avgusta. »A Nap« javlja, da nedostaja v blagajni patriarhata v Karlovcih od dohodkov lanskega leta, ki so znašali 1 milijon, 940.000 kron. V blagajni jo samo 60.000 K, ves drugi denar je izginil. Porabil pa se je baje večinoma v politične svrhe.
Dragi bratje!
V petek, dne 14. t. m., se vršijo ob polu 9. uri zvečer v  društveni telovadnici „Narodnega doma" redovne vaje radi zleta v Kranj. Prosimo torej one brate, ki se nameravajo udeležiti tega zleta, da se redovnih vaj sigurno in točno ude* leže.   Na zdar!
Odbor l|ubl|. Sokola.
JUUfliCl SRiDSIVf
I
Umrli so v Ljubljani.
Dne 4. avgusta: Marija Tosti, gostilničar] evo žena. 54 let. Črevljarske ulice 1.
Dne 6. avgusta: Marija Lang, hranilnič-nega uradnika žena. 28 let. Stari trg 30.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani1'
borxi> 12 avgust« 1008
Urađni karmi dan
(S>
#*!•/, majska renta. • • • C^fJ l: srebrna renta . . , 4% avstr. kronska renta. . ¥f% m zlata . . . ¥*% ogrska kronska renta ■ 4%     „    zlata        f .
posojilo dež. Kranjske 41 «•/. posojilo mesta Spije* PQ% m „ Zada/ 4*k^t bos.-herc. želemisko posojilo 1902 .  • •
esska dež. banka k. a,
4% i • . i. o. <•'.•,zast. pisma gal. dat.
hip o tečne banke . . •V,**« pest. kom.  k. o, 1
W pr......
zast. pisma Innerst
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr,
dei. hranilnice . . . t. pis. ogr. hip. ban.
4 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . .
41      cbi. ćeSke ind. banka
*vt prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4% prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. '/»Vi
♦ '///o avstr. pos. za žeL p. a.
Srećke.
Srečke od I. 18601 ,  .   . , ,    od 1. 1864 ....
, tizske......
,    zem. kred. I. emisija
• n m      11- m
m    ogrske hip. banke .
„    srbske a frs. 100*—
turške......
Hasilika srečke . . • Kreditne , ...
iifomofke ,     •   • •
Krakovske B ...
Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa , ...
' 'S'"*        » m      m        •    • •
R!:dolfove „ ...
Silcburške , . • . 1 —in^e kom.   - ...
Delala*.
železnice.....
tržavne železnice . . . . Arstr.-ogr^ke bančne dela.. Avstr. kredite banke . . ^'•^rske     v 9        • .
/.ivnostenske 9 . . f Vemogokcp v Mostu (BrQx) A.uinske montan . . . . pr*$ke že!, ind. dr.   .  . .
K' na-Muranyi.....
T *bov<djske prem. družbe .
orožne tovr. družbe Coike sladkorne družbe &      vmlmM. ^
C Vr. cekia  ...      . ,
30 franki...... .
3£> m^rfc«.......
Severe igna.......
Mart«........
Laški bankovci .   .   .   # ,
««i>lji........
tolaril........
Uen.'   j Blago
96 25 9645
9930 99*50
96 45 9665
11585 11615
9* 90 93 10
H090| 111 10
97- 75 98 75 10010 101-0
9920 10020
98- 20 99 20 9795 9825 96 75   97 75
109*76 110*25
104—  105 —
98-    99 -
98 25 99-25
99 _ 100*—
98 - 99-99*75 100-75
99.90 -98*_    99- _
274 501 276*50
99 35 lv 0 35
15 •— 155 —
260*50 264 50
142 15 146 i5
270 - 2 6 —
2677 5 273 75
240 25 246 25
104— HO —
183-25 20-474-108 — 111 -62-50 49-50 26-68--109-490 —
184 25 21' -484 —
118 -121 —
68 50 53 50 28-72-
119 — 500-
113—  114 — 692 75: 693-75 1735 -11745-63 -50 63250
744 238 706 -672 -2689"-55740 268 — 530— 173 —
1136 19-08 23 48 2396 117*32 95-30 251 4-80
745 — 239 — 710 -673- -2690--558 40 270 — 534-17450
11 40
19-10 23 52 24-117-52 95 45 252 5-
žltne cene v Budimpešti
Dne 13 avgusta 1908.
Termin
Plenica ca oktober • Bi za oktober . . Koruza za avgust .
, za maj 1909 Oves za oktober
sa 50 kg K za 50 kg K
za 5 1 kg K za 50 kg K za 50 kg K
11.20 927 7 70 721 819
EtVhtiv.
Nespremenjeno.
Meteorolositno porotno,
Vlito* nad morjem 306. Srednji srečni tlak 78«*9 —m
||avgU8ta J	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebt
12.	9. zv.	7381	«.120	brezvetr.	oblačno
13.	7.zj.	737 4	11*6	si. sever.	■
•	2. pop.	7348	158	sr. vzhod	m
Srednja včerajšnja temperatura 14 3% norm. 19*1°. Padavina v 24 urah 22 0 mm
t
2804
Globoko užalosteni naznanjamo, da je naš lj ubij eni Subrat, ozir. svak in stric, gospod   flfŠŠ      »#• %
Pavel Wilfan
c. fn kr. stotnik v c. in kr. oešpclku
_grof Jelačic št. 79
ev,(*ve*e****-**3***k »*ar»-» ■*a.*»*c ■-      ■ ■ danes popoldne po dolgi, mučni bolezni v bolnici c. in kr. vojne mor-narnice  v Pulju mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki se prepeljejo v Šmartno pri Kranju, kjer se polože k večnemu počitku dne 14. avgusta ob polu 3. popoldne.
V Pulju, 10. avgusta 1908.
Alfonz Wilfan, c. in-^kr. pomorski kapetan, Fran WIlfan, c. in kr. pomorski kapetan v rez., pristaniški kapetan v Sulini, dr. Josip Wlllan, bratje. — Olga roj. Pfanhsuser, Ida roj. Jeanrenaud, Marila roj. Savnik, svakinje. - Jela, Igor — Jela, JoSkO, nečaka in nečakinji.
Namesto vsakega posebnega obvestila.
Telovadno drnitvo nSokolM ¥
Ljubl|ani javlja tužno vest, da je njega častni član, velikodušni dobrotnik, brat
Franci Kadilnik
včerai, 83 let star preminil.
Pogreb se vrši v petek, 14. avgusta t, 1. ob 4. popoldne iz mrtvašč-
nice Leonišča.
V Ljublj..ni, 13. avgusta 1908.
2820
Droštvo uradnikov c kr. uilt-nine v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njega član, gospod
Ivan Gflšperfli
včeraj, po dolgi, mučni bolezni preminil v Gospodu.
Pogreb bode v petek, dne 14. avgusta 1908 dopoldne iz hiše žalost na pokopališče v Kostanju.
Blag mu spomin!
V Ljubljani, 13. avgusta 1908.
Sprtim m takti
učenec
v trgovino z mešanim blagom pri F. Verstovikn v Cerknici.   2814—1
popolnoma smešen železninske stroke, se sprtima tako! pri J. Eraftuvicuj talec, Stajtrsko 2819-1
Išče se takti
poštni sel
pri poštnem uradu v Spodnji Sliki pri LJubljani. 2817
Suroviniko dmitro črtvl|arakt zadruge v L|nbllanl sprejme
blagajničarko
veščo slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi.   PJaca po dogovoru. Nastop takoj. Zahteva se primerna kavcija. 2809—1 Ponudbe se  sprejemajo na Sv.
Patra cesti it 7 v prodajalni.
Preminil je dne 12 t. m. po dolgi in mučni bolezni naš prelj ubij eni oče, tast in stari oče, gospod
Matija Perne
Pogreb dragega rajnika je bil danes ob 3. uri popoldne.
Iskrena zahvala vsem, ki so se spominjali umrlega tudi med boleznijo.
V Ljubljani, 13. avgusta 1908
Rodbini Perne-Nozl.
2 dobra ključavničarska
pomočnika
se sprejmeta takoj proti dobri plači pri Ivanu Triller|u na Bledu na Gorenjskem 2805 -1
H?
3>
' e\»
f 4
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 650.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih ćevliev, črnih ali rjavih na trakova i močno zbitinji podplati, najnovejše obhke, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
%»l 4 f.url ej»n»o 14 «50.
Za naročitev zadostuje dolgost
28l0 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neugajajoce rad zameniam
v LJubllanl 2807-i
daje v najem.
Več pove gospa Ana Aniič v LJubljani, na Poljanski cesti 74.
2enitna ponudba.
Železniškipoduradnik, 28 let star, se Seli tahoj poročiti j 20—30 let Staro gospodično, najraje 3 dejele in ki ima najmanj tO00 kron premoženja.
Gospodična, ki btuT veselje do molitve, naj pošlje do 15. t. m. svojo Sliko pod šifro „£. ft{ 28."% poste restante v'Gorico 4
/feugajajoče se pošlje takoj na^aj. 2765-3
Sprejmejo   se v stalno službo t Ljubljani:
Izirjes £ ersspondsnt
obenem dober kalkulant, dalje
2716     Glavna zaloga v lekarni 7
UD. pl. Trnk6czyja o Ljubljani.
s =—= primarius
dr. 0. Gregorič
kronska ustno vodo
EOODIki
k M Wnder Bio
m
0 9 % I
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode. Cena 2 kroni.
J
9
fl m
m m
*
* 9
I 9
i
9
B
o
9
Glavna zaloga t lekarni
OD. pl. TraRćczyja u LJubljani.
Tke greste s t Bio-Tbeater o! tke
WOrid. 2813
Danes, 13.,]utn, 14. avgusta
velika
predstouo
u Lattermannouem dreuoredu
Vsake tri dni nov spored. Izvleček Iz sporeda:
Amerika. 1. Čez Atlantski ocean v New York. 2. V Kanadi. 3. Sekanje orjaških dreves v Kanadi. 4. Nareki Fraserlove losose. 5. Indijanska na- elbina. 6 Magarski slapovi. 7 Lepote v Kaliforniji. — Umetniške točke lz Blo-Variete: 1 Omerjeva čete 2. Lovitev žab 3. Avgustcvo maščevanje. 4 Mali čarovnik. — Beg iz serailSa Jutrovski dogodek v mnogih prizorih. — Srce je močneje od pameti. — Vesele vsakorrstnosti. - Kokos % zlatimi imfcL (V barvah) Sijajno opremljena in čarobno kolorirana apoteoza.
In več
Tvrdka Franc Ksav. SOUVSU javlja žalostno vest, da je c j en dolgoletni prijatelj in zasluženi sotrudnik, gospod
Franc Kadilnik
danes zjutraj, 12. avgusta, v starosti 83. let mirno preminil. Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, dne 12 avgusta 1908.
2808
Začetek ob polu 9. zvečer. — Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob 4 uri.
Gene: Loža za 4 osebe S K; fotelj 160 E; I. prostor 1*20 K; II. prostor 80 vin.; III. prostor 60 v.; IV. prostor 40 v.
L Geni H. Govrlč
ravnatelj. poslovodja.
skladiščnik _ =pomočnikov
Ozira se samo na ponudbe onih, ki so v ielezninaki Stroki res izurjeni in vojaščine prosti.
Ponudbe pod „Žoleznlnar" na
uprav. nSlov. Narodaa. 2467—5
V nedeljo 23. avgusta t L
ob 11 dopoldne
se bode prodala na prostovoljni |avni draZbt
veliko novo vilo
v Itudolfovsm
ležeča ob ljubljanski cesti, oddaljena pet minut od novomeškega ko*
lodvora Vila je pripravna tudi za gostilno, ima štiri separirana stanovanja, katerih vsako obsega štiri lepe sebe, veliko kuhinjo s shrambo, dve kleti in v vsakem delu vile ena ko-pališčna soba. Prodala se bode skupno ali pa tudi na d »a dela, ker je tako zidana. Kupci si lahko ogledajo vilo sami in dobe natančnejša pojasnila pri posestniku g. Alfonzu Minissi-ni]U| stavbnemu podjetniku v Ru-dollovem Izklicna cena cele vile je 70 000 kron« Dražba se vrši na licu mesta. 2792—2
¥    najboljše izvirno duolno uležano
pivo prazdroj in črno pivo
Najboljši pripomoček proti kurjim OČOf om so dandanašnji
proti kurjim očesom.
Že 18 let preizkušeni. Velikanskega učinka. V 15 minutah premine vsaka bolečina. Kos stane 20 vin , 6 kosov 1 K. Zaloga v vseh lekarnah in drogerijah. {Povsod tja, kjer bi se ne dobilo, pošilja glavna zaloga 2296 4
„Zum Samariter" tuJS&L «.
(Bockbier) iz meščanske BudejeviSbe pivovarne se toči
v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
^   vrček 20 vin. vrček ^ Za vsako ceno prodajam ^
2
od 1. do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
„Angleiko skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
00
i
podružnica u spiietn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica v ceioocn.
SD»«>1. ulnTnJM K 1,000.000. IMtnr|0¥0 UlIOO ItSV. 2. nmssss«s-wsml  nasad K OOO^OOO,
== sprejema vlogo na knJi±loe in no teko61 račun ter jih obrestuje od dne vlogo po ■
ILO
4
Kupuje In pvodaja w>ednoetne papirje veeh vrat po kulantnem hu^xxx.
Izdajatelj in odgovorni arednik Basto Enstaalsaiialu
Lastnins in tisk »Narodne tiskarne«.