St®». 42,
[Eto temi® em la posta
Sorica, dtee 21. oktobra 1926.
Posamezna štev. stane 25 stotink.
letnik in.
Г
Irrhnia ue«tr r.ftfrtck ZVecet.
Ured- j
Prof. Albert Sič Gradarska ul. 18	LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
Poprava priimkov
V pričakovanju kraljevega odlo-ka-zakona o spreminjanju neita-lijanskih priimkov v obliki, ki naj bi bila čisto italijanska, so tukajš,-italijanski dnevniki priobčili tozadevne članke, kjer skušajo ute-
VICE
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosli 1 kolone (65 mm): za Irgovske in obrlne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3'—
telo ^
spre	e opažen o in po
I agom a, mT* večjih razdobjih lahko ugotovimo spremembo. «Piccolo» namreč pravi, da moramo tukaj uvesti zopet pravopis, ki sloni na latinskem pravopisu,, gajico, da so uvedli le onkraj Snež-
Jezik se pa I jezikoslovne zakone* slovanskih jezikov in okrniti svobodno voljo posameznikov. To je absurdnost, katera je nedopustna, ker se jezik, kot smo v enem prejšnjih odstavkov povedali, ne da spreminjati. Vsak posameznik pa ima pravico držati se oblike, ki je sad smisel
nika, tu da so brez potrebe delali ; nega razvoja jezika tekom stoletij.
meljiti ta odlok in kjer dajejo | zmešnjavo razni Pobrile i. dr. Ako | Dovoljeno je pa vsakemu, da lah-vladi navodila, kako naj se to iz- j hočemo biti dosledni, potem bi j ko zaprosi za spremembo, ako se vrši. Po njihovem mnenju ni to moral toraj naš narod v Julijski! mu to zdi potrebno in koristno, nikaka novotarija, temveč je to; Krajini uvesti sploh italijanski i bodisi, ker mu sedanji priimek ne samo upeljava starih oblik, kakor j pravopis, ne samo z ozirom na! ugaja, ali ker hoče tudi z spre-so se nekoč pisale ali glasile in! priimke. Tako vsaj zveni iz raz-1 membo imena dokazati pripadnik člankov
katere so potem razni «fanatični duhovniki» pokvarili s tem, da so jim pridali razne slovanske končnice ali jih pa direktno prevedli na slovansko obliko. Pripisujejo torej vsem onim faktorjem, ki so uvedli namesto prejšnjega načina pisave v slovenščini in hrvaščini (takozvane bohoričice) nov način, takozvano gajico, zloben namen, da so hoteli na ta način posloveniti «italijansko» pleme samo na zunaj, da so pa ti ljudje ostali vz-lic vsemu temu dobri italijani.
Kdor ve, da se je moralo v prejšnjih časih za spremembo priimka uradno zaprositi, in da so bile v vse važnejših mestih oblasti, ki gotovo niso šle na roko našemu slovenskemu ljudstvu, temu pač ne bo težko ugotoviti, da se je povečini vršilo ravno narobe, to se pravi, da so spreminjali slovansko pisavo slovanskih priimkov v italijansko obliko. Slovanski duhovniki pa, katerih naloga je bila da v župniščih vodijo krstne in mrliške knjige in da dajo vse to na razpolago raznim državnim ob-lastvom v njihovo uporabo, so pač storili samo svojo dolžnost, ako so uvedli po letu 1835, ko je Ljudevit Gaj v Zagrebu predlagal takozvano gajico, novo pisavo, katero je tudi oblast priznala. Ko je Primož Trubar v 16. stol. spisal prvo slovensko knjigo, se je v pisavi držal predvsem nemškega pravopisa, ki je pozneje nekoliko preuredil in poenostavil ter mu dal enotno obliko Bohorič. Ta pisava je bila v rabi do začetka 19. stoletja. Pri Hrvatih je bil pokret približno podoben. V začetku 19. stol. so razni možje uvideli, da je ta pisava nerodna in so začeli iskati način, kako bi jo spremenili.
Preuredila se je kot smo že omenili po predlogu Gaja. «Piccolo» pravi, da je bila pač to zadevo dveh narodov slovenskega in hrvatskoga, katera prebivata onkraj Snežnika in ako so nastale trenot-ne zmešnjave, je bila to edinole njuna zadeva. Ali pa mogoče tostran Snežnika ne prebivajo Slovani? In ako prebivajo, ali so drugačnega kova, drugega plemena ali kaj? Ali mogoče govorijo ti Slovani tostran Snežnika kak drug slovanski jezik, kakor ona dva naroda slovenski ali hrvatski, ki prebivata onkraj Snežnika? Kdor bi to hotel trditi, kar smo sedaj naznačili v teh vprašanjih, bi s tem samo dokazal popolno neznanje dejanskih razmer. Če smo torej v narodnem oziru isti ljudje, kakor oni onkraj Snežnika, potem je vendar naša dolžnost, da se držimo v pravopisu vseh onih pravil, kakor jih poznajo omenjeni Slovani. Iz vsega tega vidimo, jda je bila za duhovnike naravnost dolžnost, da uvedejo kot drugod tudi pri imenih nov slovanski pravopis. Zatorej ne sme segati v pravopisne in jezikovne zakone našega naroda, ker se hoče s tem samovoljno spreminjati nekaj, kar se samovoljno spreminjati ne da. Izgleda kakor da bi se s tem ho-
V italijanskih Absurdnost tega bodo pa spoznali vsi, gospodje, ki doseči razne spremembe.
listih, nost temu ali onemu narodu. V gotovo [ naših krajih se namreč imena niso hočejo spreminjala z naše strani samo-I voljno in nasilno napram pripad-Nadalje skušajo ugotoviti, da nikom druge narodnosti. Vsakemu nastanejo radi tega razne zmeš- Је Lilo dano na prosto voljo, da n jave. Mislimo, da pač ne ho težko! uporablja oni pravopis, ki ga upo-za upravnega uradnika, da si za-Tahija narod, kateremu je priza-
pomni onih par znakov, ki jih uporabljajo naši slov. jeziki in ki jih italijanski pravopis nima, katere bi Italijan čital drugače. To ni prav nobena težkoča. In naš človek, kateri ima opravka z uradi, mu bo rade vol j e in naglo povedal, kako se piše njegovo ime.
Hočejo' torej nekako posegati v
deti pripadal.
Naj bi se torej pustilo vse pri starem. Naj se ne spreminja pra-vopisja, naj se ne poitali j anČu j e j o priimki z raznim prevajanjem, ker iz tega nastane le nekaj prisiljenega, ker ni utemeljeno po narodovem duhu in običajih ter tradicijah naroda.
Novice iz vsega sveta
Izžvižgani prezident
Kraljevsko gledališče v Kodanju je te dni doživelo škandal, ki mu ni para v zgodovini zadnjih časov. Predstavi v gledališču je prisostvoval danski kralj Kristijan, ki je pripeljal s seboj predsednika finske republike dr. Relanderja. Oba državna poglavarja sta zavzela mesta v dvorni loži, a komaj sta sedla, se je začulo z galerije oglušujoče žvižganje, vmes pa so padali klici: «Dol s krvnikom!»
Nastala je nepopisna zmeda. Nihče ni vedel, kdo demonstrira, in tako sta se najprej spoprijeli dve struji med občinstvom. Eni so vpili in žvižgali, drugi so tulili in kričali. Škandal je bil tako sramoten, da sta se kralj Kristjan in prezident dr. Relander osramočena in bledih obrazov umaknila, da ne bi prišlo do morebitnega napada na njuni osebi.
Kakor poročajo listi, je bila demonstracija izrazito politična in naperjena proti prezidentu finske republike. Doktor Relander namreč mnogo potuje ter ima v svoji domovini med nižjimi sloji mnogo sovražnikov. Ti komunisti so se očividno sporazumeli z drhaljo na Danskem ter jo podkupili za demonstracijo.
Hrup se ni hotel poleči izlepa. Morala je intervenirati policija, ki je udrla v gledališče oborožena s sabljami in samokresi ter iztrebila razgrajače. Danski kralj in dr. Relander I pa sta med tem zapustila gledališko j poslopje.
cija, ki ni znala škandala pravočasno izvohati ter demonstracij preprečiti.
Rop — 2 milijard 350 milijonov lir
Iz New-Yorka poročajo, da so pred kratkim napadli neki avtomobil trije loparji. V avtomobilu je sedela soproga in nekateri prijatelji nekega ameriškega senatorja.
Tolovaji so bili razdelili svoje zločinsko delo. Prvi je sedel h krmilu in je vodil avtomobil delj časa po newyorskih ulicah. Druga dva pa sta napadla družbo, ki je sedela v vozu. S samokresi sta jo prisilila, da so jima izročili vse dragocenosti, ki so jih imeli pri sebi. Nato so tolovaji pognali vso družbo na cesto. Sami pa so z avtomobilom vred zbežali. Vse, kar so odnesli, je z avtomobilom vred dosegalo vrednost 100 milijonov dolarjev ali v našem denarju 2 milijardi 350 milijonov lir.
Papežev dvojnik
Pariški listi poročajo, da je neko ameriško filmsko podjetje ponudilo opatu Bernardu, župniku v francoskem departementu Oise, 1 milijon frankov, če je pripravljen nastopiti. v filmu v vlogi papeža Pija XI.
Vsak drugi človek bi to ponudbo brez dvoma z veseljem sprejel, toda abbe Bernard se bo težko odločil. Njega je filmsko podjetje izbralo baš radi tega, ker je baje na las sličen papežu. Njegova sličnost je tako presenetljiva, da je župnik moral pred kratkim doživeti čast, ki je ne izka-
Prezident finske republike, ki je | zuje papeževa garda nikomur drugemu, kakor le svetemu očetu. Abb6 Bernard je bil namreč v Vatikanu v avdijenci in ko je odhajal, so mu stražniki prezentirali helebarde. Papež sam je bil neverjetno presenečen, ko je sprejemal župnika v avdijenci.
bil tako neprijazno sprejet v danski deželi, namerava radi škandala prekiniti svoje bivanje na danskem dvoru ter se takoj vrniti v domovino. Seveda рд bo radi demonstracij v gledališču dobila najdaljši nos poli-
TEDENSKI PREGLED
Italija.
V Evropi se snujejo karteli, to so gospodarske zveze, katerih naloga je večje, lažje in konkurenčno proizvajanje vsakovrstnih industrijskih pridelkov. Tak je n. pr. železni kartel, ki so ga ustanovile Francija, Nemčija, Luksemburška in Belgija; te države so na ta način pridobile možnost, da določajo v veliki meri cene železu na svetovnem trgu. Razumljivo je, da postane gospodarstvo države, ki nima pri takem kartelu nobenega deleža odvisno od onih dr-
žav, ki pripadajo kartelu. Gospodarstvo pa je podlaga vsakega človeškega življenja. Italija pa je izločena od sedaj snujioeih se kartelov. Značilno je, da Italija ni zastopana v finančnem svetovnem trustu, za sklenitev katerega se vršijo pogajanja med največjimi državami. Ta finančni trust bi imel namen rešiti gospodarsko krizo, ki jo preživlja vsa Evropa po svetovni vojni. Vzporedno s prizadevanji evropskih držav zboljšati splošno evropsko gospodarstvo bije Italija v svojih mejah veliko bitko za
zboljšanje poljedelstva in povzdigo lire. In v Rimu se je že vršilo zborovanje italijanskih poljedelcev, na katerem je govoril sam Mussolini in kjer se je ugotovil uspeh žitne bitke. Da se pa dvigne kurzna moč lire, ki je tekom poletja tako padla, je italijanska, vlada izdala celo vrsto odredb in odlokov, ki naj bi preprečili valutno spekulacijo. Razširile so se celo vesti, da se misli ustanoviti konzorcij za zaščito vrednostnih papirjev, s katerimi se je zadnje čase v preveliki meri špekuliralo.
Finančni minister Volpi je imel pretekli teden v trgovski zbornici v Genovi velik govor; v uvodnih besedah je orisal potek žitne bitke in njene sadove. Z nadaljnimi besedami je zanikal vesti, po katerih hoče baje vlada odpraviti borze in menjalnice ter je rekel, da so vesti o nasprotju med vlado in nekaterimi velikimi denarnimi zavodi, neresnične. V svojem govoru je fin. minister dejal, da hoče vlada z vso strogostjo zatreti ^ spekulacije, ki so gospodarstvu države .škodljive. V soglasju z urejevanjem notranjega gospodarstva išče vlada novih tržišč za svoje izdelke.
Prijateljstvo Italije in Francije se je po thoiryskem sestanku in po zbližanju Francije z Nemčijo ohladilo. Zato je Italija iskala stikov z Anglijo in prišlo je do livornskega sestanka med angleškim in italijanskim zunanjim ministrom. Sedaj pa poročajo, da Italija znova išče zvezo s Francijo ter, da je na političnem obzorju skorajšen sestanek med Mussolinijem in franc, zunanjim ministrom Briandom. Če so listi začetkom dvomili o resničnosti teh vesti, pa poročajo sedaj, da gotovo pride do tega sestanka.
Jugoslavija.
Komaj so bili odpotovali češkoslovaški parlamentarci iz Jugoslavije in že je politično življenje zaživelo. Pravzaprav je politično vrvenje zadnjega tedna v zvezi s posetom češkoslovaških poslancev. Ko so namreč ti prišli v Zagreb, je Radič — ta sitni Radič, ki venomer vrti svoj jezik — motil s svojimi medklici govornike, ki so na železniški postaji pozdravljali govornike. O tem incidentu se je v Beogradu govorilo več dni in zdelo se je, da pride do demisije Uzunovičeve vlade. Niti Radič s svojimi preklici, kar pa je itak njegova navada, da venomer preklicuje svoje besede, ni mogel zadržati poteka dogodkov. Po mnogih posvetovanjih med radikalnim in radičevskim klubom je Uzunovič podal kralju ostavko vlade. Tekom več dni ni prišlo do razčiščenja položaja, kljub vsem pogajanjem in razpravljanjem. Nenadoma pa je presenetila javnost novica, da je Uzunovič umaknil ostavko, ker so se nesporazumi jenja poravnala; in prejšnja vlada je ostala na svojem mestu. Ta rešitev pa je brez dvoma začasna, dokler ne pride Pašič v Beograd in tedaj se mora razčistiti položaj v radikalni stranki.
Angleška.
Angleška liberalna stranka ima voditelje, ki znajo podvreči svoje osebne koristi koristim stranke. Asquit je dvajset let vodil angleško liberalno stranko skupaj z Lloyd Georgom. Za časa svetovne vojne so nastala nesoglasja med njima in v zadnjem času so se še poostrila. Zdelo se je, da pride v stranki do razkola. Asquit pa se je umaknil in podal je ostavko na svoje mesto načelnika liberalne stranke.
Kitajska.
Kitajska je dežela nemirov in prelivanja krvi. Gibanje kitajskih ljudskih množic je bilo začetkom naperjeno proti tujcem, polagoma pa se je izprenmilo v krvavo meščansko vojno, ker so imeli tudi tujci pristaše v kitajskih vrstah. Častihlepni in bogastva željni generali napadajo drug drugega ter vodijo brezobziren in krut boj, kar dokazuje obleganje in zavzetje mesta Vu-Čang. «Rdeče» čete iz Katona, kjer je vpliv komunističnih agitatorjev velik, so oblegale mesto Vu-Čahg. Mesto se je moralo navsezadnje udati, potem ko se je branilo 40 dni s posadko 15 tisoč mož. Predalo se je radi velikega pomanjkanja živil in drugih potreb-
ščin, deloma pa tudi radi izdajstva. I Ijena le par kilometrov. Sicer se po-Dan pred predajo, je letalo kanton- veljnik mesta pripravlja na odpor, ske vojske več časa krožilo nad mestom in spuščalo letake, ki so pozivali branitelje Vu-Čanga, naj se predajo. «Mi, kantonska vojska,» je pra-izročite generala Lin. Vojaki garnizi-vil letak, «zahtevamo samo, da nam je bodo prosti in jih ne bomo silili, da služijo pod zastavami zmagovite vojske. Družinam se ne bo zgodilo nič hudega.» Naslednji dan je rdeča vojska vkorakala v Vu-Čang. Zgodilo pa se je tako-le: Na nekem delu mestnega obzidja se je nahajala straža, ki se je s kantonskim! vojaki prav dobro razumela. Sprejemala je namreč že delj časa živila in druge reči iz sovražnega tabora. Na dolgi vrvi so vse te stvari vlekli na obzidje. Ni torej prav nič čudno, če je ta straža dovolila prijaznim oblegoval-cem, da so v nedeljo poslali v mesto dobro oboroženo četo, ki je prišla do enih izmed mestnih vrat, postrelila tam stražnike in odprla vrata. V mesto je vkorakal regiment rdeče vojske. Generala Lin so zajeli in ga isti dan ustrelili. Rdeča vojska je krenila nato proti velikemu pristaniškemu mestu Šanghaju in je od njega odda-
na
toda mesto bo najbrže padlo v sovražnikove roke, ker so obrambne čete nezanesljive.
Madžarska.
V madžarskem političnem življenju še vedno odmeva madžarska t'al-zifikatorska afera. Knez Windisch-graetz in njegovi falzifikatorski bratci. so vložili priziv glede razsodbe, s katero so bili obsojeni radi ponarejevanja francoskih bankovcev. Prizivno sodišče je kazni prve razsodbe več ali manj izpremenilo in sicer zmanjšalo. Razsodba prizivnega sodišča je končnoveljavna in zato je madžarska vlada smatrala za potrebno, da poda ostavko in tako razvidi, ali še vedno uživa zaupanje regenta. Povodom vladne krize so madžarski listi pisali, da si je grof Bethlen stekel za Madžarsko veliko zaslug in so po-vdarjali, da vodi Bethlen že peto leto usodo države in so izrazili upanje, da bo regent Horthy poveril sestavo vlade zopet Bethlenu. Horthy ostavke Bethlenove vlade ni sprejel; izjavil je, da uživa vlada njegovo popolno zaupanje.
DNEVNE
Andrej Senekovič
V nedeljo popoldne je v Ljubljani izdahnil Senekovič.
Ime upokojenega gimnazijskega ravnatelja in vladnega svetnika je nerazdružljivo zvezano z razvojem naše narodne prosvete, naših šol in naših knjig.
Andrej Senekovič je bil rojen 1. 1848. na južnem Štajerskem, v sedanji mariborski oblasti, blizu mesteca Radgona. Po dovršeni srednji šoli je sklenil posvetiti se učiteljskemu poklicu. Zato je študiral na dunajski visoki šoli. Po študijah se je udeležil zasedbe Bosne in Hercegovine 1. 1878. Nato pa je kot profesor služboval na raznih srednjih šolah. Končno je bil poklican na ravnateljsko mesto I. državne gin^nazije v Ljubljani.
Andrej Senekovič je bil strokovnjak, ki je spisal več izbornih šolskih knjig. Kot javni delavec si je pridobil velik ugled, zlasti v Ljubljani.
Velik del svojega delovanja in svojih moči pa je posvetil prvi prosvetni organizaciji med Slovenci, zakar mu je ta dolžna najlepši in najudanejši spomin. Ciril-Metodovi družbi je bil tudi v resnici delj časa prvomestnik. In v glavnem je bila njegova zasluga, da je vzrasla slovenskemu narodu na, severu, vzhodu in zapadu cela vrsta kulturnih postojank in šol.
Blagega in udanega spomina mu ne dolgujejo le njegovi prijatelji, mu ne dolguje le Ciril-Meto-dova družba, dolgujemo mu ga vsi, ki se prištevamo k slovenskemu narodu, zato naj nam bo milo njegovo ime in drago njegovo delo, ki je bilo namenjeno nam vsem.	___________
Novi puljski prefekt.
Na podlagi kr. dekreta o menjanju prefekturnih mest je bil imenovan za puljskega prefekta dosedanji prefekt v Vicenzi g. dr. Henrik Cavalieri.
Novi zadarski škof.
Na mesto pokojnega škofa Bor-zattija je sv. stolica imenovala za zadarskoga škofa kanonika Petra Munzanija in sicer dotlej, dokler ne bo urejena nadškofija, ki bo obsegala Zadar z okolico in vse kvarnerske otoke, ki spadajo k italijanski državi, to so Cres, Lošinj, Lastovo in dr.
Vladna podpora poplavljencem.
Ker je vložil poslanec dr. Besednjak v Rimu interpelacijo, je minister dovolil podporo poplavljencem, kolikor jo določujejo zakoni za popravo mostov in cest. Poplav-
NOVICE
Ijencem samim pa je vlada nakazala podporo v znesku 70.000 lir. 'Ugotoviti pa je treba, da je vsled silne bede med posameznimi poplavi j enci potreba tako velika, da ji onih 70.000 lir ne zaleže, temveč da pomeni ta svota le nekako prvo pomoč za naj hujšo prvo silo. Ako ne bo vlada nakazala izdatnejše podpore, bo morala nesrečne poplavi j ence zadeti strašna usoda beraštva in izselitve.
Našim ljudem v vednost.
Tržaški prefekt je razglasil, da je prepovedano približati se spodaj navedenim vojaškim zgradbam na manj ko 200 metrov brez dovoljenja: divizijskega vojaškega poveljništva in da je prepovedano zgradbe fotografirati ali posneti kakršnekoli podatke o njih. Te zgradbe so:	Vojaško skladišče v
Bazovici; vojaško skladišče v Ka-tinari; vojaško skladišče na Opčinah (Briščiki); vojaško skladišče v Sv. Pantalonu (S. Pantaleone); vojaško skladišče v Sežani.
Prekrševalci bodo kaznovani po čl. 434. kazenskega zakona in po čl. 40 zakona o javni varnosti.
Zvišanje dosedanjih pristojbin.
S dnem 6. oktobra 1926. so bile dodatne pristojbine za brzojavke in radiobrzojavke, namenjene v inozemstvo, zvišane na 420%.
Še o kruhu.
Tržaška mestna občina, opozarja, da morajo trgovci prodajati vse oblike kruha, od 200 gr ali pa od 50 gr, po teži in ne po komadu. Ravnotako so trgovci dolžni izobesiti na vidnem mestu seznam odgovarjajočih cen za kg kruha. — Dogodilo se je namreč, da so nekateri trgovci v zadnjem času izvršili različne tozadevne zlorabe na škodo njihovih odjemalcev. Več pekarnarjev je bilo tudi že kaznovanih.
Prepečenec.
Na vprašanje Trgovske obrtne zbornice v Gorici, kaj naj se zgodi z zalogami prepečencev, ki se nahajajo v skladiščih trgovcev, je končno odgovorilo ministrstvo, da se smejo prepečenci, napravljeni iz popolnoma bele predoktobrske moke, prodajati do 31. decembra 1926. Toda to velja le za Goriško.
Knjige Goriške matice za I. 1927.
Tekom vseh let svojega obstoja nadomešča Gor. mat. velik del kulturnega dela, ki ga je užival naš narod pred in med svetovno vojno. V najbližji prihodnjosti bo ta poljudno poučna in zabavna institucija poslala tisočerim svojim članom svoje vsakoletne družbene knjige. Kot vsako leto bo tudi letos izdala svoj koledar, ki bo letos izšel še v večjem obsegu nego lani; nadalje knjige: «Pasja dlaka» —
Feigel, «Zdravstvena knjiga», ki jo je priredil dr. Bačar, «Frančišek Asiški», knjigo, ki jo je spisal France Bevk v zaporu, «Naši kraji v preteklosti» ter «Prvi koraki».
Goriška matica pa opozarja vse, ki še niso plačali naročnine, naj jo nemudoma poravnajo pri njeni upravi v Gorici, ul. S. Giovanni št. 6, I. nadstr.
Usmiljenim srcem.
Družinski oče, ki so mu zadnje poplave v idrijski dolini povzročile veliko škodo, prosi usmiljena srca, da bi sedaj pred zimo darovala za njegovo deco kakršnokoli ponošeno obleko. Vse sprejme s hvaležnim srcem in z iskreno zahvalo. Kdor bi mogel le količkaj darovati, naj prinese v naše uprav-ništvo.
Zračna pošta Trst—Zader.
V soboto, 16. t. m. se je upostavil zračni promet med Trstom in Zadrom in sicer za poštne namene. Na tej progi se bodo prenašala le navadna in ekspresna pisma, ki zanje veljajo iste poštne pristojbine kot za zračno progo Trst— Turin.
Pozdravi
Pozdravi železničarjev.
Železničarji italijanske državne železnice, ki so bili prestavljeni iz Julijske Benečije v Genovo, pošiljajo srčne pozdrave svojim prijateljem in znancem: Petaros Petar iz Hrpelj; Krbavčič Anton iz Hrpelj; Mihalič Jakob iz FJrage; Podreka Anton iz Buzeta; Memon Anton iz Prešnice; Rojc Jožef iz Brgoda; Resinovič Jožef iz Hrpelj; Bolčič Jožef iz Prešnice; Ravber Anton iz Rojana; Grševič Anton iz Cerovlja; Molčič Jožef iz Mihelj; Role Anton iz Lokve, Perc Jožef iz Gorice; Komaule Ivan iz Gorice; Mlač Andrej iz Kozine in drugi železničarji, ki se nahajajo v tem mestu.
Vojaški pozdravi.
Slovenski fantje, ki služimo pri 22. inf. regimentu v Piši, pošiljamo iskrene pozdrave starišem, bratom in sestram, prijateljem in prijateljicam, posebno letniku 1907, o katerem želimo, da nas pride kmalu obiskat, kajti puška, tromba in «gaveta» je pripravljena, in jih težko čaka. Ivančič Ivan iz Pa-derne pri Kopru; Glavina Jožef, Šmarje pri Kopru; Todeško Valerij iz Pobegov pri Kopru, Žerbo Avguštin iz Tinjana; Toškan Gabrijel iz Dekanov; Cetin Frane iz Urš pri Materiji.
Sport
Kupa Dr. Sardoča. Nedelja, 17. t. m. Igrišče «Obzora». - S. D. «Adria»
S. D. «Obzor» 2 : 1.
Predzadnja tekma za kupo. Že samo na sebi «animiv dogodek. Nasprotnici «Adria» — «Obzor» pa še najbolj zanimiv športni dogodek. In temu primerno je bilo zanimanje s strani občinstva. Tekma je bila živahna, nekolikokrat težka. Razveseljivo je pa bilo vsekakor dejstvo, da je končala tekma «Obzor» — «Adria» brez posebnih pospremnih dogodkov. »Adriji» se je tokrat zopet posrečilo upogniti živo sestavo «Obzora», ki je imela nesrečen dan. Nesrečen dan, ker ne znači prav za prav zmaga »Adrije» nad «Obzorom» prave premoči prve nad drugo. Če kaže «Adria» svojo brzo igro, imponira «Obzor» s svojo mogočno igro. Beka sta res prava atleta. Škilanu se sicer lahko očita II. goal. Pripoznati pa mu je treba, da je tudi marsikaterega preprečil. «Adria» kaže vedno isto svojo «irneutno» igro. Izvrstni vratar Ru-pena diči svojo četo. Ubrani! je marsikaj težko ubranlijvega. Občinstvo živo, razburjeno. V gotovih momentih razžaljivo. Društva naj podučijo svoje ljudi, kako naj se na igriščih vedejo! — Kupa je s tekmo pripadla' S. D. «Adriji». Je to že tretja kupa, ki roma v arhiv S. D. «Adrije». Sicer se mora biti «Adria» še s S. K. «Con-cordia». No, ni ga pač športnika, ki bi ne mogel prerokovati izida.
Bliža se pač čas prvenstvenih tekem. Športna vodstva marlivo se-
stavljajo čete, iščejo novih moči za dopolnitev vrzeli, ki so nastale vsled izstopa posameznih igralcev. «Obzor» si je pridobil hrza krila. Čepka-Ceka, ki sta igrala dosedaj v «Prosveti». Ta dva igralca bosta gotovo lepo dopolnila napadalno vrsto. «Prosveta» je izgubila poleg omenjenih igralcev še Mačka, ki se je za vselej umeknil iz vrst igralcev. «Prosveta» razpolaga z dobrimi rezervami, ki bodo letos zasedle prazna mesta. Kovačič, Štokavs sta že znana igralca. Poleg tega bo pridobila «Prosveta» gotovo še kakšno novo moč. «Adria» si je končnoveljavno zaligurala Šte-blaja in Saksido in druge dosedaj še neznane igralce. Pripravljajo "se pač naše tri najmočnejše čete na oster prvenstveni boj.
Nestrpno pričakujemo prvenstvenih tekem!
Dopisi
IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU.
Trgatev je za nami. Ljudje se sedaj povečini pečajo s prodajo vinske kapljice, ki je letos kot «zdravilo», kakor trdijo najkompetntnejši poku-saši; zategadelj pa zvabi skoraj vsaka nedelja mnogo tujcev k nam. — Pretekli teden nas je skoraj inkognito obiskal tržaški prefekt. V počastitev so vihrale zastave. — Ta teden se je vršil pri nas pogreb dveh uglednih mož in sicer: Franca Paulina in Antona Bogateč. — Lahka jim zemljica!
Prihodnjo nedeljo, 24. t. m. se vrši pri nas razstava ženskih in moških ročnih del — tudi moških, ker je neki naš potrpežljivi mladenič napravil lep prt, ki bo razstavljen. Razstava se vrši pri g. Maganji in bo menda ena izmed najzanimivejših, kar jih je dosedaj bilo. Vstop prost!
Z velikim veseljem je pri nas mladina sprejela edino mladinsko glasilo «Naš Glas», kar smo zelo pogrešali. Zato ga tudi drugim toplo priporočamo!
LONJER.
Že dolgo ni bilo v listih glasu iz naše vasi; in danes, ko se oglašamo po tolikem času, nimamo ničesar veselega povedati.
V pondeljek, 18. t. m. smo pokopali mladeniča v cvetu let, štel jih je komaj 25, Bil je to Ivan Pečar, najstarejši sin posestnika Justa Pečarja. Po kratkem, a hudem trpljenju je izdihnil v noči od sobote na nedeljo. Zapustil je globoko užaloščene in težko prizadete stariše, brate in sestre. Vsa lonjerska mladina žaluje po njem. Bil je vzoren sin in dober brat. Delal je kot kmet in voznik ne samo od zore do mraka, ampak tudi prej in pozneje. Zato je bil največja pomoč starišem in up in nada vse družine. V družbi je bil zelo priljubljen; dokaz temu je bil veličasten pogreb. Ne samo iz Lonjerja, ampak tudi iz vseh bližnjih krajev so kljub slabemu vremenu prihiteli številni sorodniki, prijatelji in znanci, da ga spremijo k zadnjemu počitku na ka-tinarsko pokopališče.
Pred krsto je valovilo celo polje krasnega cvetja. Vrstili so se venci družine, dveh ožjih prijateljev Maksa in Toneta Čok, domačih fantov in deklet ter neštevilne palme in šopki sorodnikov in prijateljev. Krsto so nosili fantje, ob katerih so stopala dekleta s šopki. Sprevod je vodil ka-tinarski župnik, č. g. Leiler. Pred sprevodom so stopali domači godci, ki so med potjo svirali žalostinke. Na domu, v cerkvi in na pokopališču so mu zapeli domači pevci. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnega Vanka g. župnik; govoril je v izbranih besedah in v srce segajoče. Ko mu je v zadnje zaklical v imenu nas vseh, ki smo stali žalostni ob prezgodnjem grobu vrlega mladeniča: «Zbogom Vanek, nasvidenje nad zvezdami!», so bile oči vse številne množice solzne; obupani stariši, bratje in sestre so se plakajoč poslavljali od najboljšega sina in predobrega brata. Nato so pevci zapeli «Jamico». Legal je že mrak na zemljo, ko se je ogromna množica odpravljala s pokopališča.
Dragi Vanek, usoda je hotela, da si nas zapustil tako zgodaj, veliko prezgodaj. Dokončal si! Bil si nam tako dober in prijazen tovariš, da Te ne bomo mogli dolgo, dolgo pozabiti. Počivaj v mirno v domači zemlji!
Lonjerska mladina.
Si naročen na „Novice“!
Slovenske organizacije na Wrestfalskem
s
Slovenci na Westlalskem. Na Westfalskem živi liO do 80 tisoč Slovencev, bolj pa socijalno skrbstvo. Imajo več kulturnih društev, v katerih se ki so se preselili v Nemčijo, da si služijo svoj kruh. Westfalska je ozemlje zbirajo člani k branju slovenskih knjig in časopisov ter k učenju sloven-najmočnejše nemške industrije. Vsepovsod so rudniki, plavži, koksarne ščine. Delavska podporna društva skrbijo za onemogle in ponesrečene in druge tovarne. In tu delajo Slovenci kot rudarji. Daleč so od domovine, člane. Na današnji prilogi «Novic» prinašamo slike tamkajšnjih društev vendar niso pozabili na svoje domove, niso pozabili svojega jezika in in marsikdo se ho spomnil svojega znanca, prijatelja ali celo sorodnika, narodnih običajev. Njih slovensko kulturno življenje je močno razvito, še	ki živi v daljni Nemčiji.

-<4

4 Lohb&J
4	:
^pedilinohAUsea’ 'i MenoSiefltoier
’ Berk ti n'
•	«V	-	Xv HoUhiusen d
Hofh'Op	' -jšedinoen %	"
, , •
_ S,^r =5—z" :5H
Obgrh;m,yfn |,

Del Porurja s kraji, kjer so naseljeni Slovenci. Porurje je del nemškega ozemlja ob desnem bregu Rena. Na tem ozemlju se nahajajo najbolj razviti industrijski kraji, ki so pa vsaj začasno zasedeni od francoskih
oblastev.
Jugoplovensko delavsko društvo v Dorstenu,
JugosL delavsko društvo v Sunderwichu ob praznovanju Sletnice obstoja.^
Luka Svetec. Dne 8. t. m. je poteklo 100 let, odkar se je rodil v Podgorju pri Kamniku Luka Svetec, veliki na- | rodni delavec. Vodilni slovenski list takratne dobe so bile Bleiweisove «Novice». In ravno po Svetčevi zaslugi so začele 1. 1848. te Bleiweisove «Novice» pisati z gajico, s katero še i dandanes pišemo, do čim je bila prej v rabi bohoričica. On je bil tudi največji razširjevalec misli, da se morajo Jugoslovcni združiti v eno državo, ki jo je sam še določal v visoki starosti. Deloval je kot književnik in politik. Bil je podpredsednik družbe sv. Cirila in Metoda, odbornik Slovenske Matice in raznih drugih narodnih društev. Umrl je v svojem 95. letu 21. januarja 1919. v Litiji.
Grad Chantilly pri Parizu, kjer je bil shranjen kronski diamant «Grand Conde», eden izmed naj lepših bavarskih diamantov na svetu, ki so ga ' neznani tatovi pred kratkim odnesli.
Nemški general von Seeckt, ki je
moral odstopiti kot poveljnik hrambe, ker ni preprečil vstopa bivšega nemškega prestolonaslednika v nemško armado.
Francoski inštitut, v katerem ima svoj sedež francoska Akademija. — Na desni sloviti most umetnosti.
Železniški most čez Idrijco v Bači pri sv. Luciji — ob zadnji povodnji. Narasla Vipava v Mirnu pri Gorici — ob zadnji povodnji.
Sovjetski komisar Sinovjev, ki je vodil s Trockim opozicijo proti sedanjemu boljševiškemu režimu, a je bila sedaj njegova opozicija strta od vlade.
1
Pogled na Ženevo, sedež Zveze narodov.
Nemška ministra v novi češkoslovaški vladi. Novi češkoslovaški pravosodni minister dr. Mayr-Herting je rojen 13. septembra 1874. na Dunaju kot potomec stare tirolske uradniške in častniške rodbine. Gimnazijo je študiral na Dunaju, kjer je promoviral za doktorja prava. Dr.
i
Mayr-Harting je bil češkoslovaški senator od leta 1920. do 1925., lani pa je bil izvoljen za poslanca. Drugi nemški minister v novi češkoslovaški vladi je dr. Franc Spina, ki je prevzel ministrstvo javnih del in ki pripada politično Zvezi nemških agrarcev.
Sestanek v Livornu. Chamberlain in Mussolini v mornariških uniformah na jahti italijanskega ministrskega predsednika, kjer sta državnika sklepala o aktuelnih političnih vprašanjih, ki interesirajo Italijo in Anglijo.
Gospa sveta z vojvodskim prestolom, na katerem so slovenski kmetje v slovenskem jeziku vmeščali koroške vojvode.
Najglasnejši kričač.
Angleži so znani pomorščaki ter imajo dobra pljuča, ki dajejo od sebe močne in polne glasove. Nič čudnega, da se je v tej deželi porodila čudna misel, razpisati nagrado za rekord v kričanju, ki se na daleč razlega. Pozvani so bili vsi občinski raz-glaševalci na sestanek in vsakdo je moral preizkusiti svoj glas pred posebno komisijo, opremljeno s posebnimi aparati.
Tekmovanje je bilo zelo naporno. Moremo si misliti, da ni baš lahko zatuliti s tako gromkim glasom, da
se čuje čez hribe in doline. A vendar, Angleži so se pokazali mojstre tudi v tem. Komisija je izbirala izbirala ter je naposled našla izbirek v osebi nočnega čuvaja Gomerja Thomasa iz Wiltshirea. Ta je namreč odnesel prvo nagrado v ožji konkurenci s 24imi tovariši in je dobil zlato kolajno. Thomasov glas je tako močan, da seže nad 11 km daleč! Če se bo mož kdaj vzdignil z aeroplanom pod oblake, ga bodo slišali naravnost — v nebesa.
STRAŠNA STATISTIKA.
Kakor piše zgodovina glavnega mesta Nemčije, Berlina, je bilo od leta 1399. do
1448. v Berlinu: privezanih na kolo 11 oseb zaradi cerkvenega ropa, umora in požiga: obglavljenih 34 oseb zaradi ropa na ulici požiga, poskušenega umora in sličnih zločinov; na grmadi sežganih 14 zaradi čarovništva, zastrupljevanja, ponarejanja denarja, sleparstva in podobnih zločinov; obešenih 41 oseb, in sicer zaradi ropa, 35, zaradi tatvine konj 5 in zaradi prikrivanja ukradenega blaga 1; živih je bilo pokopanih 9 oseb zaradi tatvine. Poleg tega so pretepli ali obžgali po vsem telesu zaradi tatvine 27 oseb. Pripominjamo, da so na grmadi sežigali ljudi zaradi čarovništva z odobravanjem cerkvenih oblasti. Taka je krvava zgodovina srednjega veka. Kakšna pa je danes, pa bodo pisali naši potomci,
AVTOMOBILI IZPODRIVAJO KAMELE.
Nekoč je veljala kamela za «ladjo puščave». Kamela je najpotrpežljivejša tovorna žival, ki je edina prišla v poštev za prevažanje blaga preko puščav. Toda duh novega časa izpodriva nevzdržno «ladjo puščave». Že sedaj imajo v Egiptu okrog 15.000 avtomobilov, ki opravljajo promet v notranjosti dežele. S tem je izgubilo okrog 20.000 kamel svoj posel.
Molčečnost.
Jaka: «Jaz se bom oženil samo s tako žensko, ki bo skrajno molčeča.»
Janes: «Potem bi bila zate moja ižena. Ona ima že dve leti otroka, pa mi doslej še ni povedala, čigav je.»
IZ PREĐENKA.
Veselica v Prebenkn.
Kakor že javljeno v zadnjih «Novicah», se vrši v nedeljo, 24. t. m., v Prebenku veselica ob 3. uri popoldne na dvorišču g. Bandija Rudolfa, nä kateri bodo sodelovala razna bratska društva. Spored bo sledeči: 1) II bambino cieco (italijanska deklamacija); 2) V gozdu (poje domači pevski zbor); 3) Kaj pa delajo ptički (poje pevsko društvo «Lilija»^ iz Bekei; 4) Vesela, pesem (poje društvo «Skala» iz Cernotič); 5) Petelinčkova ženitev (poje društvo «Vodnik» iz Doline); 6) Kak’ vinčece danes se sveti (poje moški zbor iz Gabrovke); 7) Ptički (poje pevski zbor iz Ospa); Si Narodna pesem (poje domači pevski zbor); 9) Tri sestre (igrokaz v treh dejanjih); 10) Zamorec (Šaljiv prizor v enem dejanju). — Med posameznimi točkami svira dobro znana godba iz Doline. —- K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Gospodarstvo
Kako se v Italiji pospešuje kmetijstvo
V zadnjih letih se opaža naglo napredovanje poljedelstva v državah, ki so glede agrarne produkcije pasivne. Pred kratkim smo objavili podatke o napredovanju avstr, kmetijstva. V tem oziru tudi Italija prav nič ne zaostaja za Avstrijo. Italija je že pred vojno prišla do spoznanja, da mora z ozirom na rastoče število prebivalstva dvigniti produkcijo žita potom intenzivnejšega obdelovanja zemlje, tako da ne trpi ostala agrarna produkcija, Osnovale so se potujoče poljedelske šole, ki so navzlic tež-kočam zabeležile znatne uspehe. Ta organizacija je v zvezi z poljedelskimi instituti služila kot podlaga, na kateri se je pred leti pričela takozvana «bitka za pšenico», ki obeta prav ugodne rezultate. Italija potrebuje letno 70—75 milijonov met. stotov pšenice. V letih 1919.-1924. je znašala povprečna produkcija pšenice le 48 milij. met. stotov, ostanek pa se je moral uvoziti. Toda pospeševanje poljedel-
□□□DDDDDDIIinDDÜDDDDÜ D	~
a
П П
vali reševati s požiralnikovo cevjo j=|
in s trokarjem, če jih pravočasno g	v Postojni
zalotimo, toda veliko več je vmlno П	nanovo preuredil SVO]
to če nam pasne živali sploh ne im J ,	, , .v . uit
obole in če sploh ne pride do tekih j g zobotehnicm ambulatorlj
deteljiščih in po vlažnih travniških legah. S pašo na deteljiščih moramo biti previdni, ker sena njih pripeti največ nesreč z nape-] njanjem. Res, da se dajo napete ži-
ZDRAVNIK
Dr. Fran Gruden
nesreč. Bodimo tedaj previdni in varujmo živino pred takimi nezgodami!
Tešča naj se žival sploh ne pušča na deteljišča, zlasti ne na nova in strniščna, pa tudi ne na sočne in rosne travnike. Previdnost in skrb za dober počut živali in za njeno zdravje zahtevajo, da dobe živali zjutraj, preden gredo na rosno ali mokro pašo, grižljaj suhe krme in da jih na mlada in rosna deteljišča sploh ne pustimo, dokler se ni na pol že drugod napasla. 1 udi vsako napajanje po deteljni paši je škodljivo.
Nevarna je pa tudi paša po vlažnih ali mokrih legah, posebno v takih letih kakor je bilo letošnje. Tam se živina lahko naleze tako imenovane metuljavosti ali met-ijavosti, ki sc kaže na tem, da začnejo napadene živali hirati, da postanejo mršave in da slabo žro. Ta bolezen napada predvsem ovce, pa tudi govejo in drugo živino. Metljaji so živali-drobnoživke, ki jih pasoča živina sprejema s pašno travo vred in ki se naselijo potem v jetrih (jeterni metljaji) ali pa tudi v pljučah (pljučni metljaji). Po poletni paši se pojavi bolezen navadno šele jeseni in na zimo. Pljučni metljaji se razodevajo s kašljem in krehanjem napadenih živali. Proti metuljavosti imamo priznano dobro sredstvo, ki se imenuje «eleema». To je bakrena sol, ki se oddaja v okroglih kosih težkih po 1 kg. Pokladati jo je bolni in zdravi živini, ki se pase po vlažnih prostorih. Zdravi živini dajemo to sol vsak teden po 2 ali 3krat, bolni pa vsak dan. Odrasli govedi dajemo na dan po 10 gr., te-I letom, ovcam, kozam in žrebetom
□ Tehn. vodja J. Friedmann
Dj Sprejema od 9.—12. in od 2.-5.
pop.
□□DDÜDDODH □□DDDDDDD
ррпроапоппаоарпапаааррирароа
Zobozdravnik
sprejema
g GORICI na Travniku 5
H. nadstropje
авоиаивоаариорпааорарапрораа
a:
ske produkcije hitro napreduje, !po 5 gT. p0 krajih, kjer raste kisla kar najbolje spoznamo, če primer- trava, zlasti tako imenovani miljama množino pridelane pšenice.! neC) imenovan tudi metljavec, je Ker se slabe letine v Italiji ponav-jprav da dajete živini pred pašo he-Ijajo redno vsako drugo leto, naj-j jiko te soli. lažje spoznamo napredek, če primerjamo skupno produkcijo v razdobju dveh let. Produkcija pšenice je znašala v letih 1919., 1920. —
84.6 milij. met. stotov; 1921., 1922.
— 96.3 milij. met. stotov; 1923.,
1924. — 107.4 milij. met. stotov in 1925., 1926. — 125.5 milij. met. stotov. Produkcija se je torej zvišala za skoro 50%. Letošnja produkcija je sicer za malenkost manjša od lanske, kajti pri enakih vremenskih razmerah kot lani bi letošnja produkcija znatno nadkrilj evala lansko. To povišanje produkcije se je doseglo skoro izključno potom zboljšanja produkcijskih metod, ne pa s povečanjem obdelane ploskve.
Paša in njene nevarnosti
Paša je za našo živino pravi blagoslov, saj se živali nikjer tako dobro ne počutijo kakor na dobrem pašniku. Skrbimo zaradi tega, da]dinarjev
Izvoz češkoslovaških strojev v Rusijo
Po uradnih objavah sovjetskih statističnih uradov se je nahajala Češkoslovaška glede poljedelskih strojev na 4. mestu uvoznih držav. Prva država, ki uvaža gospodarske stroje v Rusijo je Amerika, druga Nemčija, tretja pa Švedska. Češkoslovaška država je uvozila v Rusijo strojev vsake vrste za 3,140.000 ruskih rubljev, kar je toliko kot 12.5 procentov, to je eno osminko celokupnega ruskega u-voza.
Število bank v Jugoslaviji
Po službenih podatkih je bilo koncem lanskega leta v Jugoslaviji 666 bank. Za 639 denarnih zavodov so zbrani podrobnejši podatki. Vloge v teh 639 zavodih so znašale 5 milijard 832 milijonov 600 tisoč (na knjižice 4 milijarde
Zobozdravnik
D- D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijonlran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Wa Imbrlanl 16/111. (prej Via $. Giovanni)
od 9—12 In od 3—7 ure

Širite Novice!
ZDRAVNIK
D6 IGOR FRANKO
___absolvent dunajske klinike
ordinira v II. Bistrici
št. 122 vsak dan od 10-11 in od 3-4 ob torkih in petkih pa na Knežaku pri g. Česniku od 9.—12.
Proti malokrvnosti in slaboživčnim je
jako učinkovito sredstvo. Cena steklenici L 7. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steki. Garantira za čistost in takojšen učinek svojih treh proizvodov „GLYKOL“, „SMILflYOD“ in „EMULZUfl RIBJEGA 0UA" z ipofosfiti za rakitične otroke. Farm. CASTELL AN OVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.)
nglstrenM udruga z omejenim porašbom
uraduje v svoji lastni hiši
olica Torre bianca 19, l. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Ha razpolago varnostne telice (saiei)
giaflne ure za sMeolB1/*-13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon žtv. 25-67.______
НаШагеШ sloven. denarni zavod
паааапппспппга1аапппаапаапапи
ZOBOZDRAVNIK §
D D □ a
D =
Ö
a
D D D
a
D □ D □ D □ a
Dr. L01Z KRAIGHER
specialist za zobe in usta
sprejema
v Gotici na TtatinIRu št. 20
in
v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici)
пппппплппппаршрраапоррдпспп
pride živina kolikor le mogoče na j 263 milijonov 500 tisoč, po tekočih pašo, saj so tam najugodnejši po-j računih pa 1 milijarda 569 milijo-goji za njeno» uspeVanje kakor tudi I nov 100 tisoč dinarjev). Od te svote
imajo štiri inozemske bančne podružnice 301 milijon 800 tisoč di-
za njeno cenejšo prehrano.
Pri nas je jesenska paša po travnikih in deteljiščih povsod razširjena in najbolj znana. Zato jo tudi radi izkoriščamo do zadnjega. Po naših plevelnih travnikih se priporoča, da jih izrabljamo tudi za zgodnjo spomladno pašo in da jih takoj nato pognojimo o prvi deževni priliki z gnojnico. Tako bi lahko naše plevelne travnike najprej izboljšali, travniško rušo samo pa zgostili, da bi bilo več pridelka.
Z jesensko pašo so združene pa tudi nevarnosti, zlasti s pašo po
narjev. Od vseh teh vlog pride na Slovenijo 523 milijonov 400 tisoč dinarjev.
ГтАИ01 KUTIN
S trgovina jestvin in kolonijalnega blagu na debelo in drobno
POSTOJNA
S Prva parna pekarna. — Porcelan. 1 železnina. — Zastopstvo petro-S leja, kvasa ter Porland-cementa itd.
»ЖВШ«.
s
a
Ivan Kerže - Trst
Piazza San Giovanni štev. 1
ima v zalogi naj raznovrstne) še
Ruhinjstiß in draže hišne potrebščine
■
■
■
■
■
iz aluminija, stekla, lesa In emajlirane prsti.
EHHHH вддвнен ■
_____Uk
Trgovina manufakturnega blaga
Josip Massiž
Corso Giuseppe Verdi 18
Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga, blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic
BOGATA IZBERA — IZREDEN OKUS — CENE ZMERNE
Razno
Na olomunskem kolodvoru se že dolgo niso tako smejali
Neki potnik, ki je potoval v Olomuc, je doživel te dni mučno, ne-zaželjeno avanturo. Nekaj postaj pred Olomucom je začutil potrebo obiskati mali prostor v vlaku, ki je prirejen za take potrebe. Ker je menda šlo res za hudo potrebo, je zaprl vrata prostora za take nujne potrebe z veliko naglico, torej z veliko močjo. Ko je bil gospod gotov, je hotel zapustiti ta ozki in samo za nujne potrebe namenjeni prostor. Toda vrata so se bila pokvarila, ker jih je s tako silo zaloputnil. Vsi poskusi, da bi jih odprl, so bili zaman. Končno je začel
Predrznost.
Gospod (gleda čevljarskega vajenca, ki neusmiljeno pretepa neko deklico): «Rad bi bil tvoj oče.»
Čevljarski učenec: «Govorite z mojo materjo, ki je vdova.»
LISTNICA UREDNIŠTVA.
L. L o n j e r — K a t i n a r a. Vašega dopisa nismo mogli priobčiti, ker smo dobili prej drugega o istem predmetu. Hvaležni smo Vam pa vseeno in Vas prosimo, da nam še kaj pošljete.
Odgovorni urednik: JANKO RUNT1C.
meška kmetijska družna
ima v zalogi
Semena špinače, motovilca, solati-ne, solate, redkvice in razna vrtna in vcetlična semena.
Kletarsko orodje in potrebščine.
trkati, pa tudi razbijati, da bi opo-12у7рТепГ"amontiev fosfat, Riparin, zoni sopotnike na s\oj ртл me^ Enophilin, bisuflit, kit za sode itd. zavidljivi položaj. Niti sopotniki,. Kmetijske stroje: Slamoreznice zna-
niti kondukter niso mogli odpreti vrat. Preostalo mu ni nič drugega, nego da je ostal v ozkem prostoru. Med tem se je bližala že postaja Olomuc. V svoji jezi, strahu, sramoti je poskušal zopet znova s silo vrata odpreti. Toda ni šlo. Vlak je na kolodvoru obstal. Tu so pozvali nesrečneža, da spleza iz mučnega kraja skozi okno. Toda tudi to ni šlo lahko. Kajti okna takih tihih, ozkih prostorov so navadno ozka, gospod pa je bil dobro rejen. Z velikim naporom so ga končno vendarle potegnili na prosto. Bil je prizor za bogove in publika je prišla na svoj račun, ko je pozdravljala s silnim krohotanjem in z burnimi ovacijami vsestransko olajšanega in oproščenega možakarja.
Kinematograf v službi prosvete v Bolgarski.
Ministrstvo prosvete si je stavilo v poslednjem času nalogo, da s pomočjo kinematografa širi prosveto v Bolgarski. Nabavilo si je nekoliko kinematografskih aparatov, ki že več nedelj delujejo in vzbujajo veliko zanimanje.
Filmi prednašajo večinoma gospodarsko življenje, pa tudi druge živ-Ijenske plati, ki sledijo izraziti moralni tendenci. Vsaka predstava je zvezana s predavanjem.
Narod v velikem številu poseča filmske predstave, posebno one, ki se tičejo gospodarstva v vseh njegovih panogah.
Vpliv električne svetlobe na rast.
V New-Yerseyu delali tozadevne poizkuse dolgo časa in prišli do zelo zanimivih zaključkov. Gotovo površino travnika so razsvetili z močnimi žarnicami po več tisoč vatov, ki so bile opremljene z odbijalnimi zrcali. Žarele so nekaj nad 1 meter visoko nad travnato površino. Tekom treh tednov je zrasla ožarjena trava za 104 milimetre, ostala trava, ki je bila zunaj na prostem, pa samo za 20 mm. Z električno svetlobo so poskušali vplivati tudi na semena, in res se jim je posrečilo, da so ožarjena semena vzklila dva dni preje nego ostala semena.
Židovska kolonizacija sovjetske Rusije.
Nedavno je «Jewish World» priobčila poročilo Abrahama Bräguineja o «sijajnem napredovanju židovske kolonizacije» v sovjetski Rusiji, «V desetih letih» — piše Braguine — «bo v Rusiji 100.000 židovskih družin naseljenih na lastni zemlji». Sovjetske oblasti gredo Židom pri naseljevanju z največjo dobrohotnostjo na roko. Ta židovska kolonizacija pa je za Rusijo tem manj ugodna, ker se naseljujejo Židje po najrodovitnejših in že sedaj najgosjtejše naseljenih pokrajinah. Tako so Židje doslej nakupili v Donski pokrajini nad 16.500 ha, ob Črnem morju. 50.000 ha, v Ukrajini 125.000 ha, na Krimu 75.000 ha in na Beloruskem 17.000 ha. Težko, da bi židovske naselbine prinesle ruskemu narodu blagoslbv.
Za smeh
Na smrtni postelji.
Soseda Jaka in Matija sta bila sprta. Pa je Jaka zbolel na smrt in kaplan, ki ga je prišel spovedovat, ga je šele po dolgem prizadevanju pregovoril, da se spravi s sosedom.
Poklicali so torej soseda. Oba sovražnika sta si podala roki in bolnik je menil: «Naj bo, odpuščam ti vse, saj vidiš, kako sem slab.»
ne tvornice «Mayfarth», pluge, pluž-na telesa, brane, posnemalnike, gnoj-nične sesalke.
Umetna gnojila. Sprejemamo naročila za vagonske pošiljatve po najnižih cenah.
V nadrobni razprodaji imamo: 14/16% superfosfata, Tomaževo žlindro, 40/42% katalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliter.
Kalijevo sol, zajamčeno 40/42 od sto, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite:
za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi,
za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem,
za postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in posojilnici v Matenji vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku.
SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba v Trstu, ki je glasom kr. dekreta od 24. avgusta t. 1. dobila dovoljenje za uvoz semenskega krompirja iz Jugoslavije, vabi člane in zadruge, da čim preje prijavijo količino semenskega krompirja, M ga nameravajo naročitu
Ker moramo v kratkem sestaviti in predložiti pogodbo, bo družba sprejemala naročila do 10. novem-b r a t. I.
Naročeni krompir se bo uvažal meseca februarja prihodnjega leta. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
ulica Torrebianca št. 19, Tei. 44-39.
v Jugoslaviji
približno 187 hektarov, v arondira-nem kompleksu, z vsemi potrebnimi zgradbami, živim in mrtvim inventarjem, prvovrstno zemljišče na obeh straneh glavne ceste, v bližini mesta, se proda pod jako ugodnimi pogoji v celoti ali v posameznih parcelah. Natančnejša pojasnila pri upravništvu lista.
HIŠA nova z lepim vrtom via San Mauro pri državni železnici se proda. Naslov pri goriški upravi.

Kmetijski stroji
Cevi jamica Forcessln
Odlikovana na mednarodni razstav! v Benovi z „Biploma di uran premio"
TRST -2 Via Giuseppe CaprSn Stav. 5 ppl Sv. Jakobu • TRS?
Kdor išče obuvalo	In šel bo k „FORCESSINU*,
cenö a vendar lepo,	ki v Trstu vsem od kraja
ta bo pomislil malo,	— ubožcu al’ bogatinu —
rte kupil kar na slepo 1	cajboljše čevlje daja .. .
_______________________BB* ВВЖ------------------
__——    	■ES---	--- --------
„Vedež za leto 1927
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk.
Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raifineria 7.
Telefon 44-39.
ib
je izšel
JAKOB BEVC - TRST
urama in zlatarna
Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kol vsi drugi ~ RAZNA DARILA ZA BIRMANCE.
11 гттмшшм в шшв imm \ \шш i i

ш POSTOJNA вв ♦♦♦♦
Koironjs bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
шштмшвзаааааапатиаиввшбт®
ŠEPETflVEC MARIJU
IDRIJA
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo prisineja vipavskega in istrske- U ga vina. Dobra domača kuhinja.
Razpolaga z dvoriščem za shrambo vozov In s hlevom za 30 glav živine.
Točna postrežba.	Točna postrežba.
QOQOQaOQDOQi
mä
Spomnite se „Šol. drošha“!
ZADRUGA ŽGANJEKUHE V DOLINI
sprejema tropine in drugo sadje, proti plačilu 2 litra žganja za kvin-tal blaga. Ima v zalogi še nekaj tropinovca na prodaj.
I
1
,MUNDLQ$‘ šivalni stroji
„Göricke“
llpffii dvokolesa, motorini „PIAM" in belgijske paške se vdobe le pri
Josipu Kerševaniju
GORICA — Piazsa Cavoaar 9 — GORICA
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka eslmvljena 1. 1898. ПВ 0ОПБкеПП Tvrdka ustanovli.na 1. 1898.
6Ш ul, (Meči 14 №. 6o$po$ka ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od.^iajboljših profesmmstov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carducc! 14 CpreJ Gosposka ul.)