gfc Tfi !■!■■ ■ ■!■ ■ mm ---m ■ . ■ m Poštama pBCaitt T gOWVML Leto XXnM št. 128 LJubljana, sobota maja 1941 Cena Din 2 — cent. 60 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pabblicita Italiana S.A., Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka, Naročnina znaSa mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pabblicita Italiana S. A, Milano Le forze italiane vittoriose a Candia Oualche centinaio dl prigionieri e abbondante botttno — Un cacciatorpedlniere e tre altri piroscafi affondati II Quartier Generale dellc Forze Arma-te comunica in data del 30 maggio il se-guente bollettino dl guerra n. 359: Nella notte sul 30 nostre formazioni ae-ree hanno bombardato gli implanti por-tuali di La Valletta (Malta). In Africa settentrionale, attivitš di ar-tiglierie e di pattuglie nel settore di Tobruk. Nostre formazioni aeree hanno bombardato impianti e navi nemiche nel porto di Tobruk: sono state affondate due navi ausiliarie ed un piroscafo da tre mila ton-nellate; e stato distrutto un deposito car-burante. Altri reparti aerei hanno colpito concentramenti di automezzi e depositi di muni/.ioni nei pressi della piazza. Lano- stra caccia ha intercettato velivoli brltan-nici che tentavano raggiungere BengasL Due apparecchi nemici sono stati abbat-tuti. A Creta le nostre forze di sbarco hanno attaccato 1'avversario catturando qualche centinaio di prigionieri ed abbondante bot-tino dl armJ e munizioni. Le operazioni continuano con valido appoggio dei nostri reparti aerei. Le forze navali nemiche, ri-petutamente attaccate dalla nostra avia-zlone nel Mediterraneo orientale, come ci-tato nel bollettino dl leri, si stanno preci-pitosamente ritirando verso Alessandria sottoposte alla continua offesa aerea. D cacciatorpedlniere nemico »Hareward« gravemente colpito dal nostri velivoli 6 saltato in aria. Sono in corso le operazioni di ricupero dei naufraghi. Finora ne sono stati raccolti 229 di cui 26 gravemente fe-riti. Durante la navigazione di un convoglio 6 stato affondato — per siluramento — al sud dl Siracusa il »Conte Rosso«. La mag-gior parte delle truppe e stata salvata. Nell'Africa orientale il nemico appog-giato dall»aviazione ha nuovamente attac cato II nostro ridotto di l"olchefit (Nord di Gondar) prontamente contrattaccato dalle nostre truppe e stato respinto con gravi perdite. Italijanske sile zmagujejo na Kreti Nekaj sto ujetnikov in velik plen — Sovražni rušilec in še tri druge ladje potopljeni Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. maja naslednje 359. vojno poročilo: Ponoči na 30. maja so italijanske letalske formacije bombardirale pristaniške naprave v La Valetti na Malti. V Severni Afriki so bili na odseku pri Tobruku v akciji topništvo in izvidniške čete. Italijanske letalske formacije s. bombardirale pristaniške naprave in sovražne ladje v luki Tobruk: Dve pomožni ladji in en 2000-tonski parnik so bili potopljeni; uničeno je bilo neko skladišče goriva. Druge letalske formacije so bombardirale zbirališča motoriziranih čet ter skladišča municije v bližini trdnjavev. Italijanska lovska letala so prestregla britanska letala, ki so poskušala napasti Benghazi: dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Na Kreti so naše izkrcevalne formacije napadle nasprotnika ter ujele nekaj sto ujetnikov ter zaplenile znatno količino orožja ter municije. Operacije se nadaljujejo ob učinkoviti podpori letalskih formacij Sovražne pomorske sile, ki so bile ponovno večkrat napadene od italijanskega letalstva na vzhodnem Sredozemskem morju, kakor je bilo že javljeno v včerajšnjem komunikeju, se z vso naglico Angleški odpor na Kreti strt Jemški padalci so zavzeli glavno mesto Kandijo in tamošnje letališče Berlin, 30. maja Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje službeno poročilo: Operacije za zasedbo angleške utrjene postojanke Krete, ki so se pričele 20. maja z izkrcanjem močnih oddelkov iz letal, se bližajo svojemu zaključku. Sovražni odpor se je povsod zrušil. Močna napadalna vojska, sestavljena iz padalskih in planinskih oddelkov je po hudih bojih ob pekoči vročini in v najtežjih terenskih okoliščinah porazila in razpršila sovražnika. Združenje s padalskimi lovci pri Rethimoonu, ki so držali svoje postojanke več nego 8 dni napram močni sovražni premoči, je doseženo. Padalski lovci so ob trdovratnem sovražnem odporu zavzeli mesto in letališče He-raklion (Kandija), poveljujoči general grških čet pri Heraklionu je ponudil kapitulacijo. Nemško letalstvo je podpiralo boje z neprestanimi napadi na umikajoče se sovraž-np kolone na pohodu, zbirališča čet i« uporniška gnc/.da. Oddelki bojnih, strmoglavih in rušilnih letal so v valovitih napadih docela uničili angleške in grške oddelke čet. V podpiranju naših operacij po italijanskih silah z morja in iz zraka, pri čemer so se posebno odlikovali z najhrabrejšim nastopom italijanski torpedni čolni, so se 28. maja popoldne italijanske čete izkrcale v vzhodnem delu Krete, odkoder od tedaj naglo prodirajo proti zapadu. Ostanki razpršenih Angležev beže, zasledovani od naših čet, proti južni obali z namenom, da se izognejo z nočnim vkrcanjem na ladje nadaljnji borbi. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov ter zaplenjenega mnogo materijala, med drugim številna oklopna in motorna vozila, 30 lahkih in težkih topov, kakor tudi velike zaloge. Nemški in italijanski vojni ujetniki so bili osvobojeni. Nemška bojna letala so v morski ožini pri Času napadla angleške vojne ladje in so potopila dva rušilca. Strmoglavci so uničili v vodovju v bližini Krete dve trgovski ladji s skupno 1.600 tonami, kakor tudi eno obalno ladjo ter eno obalno ladjo ter eno stražno ladjo. V Severni Afriki obojestransko udejstvo-vanje topništva in izvidniških oddelkov pri Tobruku. Na morju okrog Anglije so bojna letala zapadno od Pentland Firtha hudo poškodovala velik tovorni parnik z bombnim zadetkom v polno. Zadnjo noč so bombardirali letalci kljub neugodnemu vremenu pristaniške naprave na angleški južni obali. Patrulna ladja, ki je bila pred francosko obalo napadena od treh angleških brzih čolnov, je s topovskim ognjem enega Izmed njih potopila ter drugega tako močno poškodovala, da je treba računati z njegovo izgubo. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. Pri uspešnih bojih na prelazu Halfaya v severni Ari ki sta se posebno odlikovala poveljnik oklopnega polka podpolkovnik Cramer, in poročnik topniškega polka Jung. V bojih na Kreti so bili ranjeni nemški vojaki na tako zverinski način In iznakaženi, kakor se je to v poteku sedanje vojne doslej primerilo samo v bojnem pohodu £ro& Poljski Nemška vojska bo z vsemi sredstvi skrbela za ohranitev dostojnosti in viteštva borbe. Z najstrožjo kaznijo bo zaradi tega nastopila proti oddelkom, ki so odgovorni za ta barbarska iznakaženja, ali prebivalcem, ki so jih krivi. Nobenega dvoma nI, da je prav tako nesmiselna ki)kor lažniva trditev angleškega ministrskega predsednika Charchilla, češ, da so nemški vojaki odskakovali v nasprotnikovih uniformah v glavnem kriva teh hestijalnosti. Kritičen položaj Angležev na Kreti Berlin, 30. maja d Po porazu pri Kane ji so angleške čete na Kreti v tako težavnem položaju, da so podvzele že vse ukrepe, da se po morju umaknejo pred nadaljnjem nemškim prodiranjem. Bejrut, 30. maja s. Vesti iz Egipta kažejo, da se osamljeni oddelki grških, angleških in avstralskih vojakov, ki so se umaknili pred nemškimi četam5- s področja okrog Kandije in Kaneje. skušajo z malimi ribiškimi čolni in drugimi ladjami rešit5 z otoka. Doslej do Krete ni prodrla nobena an-gle.ška ladja, ki bi lahko rešila vsaj nekaj angleških čet. Večje število ribiških čolnov, s katerimi so se te čete umaknile z otoka, tava po morju. Do&Hej je neki angleški rušilec sipravil na varno šele 17 Avstralcev pod poveljstvom nekega častnika, ki jih je našel v nekem takem čolnu. Spravil jih je v Eg;pt Ti vojaki pripovedujejo sedaj, kako je bilo na Kreti. Častnik ni mogel zamolčati svojega občudovanja, sijajne organizacije nemških padalskih oddelkov, ki jih je sam opazoval, kako so se spuščal1 na zemljo, se urejali v formacije in prodirali preti angleškim in grškim postojankam. Na zemljo so se spuščali neprestano v velikih skupi-nah. Pristajali so na vsakršnem terenu in tud; v gorah, kjer se je sleherna akcija padalcev doslej smatrala za nemogočo. Križarka »York« potopljena Berlin, 30. maja d. Angleška admiraliteta naknadno pr znava, da je bila angleška križarka »York« v nadaljnjih letalskih napadih ob obali Krete potopljena. Poročilo pravi, da je bila po poškodbah, ki jih je prejela v prejšnjih napadih, »York« odvedena zaradi popravila v zaliv Suda. kjer pa je bila izpostavljena novim neobičajno močnim letalskim napadom. Več bomb je ladjo direktno pogodilo, tako da se je končno potopila. Poročilo admiralitete potrjuje točnost nemških službenih vojnih poročil. Vojno poročilo z dne 20. maja je namreč javilo, da so nemški-strmoglavci potcpMi v zalivu Suda križarko tipa »York«. Nemška letala napadajo angleške čete Berttn, 30. maja, ir. Kakor javlja DNB, so včeraj nemška bojna letala bombardirala edinice angleške vojske na Kreti ter so ob obalah Krete potopila neko angleško torpedovko. Bojna, bombna in strmoglavna letala so z vilikim uspehom napadla formacije angleške vojske južno od Retima. Koncentracije vojske in motorna vozila so bila bombardirana in obstreljevana s strojnicami. umikajo proti Aleksandriji. Naša letala jih neprestano bombardirajo. Sovražni rufilec sllaievvard«, ki je bil hudo zadet od naših letal, je eksplodiral. V teku so reševalne operacije. Doslej je bilo potegnjenih it morja 229 mornarjev, med katerimi jih je 26 hudo ranjenih. Med plovbo v nekem konvoju je bil parnik »Conte Rosso« južno od Sirakuze torpe-diran in potopljen. Pretežni del posadke je rešen. V Vzhodni Afriki je sovražnik s podporo letalstva znova napadel našo postojanko pri Uolhefitu severno od Gondarja. Naše čete so v protinapadu sovražnika odbile ter mu prizadele hude izgube. Schmeling ranjen Berlin, 30. maja. ir. Z merodajnega mesta označujejo kot netočne vesti inozemskih listov, ki so javljali, da je bil bivši boksarski svetovni prvak Max Schmeling na Kreti ujet, pozneje pa na begu ustreljen. Dejansko je Schmeling, ki služi pri padalcih, sodeloval pri prvem napadu na Kreto in sicer pri 1 Lidiji. Schmeling je bil v boju lažje ranjen, pozneje pa je zbolel na neki tropski bolezni, zaradi česar so ga prepeljali v vojaško bolnišnico. Njegovo stanje ne daje povoda za vznemirjenje. Pesimistična presoja položaja v Londonu Berlin, 30. maja. d. Sedaj tudi že angleški listi pišejo zelo pesimistično o položaju na Kreti. »Daily Herald« poudarja pri tem, da je z nemškim prodorom v vzhodno Sredozemlje položaj vsega angleškega imperija oslabljen. Nastala je nova nevarnost za angleške kolonije in izhodišča dobav na vzhodu. Hitler, pravi list, prizadeva z uspehom škodo angleškemu ugledu, ker prodira vedno dalje s svojo vojsko. Vojna na morju New York, 30. maja. d. Po tukajšnjih informacijah je bilo na Atlantiku zopet potopljenih 5 angleških parnikov oziroma takih, ki so pluli v angleški službi. Med drugimi je bil potopljen 8300-tonski parnik »Wellington«, 7300-tonski »Citty of Winterton« in 12.100-tonska norveška pe-trolejska ladja »Pelagos«. New York, 30. maja. rs. Tu se je zasidral brazilski parnik »Buarque«, ki ima na krovu 38 rešenih mornarjev z angleške trgovinske ladje »Ena de Larrinaga«, ki jo je nedavno potopila na severnem Atlantiku neka podmornica. Washington, 30. maja. rs. Ameriški listi poročajo, da se je lord Mountbatton, nečak angleškega kralja in poveljnik potopljene angleške ladje »Kelly« rešil. šanghaj, 30. maja. rs. Angleško-indij-ski poštni urad poroča, da se pošta, poslana med 13. novembrom in 22. decembrom iz Indije v Anglijo, izgubila. Najbrže so bile ladje, ki so jo prevažale, potopljene. Reševanje posadke potopljenega parnika New York, 30. maja d. »United Press« poroča iz Washingtcna, da je ameriška obalna stražna ladja »General Green«, ki je pred nekoliko dnevi rešila 30 brodolom-cev potopljene britanske tovorne ladje »Marcon:«, dobila ponoven nalog, naj gre iskat še nadaljnjih 60 mož posadke. »Mar-coni« je ena izmed osmih angleških tovornih ladij, ki jih je potopila nemška križarka »Bismarck«. Letalski boji nad Anglijo New York, 30. maja d O letalskih napadih na Anglijo v noči od srede na četrtek poroča »Associated Press«, da je šlo za prvi težji napad po tišin5 zadnjih 12 dni. V nekem južnovzhodnem obalnem mestu so sovražna letala povzročila veliko škodo ter ubila mnogo ljudi, med njimi župana in njegovo ženo. V ozemlju pri Liverpoo-lu je tudi prišlo do hudega napada, vendar so bile javi j ene le malenkostne ;zgube. Razen tega so bili izvršeni napadi na britansko vzhodno cbalo in na severno Irsko. Dve nemški letali sta bili sestreljeni in sicer en bombnik nad Angl'jo. neko drugo bojno letalo pa nad francosko obalo. San Sebastian, 30. maja, ir. Uradni angleški komunike javlja, da so sovražna letala tudi preteklo noč razvijala aktivnost nad Anglijo. Bombe so bile vržene predvsem na, neki kraj y srednji Angliji. Slava I. Grenadirskega polka Ljubljana, 30. maja Polk Sardinskih grenadirjev, eden najslavnejših polkov Italijanske oborožene Sile praznuje svojo slavo na današnji dan. Tokrat je naneslo, da praznujejo grena-dirji na svoji junaški poti slavo v beli Ljubljani, v njihovi novi garniziji. Svojo vsakoletno slavo praznujejo grenadirji v spomin na junaške podvige polka in za slavo domovine padlih junakov. Od svojega obstoja se je polk Sardinskih grenadirjev častno izkazal v neštevilnih bojih, za katere je bil ponovno odlikovan. Stara polkovna zastava, ki zgovorno priča o mnogih hudih bojih, je okrašena z dvema zlatima, dvema srebrnima in eno bronasto kolajno. Grenadirji sami spadajo med nujstasitejše vojake Italijanske Armade in je razumljivo, da so koj ob svojem prihodu v Ljubljani zbudili občo pozornost in občudovanje. Vojašnica na Poljanski cesti, koder sedaj domujejo Sardinski grenadirji, je bila za današnjo slovesnost vsa praznična. Skrbno urejeno razsežno dvorišče so od vhoda do polovice zastavili stasiti voiaki, pred njimi z desne in leve sta bila postavljena dva odra za častne goste in častnike. Zgoraj po sredi pa je stal improviziran oltar, pri katerem je vojni kurat opravil obrede. V polkrogu okrog oltarja je bilo razpostavljeno orožje vseh vrst zoper zračne napade; priznati je treba, da vse to moderno orožje, v točnem redu pol-krožno razpostavljeno, ni bilo le značilen dekorativen zaključek slavnostnega prostora, temveč je hkrati zbujalo vse zaupanje v armado, ki ga uporablja. Strogo sliko, ki so jo tvorili strumno postrojeni grenadirji, lepo opremljena in z zelenjem okrašena častna odra, točen red v razpostavljenem bojnem orožju ter slehernem predmetu v bližini, čistost, pedantna, kakršna je bila v resnici po vsem velikem prostoru, to vse se je združevalo v prav dostojanstveno podobo, ki so jo učinkovito poživljali grenadirji, odeti v slikovite starinske uniforme prvih Savojskih grenadirjev, ki so bili za častne straže ob obeh odrih ter po dva in dva z leve in desne oltarja. V črno, drugi v belo uniformo opravljeni, z visokimi kosmatimi kučmami pokriti, opasani s starinskimi sabljami, ob nogah nasajene puške, vse originalno so stali na svojih mestih mrko in nepremično, da so zbujali nehote vtis moči svojega polka, v časih, ko so še osebno junaštvo, sablja in puška, ki jo je bilo treba nabiti spredaj skozi cev. predstavljali tako silo, kakor jo danes večdesettonski bojni stroji, tanki in letala. In te slikovite, neme priče so posredovale slavo ln čast grenadirskega polka od davnih časov do današnjega dne, ko so stali tisoči teh stasitih dečkov, odetih v sivozelene obleke z šlemi na glavah v dolgih vrstah, tesno drug ob drugem... Snažen okvir vsemu slavnostnemu dogajanju na dvorišču so tvorili trikraki objekti vojašnice, okrašeni z mnogimi tro-bojnicami in znaki polka, rdečimi zastavami z belo plamenečo topovsko kroglo po sredi. Točno ob 11.15 so bili na odrih zbrani vsi vojaški dostojanstveniki in gostje; slavnost se je pričela z obredom pri oltarju, ki ga je prav diskretno spremljala polkovna godba sredi med vojaki z cerkveno glasbo. Na častnem odru so bili komandant Armadnega zbora Eksc. General Mario Robotti, podprefekt komm. Bista kot zastopnik Visokega Komisarja Eksc. Gra-ziolija, škof dr. Gregor Rozman, komandant Divizije Eksc. General Orlando, bri-gadni General Eksc. Alagio, milični general Eksc. Tallinucci, konzul De Turris, rektor univerze dr. Matija Slavič, župan dr. Jure Adlešič, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia. Po opravljenih molitvah je godba zaigrala Gounodovo »Ave Maria«, zatem pa je komandant na čelu polka nagovoril vojake s kratkim govorom, po vojaško, da so besede udarjale ko streli. Podal je kratko sliko vseh junaštev, ki jih ima polk za seboj, se spomnil mrtvih junakov in naštel številna, za polk slavna bojna polja od vseh početkov Sardinjskih grenadirjev preko prve in sedanje vojne do poslednjega junaškega podviga v Albaniji. Kakor vedno, bo polk tudi v bodoče vsak čas pripravljen boriti in žrtvovati se za veličino in slavo Imperija. Zagotovil je, da bodo vojaki I. Grenadirskega polka vselej tudi prvi v tekmovanju za veličino Imperija, za čast in slavo Kralja in Cesarja ter Duceja. Njegov vzklik Kralju in Duceju je našel stoteren odmev. Pod vodstvom vojaškega kapelnika je ves polk zapel Kraljevo himno, nato Fašistično, Giovinezzo, himno Savoia in himno Imperia. S tem je bila slavnost v čast prapora Sardinjskih grenadirjev končana. Navzoči so čestitali komandantu nakar so v zvokih polkovne godbe zapustili vojašnico med špalirjem vojakov slovečega polka imenitnih Sardinjskih grenadirjev. Nad izhodom jih je opozarjal velik napis: Credere, Obbedire, Combattere, deviza grenadirjev, Veruj, ubogaj, bojuj. Sovražnosti med Anglijo in Francijo Protest francoske vlade zaradi bombardiranja mest v Tunisu in Siriji Vichy, 30. maja d. Francosko javno mnenje kaže neobičajno vznemirjenje zaradi napada angleških letal na pristanišče Sfax v Tunisu. Francoski krogi ugotavljajo, da morajo ponovne kršitve francoskih pravic po Angliji prej ali slej povzročiti psihološko reakcijo med francosik:m narodom. Zaradi bombardiranja pristanišča Sfax po angleških letaliih je vložila francoska vlada preko Washingtona pri angleška vladi energičen protest. Iz Bejruta javljajo, da so angleška letala včeraj bombardirala mesto Homs v Siriji. Bombe so padle v bl:žino kolodvora, ne da bi povzročile škodo. Ena oseba je bila ubita. Objava angleške vlade, da simatra Anglija odslej Sirijo in Libanon kot sovražno ozemlje, bo imela za posledico, da bodo odslej židovski begunci in Angleži iz Tunrje v Palestino potovali po morju iz Aleksan-drette in ne več po kopnem preko Sirije. Berlin, 30. maja & Nemški tisk živahno komentira novi angleški napad na Francijo. Listi objavljajo obširna poročila o napadu na Sfax v Tunisiu ter ugotavljajo, da predstavlja nov člen v vrsto atentatov, s katerimi se Anglija znaša nad svojo bivšo zaveznico, ki jo hoče ustrahovati. Poskusi Angležev, da bi izvajali pritisk na Francijo, so docela jasni in njihovih vzrokov ni treba dolgo iskati, doslej pa so Angleži dosegli le nasprotni učinek. V Franciji je zaradi njih prišla le še bolj do izraza volja, da bi bran M i svoj imperij in svojo suverenost. O tem pričajo zadnje vesti iz Sirije, kjer je neki francoski lovec sestrelil eno angleško letalo. Računati je s tem, da tudi napad na Sfax ne bo imel drugačnih posledic. Spričo nesrečnega razvoja položaja na Kreti, pravi »Deutsche Allgeme5ne Zeitung«, sti Anglija prizadeva, da bi kakorkoli rešila svoj prestiž, čeprav mora pri tem seči po zločinskih dejanjih. O napadu na Sfax beleži današnje »Di»-plomatisch-politische Korrespondenz«. da predstavlja ta incident nov dokaz, kako Anglija razume spoštovanje mednarodnih pravic. Dejansko je angleško geslo: Postopati brez obzira, kadarkoli in kjerkoli je to v prilog angleški stvari. V Tunisu se je sedaj ponovil nič več in nič manj kakor primer »Altmarka« iz Norveške, ena izmed najhujših kršitev nevtralnosti in Tezira-nja osnovnih določb mednarodnega prava Madrid, 30. maja. d. Bombardiranje Tu-nisa po angleških silah je v vsem Maroku, Tunisu in Alžiru izzvalo ogorčenje. Pri obstreljevanju je bila zadeta francoska ladja »Rebelais« in je bilo ranjenih osem mož posadke. Oblasti so odredile poostritev protiletalske obrambe zlasti v Casablanci in Biiecfci, Angleži t^je Gbstoeii&vali naj,- , prej italijanske trgovinske ladje pred Tu-nisom izven suverenih voda Tunisa in tudi luko samo. dasi tam ni bilo italijanskih ladij. Amsterdam, 30. maja. ir. Angleški listi izražajo danes zahtevo po angleški okupacij Sirija »Daily Telegraph« izraža mnenje. da je treba Angliji v sedanjem trenutku doseči viden uspeh, zlasti, če Nemci zasedejo Kreto. »News Chronicle« poudarja važnost Sirije ter pravi, da bi bila zasedba Sirije za Anglijo neprecenljivega pomena. Stockholm. 30. maja d. Tukajšnji listi poročajo, da je londonski radio izdal posebno poročilo o dogodkih v tuniški luki Sfax. Ker so tuniške oblasti dovolile sovražnim ladjam operacije v tuniških vodah ter zatočišče v tamošnjih lukah, je britansko letalstvo 28. maja bombardiralo v luki Sfax neko ladjo ter jo zažgalo. Poročila iz Vichija pravijo, da je v tem primeru šlo za neko francosko in ne italijansko ladjo, dodaja pa vendar, da se je ladja ta čas zatekla v pristanišče Sfax. V Londonu trdijo, da ima krivdo na tem samo vichyjska vlada, ker je bila že poučena, da Velika Britanija nezasedeni Franciji ne more priznati pravic in prednosti nevtralne države, ker je v London že prispelo obvestilo, da se sovražnik poslužuje tuniških luk in da njegove ladje operirajo v tuniških vodah. Francosko-nemško sodelovanje Budimpešta, 30. maja d. Tukajšnje pot uradno glasilo »Pester Lloyd« objavlja po»-sobno poročilo iz Vichyja, v katerem poudarja, da se psihološki temelji za nemške«-francosko sodelovanje v preteklih mesecih niso ravno okrepili. Obžalovati je, piše list, da se to vprašanje ne da končnoveljavno rešiti, dokler ni nesporno urejeno neko drugo vprašanje. Kdor pozna francoski narod in mu je odkrito naklonjen, bo razumel razočaranje Francozov, ker kljub popolni predaji orožja niso dosegli miru in ga bržkone ne bodo, dokler ne bo vejna kot celota popolnoma končana. Naraščajoč uvoz iz Finske v Kurijo Helsinki, 30. maja ir. Kakor javljajo fin. ski listi, presega izvoz blaga iz Finske v Rusijo v zadnjem času uvoz iz Rusije Listi vidijo v tem dejstvu dokaz, da vladajo med Rusijo in Finsko tako na političnem, kakor tudi na gospodarskem.polju najbolj« ši odnosi. Sobota, 31. V. 1941 : j La festa detla bandiera del Reggimento Granatieri AlTaustera e guerresca cerimonia presero parte tutte le Autorita civili e militari della Provincia Stamane il Reggimento dei Granatieri di Sardegna ha festeggiato, con grande solennita la festa della propria bandiera. Alla cerimonia che si š svolta nell'ampio cortile della Caserma del Principe di Pie-monte hanno preso parte il Comandante del Corpo d'Armata Ecc. Robotti, il Vice-prefetto Bisia quale rappresentante del-l'Ecc. Grazioli, assente, per che a Trieste, dove ha presenziato guesta mattina al cambio della guardia della Federazione Fascista, il veseovo di Lubiana l'Ecc. dottor Rožman, il Comandante di Di-visione Generale Ecc. Orlando, il Generale di Brigata Ecc. Alagio, il Generale della Milizia Ecc. Tallinuccl, il rettore magnifico delloiniversitš, dott. Slavič, il Sindaco dott. Adlešič e altri rapresentan ti delle Autoritš. militari e civilL II cappellano militare tenente Trotta, ce-lebrd la messa di campo. Di seguito il Comandante del Reggimento in un'austera allocuzione revoco le glorie dei Granatieri le cui prime formazioni, costituite da Carlo Emanuele II, combatterono eroica-mente gia nella guerra di Candia contro i Turchi dal 1645 al 1669 da quando in poi parteciparono aneora ad altre 14 fino al-1'eroica difesa del monte Cengio nel 1916. Infine la banda reggimentale intonč gli inni patrii. Alle 11.45, con le presentazioni dl congratulazione delle Autorita al Comandante del Reggimento, la guerresca ce-remonia ebbe termine al suono festoso della marcia reggimentale. Disposizioni sui testi scolastici L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto 11 Decreto 11 maggio 1939 n. 5078/TV del Ministero dell'Istruzione del-l»ex Stato jugoslavo, considerata 1'urgente necessita di pnvvedere all'approvazione dei libri da usarsi nelle scuole della provincia di Lubiana, o r d i n a : Art. 1. Nelle scuole di ogni ordine e gra-do della provincia di Lubiana non potranno nsarsi a decorrere dal prossimo anno scolastico libri di letture, antologie, ma-nuali e libri di testo in genere che non slano stati approvati dall»Alto Commissa-rlato. Tutte le approvazioni precedentemente accordate sulla base delle disposizioni fi-nora vigenti sono revocate. Art. 2. I libri a stampa, della cui appro-vazione s'intenda chiedere la conferma, de- vono essere presentati in triplice copia, entro il 31 maggio 1941-XIX alla Divisio-ne IV (Istruzione) dcll»Aito Commissariato per la provincia di Lubiana. I libri non aneora pubblicati di cui si volesse chiedere l'approvaziene per hanno scclastico 1941/42-XX devono essere presentati alla medesima Divisione in tre co-pie dattilografate entro U 15 agosto 1941-XIX. Art. 3. Per ciasun libro presentato dovra essere indicato U ti po di scuola e la classe per cui si chiede 1'approvazlone. Art. 4. La presente ordinanza entra ln vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 27 maggio 1941-XIX. L'Alto Commissario Emilio Grazioli Sostituzione delle targhe automezzi L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ritenuta la necessita che gli automezzi della provincia di Lubiana siano for-niti di targhe di riconoscimento analoghe a quelle in uso nelle altre provincie italiane, o r d i n a : Art. 1. Entro il 30 giugno 1941-XIX tutti gli automezzi (autovetture, autocarri, rimorchi, motocicli ecc.), registrati nella provincia dl Lubiana, dovranno recare una farga anteriore ed una posteriore del mo-dello prescritto con la sigla »L B« seguita dal numero progressivo. Art. 2. I proprietari degli automezzi di cui all'articolo precedente ritireranno le nuove targhe alla Divisione II dell'Alto Commissariato verso restituzione della targa gia in uso. All'atto della sostituzione delle targhe sara apposta, a cura della stessa Divisione, un'annotazione sul Ubretto di circoiazione con 1'indicazione del nuovo numero asse-gnato albautomezzo. Art J. A partire dal 15 giugno 1941-X1X non potranno circolare automezzi, neppure se miniti de'1e licenze speciali finora accordate o che verranno in seguito, fino tale data concesse, se non saranno muniti dele nuove targhe contemplate all'artico-lo 1. Art. 4. I contravventori alla presente ordinanza, che entra ln vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, saranno puniti a termine di legge e le licenze di circoiazione saranno senz*altro revocate. Lubiana, 27 maggio 1941 -XIX. L'Alto Commissario Emilio Grazioli La circoiazione di automezzi parzialmente libera L'Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana comunica in data del 29 maggio: A partire dal 1 giugno a. c. tutti gli automezzi adibiti solameute al trasporto di cose possono liberamente circolare sen-za essere tenuti a chiedere la speciale au-torizzazione. In tale categoria rientrano: gli autocar- ri, i rimorchi, i motofurgoncini © veicoli adibiti a servizi speciali (autoambulanze, furgoni postali, vigili al fuoco ecc.). II disco tricolore e la Iicenza speciale finora in vigore, a partire dal 1 giugno non saranno piii valevoli e si ordina per-tanto ai rispettivi detentori di restituirll non piu tardi del 10 giugno (Div. VIII). Un tanto vale sia per le autorizzazioni ri-lasciate dali'Autorita Militare che Civile. Odredba o šolskih knjigah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi odločbe prosvetnega ministrstva bivše jugoslovanske države štev. 5078-IV z dne 11. maja 1939 in upoštevajoč nujno potrebo, da uredi odobravanje knjig za rabo v šolah Ljubljanske pokrajine, odreja: Cl. 1. V šolah vseh vrst in vseh stopenj v Ljubljanski pokrajini se počenši s prihodnjim šolskim letom ne bodo smele več uporabljati čitanke, antologije, priročniki in vobče učne knjige, ki jih ni odobril Visoki komisariat. Vse prejšnje, po dosedaj veljavnih predpisih izdane odobritve se razveljavljajo. Ci. 2. Knjige, za katere se namerava prositi potrditev odobritve, se morajo ! predložiti v treh primerkih do vštetega 10. junija 1941-XIX prosvetnemu a V.) oddelku Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Še ne izdane knjige, glede katerih bi se nameravala prositi odobritev za šolsko leto 1941-24-XX, se morajo predložiti istemu oddelkn v treh tipkanih izvodih do vštetega 15. avgusta 1941-XIX. Čl. 3. Za vsako predloženo knjigo se morajo navesti vrsta šole in razredi, za katere naj se odobri. Cl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 27. maja 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Zamenjava avtomobilskih evidenčnih tablic Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da so motorna vozila Ljubljanske pokrajine opremljena s spoznavnimi tablicami, kakršne so v rabi v drugih italijanskih pokrajinah, odreja: Cl. 1. Od 30. junija 1941-XIX dalje bodo morala vsa motorna vozila (osebni avtomobili in avtobusi, tovorni avtomobili, vlačilci, motorna kolesa itd.), ki so registrirana v Ljubljanski pokrajini, nositi sprednjo in zadnjo tablico predpisne oblike z znakom »L. B.« in zaporedno številko. Cl. 2. Lastniki motornih vozil, omenjenih v prednjem členu, dobijo nove tablice pri II. oddelku Visokega Komisariata in vrnejo dosedanjo tablico. Ob nadomestitvi tablic se pri istem oddelku vpiše v prometno knjižico pripomba z navedbo nove številke, ki se je določila motornemu vozilu. Cl. 3. Od 15. junija 1941-XIX dalje ne bodo smela več voziti motorna vozila, niti če bi bila opremljena s posebnimi dovolilnicami, ki so se jim že izdale ali se jim dotlej še izdajo, če ne bodo imela nove tablice po členu 1. Cl. 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo po določbah zakona in se jim hkrati odvzame prometna dovolilnica. Ljubljana, dne 27. maja 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Avtomobilski promet deloma spet prost Visold Komisariat je objavil dne 29. maja: Od 1. junija t. 1. dalje sc vrši promet z onimi avtomobilskimi sredstvi, ki se uporabljajo samo za prevoz blaga, prosto in za nje ni treba več prositi posebnega dovolila. Sem spadajo: tovorni avtomobili, re-morkerji, avtofurgoni in vsa motorna vozila za posebne prevoze (rešilni vozovi, Novačenje za ameriško vojno mornarico New York, 30. maja. d. Urad za novačenje je včeraj drugič v teku 10 dni objavil poziv za novačenje 35.000 prostovoljcev v starosti med 17 in 30 leti za takojšen vstop v službo ameriške mornarice. Pogoji za sprejem v mornarico so bili to pot znatno omiljeni. poštni avtomobili, motorna vozila požarnih bramb itd.). Dosedanja dovolila in trobojni znaki prestanejo veljati z 31. majem t. U vse te je vrniti najkasneje do 10. junija t. L Visokemu Komisariatu za Ljubljansko pokrajino (odd. VIII) ne glede na to, ali so bili izdani v pristojnosti Visokega (oziroma prejšnjega Kr. Civilnega Komisariata ali vojaških oblasti). Ameriška oporišča na Antilih Antigua, 30. maja. d. Tu je bila podpisana pogodba, s katero daje Angliji J najem Ameriki nekoliko oporišč na antil-skem otoku Antigli. Sporazum ie v imenu angleškega kralja podpisal tamošnji britanski guverner, v imenu vlade Zedinjenih držav pa ameriški konzul na otoku Barba-dosu. Gospodarstvo Gospodarsko sodelovanje Hrvatske z Italijo Grof Volpi di Misurata je imel kot predsednik italijansko-hrvatske gospodarske komisije v četrtek dva dolga prisrčna razgovora s poglavnikom dr. Paveličem. Razgovora sta se nanašala na vprašanja, ki se tičejo skupnih gospodarskih interesov Italije in Hrvatske ter sta potekla v duhu razumevanja in prijateljstva. Grof Volpi je Imel nato de razgovore s tehničnimi uradniki hrvatskih ministrstev in vodilnimi hrvatskimi osebnostmi. Razgovori so se nanašali med drugim na možnost po-spešenja trgovinskega prometa med Italijo in Hrvatsko, na ureditev gospodarskega življenja v Dalmaciji, gradnjo cest na Hrvatskem ter na izrabo vodnih sil za pridobivanje električne energije. Proučeno je bilo tudi vprašanje uvedbe kliringa med Italijo in Hrvatsko poleg ostalih vprašanj, ki se nanašajo na medsebojno sodelovanje v pogledu valutnega vprašanja. Prihodnje dni bodo odpotovali v Rim delegati hrvat- ske vlade, da se podrobno pogajajo o teh vprašanjih. V smislu dogovora, ki je bil sklenjen v Zagrebu, bo skupna italljansko-hrvatska komisija uredila gospodarsko življenje Dalmacije in Reške pokrajine s tem, da bo državljanom obeh držav zagotovila poenostavljen postopek za hitrejšo izmenjavo blaga. Posebna komisija se bo bavila z vprašanjem gradnje cest v hrvatskih pokrajinah po finančnem načrtu, ki ga je hrvatska vlada že odobrila. Pri izvajanju tega načrta bodo nudili svojo pomoč italijanski tehnični strokovnjaki. Ta komisija bo proučila tudi vprašanje izkoriščanja vodnih sil s posebnim ozirom na možnost elektrifikacije železnic. Valutno sodelovanje je predvideno na osnovi, da bo določena stalna relacija med italijansko liro in novo hrvatsko valutno enoto, ki se bo nazivala kruna. Na tej osnovi bo urejen tudi klirinški plačilni promet med Italijo in Hrvatsko. Preskrba Italije s kruhom Dunajski »Siidost Echo« prinaša od svojega rimskega dopisnika zanimiv članek o preskrbi Italije s kruhom. Pisec navaja, da so kruh in testenine v Italiji osnova celotne prehrane. Povprečna potrošnja kruha znaša okrog 170 kg na prebivalca na leto. kar je mnogo več nego v državah ostale Evrope. V borbi za gospodarsko neodvisnost je Italiji uspelo postopno zmanjšati potrebo uvoza žita in je že pred izbruhom vojne žitna produkcija narasla na povprečno 80.000 milijonov metrskih stotov letno, kar ustreza celotni potrebi konzuma. Povečanje produkcije ni bilo doseženo samo s pridobitvijo novih kulturnih površin v zvezi z meljoracijaml, temveč še večji meri z intenziviranjem proizvodnje in z uporabo selekcioniranih vrst žita. Poleg tega je Italija že v letih gospodarske krize uvedla neki državni žitni monopol in je pričela ustvarjati žitne rezerve. Vsem tem ukrepom je pripisovati, da neugodne vremenske razmere v lanskem letu niso prinesle, kakor v prejšnjih časih, katastrofalne letine in je pridelek pšenice dosegel navzlic temu 70 milijonov metrskih stotov. Na drugi strani pa ima Italija tudi precejšnje rezerve. Id bi omogočale kritje potreba konzuma do nove letine. Navzlic te-; mu je Italija o pravem času uvedla tudi štednjo s pšenično moko. Lanska letina koruze je bila v nasprotju s pšenično letino zelo obilna in je dala 35 milijonov metrskih stotov. Pšenična letina, ki je prinesla 70 milijonov metrskih stotov. bi sama zadostovala za kritje 80% letne potrošnje. Da se omogoči z razpoložljivo količino lanske letine kritje potrošnje do nove letine, je Italija že v novembru predpisala obvezno dodajanje koruzne moke tja do nove letine. Tudi v najtežjih mesecih pred novo letino ne more priti do pomanjkanja krušnega žita. Zaradi tega Italija tudi ni bila primorana uvesti krušne karte in se po vsej Italiji dobi kruh v poljubni količini brez nakaznic. Gospodarske vesti iz Hrvatske Po ustanovitvi Državnega vjeresijskega zavoda, ki je prevzel posle podružnic Državne hipotekarne banke na področju Hrvatske, in po ustanovitvi Hrvatske državne banke, ki je prevzela posle Narodne banke, pripravljajo sedaj v hrvatskem trgovinskem ministrstvu ustanovitev tretjega državnega zavoda, in sicer državnega zavoda za po zavarovan je. Kakor poroča zagrebški gospodarski dnevnik »Hrvatsko gospodarstvo«, je sedaj najvažnejša naloga Hrvatske državne banke, da pripravi vse potrebno za čim prejšnjo zamenjavo dinarskih novčanic v nove novčaziice »Hrvatske državne banke«. Glede obtoka nemških »Reichskreditkas-senseheine« in italijanskih lir so v teku pogajanja, da bi se ta tuja plačilna sredstva lahko uporabila za kritje trgovinskih obveznosti Hrvatske nasproti Nemčiji in Italiji. Pri zagrebški borzi za blago in vrednote je bil pred tedni postavljen za komisarja prof. dr. Mirko Lamer, za njegovega namestnika pa dr. Aleksander Hondl. Zaradi prezaposlenosti dr. Lamerja, ki vodi trgovinski oddelek ministrstva za obrt, trgovino in industrijo, je sedaj imenovan za komisarja dr. Hondl, za njegovega namestnika pa dr. Joško Jerič. V prihodnjih dneh bo sklican borzni svet, da razpravlja o vprašanju obnove poslovanja zagrebške borze. Verjetno je, da bo pričela zagrebška borza v kratkem poslovati z nekaterimi vrednotami. Hrvatski gospodarski svet, ki ga sestavljajo predstavniki zbornic, je bil te dni izpopolnjen z odposlanci gospodarskih zbornic iz Osijeka, Sarajeva, Banjaluke in Dubrovnika. V ministrstvu za narodno gospodarstvo vrše priprave za organizacijo hrvatskega zadružništva po načelu razdelitve dela, specializacije in racionalizacije. V načrtu je ustanovitev ene same državne zadružne zveze, ki bo revizijski organ zadružništva. Tej zadružni zvezi naj bi stal na strani go-spodarsko-zadružni svet, kot organ ministrstva za narodno gospodarstvo. Prevladuje mišljenje, da je treba revizijsko poslovanje ločiti od blagovnega in denarnega poslovanja zadružnih zvez, tako da bi imela državna zadružna zveza zgolj revizijske posle in bi se poleg te zveze ustanovile še poslovne zveze. Gospodarske vesti =Trgovci in nakup življenjskih potrebščin. Iz »Trgovskega lista« posnemamo: Ker že dolgo blago ne išče več kupca, temveč kupec blago, je potrebno, da se vsi ravnajo v pravcu racioniranja življenjskih potrebščin na ta način, da kupujejo samo pri svojih trgovcih ter ne hodijo od trgovine do trgovine. Eni obletavajo vse trgovine zaradi kupičenja blaga, ki je vsem v veliko škodo, drugi pa iz slabe navade, ki je seveda tudi škodljiva. Trgovec, ki zavrača neznane kupce v interesu svojih stalnih odjemalcev, napravi skupnosti veliko uslugo in nihče nima pravice, da bi se zaradi tega pritoževal. Kdor išče blago pri tujem trgovcu, je sumljiv kupičenja blaga in verižništva. » Obsežna Izmenjava blaga med Hrvatsko in Nemčijo. V teku pogajanj med nemško in hrvatsko delegacijo, ki se vrše v Zagrebu, je prišlo do sporazuma, ki določa za čas od junija do septembra t. 1. medsebojno izmeno blaga v vrednosti 1 milijarde dinarjev. Nemčija bo dobavljala Hrvatski Industrijske proizvode, Hrvatska pa Nemčiji živila, lesne proizvode in rude. Nemško poslaništvo v Zagrebu je obvesti--> hrvatsko vlado, da je nemška vlada o priliki velikih poplav pomladi 1. 1940 obljubila bivši jugoslovanski vladi prispevek 100.000 mark. ki ga sedaj stavlja na razpolago Hrvatski. Bivša jugoslovanska vlada je izjavila željo, naj bi Nemčija za ta denar dala bivši Jugoslaviji črpalke, ki se rabijo za odvajanje vode s poplavljenega področja. Nemška vlada je tej želji ugodila. Stroji so sedaj na razpolago hrvatski vladi. — Gradnja prekopa med Dunavom in Odro. V novembru 1938 je bil med Nemčijo in takratno Češkoslovaško sklenjen poseben sporazum za gradnjo prekopa med Odro in Dunavom. V tem sporazumu je bilo predvideno, da bosta obe državi zgradili potrebne dele na svojem ozemlju, kanal pa naj bi opravljala mešana češko-nemška družba. Sedaj je prišlo med Nemčijo in češkomoravskfcn protektoratom do novega sporazuma o gradnji prekopa Odra—Donava. Po tem novem sporazumu bo nemška država prevzela vse stroške za gradnjo prekopa tudi na področju protek-torata, pač pa se je moral zavezati pro-tektorat, da bo nosil stroške za razlastitev potrebnih zemljišč. Japonski cilji HsJngking, 30. maja. s. Bivši japonski ministrski predsednik general Abee je imel včeraj razgovor z novinarji. Japonsko politiko je ob tej priliki označil z naslednjimi tremi točkami: 1. Glavna naloga Japonske bo tudi v bodoče, da čim prej likvidira spore s Kitajsko. 2. Japonska politika glede Nankinga ostane nespremenjena in vlada v tem pogledu v vsej japonski vladi popolno soglasje. 3. Sleherna bojazen, da bi izbruhnila ja-pensko-ameriška kriza bo ostala neutemeljena, dokler bo Japonska kazala tako odločnost, kakor jo je doslej. Napetost med Japonsko in Nizozemsko Indijo Tokio, 30. maja. ir. Uradni zastopnik japonske vlade je včeraj potrdil, da so bila gospodarska pogajanja med Japonsko in Nizozemsko Vzhodno Indijo prekinjena, ker zavzema Nizozemska Indija nespravlji-vo stališče. Cas odhoda japonske delegacije iz Nizozemske Indije še ni določen, pogajanja bi se mogla obnoviti samo tedaj, če bi Nizozemska spremenila svoje sedanje stališče. Amerika in Japonska Washington, 30. maja d. Zunanji min;ster Hull je izjavil v zvezi z govorom predsednika Roosevelta, da bo ostala ameriška politika napram Japonski, kakor tudi razmerje med Zedinjenimi državami in Japonsko nespremenjeno. Tokio, 30. maja d. Na posvetovanju z generali je izjavil v sredo japonski vojni minister Tojo, da ste ji Japonska pred zelo resnim položajem. Pozval je 15 upokojenih generalov, naj v teh resnih časi;h posvetijo svoje delo skupni stvari. V nadaljnjem je podal generalom obširno poročilo o položaju v Evropi in na Kitajskem. Zunanji minister Macuoka je imel včeraj daljši razgovor z nemškim velepos>lan:kom Ottom. Kakor se je zvedelo, sta govorila o mednarodnem položaju, ki je nastal po zadnjem Roosevdtovem govoru. Pozneje je Macuoka sprejeli tudi angleškega veleposlanika. Panamski zunanji minister v Washingtonu VVashington, 30. maja. d. Zunanji minister Hull je imel včeraj daljši razgovor s panamskim zunanjim ministrom, ki se mudi na obisku v Washingtonu. Kakor pravi uradni komentar, se je razgovor nanašal na vprašanja, ki zanimajo obe državi. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 19.30 uri Sobota 31. maja: ob 19.30: Bog z vami, mlada leta! Premiera. Red Premier-slcl« Nedelja, L junija: ob 19.30: Komedija zmešnjav. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek 2. junija: ob 19.30: Bog z vami, mlada leta! Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. ★ Drevi ob 19.30 bo v Drami premiera zelo prisrčne in obenem humorne zgodbe, italijanske sodobne igre Camasia in Orilia »Bog z vami, mlada leta!« (»Addio, giovi-nezza«). V njej sta orisala dramatika spretno opazovano skupino mladih študentov in njihovih deklet ter izrez iz njihovega življenja, v katerem se menjavajo resni prizori z veselimi in nudijo gledalcu prav prijeten večer. Igrali bodo Levarjeva, Kralj, Mira Danilova, Gabrijelčičeva, Ra-karjeva, P. Juvanova, Slavčeva, Sever, Drenovec, Gregorin, Tiran in Milčinski. Režija je prof. šesta. Predstava bo za red Premierski. Binkošti v Drami. Na binkoštno nedeljo ob 19.30 bodo uprizorili v Drami »Ko-medijo zmešnjav«, ki jo je napisal Shakespeare. V tej svoji komediji je pokazal Shakespeare, v kakšne sila neprijetne, a deloma tudi skrajno komične situacije zapadeta dva para dvojčkov, gospodarjev in slug, ki jim nasprotja v značajih pripravijo marsikatero past. Vedrost in prešer-nost, ki vejeta iz tega dela, sta očarali občinstvo ter prinesli delu vse pozornosti vreden uspeh. Na binkoštm ponedeljek ob 19.30 bodo igrali prvo reprizo Camasio-Oxilijeve igre v treh dejanjih »Bog z vami, mlada leta!« (»Addio, giovinezza«), zgodbo iz študentovskega življenja. Delce, ki je namenjeno predvsem zabavi, a učinkuje prav prikupno s svojimi deloma čustvenimi, deloma humornimi prizori, bo občinstvu brez dvoma ugajalo. Za obe predstavi veljajo znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Začetek ob 19.30 uri Sobota, 31. maja: ob 19.: Baletni večer. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 1. junija: ob 15.: Princeska, in zmaj. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol, ob 19.: Figarova svatba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 2. junija: ob 19.: Faust. Izven. * Baletni večer obsega bogat spored, na katerem so skladbe znamenitih skladateljev, kot so Gluck, Ravel, Liszt, Grieg in Novak. Večer obsega plese karakternega, folklornega in plastičnega značaja ter klasični balet. Sodelovali bodo vsi baletni solisti (Bravničarjeva, Moharjeva, Rem-škarjeva, Japljeva) in baletni zbor ter solisti (Golovin, Pilato, čarman in Pogačar). Koreografije sta sestavila šef baleta inž. Golovin in soloplesalec Boris Pilato. Začetek baletnega večera bo ob 19. ter veljajo znižane cene od 30 din navzdol, na kar opozarjamo. Binkošti v Operi. Na binkoštno nedeljo popoldne ob 15. bodo uprizorili v Operi ljubko mladinsko igro »Princeska in zmaj«, v kateri je ponazorjen boj pogumnega dečka Jožka s troglavim zmajem. Gozdne živali in bajna bitja, med njimi sedem palčkov, lepi baleti, zabavni dvorni norček, lepa princeska, hudi zmaj in dragi, pripomorejo dejanju do pestrosti. Pevne glasbene točke bodo ostale otrokom v najlepšem spominu. Ob 19. bodo peli Mozartovo opero »Figarova svatba«, katere dejanje je prirejeno po istoimenskem Beau-marchaisovem delu in sega v dobo pred francosko revolucijo ter skriva pod plaščem veseloigre človečanske nazore in stremljenja, ki jih je do veljave pripeljala prav za prav šele revolucija sama. Mu-zikalno obdelavo te duhovite komedije je lahko kongenialno izoblikoval le komponist take kvalitete kakor je bil Mozart. Na bin-koštni ponedeljek ob 19. bodo uprizorili Gounodovega »Fausta«, učinkovito opero, katere osnovo tvori dejanje, posneto po Goethejevi istoimenski tragediji. Boj človeka, ki se je zapisal zlem silam, da si. je priboril izgubljeno mladost, je podana na globoko dojemljiv način. Kolesarska dirka iz Gorice v Ljubljano »Gazzetta della Šport« objavlja na vidnem mestu zanimivo vest o prvi športni manifestaciji italijanskih kolesarjev v naših krajih. Kakor piše ta športni dnevnik, so načrt o izvedbi takšne kolesarske dirke iz Gorice v Ljubljano sprejeli dirkači kakor tudi odločilni športni faktorji z največjim zadoščenjem. Ta dirka naj bi bila dne 20. julija ob udeležbi najboljših profesionalnih dirkačev in tudi vseh boljših vo-začev iz kategorije neodvisnih. Proga za zdaj še ni določena natančno, verjetno pa je. da bo šla po najkrajši poti mimo Ajdovščine do stare meje ter preko Logatca in Vrhnike v Ljubljano. Kakor zatrjuje list. bodo vse te podrobnosti znane v kratkem. Naši kolesarji, o katerih smo prav včeraj zapisali nekaj misli, se bodo morda do tedaj tudi zganili ter se poskusili tako ali tako pokazati vsai pri tej priložnosti. Na progi Ljubljana - Bloke - Prezid vozi avtobus na binkoštno nedeljo in ponedeljek izredno ob 8. uri zjutraj iz Ljubljane. (—) f Skrušeni od bolesti naznanjamo, da je Vsemogočni nenadoma poklical k Sebi našega iskreno ljubljenega soproga, zlatega ateka, starega ateka, brata, strica, gospoda BOBEN JOSIPA upokojenca drž. žel. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 31. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Podjunska ulica 4, na farno pokopališče v Dravljah. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 5. junija 1941 ob 7. uri v cerkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, dne 31. maja 1941. MARIJA BOBEN, roj. JERAJ — soproga; IVAN, FRANCI, STANKO — sinovi; MARIJA CATER, roj. BOBEN — sestra; MICI BOBEN — nečakinja; snahe in vnuki ter ostalo sorodstvo. Ob grobu Cirila Pirca Ljubljana. 30. maja Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je v Ljubljani umrl g. Ciril Pire. častni meščan in dolgoletni župan kranjski. Vest c smrti tega plemenitega, neumorno delavnega moža. ki .ie vse svoje sile posvetil povzdigu in razmahu svojega rojstnega mesta in napredku domovine, ie globoko presunila številne njegove prijatelje in znance. Pokojnik je bil iz stare, ugledne kranjske trgovske rodbine. 2e njegov oče je bil vnet rodoljub, bil je prvi predsednik Narodne čitalnice in kranjski župan. Po končanih srednješolskih in pravnih študijah ie pokojnik prevzel očetovo gospodarstvo, obenem pa je stopil v javno gospodarsko :n politično življenje. Njegovemu delu gre dobršen del zasluge, da je pri volitvah v tedanji deželni zbor leta 1895. zmagal no- Na uspeli IX. umetnostni razstavi Slovenskega lika v razstavnih prostorih palače Bat'a se je predstavil javnosti tudi mladi kiparski umetnik Štrekelj Ivan. Obiskovalcem razstave že takoj pri vstopu zbudi pozornost njegov nad vse uspeli Portret mladeniča, ki se zdi kakor živ. Drugo njegovo delo je kipec Sramežljiva, ki nekoliko zaostaja za Portretom po izdelavi, to pa zaradi tega, ker ga ni ustvaril po modelu. Kljub temu pa se jasno vidijo spodobnosti mladega umetnika. Štrekelj Ivan se je rodil 23. septembra 1916. v Ljubljani. Je sin revnih staršev, njegov oče je po poklicu železničar. V gluhonemnici, kjer se je šolal, so postali pozorni nanj. 2e od vsega začetka je bil kaj posebnega in se je v vsakem oziru razlikoval od svojih součencev. Bil je tih in sam svoj dober, resen, inteligenten. Zanmal se je za risanje, še večje talente pa je pokazal za upodabljanje, posebno modeliranje. Ko so učitelji odkrili njegov talent, so mu na vse načine pomagali, da bi mogel razviti svoje sposobnosti. Obiskoval je kiparski oddelek Srednje tehnike v Ljubljani, potem je absolviral eno leto privatnega študija kompozicije pri prof. Fr. Kralju in končno je šel v Beograd, kjer se je s pomočjo Podpornega društva gluhonemnice vpisal na Umetnostno akademijo, na kateri se je vežbal dve leti. Mladi umetnik se je zavedal borbe za obstanek in je v Beogradu med poukom tudi delal, da se je preživljal in da ni bil v preveliko breme svojim vzgojiteljem in dobrotnikom gluhonemnice. Razstavljena umotvora gluhega umetnika nista njegova edina in najboljša. Napravil je že celo vrsto manjših del in nekaj v naravni velikosti. V veži Gluhonemnice v Ljubljani je na desni strani monu-mentalen relief, ki predstavlja skupino Dobrotnega angela ali genija z gluhim dečkom in nemo deklico. Relief ima naravno velikost in je presenetljivo poduhovljen in precizno izdelan ter v vsakem oziru jasno i7raža avtorjevo zamisel. Napravil ga je Štrekelj lansko leto, na prošnjo uprave, ki je priredila razstavo ob priliki 40 letnice Gluhonemnice. Predlanskim je napravil v naravni velikosti iz mavca turista za svojega strokovnega učitelja g. Mazija v Vikrčah pod Šmarno goro. To je njegova prva velika plastika in mu je zelo dobro uspela. Gg. upravnik. Mazi in vsi ostali učitelji gluhonemnice imajo vtis, da bo Štrekelj zavodu v ponos in da bomo dobili Slovenci svojega Ambrosija. Mlademu umetniku je treba le omogočiti, da se v tujini izpopolni. Med součenci je bil vedno prvi in se je naučil tudi dobro in pravilno govoriti. Mladi umetnik napravi na vsakega močan vtis. Vse na njem izdaja globoko umetniško dušo — plemenite poteze, živahne in odkritosrčne oči, odločen in tar Viktor Globočnik. s čimer se je narodni razvoj Kranja preookrenil na novo pot. Od takrat je ime Cirila Pirca ostalo tesno povezano s kulturnim, gospodarskim in političnim življenjem gorenjske metropole, uspešno se je uclejstvoval v gasilskem društvu. Vse tri organizacije so njegovo požrtvovalno delo nagradile s tem. da so ga izvolile za častnega člana. Največje pa so zasluge pokojnega Cirila Pirca na gospodarskem in političnem področju. Celih 12 let je bil deželni poslanec za kranjski in škofjeloški volilni okraj, nad 40 let občinski odbornik in svetovalec, potem pa še 15 let župan mestne občine kranjske. Ko je leta 1921. prevzel županske posle, je njegova delavnost dosegla višek. Kupil je novo občinsko poslopje na Mestnem trgu ter ga dal po nasvetih prof. Plečnika in načrtih prof. Grebenca re-stavrirati, da je ohranil najlepše gradbene umetnine. Izposloval je priključitev Gorenje Save in Gašteja k mestni občini in tu se je naselila tekstilna industrija, ki je prinesla mestu najlepši procvit. Nu njegovo pobudo je bila ustanovljena tekstilna šola. iz katere so izšli številni domači strokovnjaki. Ko je bil leta 1935 ponovno izvoljen za župana, si je mnogo prizadeval. da dobi Kranj novo kopališče, a zaradi nerazumevanja nekaterih ni mogel uspeti. Z uvedbo trošarine je župan Pire ustvaril občini nov vir dohodkov tako da ni bilo več treba poviševati občinskih do-klaci. Mnogo zaslug si ie pridobil za zgradbo vodovoda in v uspešnem reševanju drugih gospodarskih vprašanj. Najlepše priznanje njegovemu delu so izpričale polne občinske blagajne, ko ie bil pred leti razrešen. Za svoie nesebično delo pa je prejel tud. lepo vrsto odlikovani. Zaslužnega pokojnika SDremimo danes, v soboto, ob 15.30 iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu Zupanu Cirilu Pircu ohranimo časten sporni- ugledni rodbini pa naše najiskrenejše sožalje! umerjen nastop ter skromnost Brez težav sem se lahko pogovoril z mladim umetnikom. — Kdaj ste odkrili svoj umetniški talent in kaj nameravate? — Zanimanje za umetnost sem dobil šele okrog svojega 14. leta, že skoraj ob zaključku šolske dobe v gluhonemnici. Odkril me je slučajno učitelj risanja g. Er-bežnik, ko je opazil moje uspele portrete sošolcev. Glede načrtov za bodočnost še nisem dovolj na jasnem Seveda se mislim predvsem še izpopolniti, čeprav se čutim že popolnoma sigurnega v obdelovanju, kadar mi narava služi za model. Ako bi imel primeren prostor in sredstva, sem trdno prepričan, da bi se s svojimi deli že zdaj mnogo bolje izkazal. —mir. Nastop čike Save Čika Sava med ljubljanskim občinstvom znani in priljubljen; atlet je po daljši odsotnosti v četrtek z\ečer na dvonšču Figov-čeve gostilne spet priredil nastop. Atrakcije, ki so v rtsn'ci zanimanja vredne — saj je čika Sava že 61 let star, a je tako izredno močai. da zvija debelo že-lczjc kakor kos vrvi — so takoj k prvemu nastopu privabile lepo število občinstva. Spored je uvedel » tem da si je na tleh ležeč zavalil 50 k« te/ak sod na trebuh ter ga kakor žogo metal kvišku s samimi tre-bušninr mišicami. A da njegovo telo — mož tehta 124 kg — prenese še mnogo več. je izpričal ko .si je dal naložiti tri sode, okrog 180 kg težke, na trebuh nanje pa sta stopila še dva moža Kakor iz jekla je glava čike Save. Posadil si ie nanjo okrog 30 kg težko nakovalo in dva moža sta železo kovala na njem. Na bujn<. rasle lase si je obelil 20 kg težek utež pa še 50 kg težek sod. ki so ga obtež'li še z 20 kilogrami. Golorok je z enim samim zamahom zabil do!g žebelj v debelo desko a ko je še dvakrat z dlanjo zamahnil po njem ga je prebil, da je konica na dragi strani pogledala na plan. Potem jc dal, da mu je močan možak s težkim kladivom razbil velik kos podpeckcga kamna na trebuhu Nato je lege4 še na trebuh, da so mu kamen razbili na kržu. Ljudje so navdušene ploskali, toda atlet je prihajal vedno z novim presenečenji. Z vso silo je preklal 3 cm debelo desko ob svoji glavi, nato pa se je udaril po glavi s profilnim železom s tolikšno silo, da se jc zvilo v kotu 45 stopinj. Višek je dosegel program, ko je 8 mož zvijalo okroglo betonsko železo. debe'o 16 mm okrog atletovega vratu. Na koncu je še iz Hrvatske Poglavnik — vodja vseh javnih del. »Službeni list« je objavil odredbo, s katero pripada osebno poglavniku vodstvo vseh važnih javnih del v državi. Osuševalna in regulacijska dela. Poročali smo že, da je ustaška vlada sprejela precej obsežna osuševalna in regulacijska dela v svoj program. Med drugim ima v načrtu osušitev Lonjskega, Gackega in Zrnac-polja pa Daškega blata ter ureditev Save, Drave, Donave. Une, Kolpe, Vrba-sa, Bosne, Drine in Neretve. Za osušitev Lonjskega polja in ureditev Drave je določen znesek 108 milijonov din, znatna vsota pa je namenjena tudi dograditvi cestnega omrežja. V Zagrebu je določenih 100 milijonov din za zgradnjo malih delavskih stanovanj. Prijava letalcev. Poveljništvo zračnih sil objavlja, da se morajo vsi rezervni letalski oficirji in podoficirji, ki se doslej še niso prijavili, takoj prijaviti mobilizacijskemu odseku poveljstva zračnih sil. Popis Veh zgodovinskih in umetniških starin. Konservatorski zavod v Zagrebu je pozval vse zasebnike, ki premorejo kakšne umetniške, kulturnozgodovinske ali zasebne dragocenosti in zanimivosti, da ga o tem takoj obveste v svrho popisa. Prav tako se opozarjajo vsi trgovci s starinami, da brez posebnega dovoljenja ministrstva za uk in bogočastje ne kupijo in ne prodajo nobenega starinskega predmeta. Hrvat*>kj wagon-Lits. Na področju bivše Jugoslavije je imela mednarodna družba Wagon-Lits, ki ima svoj sedež v Bruslju, park, obstoječ iz 40 spalnih in jedilnih voz. Hrvatski je od tega pripadlo 30 voz, izmed katerih je 25 uporabnih za promet, 5 pa jih je v popravilu. Čiščenje, hrvatskega jezika. Z. Vukelič, bivši urednik ilustrirane družabne revije »Svjet«, objavlja v »Hrvatskem Narodu« članek pod naslovom »Kako su nam trovali hrvatski jezik« in navaja nekaj primerov, kako so v nekdanji Jugoslaviji srbske oblike prodirale v hrvaščino. Med drugim navaja besede — pola, ki se v hrvaščini pravilno glasi pol ali po (ponoč), vrst, ki se je poprej uporabljal s končnim a, voz za vlak, radnja za dučan ali trgovina in odred za odio. V djakovski škofiji letos ne bo birme. Ker je bil zaradi vojnih dogodkov ustavljen pouk na mnogih osnovnih šolah, letos v djakovski škofiji ne bo birme. Poostritev protižidov»kih ukrepov. Zagrebški »Novi list« poroča, da bo nepokorščina Zidov nasproti odredbam ustaške policije izzvala še strožje ukrepe proti njim. Zidom je prepovedano zadrževati se v severnem delu mesta, dalje na vseh javnih sprehajališčih in po parkih in pa v središču mesta. Opaža se pa, piše »Novi list«, da se Žid je najrajši zadržujejo prav v glavnih prometnih ulicah, kakor da žele »demonstrirati« in pokazati, kcliko jih je v Zagrebu. Vrhu tega si židje dovoljujejo, zbijati šale iz znaka, ki ga morajo nositi (Davidova zvezda in veliki 2. ki pomeni Zidov), češ, da znak pomeni »Davidova zvijezda — živila«. Na koncu navaja list, da bo zadržanje Zidov najbrž izzvalo naredbo, da jih bodo vse skupaj strpali v strogo omejen del mesta. GradnJa vakufske palače v Sarajevu. V najživahnejšem središču Sarajeva so lani začeli graoiti novo vakufsko palačo, ki bo največja pala'ča bosanske metropole in Hrvatske sploh. Zaradi vojnih dogodkov pa je bila z.dava prekinjena, ker je večina strokovnih delavcev, med katerimi je bilo mnogo Nemcev, morala zapustiti Sarajevo. Zdaj se bodo ti delavci vrnili in po vsej priliki bo palača že letos zgrajena. Zagrebška cestna železnica gradi novo delavnico. Mestna hranilnica zagrebška je razpisala gradnjo novih delavnic električne železnice v Ozaljski ulici. Na zemljišču 18 oralov je tu zamišljeno celo majhno mesto, v katerem bodo razvrščene remize, upravna poslopja in delavnice. Celotni gradbeni stroški bodo znašali okrog 25 milijonov din. Pogrešane! se javljajo Rdeči križ sporoča spisek Slovencev, ki se živi in zdravi nahajajo v Slavonskem Brodu ter pošiljajo svojcem pozdrave. Inž. Lino Marion, inž. Viktor Miiller-Petrič, teh. uradnik Franc Klanjšek, inž. Edvard Senica, inž. Pavel Korošec, inž. Mirko Er-menc. teh. uradnik Rudolf Božič, delovodja Friderik Peške. teh. uradnik Milan Rab'č, Inž. Bojan Kraut. poslovodja Alojz Pire, poslovodja Herman Peer. poslovodja Alojz Krhin. poslovodja Franc Bevc, skladiščar druga, ki predstavlja pravo preosnovo vseh obstoječih institucij, se prične s prvimi zakoni, ki slede refoimi ustave. V prvi periodi so izšli na osnovi omenjene pooblastitve večinoma kraljevski dekreti, ki se nanašajo: na uradnike, de-upravno sodstvo, na najvišje posvetovalne in nadzorne organe, na občinske in pokrajinske uprave, na javno pomoč in dobrodelnost, na javno zdravje, na javna dela in na gozdove. V prvo periodo spada tudi unifikacija upravnega prava v onih pokrajinah, ki so se po svetovni vojni zedi-nile s kraljevino. V drugo periodo spadajo zakoniti predpisi: o ukinitvi volivnosti občinskih in pokrajinskih organov (1926 in 1928), o razširjenju oblasti prefektov (1926), o preureditvi nekaterih ministrstev in o ustanovitvi novih (1926, 1929 in 1935). Semkaj spadajo tudi predpisi o novih povsem ali deloma avtonomnih organih, katerim se poverijo nove naloge fašistične države. Ta zudnja zakonodajna perioda je najbolj živ element veljavnega prava, ki ga hočemo podrobno analizirati. Posledica te daljše zakonodajne razgibanosti, posebno iz zadnjega, desetletja, je upravni sistem, ki predstavlja številne elemente popolne izvirnosti. Glavne značilnosti sedanje ureditve uprave se dajo razčleniti na tele štiri posebnosti: 1.) Na sedaj veljavno upravno ureditev vpliva največ splošno načelo o spremembi sam vzel kos železa in si ga dvakrat zvil okrog vratu, da si je napravil nekakšno železno kravato. Cika Sava je v resnici sdlak da mu ne najdete podobnega, pri vsej svoji CTjaški moči pa je človek izredno blage narave. Prihodnjo predstavo bo napravil v nedeljo, eno predstavo pa b; rad posvet i! v korist Rdečega križa. Čeprav sam n& živi v rožnatih razmerah, misli na tiste, ki trpijo. Anton Centrich. poslovodja Albert Cešmi-ga. poslovodja Rudolf Vanošek. uradnik Ivan Kolarič. poslovodja Jakob Pogačar, uradnik Milan Luin. uradnik Mirko Lum, uradnik Adolf Stefančič. strojnik J os.p Kolarič. uradnik Mirko Muršec. uradnik Drago Dekval. tehn. uradnik Ivan Mese-snel, uradnik Evgen Cotič, inž. Nestor; Marn. model, mizar Srečko Kem, železo-strugar Friderik Modic, stroj, ključavničar Norbert Weber, stroj, ključavn.čar Dan.jel Kozmus, kovač Ivan Geršak. kovač Štefan Savinc. skladiščar Alojz Kolar. mizar Alojz Saje, mizar preddclavec Albin Kolenc, stroj, ključavničar Viktor Babuder. stroj, ključavničar Drago Tomšič, mizar Martin Antlej, delavec Jernej Vovk. monter Karol Horvat, mehanik Brezigar Srečko, stroj, ključavničar Franc Rebolj, poslovodja Rudolf Autor. pom. livar Alojz Kocjan, stroj, ključavničar Milan Kompoš. stroj, ključavničar Ivan Novak, stroj, ključavničar Franc Jamer. monter Mihael Bevc. monter Ivan Parte. poslovodja Ivan Odpadlik. fotograf Rado Kem, lesni trgovec Franc Ermenc, poduradnik Ludvig Japeli. strojevodja Fr. Kosovel, strojevodja Ivan Koprivec. strojevodja Ivan Vendlin. strojevodja Franc Mokorel. žel. uradnik Mirko Brence. žel. uradnik Stanko Brence. upokojene«. Beguš. uradnik Pogačnik, upokojenec Franc Viduč. žeL uradnik Lavrenčič. žel uradnik Kra-vanja, stroj, ključavničar Viktor Potočnik, upokojenec Potočnik, trg. pomočnik Mirko Božeglav. mizar Franc Božeglav. poduradnik Božiglav. strojevodja Jagodič. knjigovodji Fran Ferfila les. trgovec Alojz Rop. geometer Ivan Robek. trgovec Matiia Se-fančič. poslovodja Josip Moravec. upokojenec Karol Rabič. upokojenec Vinko Až-man. strojni ključavničar Leopold Baje. — Imenovani se nahajajo še vedno na svojih službenih mestih. Odpor proti Rooseveltu New York, 30. maja s Vsi listi objavljajo izjave, ki jih je podal Roosevelt na zadnjem sestanku z novinarji. V svojih komentarjih posebej opozarjajo na njegova zatrjevanja, da ne namerava organizirati konvojev, n:ti v celoti odpraviti zakona o nevtralnosti. V intervencijskih in angleških krogih, ki so pričakovali marsikaj drugega, so te izjave izzvale veliko razočaranje. Komentarji o Rooseveltovem govoru so ponehali, pričel; pa so' se pojavljati zmerom odločnejše reakcije sindikalnih krogov, ki poudarjajo, da ima Roosevelt najboljši namen, zatreti sleherno svobodo in odpraviti vse pravice delavstva, ki se odločno p roti-vi vojn?. 40 izolacijskih senatorjev in poslancev je imelo včeraj sestanek, na katerem so proučili Rcoseveltov govor in sklenili, da bodo še ojačili svoje opozicijsko delovanje. V Indianopolisoi je včeraj govoril senator WheOler na nekem zborovanju in je znova naglasil, da Zedinjen:m državam ne preti nobena nevarnost. Opozoril je Roosevelta na obveznosti, ki jih je sprejel v času zadnje volilne kampanje. Washington, 30. maja d. Republikanski senatoT Taft je izjavil v govoru po radiu, da predsednik Roosevelt v svojem zadnjem govoru ni odgovori na vprašanje, ali bodo šle Zedinjene države v vojno aii ne. Roosevelt je samo omenil možnest. da bi bilo to vprašanje rešeno na diktatorski način, ne da bi bil vprašan za mnenje ameriški narod Taft je pripomnil, da bi po njegovem mnen ju amerišk; narod in kongres gotovo z večino odklonila vstop v vGjno, če bi jima bila prepuščena odločitev v tem pogledu. New York, 30 maja d. Kakor poroča •»Associated Press«, je demokratski senator Done izjavil, da je samo vprašanje dni, ali se bodo' Zedinjene države odločile za vojno z Nemčijo. Ker je Nemci ;a trdno odločena, da ne dovoli prevoza vojnega materiala v Anglijo, bo gotovo treba računati že v najkrajšem času s spopadom, ako bo Roosevelt skušal izvršiti svoje načrte. Senator Nve je baje izjavil da se ne bo čudili, ako bo poslanski zbornici predložen predlog za odstavitev predsednika Roosevelta. Ameriška r»owožna vojna ladja New Tork, 30. maja. ir. Ameriški potniški parnik »America«, ki je bil z večjim številom potnikov na poti v Vzhodno Indijo, je prejel brzojavno nalog, da se takoj vrne v New York. Potniki bodo v nekem pristanišču med potjo izkrcani. Kakor je bilo že objavljeno, bo 27.000 tonska ladja »America« priključena vojni mornarici kot pomožna vojna ladja. razmerja med posameznikom in državo. Po liberalni doktrini je bil poedinec središče vsega pravnega reda, ki mu je bil glavni namen, zagotoviti individualnim pravicam popolno varnost, izogibajoč se vsaki obliki vmešavanja države v področje svobodnih pravic. Fašistična doktrina postavlja načelo prednosti pravice države in dolžnosti poedinca tako, da se mora vsaka pravica slednjega uveljaviti le kot refieks pravice države ter se mora vedno izvajati v funkciji kakega socialnega interesa. Iz tega načela izhajajo številne posledice, nanašajoče se na obseg smotrov države, na sredstva za njihovo uresničenje ter na obseg pozitivnih in negativnih dolžnosti, ki jih pravo v korist javne uprave nalaga poedincem. 2.) Druga značilnost nove ureditve obstoji v tem, da se v njej pomnožujejo uprave z lastno avtonomijo ali celo z lastno juridično osebnostjo, ki se razJikuje od juridične osebnosti države. Ker je nov režim raztegnil svoje delovanje na številne socialne cilje, ki so bili prej prepuščeni privatni iniciativi ali pridobitnim združbam, smatra za umestno, da doseže te namene z novimi organi iz kroga prizadetih v obliki združb, ki jih dvigne na stopnjo javnih pravnih oseb, delujočih pod vodstvom in nadzorstvom države. Nagibi teh združb niso vedno materialni in ekonomski; k delovanju jih pogostoma podžigajo politična vera ter idealna načela pravičnosti, človečnosti in napredovanja. To je korporativno načelo v širokem smislu. Ce £api&&i na roGu Drva na oho Zdaj, ko lahko r, neposredne časovne razdalje motrimo dogodke in razmere, v katerih smo žived 20 let. ter jih primerjamo s poizkusi in uspehi, ki jih izkazuje prizadevanje za utemeljitev novega evropskega in svetovnega življenjskega reda, nam v jarki luči stopajo pied oči razne podrobnosti, navade in razvedice. ki so označevale naš dosedanji življenjski način. V času velikih preobratov in sprememb je človek v* največji nevarnosti da izgub' pravo, objektivno mero v ocenjevanju svojega in tistega, kar so drugi doživeli in dali, a oboje se nam zdi enako nevarno: podcenjevanje ali pretiravanje lastne izkušnje, pretiravanje ali podcenjevanje pt>mera drugih Zato ne bo narobe, če denemo v razprav o kakšno prigodo iz nedavmh dni, k' nas uči o tem. kako se ravr.a in kako se ne ravna. Moj prijatelj je bil v času vojne dodeljen intendantun večje vojne enote in razmere so nanesle, da je moral takoj potem, ko je bil vpoklican m je nastopil svoje mesto, prevzeti za vojsko 120 metrov drv. Bilo je to nekje na jugu nekdanje kraljevine, v neposredni bližini meje, tik za fronto. Ni bil vajen kupčije s kurhnm a kakor vsak pošten kupec pti nas. je dal za vsak primer drva izmeriti po svojih ljudeh. In izkazalo se je. da jih je bilo namesto 120 metrov samo kakšnih sto. Prav gotovo se ni zavede', v kakšno sršenovo gnezdo je pcdiezal s tem Trgovec, ki je drva pripeljal, je zcSnal vik in krik. Dvajset let je rekel, da že prodata drva vojski, zmerom smo jih nierili »na oko-r in do danes m■ še m nihče skušal očitati, da to ni poštena kupčija, pa mi tudi ti ne boš. Moj prijatelj je sicer naglo razumel položii, a niti malo ga ni bilo volia, da popusti Mera na oko pti prodaji in ku-povan 'o ;e pač zadeva medsebojnega zaupanja v krajih, kjer manjkt točnih pripomočkov za »mero in vago«, on pa je prevzemal blago — ne zase, temveč za državni erar, to se pravi, za skupnost, pred katero je odgovornost še večja kakor pred samim seboj — v mestu, v sorazmerno vel\kem upravnem središču, v katerem za takšen način prevzemanja ni bilo nikakega razloga. Zato je vztrajal pri svojem. Ker s trgovcem ni nič opravil, se je zatekel k okrajnemu načelniku. — Gospod moj, — tako približno je rekel načelnik — če je mož že 20 let prodajal drva vojski na oko pa vendar vi ne boste delali zdražbe. Naj le lepo ostane pri sta-rem! Takrat pa se je mojega prijatelja lotila sveta jeza — mimogrede povedano, da je v civilu pravnik — in je planil iz sebe. Najprej je zaropotal s civilnim in kazenskim zakonikom, nato še z vojaškim revolverjem — in nazadnje se je načeln'k vdal. Poklicati je dal okrajnega eozdarja. mu v nekaj besedah raztolmačil zedevo ter mu naročil, naj kot uradna osebe prisostvuje meritvi. Gozdarju je bila vse rcr očitno neljuba, in je nazadnje vprašal- — Kdo jih prodaja? — A ko je izvedel, de ie trgovec eden njegovih najboljših prijateljev, se je odločno uprl Moj prijatelj je moral zagroziti še z vojnim sodiščem, preden je mogel izmeriti drva. kakor jih na svetu po sedanji navadi merijo Majčkena zgodbica, a takšne zgodbice nam včasih za cele knjige povedo. Nemiri v Indiji Ženeva, 30. maja d. Londonski »Times« poroča iz Bombava. da je bilo pri nemirih preteklega tedna ubitih 21 ljud; 'Wertherja«. Pisec citira v italijanskem prevodu dve kitici Prešernove sere-nade »Pod oknom«. Cujmo, kako zvene v Dantejevem jeziku: Splende la luna Battono le ore Tarde alla torre Della cittA. Ma nelTangoscia Ch'arde il mio core Non dormo e pace L*alma non ha. Tu sei. mia bella, Tu la cagione Dei miei tormenti Dei miei sospir. Smarrito ho il sonno E la ragione Di notte e giorno Mi fai languir. Pohvalno omenja Geraldini »plemenito delo kiparja Dolinarja«, spomenik kralja Petra I. pred magistratom, potlej se pa zaustavlja pri enem najlepših umetnostnih del Ljubljane, pri Robbovem znamenitem vodnjaku. Nato oriše čitatelju s kratkimi potezami ne samo spomenik, marveč tudi osebnost prvega slovenskega novinarja Valentina Vodnika, »našega daljnega tovariša«, in citira s spomenika njegovo izpoved: Ne hčere ne sina... (Non figlia ne figlio — mia prole sara — dei canti il ricordo — di me restera). Seveda popelje čitatelja tudi mimo raznih naših cerkva in ga privede na Kongresni trg ter pokaže še Dramo, pa Glasbeno matico s kipi naših skladateljev, da se naposled ustavita pred spomenikom Simona Gregorčiča. Njega označuje kot »goriškega liričnega pesnika, ki je umrl leta 1906; njegove pesmi so še vedno polne srca in otožnosti, zlasti pa bolesti zaradi osamelosti; bil je nesrečen pesnik, ki spominja nas Italijane na sorodnega Leopardija«. Ob koncu povede g. Geraldini svojega čitatelja še po ljubljanskih šolah, ki so storile da je naše mesto »citta coltissima«. Lepi izprehod po mestu se konča v krčmi, ki ga spominja na »Osterio del Gambero Rosso« nesmrtnega Pinocchia; tu si z rdečim burgundcem, najbrž še iz stare zaloge, tam »od zida«, s kapljico, ki bomo pri nji Ljubljančani še vzdihovali, oplahne žejno grlo. — Tak vešči in prijazni informatorji, kakor je g. Geraldini, utegnejo mnogo pripomoči k medsebojnemu zbliža-nju in globljemu razumevanju. Zapiski DVOkAKOV MAJ V PRAGI Praško Narodno gledališče (divadlo) je skupno z Veliko filharmonijo in s Češkim radiem izvršilo velikopotezno zasnovani načrt »Dvor&kovega maja«. Kakor znano, se letos spominja češki narod stoletnice rojstva svojega velikega skladatelja, svetovno znanega Antonina Dvorška. V Pragi so imeli v teku maja vrsto smotrno zasnovanih jubilejnih prireditev, izmed katerih so glasbeni večeri prikazovali Dvora-ka in njegovo šolo. V ospredju zanimanja je bilo osem velikih glasbenih prireditev. Štiri so bile posvečene Dvofžku, po dve pa njegovima najznamenitejšima učencema in nadaljevalcema, Vitezslavu Novaku in Josef u Suku. Med drugim so vprizorili Dvo-r ako vi operi »Rusalko« in »Jakobina« ter priredili koncerte z »Requiem« in s simfoničnimi skladbami. Vseh osem poglavitnih glasbenih prireditev v okviru Dvorž-kovega maja je vodil Vaclav Talich. Tako je Praga v svojem najlepšem mesecu, ko je po rebreh Hradčan, na zelenem Petrinu in na starodavnem Vyšehradu cvelo drevje, proslavila spomin enega svojih glasbenih genijev. DvoMkovo truplo počiva na svetih tleh Vyšehrada, kjer daje češki narod mirno in sončno počivališče svojim največjim sinovom. Na grob skladatelja »Rusalke« so v majniških dneh romali desettisoči Cehov, da se po starem običaju poklonijo svojemu velmožu. Tu blizu počiva od 1. 1939 tudi pesnik »Maja«, poet rož in grlic, ljubezni in smrti, mladi Prešernov prijatelj K. H. Macha, čigar kosti so bili prenesli iz sudetskih Litome-ric, da najdejo končni mir tam, kjer počivajo Smetana, Dvorak, Vrhlicky, Sv. čech in toliki drugi sloveči možje češkega naroda. Književna nagrada lista »Corriere della Sera«. Veliki milanski dnevnik »Corriere della Sera« je ustanovil Mussolinijevo nagrado za književnost, ki jo je Italijanska akademija podelila epiku Brunu Cicogna-niu. Nagrajenec je spisal povesti iz vsakdanjega življenja, izmed katerih se posebno odlikujejo »Villa Beatrice« in »Doba pravljic«. Veliko pozornost je vzbudilo njegovo avtobiografsko delo »L'Eta favolo-sa«, ki je izšlo lani in za katero mu je bila podeljena omenjena nagrada v višini 200.000 lir. Priprave za podelitev italijanskih umetnostnih nagrad. Listi poročajo o obsežnem delu, ki ga izvršuje žirija v zvezi z bližajočo se podelitvijo največjih umetnostnih nagrad v Italiji »Premio Cremona«. Te nagrade znašajo skupno 125.000 lir, piva nagrada pa je odmerjena na 50.000 lir. Letošnje tekmovanje italijanskih umetnikov je zelo živahno, saj je bilo predloženih 250 del, izmed katerih je žirija izbrala že 70 odstotkov kot primerna za razstavo, ki se prireja v zvezi s »Premio Cremona«. Izredni odziv pričuje, da italijanski upodabljajoči umetniki tudi v vojnem času živo in za nosno uveljavljajo svoje sposobnosti in zastopajo svoja umetnostna stremljenja. Gostovanje berlinske opere v Parizu. Od 15. do 27. maja je v Parizu gostovala berlinska opera. Berlinska filharmonija je priredila turnejo po Španiji in Portugalski, kjer je priredila 17 koncertov pod vodstvom dirigentov Rotherja in prof. dr. Bohma. Ruski skladatelj P. G. česnokov je umrl pred dnevi v Parizu. Bil je eden izmed predstaviteljev zborovske kompozicije. Njegove skladbe za zbor štejejo med najpomembnejše te vrste v novejši ruski glasbi. Iz zagrebškega gledališča. V Zagrebu je bila te dni premiera Ibsenove drame »Stavbenik Solness« v režiji Ka Mesarica. Poletne glasbene tečaje za tujce prirede letos Nemci v Salzburgu m v Potsdamu. Trajali bodo od maja do septembra. Program obsega tečaje za dirigente orkestrov, za violiniste, čeliste in druge instrumenta-taliste, za operno režijo, za operno petje itd. MALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— ca fiitro ali dajanje • ~dnvov »■-■*•> M enkratne obiavc -> Oin Zli — Službo dobi Natakarico prijetne zunanjosti — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10340-1 Prodajalka v trgovini z mešanim blagom, s prakso, pridna, poštena, za podeželsko trgovino na zgornjem Koroškem, dobi tako} lepo in stalno službo v ugledni in pošteni hiši. Plača po dogovoru. Cela oskrba v hiši. Predpogoj znanje nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Koroška«. 10363-1 Šiviljo popolnoma samostojno, i finim okusom sprejme vodilna modna trgovina v Ljubljani za izdelavo bluz in damske konfekcije. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10384-1 Roentgenska asistentka samostojna instrumen-tarka, asist. za operacije večletna praksa, -— išče mesta. — Vprašanja na poštni predal 300 ali telefon 33-06. 10333-2 Gospodična z znanjem perfektne italijanščine. stenografije išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Tržačanka«. 10359-2 vsakovrstno ZLATO SREBRO - PLATINO BRILJ0NTE . SHAMCDE SRFIBjr RUMHE VJSERE I.T.D. SinnitUKE NRKITE TER UMETNINE /po najvišjih ceimh Č V.STRRn TVRDK« 3os EBERLE VtjUBLJflNR. TVRSEVA 2 Sj^OTf^^jf^SLOM Leica aparat in Leica objektiv kupim. Kocmur, Društvena 34, Moste. 10352-7 Tovorni avto dobro ohranjen 1.5 do 2.5 tone kupimo. Ponudbe na Mlekarsko zadrugo Vrhnika. 10326-10 Kolesa Moško kolo dobro ohranjeno kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10248-11 Več damskih in moških koles najboljše italijanske znamke, tovarniško nova, za zelo nizko ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Fl-govec, levo, dvorišče). 10376-11 Filatelija Znamke Nezavisne države Hrvatske s pretlskom 10. 4. 1941, nežigosane, kompletna serija, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15 komadov« 10356-39 Stanovanja Iščem stanovanje enosobno ali dvosobno, med remlzo in Dravi jami. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Nujno za takoj«. 10297-21a Sobo odda Prazno sobo parketlrano, sončno, z uporabo kopalnice, oddam za 1. junij ev. kasneje. Pavšič, Jasna poljana 3. Brinje. 10141-23 Vse oglase za naslednjo šteuiiteo .JUTRO" sprejema oglasni očdelefe lutra nepretrgoma dnevno do 14 2-sobno stanovanje s kopalnico in kabinetom išče za takoj soliden stanovalec v sredini ali na Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 11«. 10366-21a INSERIRAJ V „JUTRU"! Upokojenec s soprogo išče stanovanje z 1 sobo, predsobo, s kuhinjo, za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Solidno«. 10367-21a Sobo lepo opremljeno, z dvema posteljama v novi hiši pri Sv. Krištofu oddam. Is to tam oddam kabinet. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10349-23 Opremljeno sobo g strogo separiranlm vhodom oddam takoj boljšemu gospodu. Plor-janska ulica 31, I. n. 10337-23 Sobo elegantno opremljeno, s kopalnico in dvema posteljama, s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh posloval-ncah Jutra. 10373-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Moste, Koroščeva 1. 10378-23 Lepo sobo oddam blizu drame. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10360-23 Sobo z dvema posteljama in s kopalnico oddam italijanskima zakoncema. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10386-23 Stanovanje Kompletno stanovanje Dra- oddam. Kocmur, štvena ulica 34. 10351-21 Trisobno stanovanje m verando te kopalnico ▼ Ftignerjevi uHci 10. oddam 1. avgusta. Podrtije m možen. 10338-21 Trisobno stanovanje z vrtom oddam le stalni stranki za Bežigradom takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10381-21 Posest • Ri AIITiTA« POMUm psirtaattUie« v Ljobljaai J« mm * PKESERNOVI ULICI 54 Maspretl glava« polt« T«l«foa 44 - 20 Vsako nepremičnino t Ljubljani te njeni okolic kupimo. »Realiteta«, Prešernova ulica M. L nadstr, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Kupim hišo ali vUo z vrtom na Mirju, Prulah, v Šiški, za Bežigradom ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Plačam takoj 40«. 10240-20 im^L aMAJ V »JUTRU"! naprodaj v Sliki. Koda- ljevem ln v okrajih Sv. Petra. Sv. Križa ln Sv. Krištofa. Pozor! Kupimo vsakovrstne hiše, posestva in gozdove. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. 10. telefon začasno 35-64. 10383-20 Informacije Iščem osebo katera potuje v doslednem času v črnogoro rad prevzema majhnega paketa. Odgovor na ogl. odd. Jutra pod značko »Hvaležen zdravnik«. 10331-31 Pridelki Seno in otavo več tisoč kg prodam aH posodim poštenemu za vrnitev novega sena ali otave. Mart ln ec. Trnovski pristan 22. 10249-33 f • r • ENO :N VEČBARVNE JUGOGRAFIKA J"'j. Cct\a rji^lr. 23 S Spodnje Štajerske Gostovanje grafikih igralcev v mariborskem mestnem gledališču traja že več dni. Sodelujejo člani štajerskega deželnega gledališča v Gradcu in člani grafikih mestnih odrov. Na sporedu gostovanja je med drugim uprizoritev Lessingovega odrskega dela »Minna von Barnhelm«, Niccodemi-jeve veseloigre »Scampolo« in Leharjeve operete »Grof Luksemburški«. V programu prevladujejo veseloigre. Denarni in kreditni zavodi na Sp. Štajerskem. Za izvrševanje bančnih poslov je dovoljena ustanovitev podružnic naslednjim bankam: Kreditanstalt-Bankvei ein A.G. Wien, podružnici v Mariboru in Celju, ter Landerbank A.G. Wien, podružnica v Mariboru. V mestih Maribor, Celje, Ptuj in Brežice se ustanovijo posebne okrožne hranilnice. Kot obrtne kreditne zadruge ostanejo: Marburger Kreditanstalt, Maribor, in Pettauer Vorschussverein v Celju. V Mariboru se mora ustanoviti »Raiffei-senkasse«. Predloge za nove hranilnice oz. podružnice lahko stavi samo »Ostmarki-scher Sparkassen-und Giroverband«, za poljedelske zadruge samo »Verband Sud-markiseher landwirtschaftlicher Genossen-schaften—Raiffeisen« v Grazu. Za zadruge se podeli dovoljenje le v primeru, ako so podani pogoji za pravo zadružno organizacijo. Vse ostale banke, bančne podružnice, obrtne kreditne zadruge, privatne bančne poslovalnice, hranilnice in poljedelske zadruge na Sp. štajerskem poslujejo po posebnih navodilih pooblaščenca za bančne in kreditne zavode. Opremljeno sobo v bližini trnovske eer kve, oddam 15. junija Mesečno din 300. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Jože«. 10361-23 Jedilno orodje rje prosto — res poceni prodam. — Ponudbe na og!. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana 350«. 10327-6 Blagajne ognjavarne. za vzidati, praktične izdelave, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10262-6 i se hočete naučiti italijanščine? Nova metoda! Nabavite si učno knjigo: Zanesljiv uspeh S V0RITE ITALIJANSKI? Učna knjiga za vsakdanji italijanski jezik v 12 zvezkih Sestavil DR. ANTON GRAD, gimnazijski profesor za italijanščino. Brez učitelja se lahko sami doma naučite italijanščine po posebni, praktični učni metodi. Knjiga je sestavljena po načelu: iz živega, vsakdanjega govora za živi, vsakdanji govor! Nobene nepotrebne šolske navlake! Moderna metoda na mehanično sugestivni podlagi: brez napornega učenja besed, ki se jih boste igraje priučili kar s čitanjem časopisnih izvlečkov aktualne praktične vsebine ter vsakdanjih pogovorov; z lahkoto si boste tako pridobili bogat in za vsakdanjo rabo resnično potreben besedni zaklad, hkrati pa se boste že takoj spočetka seznanili z živim italijanskim jezikom in načinom njegovega izražanja. Slovnica bo šele na podlagi čtiva jasno, pregledno in lahko umljivo podana; ne potrebujete nobenega predhodnega znanja splošne slovnice! Točen izgovor, praktične vaje. Skratka: tako učenje bo pravo razvedrilo, ne muka! Lahka, vsakomur dostopna metoda! Priročen, praktičen format (12X17.50 cm), pregleden tisk, okusna vezava ovojnih platnic s posebno nožnico. I. zvezek izide 15. junija t. L, nadaljnji zvezki pa vsakih 15 dni. Plačilni pogoji: ob naročbi se plača znesek Din 10.— in potem ob prevzemu prvega in vsakega naslednjega zvezka po Din 15.—. Ta cena velja samo za abonente. Poštnina posebej! Naklada bo v omejenem obsegu, zato ne zamudite abonmana! Naročila sprejema: Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova nL 3» Priporoča se zlasti javnim in privatnim nameščencem, ki se hočejo zanesljivo naučiti italijanščine. E. S a 1 g a r 1: BOJ ZA M0MPRACEM Pustolovski roman »Imenujte me milorda ali visokost!« je odvrnil Portugalec. »Večkiat sem vam že rekel, da sem indijski nabob, ki potuje v svojo zabavo.« »In pa zato, da potaplja ladje, kaj ne, gospod morski razbojnik?« »Očitno se vam je sanjalo, kapitan.« »Glumiti znate, da je od sile.« »In vi, John Foster, ste tepec, ki ga bom opa-metoval.« »Kdo me bo opametoval?« »Jaz,« je Yanez odvrnil. Anglež je vzdignil roko in se vrgel na Portugalca, da bi ga udaril s pestjo. Yanez je bil odskočil in potegnil izza pasu ameriški nož, tako imenovan bowie-knife. »Kapitan,« je dejal, »ako se hočete poskusiti z menoj, sem nared. Pregloboko ste pogledali v kozarec, in korenito puščanje vam bo dobro delo.« »Gromska strela! Meni hoče puščati! Puščal bom jaz tebi, in to po vedrih!« Te besede je bil komaj izrekel ,ko je Kamamuri, ki se ves čas ni bil oglasil, kakor strela planil na surovega kapitana in ga tako krepko udaril po ustih, da je padel na tla. Mornarji, ki so bil prišli s kapitanom, so izdrli nože, da bi planili na Yaneza. Toda M al a j ca sta namerila puške nanje in zaklicala: »Nože iz rok, če ne — ustreliva!« John Foster, ki ga je bil neusmiljeni pouk le še bolj razkačil, se znova pobral in izdrl nož. »Kakor svinjo te zakoljem, visokost!« je zatulil. »Da vidiva, milord, ali se ti pretaka po žilah rdeča ali modra kri!« »Glej, glej, prijatelj, bojiš se me?« je Yanez odvrnil. »Bled si kakor mrlič, in če kdo v nevarnosti pobledi, tedaj je to znamenje, da ima srce v hlačah.« »Bojim — jaz?« je Foster zarjovel. »Ne poznate me še, kdo sem.« »Vi pa ne veste, kdo sem j a z,« je Yanez odvrnil. »Gusar, ki nam je potopil parnik.« »Dajte, pojdite k sultanu in recite mu to.« »Sultan je tepec. Ničesar ne razume ali pa noče ničesar razumeti.« »Tedaj pustiva sultana, naj mirno, spi in opraviva to reč med seboj. Najini ljudje nama bodo za priče.« Yanez je stopil k oknu in strgal z njega pol zastora, ki si ga je ovil okrog leve lakti. John Foster je buhnil v smeh: »Takšni so ti hrabri morski razbojniki. Zavijajo se, ker jih je strah, da je ne bi izkupili.« »Ha, ha, ha!« je z resnim glasom rekel Yanez, UPRAVNI ODBOR TISKARNE SAVE D. D. V KRANJU sporoča žalostno vest, da je dne 29. maja t. L umrl v Ljubljani naš ustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod CIRIL PIRC častni meščan In dolgoletni župan kranjski Pogreb bo v soboto, dne 31. maja ob V2 4. uri iz Žal iz kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče pri Sv. Križu. Ohranili mu bomo časten spomin, KRANJ, dne 29. maja 1941. i »če se zadirate vame, ker ste krvoločni kakor divja zver ...« »Jaz, divja zver?« »Tedaj sem vas pripravljen sprejeti,« je Yanez nadaljeval. »Opozorim vas pa, da bodo moji ljudje streljali, ako se ti mornarji le za korak premaknejo z mesta.« »Dovolj je gobezdanja!« je kriknil razjarjeni kapitan. »Vašo kri hočem videti, pa naj bo knežja ali gusarska.« »Kien-Koa,« je rekel Yanez Kitajcu, »ukazi, naj zaklenejo vrata, da nas ne bi kdo motil.« > Nato je vzdignil levo laket, ki jo je bil ovil z zastorom, in jel čakati, da ga kapitan naskoči. »Ali gospod zdaj izvoli?« je zaklical kapitan. »Kadar je treba izmodriti človeka vaše baže, se nikoli ne prenaglim.« »Kaj mislite, da me imate že v pesteh? Nu, saj bova videla, dragi knez.« Kapitan se je postavil Portugalcu nasproti. V sobi je bila globoka tišina, kakršna običajno nastopi v trenutkih velike napetosti. Mornarji, ki so jim grozile tri karabinke, se niso več upali črhnitL Tudi nože so bili spet vtaknili za pasove. John Foster je vzdignil roko ter pogumno planil proti Yanezu, da bi mu zadal strašen sunek. Portugalec se je rešil s tem, da je odskočil v stran. »Saj že bežite!« je kapitan zarjovel. »Igram se z vami, gospod.« »Upam, da to ne bo dolgo trajalo.« »Videla bova, koliko časa.« »Ne uidete mi.« »Dal sem zakleniti vrata, da ne uidete vi meni.« - »To je od sile! Ubijem vas!« »Prosim. Komaj že čakam.« John Foster je zadal no^ sunek, ki ga je Yanez po bliskovo prestregel. Angležev nož se je hil ujel v gube zavese, tako da je moral zdaj sam odskočiti. »To pot ste vi tisti, ki beži,« je posmehljivo rekel Yanez. »A zdaj, John Foster, je vrsta na meni!« Yanez se je zapodil v kapitana in strahovito sunil proti njegovim prsim. Tudi Anglež je bil očitno izkušen v boju na nož, kajti prestregel je sunek baš še v pravem trenutku. Ves pobledel je bil, in mrzel pot mu je pokrival čelo. Yanez se je bil znova postavil v prejšnji ustop in je čakal ugodnega trenutka. Naskočil je prvi ter prisilil Angleža, da se je spet umaknil — enkrat, dvakrat in v tretje. Kapitan, ki je komaj še utegnil odbijati njegove sunke, se je moral umakniti prav do stene. »Pazite, da vas ne pribijem!« je rekel Yanez. »škoda bi bilo mojega noža. Konica bi se utegnila zlomiti.« »Nisem še mrtev,« je odvrnil John Foster. »A dolgo menda ne bo več treba čakati.« Kapitan je bil odskočil v stran in poskusil zabo-sti Portugalca v srce. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiakarno d. d. kot tiskarnarja Jfaan Jeran. — Za Inaaratni del je odgovorni AJoji Novak. — SM s Ljubljani.