oglašajte v
najboljšem
slovenskem
časopisu ★
^vrSuJemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
xxxvi.—leto xxxvi.
cleveland, ohio, monday (ponedeijek), APRIL 13, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 72

bajc
0 dvotedenski bolezni je pre-(jj Polyclinic bolnišnici Vi-ЛЗс, preje Zakrajšek, roje-r^enšek. Stara je bila 60 let Д stanovala na 1159 E. 168 W	bUa od Ljubljane,
Ц ^S'pušča več sorodnikov. V se je nahajala 45 let. k članica društva Cerkni-. Jezero, Št. 59 SDZ in podruž-^18 SŽZ.
^3 zapušča štiri hčere: »j^^'^Sela Newland, Mrs. Rose 4^®' ^rs. Anne Friedlander Ујј''®' Mary Crosby, dva sino-Zaks in Ernest Bajc, L ^Ukov in več sorodnikov, se v!rši v torek zjutraj Uri iz pogrebnega zavo-žele in sinovi, 458 E. ^ v cerkev Marije Vnebo-^'30 uri in nato na po-Calvary.
Hrastar
petek zjutraj ob 6. uri je Ц svojemu domu po krat-|L ^^^Čni bolezni John Hrastar, je na 779 E. 154 St. Doma tej, Vasi Paha, fara Št. Pe-ič Novem mestu, odkoder ^ Ameriko leta 1897. društva sv. Jožefa, št. Vgč let je delal рЏ ^ood Shale and Brick Co. flijf .
'V zapušča soprogo Mary, IL ^ Borsse, doma iz vasi То-šmarjeta, sedem |.' John, Mary, Victor, Mrs. ^ Gad, Mrs. Josephine
Dorothy, 12
polsestro Mrs. Ger-\ ^vsel. Pogreb se je vršil jutra j ob 9.30 uri iz Grdi-t^ke Shore pogrebnega 17002 Lake Shore Blvd., Marije Vnebovzete in ^ ^ pokopališče Calvary.
^o^^^ARMOLYA
težki bolezni je umrl L^^OGs zjutraj v Lake-^ .^^'^išnici poznani Louis ^ stanujoč na 371 E.
bo položeno na i oder v torek popoldne ^ ^ pogrebnem zavodu in sinovi, 458 E. % ' Podrobnosti bodo poro-^'^Odnjič.
slovo
' podružnice št. 18 SŽZ № da pridejo nocoj ob ^^letov pogrebni zavod, < 6%8t ^	izkažejo zad-
^ftirli članici Vida Za-^'бајс.

NEMtlJA MORA Z ZAPADOM!-TRDI KANCLER ADENAUER
SAN FRANCISCO, 12. aprila—"Zapadna Nemčija se ne bo nikdar odrekla svojemu mestu, kijev skupni zapad-no evropski obrambi. To tudi v slučaju, če bi Rusija prišla na dan s konkretnimi predlogi o svobodnih nemških volitvah in o zedinjeni, toda razoroženi Nemčiji," je dejal kancler zapadno nemške vlade Konrad Adenauer, ki se mudi v Calif orni j i.
Zakaj ?
.""Sediia
1»	ob 6.30 uri se
Л v stanovanju družine j.	^ na 4007 Trumbull
/	tragedija, v kateri
svoje življenje mati ' ftara 60 let, ena izmed iije	Sara, stara 16 let,
Зепа. Nanje je streljal oče Peter, ki se je V	hčerka dala svoje
"^^tko ostriči. Po stre-pobegnil iz hiše in k' ђа, ^ ^ snoči zajela v neki Se J strani mesta. Dru-v Д pred par leti pre-
\ *10 v bHo truplo sedaj bo ^®^op. Starejši Fallet-^J^oral zagovarjati rs^di reda.
če bi ne bilo Nemčije v skupni zapadno evropski obrambi in v tej zajednici, potenc bi Nemčija kot neoborožena, kakor si jo zamišljajo Rusi, padla pod sovjetski vpliv. Nemci sami od sebe niso dovolj močni, da bi se uprli sovjetskemu imperialzimu. Enako zapadna Evropa sama za sebe ni dovolj močna brez nemškega sodelovanja.
"Mi v Nemčiji smo se odločili, da gremo z Zapadom, ne pa z komunizmom," je dejal Adenauer. Vprašanje Posarja
Za časa bivanja kanclerja Adenauerja v Ameriki so prišle francoske zasedbene oblasti v Posarju na dan s predlogom, da dajo krajevnim upravam večjo samostojnost, da pa Posarje kot celota ostane v ozki povezanosti s Francijo; Francozi pa se sklicujejo na že sprejeti gospodarski načrt bivšega francoskega zunanjega ministra Schumana, ki predvideva skupno upravo produkcije zapadno evropskega premoga in jekla. Jeklo in pre-ir sta v Posarju dvoje glavnih gijajjudurskfcga	Pu-
sarje pa mora po doseženem Schumanovem sporazumu itak dati ta dva važna produkta v skupno upravo, tako trdijo Francozi.
O tem novem predlogu Francozov se kancler Adenaeur sedaj v Ameriki ni izjavil. Dopustil pa je možnost, da je v celotnem predlogu nekaj točk, v katerih se francoska in nemška vlada strinjata.
Sneg na zapadli
DENVER, Colo., 12. aprila— Območje Rocky Mountains so zajeli snežni viharji. Posebno prizadeta je severna Colorado, kjer je zapadlo okrog 15 palcev snega. Ameriška avtomobilska zveza je svetovala avtomobili-stom, naj ne gredo na pot razen v slučajih absolutne potrebe. Tudi v drugih državah, kakor v Wyomingu, je temperatura padla na 6 stopinj nad ničlo. Poledenele ceste so povzročile več karambolov in s tem v zvezi tudi smrtne slučaje.
Tako je bila ubita 65-letna Wilson iz Tribune, Kansas, ker je njen avtomobil doletel na polzki cesti karambol z drugim avtomobilom.
Dolar in Grčija
ATENE, 12. aprila — Zadnje dni preteklega tedna je Grčija doživela velik porast inflacije. Uradna grška valuta—denar je drahma. Drahma je zgubila na vrednosti in na kupni moči v teh dneh skoraj 50%. Za ameriški dolar se je plačevalo 30,000 drahem! (Italijanska lira se vrti okrog 650 lir za en dolar, jugoslovanski dinar pa je v tečaju z dolarjem en dolar za 300 dinarjev) .
Trgovski svet je zajela panika in je segel po nakupu dolarjev. Zadnje dni preteklega tedna je nakup dolarjev trikrat poskočil nad normalo.
Oveta Hobby— tajnica
WASHINGTON, 12. aprila— Urad za ljudsko zdravje, vzgojo in socialno politiko je dobil na-čelnico v osebi Ovete Hobby, ki bo kot prava tajnica in s tem prava članica federalne vlade dobivala odgovarjajočo letno plačo $22,500.
Oveta Hobby je v ameriški zgodovini druga ženska članica federalne vlade. Prva je bila Frances Perkins, katero je postavil pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt v svoji vladi za delavsko tajnico. Hobby je de-mokratinja, a volila pa je Eisen-howerja.
britanci v moskvi
MOSKVA, 12. aprila—Dne 2. junija bo kronanje britanske kraljice Elizabete II. Britansko poslaništvo v Moskvi bo organiziralo za ta dan prireditev, ki bo ena največjih družabnih sestankov. Toda povdarek bo zopet na britanski skupnosti. Kakor Velika Britanija, tako bodo tudi britanski dominjoni kot Kanada, Avstralija, Indija in Pakistan sodelovali pri veliki družabni prireditvi.
Direktorij AJC
Redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih. Vabi se direktorje na polnoštevilno udeležbo.
čE SO STARŠI PIJANCI...
Gre za clevelandsko družino Clintona Grovera, ki se s svojo ženo pokorava v preiskovalnem zaporu in ki bo skoraj gotovo prišel pred sodišče.
Clinton Grover je star 35 let, njegova žena Margareta pa 30. Družina je prišla v Cleveland pred dvema mesecema iz James-towna, N. Y. Družina ima troje otrok. Stanovala je na 3504 St. Clair Ave.
Medtem ko sta zakonca Grover popivala v gostilni, je poklicana policija vdrla v stanovanje, kjer se ji.je nudil sledeči prizor: Osemmesečni otrok Bonnie je bil oblečen samo v zgornjo obleko in je ležal na stari zofi. Otrok
je jokal, štiriletna sestra Margareta ga je tolažila.
Sin John pa je bil privezan na vrv k postelji.
Zakonca sta med tem popivala v gostilni. Po izjavi sosedov pa ni šlo za prvi dogodek te vrste. Grover je trdil, da je šel v Jamestown, da bi tam pri svoji materi dobil denar, s katerim bi si nakupil, kar rabi za kuhinjo in da bi plačal najemnino. Ko se -je. vrnil, ni sel na dom, marveč v bližnjo gostilno, kjer je našel svojo ženo.
Policija je preiskala stanovanje Grovera in našla malo živeža, pač pa polno praznih stekle nic za pivo ...
to je naša vzgoja!
Učitelji se bojijo šolskih ravnateljev.
Šolski ravnatelji se bojijo šolskega sveta.
šolski svet mora zopet jemati ozire na starše.
Samo šolski otroci se ne bojijo nikogar—ne staršev, ne učiteljev, ne ravnateljev, ne šolskega sveta!
To je mišljenje vzgojitelja William Brisha iz Магу-landa. Bo odgovarjalo resnici!
Pijan voznik-— tri smrti!
v soboto se je zgodila v občini Willoughby vzhodno od Cleve-landa prometna nesreča, katere žrtve so bili trije dečki, ki pose-čajo šolo, v starosti od devet do 12 let. Dečki, ki so se sestali v bližini poštnega nabiralnika na Bishop Rd., so bili povoženi po avtomobilu, katerega je vozil neki Henry Imrey, ki stanuje na 1229 Summit Drive, Mayfield Heights. Imrey je zaposlen pri Thompson Products v Euclidu. Prva preiskava je dognala, da je Imrey že dva dni popival in je
dejanje izvršil v pijanosti.
*
COLUMBUS, O., 12. aprila— V Columbusu je 34-letni Jacob Dahms zavozil s svojim tovornim avtomobilom v zadnji del šolskega avtobusa, ki je bil napolnjen s šolarji. Pri tem je bil eden od šolarjev ubit, 13 pa ranjenih. Jacob Dahms stoji pod obtožbo uboja. Zagovarja se, da je bil med vožnjo zamišljen in raztresen.
Kapitalistične cene v Moskvi
NEW YORK, 12. aprila— Ameriški žurnalisti, ki so se mudili v Moskvi, so se vrnili v Ameriko. Njih vtisi so mešani. Nekateri izmed njih so se pritoževali nad visokinii cenami, ki so jih morali plačati v moskovskih hotelih. Za sobo in hrano so plačevali po $19 na dan. če pa so bili na raznih čajankah in podobnih prijateljskih sestankih, kjer se jim je servirala vodka in podobno, je bil končni dnevni račun tudi $80. Žurnalisti, ki so bili prvi Amerikanci, ki so v večjem številu posetili Rusijo in jo lahko svobodno opazovali, bodo podrobneje poročali ameriški javnosti, kaj so doživeli v Rusiji.
hooverjev konjiček
Federalna vlada ima na mizi zakonski načrt o skoriščanju ameriške vodne sile za elektrifikacijo po javnih oblasteh. Bivši predsednik Herbert Hoover svari federalno vlado, naj drži roke proč od porazdeljevanja električne sile in naj imajo le privatniki s svojim kapitalom pri tem gospodarskem vprašanju zadnjo besedo. Vsako vmešavanje in nadzorovanje federalne vlade v to polje, imenuje Herbert Hoover "socializacijo električne sile." Hoover tudi vidi, da se socializacija plazi v druge gospodarske panoge . . .
Hoover je svoje nazore povedal v govoru v soboto zvečer v Clevelandu. ,
Iz bolnišnice
Mrs. Frances Yerick se sedaj zdravi na domu svoje hčere na 695 E. 157 St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja!
Prvi sporazum na Koreji je podpisan; bolni in ranjeni ujetniki zamenjani
Državno tajništvo je mnenja, da se je nekaj ameriških ujetnikov v komunističnih rokah, ki bodo sedaj vrnjeni, nasrkalo komunizma, ko so bivali med komunisti. Državno tajništvo sumi po podatkih, da gre za kakih šest takih vojakov.
Z IZMENJAVO SE ZAČNE DNE 20. APRILA 1953
MUNSAN, Koreja, 12. aprila—V Panmunjomu se je po obeh straneh podpisal sporazum o Izmenjavi ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov. Izmenjava se začne prihodnji ponedeljek dne 20. aprila, zamenjanih pa bo skupno 5,800 komunistov in 600 zaveznikov. Šef ameriške delegacije admiral Daniel je izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim uspehom. Komunisti so predlagali takojšnjo otvoritev pogajanj za mir na Koreji.
Zavezniški komandant general♦"
Clark je dejal, da bo izmenjava vojnih ujetnikov, ki so bolni ali ranjeni, če bodo nanjo komunisti pristali, prvi predpogoj, da obe delegaciji nato obnovite pogajanja o miru samem. Ta pogoj se je sedaj izpolnil. Komunisti bodo vrnili 120 Amerikan-cev, 20 Britancev, 15 Kanadčanov, Turkov, Grkov in Nizozemcev in 445 južnih Korejcev.
Skupno 600, vsak dan po sto,
tako da bo izmenjava kočana v šestih dneh.
Zavezniki bodo komunistom vrnili 700 Kitajcev in 5,100 severnih Korejcev po 500 na dan.
Zamenjava bo trajala radi večjega števila nekaj dni več.
Zavezniška komanda v Tokiju sedaj vsestransko študira komunistični predlog za obnovo mirovnih pogajanj kot takih.
Kdaj se naj pogajanja obnovijo in kaj naj bo vsebina dnevnega reda, za enkrat še ni jaVljeno.'
(Obe delegaciji sta prišli v prejšnjih pogajanjih do sporazuma v vseh točkah, razen v vprašanjih zamenjave vojnih ujetnikov—§li se ti ujetniki morajo vrniti domov, ali pa je od njihove proste odločitve odvisno ali gredo domov ali ne. Pri izmenjavi bolnih in ranjenih se bo po doseženem sporazumu postopalo po načelu svobodne vrnitve,
to je svobodnega pristanka ujetnika, da se vrne).
Odmev v Washlngtonu
K vprašanju o Koreji so se v prestolnici v Washingtonu oglasili razni politiki in zavzeli svoje stališče. Če pride do miru na Koreji, kaj z nadaljevanjem oborožitve in s tem vprašanjem zvezanimi stroški? Z drugimi besedami, ali bo mogoče znižati federalni proračun, ker bodo odpadli vojni stroški na Koreji ?
Nekateri republikanci so mnenja, da bo ustavitev sovražnosti na Koreji bistveno zmanjšala ameriške oborožitvene stroške.
Ohijski senator Robert A.
Taft ne verjame na slepo ruski mirovni ofenzivi in je mnenja,
da ima ta ofenziva za seboj nekaj drugega, kakor pa pravi mir na Koreji. Premirje na Koreji če bo doseženo, ne bo značilo trajnega pomirjenja. Radi tega Amerika ne more prenehati z oborožitvijo, ameriška vlada pa ne sme nasesti tem mirovnim golobom iz Moskve.
Značilno je, da se ni objavil politični pogoj, da pride do premirja na Koreji. Ni namreč točno rečeno ali bo na Koreji dvoje držav, s severno in južno Korejo. Dalje, kje naj tečejo meje med obema državicama. Ali ob 38. paraleli kot preje, ko je bila vojna; ali pa ob mejah današnjega frontnega položaja. Zavezniki držijo velik kos severne Koreje nad 38. paralelo in ni verjetno, da bi opustili utrjene in zavojevane postojanke.
Bohlen v Moskvi
MOSKVA, 12. aprila —Novo imenovani ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen je prispel v Moskvo in prevzel posle ameriškega poslanika.
Bohlen je potoval preko Berlina v posebnem ameriškem letalu. Z njim je bila njegova družina—žena z dvema otrokoma.
Po diplomatskih predpisih so Bohlena pozdravili zastopniki sovjetskega zunanjega ministrstva, predstavniki drugih poslaništev in osobje ameriškega poslaništva v Moskvi.
Bohlen je imel konferenco s predstavniki tiska. Značilna je bila njegova izjava, da ne more v naprej povedati ničesar, dokler ne dobi navodil iz Washing-tona. Bohlen se je spomnil na svoja bivša leta v Moskvi. Pred dv^inajstimi leti je služil v Moskvi kot privatni tajnik prvega ameriškega poslanika v Moskvi, William Bullitta.
(Amerika je leta 1933 prizna-'la sovjetski režim in z ustanovitvijo poslaništva v Moskvi hotela povdariti, da hoče s Sovjetsko zvezo živeti v normalnih od-nošajih. Novi poslanik Bohlen torej ne pozna Moskve samo iz časa predsednika Trumana, marveč njegovi osebni stiki z Moskvo sega v dobo prve administracije predsednika Franklina Roosevelta).
Amerikanci komunisti? WASHINGTON, 12. aprila-
vztrajni pianist
CAMBRIDGE, Anglija, 12. aprila—Pianist Sandy Strickland je hotel doseči svetovni rekord igranja na klavir in je igral 132 ur brez prestanka ter tako pobil svetovni rekord, ki ga je postavil Nemec Heinz Artz iz Duesseldorfa. Pri Stricklandu je zanimivo, da je skušal pred dvema letoma pobiti ta rekord, je pa moral odnehati, ker je bil v nezavestnem stanju tekom igranja prenešen v bolnišnico, kjer je moral ostati tri dni.
Lep koncert Adrije
Včeraj popoldne je podal pevski zbor Adrija svoj spomladanski koncert v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Dvorana je bila zasedena poset-nikov, katerih je bilo več kot pa si jih je odbor pričakoval.
Vspored programa je bil dobro izbran, petje je bilo v splošnem lepo in občinstvo je uživalo ob njem. Dirigent zbora je Anton Šubelj, pianistinja je bila poznana Vera Milavec-Slejko.
Programu je sledila domača zabava, ki se je vršila pozno v noč.
Thorez v Parizu
PARIZ, 12, aprila — Voditelj francoskih komunistov Thorez se je vrnil iz Moskve v Pariz. V Moskvi je Thorez bival 29 mesecev. Vzrok njegovega bivanja v Moskvi—zdravljenje. Thorez se je vrnil v Pariz telesno oslabel.
Toda kakšno je njegovo politično zdravje? Thorez je bil tisti Francoz, ki je po vojni za sebe in za francoske komuniste trdil, da bi v slučaju vojne med Francijo in Rusijo, francoski komunisti stali na strani Rusije. Thorez je pred in med zadnjo svetovno vojno storil gotove korake, ki bi se po francoskih zakonih lahko označili za veleizdajo. Za časa druge svetovne vojne je bival v Moskvi. Ko je general De Gaulle po osvoboditvi Francije vzel v svoje roke državne vajeti in že pred tem korakom, ko je bil sicer vodja francoskega odporniškega gibanja, je sklenil s Sovjeti državno pogodbo o prijateljstvu obeh držav; v tej pogodbi pa se je nahajal tudi odstavek, ki se je tikal Maurice Thoreza, da se mu dovoli povra-tek v Pariz, kjer ne bo stavljen pred sodišče.
Pri povratku Thoreza gre za to: Francoski komunisti so zavzeli pod Stalinom radikalno taktiko. Bili so mu podvrženi. Alj ima Thorez sedaj naročila Malenkova, da spremeni taktiko, kar bo končno v interesu francoske komunistične stranke, ki je pod taktiko Stalina izgubljala na pomenu in na članstvu?
ZADNJE VESTI
Danes bo vrhovno sodišče odločilo ali se dovoli obsojenima Rosenbergovima obnova sodnega postopanja ali pa gresta na električni stol.
V	Clevelandu se mudijo na kratkem obisku trije vidni člani zapadno-nemškega parlamenta. S vrha njihovega obiska ni ta, da bi iskali finančno pomoč, marveč da utrdijo pogoje za ožje sodelovanje med Ameriko in Nemčijo.
V	Londonu je bil operiran na žolčnih kamnih britanski zunanji minister Anthony Eden. Eden je star 55 let in je operacijo srečno prestal. Za okrevanje pa bo moral ostati v bolniški postelji najmanj šest tednov.
Predsednik Eisenhower je imenoval svojega brata Miltona, ki je predsednik državne univerze Pennsylvania, za posebnega odposlanca v Južno Ameriko, kjer naj študira pogoje, kako bi prišlo do ožjega gospodarskega in političnega sodelovanja med severom in jugom.
V	Poughskeepie, N. Y., je zgorelo v hiši, katero so zajeli plameni, v spanju četvero otrok, v starosti od 10 do 12 let. Mati in ena hčerka ste bili v prvem nadstropju in se jima je posrečilo skočiti skozi okno. Vzrok ognja je verjetno peč, ki se je kurila s kerozinom.
Seja direkiorija
Jutri zvečer ob osmih se vrši seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vabi se vse direktorje, da se udeležijo.
IL
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. aprila 1953
it
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEaderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
UREDNIKOVA POŠTA
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo In druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879,
104
DOPISI 0 JUGOSLAVIJI
(1)
Slovenci so zgodovinsko združeni z izseljevanjem. Zakaj je posameznik odšel od doma, recimo v Ameriko, ve vsak zase. Objektivno dejstvo obstoja, da so nas silile k izseljevanju razmere, katerim pravimo—potrebe. Kraji, ki so prišli v poštev, k^rnor bi se šlo z trebuhom za kruhom, so bili za Slovence, ko je še obstojala avstroogrska monarhija v mali meri avstrijska mesta, v večji meri zapadno nemški industrijski kraji, postopoma Francija in Belgija, v prvi vrsti rudokopi, a zvezda vodnica je bila in je ostala Amerika!
Trdimo, da žene Slovence po svetu potreba. Ni bilo tako strašno velike razlike med bivšo Avstrijo in na njenih razvalinah novo nastalo Jugoslavijo. Morda je bila glavna razlika pač ta, da je Jugoslavija glede Amerike doživela kvotni sistem, dočim ga ža časa Avstrije pač ni bilo. Toda izseljevalo se je tako za časa Avstrije, kakor za časa Jugoslavije!
O potrebi iskanja kruha in zaslužka izven ožje domovine je bila najbolj živa priča Jugoslavija same. Slovenci so se porazgubili po vseh kotičkih Jugoslavije redoma kot podrejena moč, bodisi kot obrtniki, med orožništvom in med vojaštvom, v gostinski stroki in pisarnah. Tudi kot delavci. K položaju,-ki so ga imeli Slovenci kot razseljene osebe po Jugoslaviji, je doprinesel svoj delež srbski heme-gonizem. V Beogradu na primer so Srbi gledali na Slovenca z levim očesom, če se je ta dvignil na visok položaj, odkoder je lahko celo ukazoval. Z vsemi balkanskimi spletkami so ga znali s tega položaja odstraniti. Srbi pa so gledali radi na Slovence v nižjih položajih predvsem, kjer je bilo, skrbeti za snago in red, a ne šteti mnogo denarja. Kakšna pa je bila miselnost Srbov do Slovencev, sta bila najbolj v nebo vpijoči priči tista dva velesrbska politična šovinista in gospodarsko mrzla kapitalista, ki sta se na potu Beograd-Pariz v brzovlaku razgovarjala o domačih družinskih razmerah. Pogovor je nanesel na sina, katerega je uvesti v kasnejše zdravo spolno življenje. Padel je svojevrstni predlog: doma imaš za sobarico ali kuharico zdravo Slovenko, pa naj sin, da se obvarje morebitne bolezni, začne pri njej.... Razgovor, kakor tu podan, je bil objavljen v srbščini za srbsko javnost!
Kolonizacija Slovencev po bivši Jugoslaviji je bila sicer svojevrstna, sicer v domači državi, a potrebe, ki so gnale Slovence v Ameriko, iste potrebe so jih pač razselje-vale tudi doma!
Če se omejimo zgolj na vprašanje; Slovenci in naseljevanje v Ameriki, se nam zdi, da za tistega, ki piše o Sloveniji, o Jugoslaviji danes kot ameriški Slovenec in ameriški državljan, s stališča razseljevalne politike in zgodovine slovenskega naroda, že radi stvarnosti in ljube hčerke resnice, nastane zanimivo vprašanje:
Slovenci so se naseljevali v Ameriki od začetka tega stoletja v stotisočih! Ce povdarimo in posebej naglasimo besedo stotisoč, pomeni ta beseda s tem kar obsega, za celotni slovenski mali narod, ki šteje vsega skupaj okrog pol drugi milijon prebivals.tva, všteto one, ki so doma v starem kraju in razseljeni drugod v tujini, izredno veliko. Pa nadaljujmo s to sliko: Kaj bi bilo s Slovenci, če bi ne imeli sreče, da bi ti stotisoči dobili novo domovino v srečni Ameriki! Ne gre za to, koliko se jih je ohranilo kot Slovenci! Ne gre za to, da rnlajše generacije tonejo v ameriškem morju anglosaksonske podlage, ki končno slovenstvo v vsakem pogledu izbriše. Gre za to, da so ti stotisoči kot ljudje našli kraj, kjer so kot ljudje lahko živeli, četudi v spreminjajočih se srečnih in nesrečnih okolščinah!
Pa nadaljujmo: Kakršnakoli naj bo že Jugoslavija, ve-leindustrijske Slovenije, ki bi lahko tekmovala z velein-dustrijami velikih držav, ne bo nikdar. Samo taka vele-industrijska Slovenija bi mogla preživljati vse svoje sinove in hčere doma. Morda bi prispevalo k tej namišljeni sreči zopet namišljeno—če bi Slovenci dobili pomembno tržaško luko v svoje roke. Za realnega človeka so vse te misli gradovi v oblakih. Ko se pa spusti kot bivši ameriški naseljenec na realna tla, se vpraša: Kaj bo s Slovenci, če bo Amerika za nje zaprta in če jih bo domača Jugoslavija držala doma, in jim ne bo dovolila izseljevanja!
V dopisih o Sloveniji in o Jugoslaviji je po našem mnenju gori zastavljeno vprašanje inteligentno, vsaj in-teresantno, gotovo pa veliko jedro!	L.Č.
NAŠ OBISK v CALIFORNUa
EUCLID, Ohio—Večkrat sva si želela potovanja po naši obširni deželi. Nekajkrat sva napravila kratke obiske, kot na primer pred nekaj leti v sončno Florido. Seveda se nama je Florida tako dopadla, da nama je vzbudila željo obiskati drugi del, kjer se tudi tam sonce smeje v svoji prešernosti — Californijo. Nisva se mogla odločiti, delno vsled bolezni, pa tudi nisva bila gotova glede potovanja in bivanja v Californiji.
Lansko leto je bil pri nas na obisku naš sin Charles Sežon in nam je pripovedoval o lepoti sončne Californije. Nama je tudi svetoval, naj bi se odločila in se za stalno naselila tam. Toda napraviti odlok, je bilo težavno za naju. Končno sva se odločila v začetku zadnjega meseca in si rezervirala pot na zrakoplovu, kar se nama je zdelo najugodneje. Na clevelanskem zrakoplo-višču sva vstopila v eroplan, in v 10 urah sva bila že v Los An-gelesu, Californija. Tam naju je že čakala naša vnukinja. Vstopili smo v avtomobil in se odpeljali proti domu našega sina Charlesa, v Sun Valley, Californija.
Po par dnevem brvanju pri družini sina so nas prišli obisk kat stari prijatelji in znanci. Z vsemi je bilo srečanje prijetno. Med prvimi obiskovalci je bila Mrs. Alice Kokal, soproga bivšega Clevelandčana, znanega Karol Kokal. Vsled prevelike zaposlenosti pri svojem podjetju, je imel naš Charles zelo malo prilike podnevu, da naju bi vozil okoli in nama razkazoval tamkajšne zanimivosti. Pa se nama je ponudila Mrs. Kokal in je naju vozila na obiske.
Prvega smo obiskali Mr. Rudolph Knausa, ki je prej živel na Keewanee Ave. Mr. Knaus stanuje na 10550 Shoshone Ave., Granada Hills, Calif.^Mr. Knaus nam je razkazal razne zanimivosti, ki krasijo njegovo hišo, razni lesni predmeti imajo vsak svoj prostor. Poleg svoje stroke —mizarstva, se tudi zelo zanima za geološke sestavine. Povedal nam je, da se odpelje včasih po sto in več milj daleč v gorovje, in išče predmete iz kamenja in drugih mineralnih sestavin. Zunaj na njegovem vrtu ima poleg raznih cvetlic, pomarančnih in limonovih dreves, tudi lično dovršen prostor, ki ga rabijo za pečenje raznih telesnih dobrot. O tem smo se tudi prepričali, kajti en večer smo imeli v resnici pojedino na njegovem vrtu, ki nam je šla vsem v slast.
Obiskali smo tudi Mr. in Mrs. Anton Kuhel-a, ki je svoj čas vodil trgovino z železnino na Grovewood Ave. in pozneje na E. 156 St. Pri Kuhelnovih so naju prijazno sprejeli in tudi postregli. Seveda, mnogo zanimivega sta nama povedala Mr. in Mrs. Kuhel.
Nekega dne smo so odpeljali proti Fontani. Tam smo obiskali poznana Mr. in Mrs. Thomas Krašovec, ki sta pred leti vodila vinarno na Waterloo Rd. Seveda tudi pri njih je bilo veselo srečanje.
Ustavili smo se pri Mr. in Mrs. Frank Seršen, ki je svoje čase postregel številnim avtomobili-stom z gasolinom in oljem; nje-%ova gasolinska postaja so je nahajala na vogalu Waterloo Rd. in E. 158 St. Baš ob našem obisku pri njih sta oba, F'rg.nce in žena pridno delala pri njih novi hiši. Pravita, da bo to v resnici hiša po njih lastnem okusu.
Obiskali smo Mr. Charles Ske-bc, ki je svoje čase vodil trgovino z železnino na Waterloo Rd. in E. 165 St. On sedaj živi pri sinu; baš tedaj je nam tožil, da se ne počuti kaj pofeebno zdravega.
Srečali smo se tudi z Mr. Pod-padcem, ki je bil svoječase poznan kot gradbenik stanovanjskih hiš v Clevelandu. To deTo vrši tudi tam v Fontani.
Bili smo nekoliko utrujeni; zaželeli smo si nekoliko oddiha. Mrs. Kokal nas je odpeljala naprej in smo se ustavili v restavraciji, katere lastnik je tudi bivši Clevelandčan, Mr. Louis Šeme. Po kratkem razgovoru, nam je bilo servirano naročeno kosilo, ki je bilo v resnici okus-
dali, so cene hišam enake, kakor so pri nas. Hiša s štirimi sobami se proda za 10 do 12 tisoč dolarjev. Tako zvani "Ranch type" so pa od 18 do 25 tisoč dolarjev. Zanimivo je dejstvo, da mnogo naših ljudi si kar sami gradijo svoje stanovanjske hiše. Celo ženske so se privadile in v mnogih slučajih pomagajo pri delu svojim soprogom. Pri nas v Clevelandu je menda kaj takega redkost.
Delavske razmere so enake kakor povsod po naši deželi. Tudi tam imajo že veliko tovarn,
no. Njegovi prostori so res prvo- ki producirajo razne stvari. V
vrstni z ozirom na snago in moderno opremo. Poieg sedanjega poslopja zidajo še dodatno, ker misli Mr. šeme dati poslugo v širšem obsegu kot gostitelj.
Naposled smo obiskali v Fontani tudi Slovenski dom, ki ga menda lastujejo delničarji. Tam je zbirališče naših Slovencev. Srečali smo veliko naših Slovencev in Slovenk, in sicer iz vseh krajev naše obširne in lepe domovine. Mnogo so nam povedali o preteklosti in sedanjosti. Vsi pa so nam povedali, da so kar zadovlojni in da v polni meri uživajo vse^ kar je ublažljivega v južni Californiji.
Poleg malih izletov, smo napravili tudi enega bolj oddaljenega, in sicer smo se nekega poznega popoldneva odpeljali v Nevado in obiskali znano mesto Las Vegas. Pot do tja je posebno zanimiva, ki se vzpenja visoko v tamkajšne gore, z številnimi ovinki. V mestu smo si ogledali nekatere zanimivosti, ki so poznane daleč naokrog. Vožnja do Las Vegas traja sedem ur; med vožnjo smo z začudnjem opazovali krasote in posebnosti, ki so svojevrstne.
Kakor menda povsod po naši deželi, se tudi v južnem delu Californije gradi mnogo stanovanjskih niš. Nekateri stavbin-ski podjetniki prekupijo po več akrov zemlje, na katere potem postavljajo raznovrstne hiše. Tam gradijo hiše brez kleti, kar menda odgovarja tamkajšnjim razmeram. Kakor so nam pove-
velikih slučajih so zaposleni nekateri pri dveh delih na dan, to je toliko ur pri enem delu in toliko ur pi4 drugem. Nenavadno veliko število poročenih žensk opravlja delo tudi v tovarnah. Vsi si hočejo pomagati in si opremiti njih domove z najnovejšimi pritiklinami, med katere spada zadnje čase posebno še televizijski aparat.
Za nas je bil obisk v Californiji razvedrilen v vseh ozirih, posebno pa še, ko smo srečali toliko poznancev in naših rojakov iz vseh delov naše stare in nove domovine, kar vse blagodejno vpliva na človeka. Seveda pa tudi sprememba okoliša, posebno pa še podnebja, napravi človeka zadovoljnega, da pozabi na preteklost.
Čutiva se dolžna zahvaliti se vsem poznancem in prijateljem, ki so nama izkazovali prijaznost in gostoljubnost. Posebno zahvalo želiva izreči Mrs. Kokal ki je bila najin šofer v več primerih. Dasi ima dosti opravila doma, posebno ga je imela tedaj, ko je njen soprog bolehal na poškodbah, katere je dobil še v jeseni. Baš ob našem obisku se je bil še dodatno poškodoval, ko je padel na svojem domu, in se je moral zopet podati v bolnišnico v svrho zdravljenja. Želiva, da bi se mu ljubo zdravje kmalu in popolnoma povrnilo! Torej, še enkrat vsem skupaj tam v sonc ni južni Californiji: Iskrena hvala!
Louis in Mary Starman.
Na tolminskem za razvoj turizma
Po vojni je bilo na Tolminskem mnogo storjenega za razvoj tu-L'izma in gostinstva, kjer sta bila 1. 1949 le dva hotela in še ta dva celo skromno opremljena s 37 posteljami, je danes 9 hotelov s 7 podružnicami. V Trenti, ki je srce tamkajšnjega planinskega turizma, je danes moderen hotel z dvema podružnicama, v Soči sta dva hotela z dvema podružincama, v Bovcu trije hoteh s tremi podružnicami. Samo ti hoteli brez zakupnih in zasebnih nočišč, lahko prenoče 355 gostov. Vsi hoteh na Tolminskem pa imajo 5Ц7 postelj. Potrebam turizma, ki se v tem predalu vedno bolj razvija, pa tudi ti hoteli več ne zadoščajo. Zlasti med tujimi turisti postaja Tolminska velno bolj priljubljena.
Gostinska zbornica iz Tolmina bo letos sporazumno z Okrajnim gospodarskim svetom gostinsko mrežo zd Tolminskem Š2 izboljšala. Tako bo lepo urejen do turistične sezone hotel "Planinski orsl" v Trenti, ki bo Dovečan za 22 postelj. V hotelu Kru v Tolminu bodo napravili prizidek z novo verando in plesiščem. V Idrij. bo. preurejena in povečana mestna kavarna, dalje bodo sestavili gradbeni načrt za večji nov hotel v Trepti, za planinsko smučarski dom v Voj-;кзт, in za manjši planinski hotel tik pod Mangartom. Iz Soče v Trento bo napeljan telefon ter popravljeno električno omrežje na Logu in v Trenti, kjer bo zgrajeno zidano poslopje male hidrocentrale, kar ne bo koristilo Ic turizmu temveč vsem prebivalcem Trente. Predvidena
so še razna druga dela za izboljšanje javne razsvetljave v Trenti, Soči, Logu pod Mangartom, Bovcu, Mostu na Soči in Cerknem.
Inozemski turisti so doselj močno pogrešali bencinske črpalke zlasti v Bovcu in Tolminu, letos bosta oba ta kraja dobila bencinski črpalki. Dalje bo letos izdelan gradbeni načrt za novo žičnico za osebni in tovorni promet iz Kanomlja v Vojsko. Zgrajeni in urejeni bodo letni gostinski vrtovi v Trenti, Bovcu, Tolminu, Kobaridu, Mostu Soči in v Idriji. V Bovcu bodo zgradili tudi večji kopalni bazen, v kratkem dobi kopalni bazen tudi Tolmin, Idrija pa veliko kopališče
V začetku marca je bilo v Tolminu ustanovljeno tudi turistično olepševalno društvo za katerega je med prebivalstvom veliko zanimanja. Na ustanov občni zbor je prišlo nad 600 ljudi iz Kobarida. Bovca, Mosta na Soči in Baske grape. Še pred občnim zborom je pristopilo k društvu 420 članov.

fund
janko n. rogelj:
Lunka-v šoli življenja
Ko sem leta 1916. prišel v Cleveland, postal sem član Slovenske narodne čitalnice, ki je imela svoje čitalniške prostore na Glass Ave. in vzhodni 61. cesti. Sedanji urednik "Enakopravnosti" Vatro J. Grill je bil takrat tajnik čitalnice, ki mi je izdal plačilno knjižico, katero še danes hranim v spomin na tedanje lepe čase. V čitalnici sem spoznal prve narodne zavedne in napredne Slovence v Clevelandu, ki so posebno ob nedeljah prihajali po knjige. Prihajali pa so tudi posamezniki, ki so imeli svoje razgovore o tem in onem. Takrat je bilo v čitalnici res živahno in prijetno, posebno za mene, ki sem prišsl iz samotne države Montane. Zato sem redno zahajal na nedeljske sestanke, kjer sem našel moje prve prijatelj av v Clevelandu, izmed katerih so danes še mnogi moji dobri in zvesti prijatelji.
Spominjam se, kako je ob prvih sestankih nastopal in govoril mlad fant šegavega obraza, živih oči in nemirnih rok, s katerimi je povdarjal svoja dokazovanja in zaključeval kratke razprave. Govoril je tako prepričevalno, da sem lahko čital na njegovem obrazu, da veruje svojim izgovorjenim besedam. Nekdo ga mi predstavi: "To je g. Frank E. Lunka, črkostavec v slovenski tiskarni." (Takrat so v čitalnici še radi rabili besedo—gospod.) Takoj sva se spoznala ter pozneje postala prijatelja do današnjih dni, to bo že kmalu 37 let najinega življenja v Clevelandu.
Prijatelj Frank E. Lunka je posebne vrste človek, katerih je malo med Slovenci v Ameriki. Vedno je ?.avzet in del#,ven, nje gove misli nikoli ne stoje ali počivajo, vedno ustvarja in za-mišljuja, hiti za sodobnim napredkom ter modruje o mogočih in nastajajočih pojavih, katere nam prinaša moderna tehnika z brzino ameriškega razvoja. On ni zadovoljen s sedanjo-sto, to je za njega minula in pre-čitana povest, mjegov duh sega po praktični znanosti, ki izrabi je naravne sile za boljša življenje in veselje človeka.
Frank E. Lunka je načitan človek, dober opazovalec in polr jovtipov, s katerimi se včasih tako poigra, da mu zaidejo v sarkazem, katerega končno zabeli s prisrčnim nasmehom. Kdor ga pozna, uživa njegovo pripovedovanje, ker odpira pota do neverjetnih razgledov.
Kdo je pravzaprav naš Frani; E. Lunka?
Kmalu vam vse to povem. Vse to moje pripovedovanje,—moji; vprašanja in odgovori, katere mi je dal Lunka,—so sad mojih obiskov v njegovi hiši. Še prec meseci sem ga obiskal v sobote popoldne, sedel je pred televi zijskim aparatom, cigareto za taknsno v ustnik, držeč oboje \ roki, da se je kadilo iz ustnika in užgana cigarete. Kadar Lunka kadi cigareto v ustniku, takrat govori modro, takrat lušči plsvc od pravega zrna. Kaj bi bil naš Lunka brez tleče cigarete. To kar bi bil urednik Terbovec brez svoje običajne cigare.
Videl sem, da je bil Frank dobre volje, zato ga vprašam: "Lunka, povej mi, povej, kje s' bil rojen, odkod prihajaš, kaj з' delal, predno si odšel na življenja pot—v Ameriko?"
Nekako hitro vstane, zapre televizijo ter s strastjo potegne ■lim iz tleče cigarete, da bi umiril svoje živce in uravnovesil svoje spomine ter iste podal v pravi in vezani besedi. Takole pripoveduje:
"Rojen sem bil 6. "oktobra 1886 v Žirovnici pri Cerknici na Notranjskam. Pri hiši se reče Zgornji Nivči. Tedaj je bilo
okrajno glavarstvo Logatec, ^ daj je menda Postojna. Ime ta je bilo Janez, mati je
Terezija, rojena Kotnik, iz
Gornjega jezera pri Cerknici. V zini nas je bilo pet otrok: №) starejši je bil Janez, ki je ime po očetu. Julija meseca
star 79 let in živi v Žirovni^
kif
Colc biU
Za njim je bil rojen Anton, leta 1915 umrl v Leadvillu, rado. Sestra Frančiška je rojena 10. maja 1880 in vi v Žirovnici. Brat Jože leta 1916 v Leadvilleu, Colors
"V šolo sem hodil v ki je oddaljeno en kilometef moje rojstne vasi Žirovnice-je bila moja prva šola, dvo edna ljudska šola, v katero pohajal osem let, šest , osnovno in dve leti v ponaу ^ no šolo. Šolski pouk takra^ ^ bil na isti višini znanja, bil pozneje. Šola me je zelo radovednega človeka nikoli nisem bil zadovoljen
W
:C ženim znanjem, vedno
l31 ša kaj več novega, -em dobil včasih ukor ali k Ko sem pohajal v šolo,
ijSp«
domači živini. Delo na
đ
da ^


jem imel posebnega dela, itirsko službo sem upravL .
li ugajalo, kar je naše do ^ /časih tako vznemirjalo, bil prav po kmečko tepen-
"Radovednost in hrepeO^ ^ po znanju, ki se je poro^ aaši domači šoU, mi j® misel, da bi šel iskat izo _ n znanja v Ljubljano,
mače kmečke razmere te" ga časa mi niso tega Zgodilo pa se je, da sein kot Jč štirinajstih let odšel ^ j Jvor pri Žužemberku ter crgovski vajenec. Tu se J® j^a moja življenjska šol^> ^ .ero hodim še danes. jii rečaval nove obraze, tu
its"
jO nudila prilika, da sern P, tudi obiskovati čitalnico ii' /azne knjige in leposlovne ^ je: "Ljubljanski Zvon," ^i-in Svet" in razne druge ke. Tam sem srečal tudi ^ ђј! ga učitelja Jelenca, ki J ^ zaveden narodnjak, naklonjen. V teh krajih tudi Anton Kline, ki je qV čel izdajati slovenski list velandu pod imenom Nas^^^ џ da, in katerega sem	j'
sem prišel v Cleveland, lastnik trgovine odprl po CO v Novem mestu, se# p na delo v podružnico.
bilo take tovarišije, kot s imel v vasi Dvor. РокоП
iu
ji''
se moral strogim ukazonj sem imel prilike, da ss na
je seznanim v prosvetnem j)
Zato sem napravil uidem domov ter se ne več v Novo mesto."
Lunka si prižiga	piU f
to. Tudi mali psiček "Fif' ^^0' skočil v naročje ter se zuje. Iz kuhinje pride '
ki
starejši sin Ivan,
prisluškuje očetovemu dovanju. Vsako oćetovo^^. -fs spremlja z njegovimi o o"' potrdi mojo zavest, da
ief
lii-
m sm v pravem i nove.sju, kar dokazuje- ^jg spoštuje svojega očeta ve besede. To je nekaj
ga in izrednega za 80 V Clevelandu, odn^ Ameriki. To izjavo dam, ker sem videl že na _ slovenskih družin po riki.
"in
"Lunka," mu pravi^ , p Te je napotilo v Anneii si prišel, kaj si delal(;|e je bilo takrat življenje landu?"
P
pO
ye-
(Dalje priho

Oglašajte ^ "
Emakopra^"

enakopravnost
HRAN &
WlK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953
"briško jugoslovanski center" Ha Recher Ave.
Frank Žagar; pod-. ikew nJoe Susnik; tajnik An-^ 1 1/n"' 18508 Shawnee Ave., ^chei- , ' blagajnik Theodore Paiifi*, zapisnikarica Gusti Zu-Ргм,Л'^.^dzorni odbor; John Gerl, Bostjančič in John tVank n ' gospodarski odbor: 4el ; ^^Pert, predsednik, Frank Чђог. 5	Godec; publicijski
ii( 1д ^i'ank Rupert, Gusti Zupan-jOfii. ^ndrew Ogrin; ostali direk-lin, rank Derdich, Frank Segu-Gor jane in Josephine poslovodja John Žig-Imv^ , 1-9309 in oskrbnica Mary
^vešek, ly 1-3822.
* feoc«®® vršijo vsako tretjo sredo ob 7:30 uri.
"Cat
niola Hive" št. 493 L TM
lifedspj .predsednica Mary Bolta, Pfedjj.j'^fca Josephine Stwan, pod-(ovn- "Mica Christine Glavan, du-'ttemi-^^'^iteljica Mary Tekaučič, Wg^evalka Mary Mahne, vra-'lary ^auline Zigman, stražnica zapisnikarica in tajni-i!"®kega oddelka Julia Brezo-4ni ?• 60 St., EN 1-4758, fi-tajnica Pauline Debevec, %. p 169 St., IV 1-2048, nadzor-Jp ^?nces Tavčar, Ursula Unetič !^Ubri v® Stampfel; zastopnici za H	SND Josephine Stwan
ca Brezovar.
Цл. vrše vsako prvo sredo v v dvorani št. 1 SND na St. ^ve., ob 7.30 uri.
"Cat
».častni
niola Tenl" ši. 1288 T. M.
ЧГ predsednik Thomas Mli-Predsednik Joseph Babnik, % T®^sednik Joseph Sušnik, taj-% Tavčar, blagajnik Louis Јогђ! ^Pisnikar Ivan Babnik, nad-'Ujjg °dbor: Joseph Skuk, Anton %• Paul Praust, bolniški od-'osenj^o^as Mlinar, John Grbec in 5t«v ®^šnik, odborniki za otvo-
lith	Paul Praust, Anton
iQl' Josuph Drobnich, Frank % A Anton Debelak, vratarja;
in Frank Meserko, za-za Klub društev SND,
§^-.Tavčar in Joseph Babnik. o v ® vršijo vsako četrto nede-1. p,"iesecu v Slov. nar. domu na Uri Ave., dvorana št. 1, ob ' dopoldne.
'Cl,
eveland" št. 126 SNPJ
Louis Smrdel, pod-fik	Edward Branisel, taj-
jakova!!^ J- Gabrenja, 22100 Ivan zapisnikar Blaž No-♦aJc, 1-6268, blagajnik Frank tL„"^tGlj John Pire, nadzorniki: i„ Vuretich, Victor Grudpn, 'irant st; mladinski reditfelj Curry (KorenčiC), ml., > ClJ^'ki vsi slovenski zdravniki S^7?landif in okolici. C	se članstvo od 16. do
I4a % in otroke od rojstva do 16. % tiap °sta zdravniška preiskava Mcigjl^ade za novo članstvo v oba
J'Dou vrše vsako tretjo nedeljo
® ob 9. uri v SND na St. ■*
^''Uinwoodske Slovenke" ^гм št. 22 SDZ
Nt)f„!®<^nica Fannie Brezovar, кц b^sednica Stefi Koncilja, taj-% /ose Mickovic, 19612 Chero-tel. IV 1-6500, blagajniki, prances Tomsich, 693 E. 160 . ^'^'^^karica Rose Šimenc, fj'^ip'^'ce: Filomena Sedaj, pred-^Ospj > Mary Cernigoj in Alice
vršijo vsako drugo sredo Ч v Slov. domu na Holmes " 7.30 uri zvečer.
"c	*
Noble" št, 450 SNPJ
C^p^^dnik Joseph Mačarol, pod-Matt Klemen, tajnica Ж "odič, 977 E. 239 St., Euclid, ml tel. RE 1-4099, blagajnik paj,A x®rtinčič, zapisnikar John nadzorni odbor: Frank Л; Fred Martin, Andrew Yer-Лгао-^topniki: za Clevelandsko SNPJ Frank Habič, za 'Saff'^štev AJC Fred Martiii in
C V vršijo vsako drugo nede-°4sK?®secu v Ameriško jugoslo


centru na Recher Ave.
Clev. društev S.N.P.J.'
Лен Camilus Zarnick, pod-John Krebel, drugi pod-S^'Ca	Anthony Gerchman,
гЧпа Josephine Tratnik, 6505 ffka Ave., en 1-0991, blagajni-Stefanic, zapisnikar K	nadzorniki: Blaž No-
« Kikol in Eddy Mramor. '■6 Vršijo vsako četrto soboto ■ ^ar. domu na St. Clair Ave. -K
Matica"
L O9 \®dtiik Frank Bradach, Ave., podpredsednik A^ica 1.- Kenik, korespondenčna ^Sin'bln llie Frank, 5919 Prosser % St	Carolyn Budan,
L Clair Ave., posredovalni tL^<lach Ward Kenik, Josephine ^h'	Safred, Carolyn Bu
Bradach, Emil Safred; ill Jiki- pea Josephine MisiC, nad-Somrak, June Price Чм l>hin„	publicijski odbor:
Misič: Emil Safred, Jo-v'^^Qdi.	Valentine Mersol.
5. ,,^ie Tone šubelj.
žv«x vršijo vsak četrtek ob ^ ђа o V sobi št. 2 Slov. nar. ... St. Clair Ave.
. -K
jj ®*ustev AJC" na Recher
Frank Segulin, pod->'i() %Ur,n Andrew Ogrin, tajnik Ln'; o"BdnCič, 460 E. 270 St., Eu-МЗ ^gtel RE 1-4468, blagajnik ^i\esek ' zapisnikarica Mary '4 ri'y '^^dzorni odbor: Fred ■^апс'f^dsednik, Mary Segulin Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
■K
"Kras" št. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j ničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Slokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Josgph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. dorha na Bt. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
*
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki; za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
M
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše v^ko drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
*
"Loška dolina"
1 Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blagaj nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki; dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Av^.
-K
"Napredne Slovenke" st. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagaj ničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
-K
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki; Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
*
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
M
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagaj ničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Se-šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
-K
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpred-
sednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Rose Paulin in Rose Sanabor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-K
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagaj ničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 sE. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
■K
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor; Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako ti-etjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
v "Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniM, zastopniki; za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center' Frank Wirant in John Vi-rant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
*
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor; John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in -Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki; Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
■¥
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, taj-riica Jfennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagaj ničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagaj ničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leo-poldiha Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagaj ničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
■K
"Sv. Ane" £t. 4 SDZ
Predsednica Julija , Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazom-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S+. Clair Ave.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-
kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponede-Ij-ek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič,-Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
-K
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peter ca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se Vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
-K
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godma, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
-K
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v.mcsecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■¥■
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■K
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
■¥
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
*
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samd na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NIKDAR POZABLJENE MAMICE
. t.
'
* *
KJE IN KDAJ JE NASTALA DANAŠNJA REPUBLIKA SLOVENIJA
(Črnomelj 19. in 20. febr. 1944)
Ob deveti obletnici zasedanja prvega slovenskega
parlamenta
JOHANE CECELIČ
KI JE ZATISNILA SVOJE MILE OČI ZA VEDNO DNE 13. APRILA 1943.
Minilo je že deset dolgih let, odkar si Ti zapustila me, a v mojem srcu je tuga žalost. Se vedno kakor tisti čas.
ŽALUJOČI SIN FRANK
13. aprila 1953.
Sredi krvavih borb za osvoboditev slovenskega naroda izpod tujčevega jarma, se je v dneh 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, v središču Bele Krajine zbral k prvemu zasedanju slovenski Narodni osvobodilni odbor, ki se je s svojim prvim sklepom preimenoval v SNOS (Slovenski narodni osvobodilni svet).
Prvo zasedanje SNOS-a je bilo hkrati edino v teku narodnoosvobodilne borbe, kajti drugo in zadnje njegovo zasedanje je bilo že v svobodi dne 9. septembra 1946 v Ljubljani, na katerem se je SNOS tudi preimenoval v Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije.
V ceneje pomen prvega zasedanja SNOS-a?
Zaradi kraja in časa, v katerem se je vršil, zaradi okoliščin, v katerih se je sestal, zaradi ljudi, ki so ga sestavljali in zaradi nalog in sklepov, ki jih je prevzel, oziroma tudi izvršil.
Ozrimo se nazaj na tisti čas, kraj, okoliščine in ljudi!
Minila so tri leta odtlej, ko so si združeni okupatorji razdelili slovensko zemljo, da bi tudi s pomočjo njenega ljudstva in bogastva zagospodovali svetu. Junaško ljudstvo Slovenije je imelo za seboj tri leta težkih borb na življenje in smrt. Slovenska žemljica je postala razrito bojišče, požgana razvalina. Toda eno ni postala nikdar: ne sirotišnica, ne solzna dolina ubogih rev! Pod razvalinami in grobovi je bila namreč za večno pokopana tudi slovenska žalostna preteklost in hlapčevanje. V ognju in dimu, iz trpljenja brez prošenj, zgolj iz krvi svetega boja se je rodil, rasel in zrasel novi, svobodni človek, prerojerii narod, nova država!
Zgodovina ne pozna primera, da bi nepoznano, goloroko ljudstvo, očiščeno v stoletjih trpljenja, samo z močjo srca, z zaupanjem vase v tako kratkem času dobesedno pokopalo pod seboj motoriziranega divjaka, trepet velikih narodov, sebi pa priborilo prostor na soncu.
Hitlerjeva trdnjava je razpadla, tričetrtine Jugoslavije je osvobodilna vojska že iztrgala okupatorju. Le z največjo težavo so njegove divizije za silo vzdrževale glavne prometne žile. Celo na tako odločilnem prostoru, kakor je bila zanj Slovenija, ni mogel več izvršiti uspe-' šne ofenzive. Slovenska partizanska vojska si je izbojevala osvobojeno ozemlje, s svobodno slovensko prestolnico v Črnomlju. Ko je odmevala maščevalna pesem rafalov narodno osvobodilne vojske po vsej zemlji slovenskih dedov od Gosposvetske-ga polja preko Beneške ravnine, do valov Jadranskega morja, je sredi tega svobodnega otočka zasedal prvi slovenski parlament. In zasedaj je varno, kajti okoli njega je bil živ zid iz prekaljenih slovenskih brigad.
Bela Krajina—zibelka r(!publike Slovenije
V	zatišju Bele Krajine med grmenjem topov, kakor se spodobi za tak dogodek, se je izpolnil davni sen slovenskih prednikov: v bojevitem in toplem naročju demokratične Jugoslavije se je v varstvu noči rodila mala, toda prelepa država, današnja republika Slovenija.
V	lepo opremljeni in razsvetljeni dvorani v Črnomlju se je zbralo predsedstvo Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta s Kardeljem, Kidričem in Vidmarjem na čelu. Iz Bosne je prišla številna delegacije Antifaši-stičnega sveta Jugoslavije, med drugimi predsednik dr. Ivan Ri-ber in Moša Pijade. Zbralo se je 85 odposlancev slovenskega naroda, ki so zastopali vse predele
Slovenije: Primorsko, Koroško, Ljubljano, Štajersko, Gorenjsko, Notranjsko, vsa okrožja in okraje. Prišle so delegacije vseh vojaških enot, delavci, kmetje, delovna inteligenca, med koleni so držali puške in brzostrelke. Parlament, ki je prišel iz položajev in borb! Obširno dvorišče in ulice v Črnomlju so bile polne partizanov, aktivistov in ljudi, ki so se tedaj nahajali v Črnomlju.
Ali pozna zgodovina še kak primer, da bi ljudski zastopniki s podobno zavestjo in zvestobo premagovali napore in nevarnosti dolge zimske poti brez pota, povprek čez hribe in doline, da bi se med borbami in zasedami od vseh mej Slovenije prebijali na poziv svojega vodstva na določeno mesto, da bi tam nekje izpolnili voljo ljudstva? V Jugoslaviji je tako živelo štiri leta vse pošteno ljudstvo, mar naj bi bilo to kaj posebnega za njegove izbrane zastopnike?
Sklepi slovenskega parlamenta so izpolnili stoletno hrepenje slovenskega naroda
Po drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu, kjer je biia rojena nova Jugoslavija, ni bilo več nikake-ga dvoma v skorajšnjo popolno vojaško zmago zaveznikov. 'Šlo je za to, da postane vojaška' zmaga hkrati tudi politična zmaga jugoslovanskih narodov.
SNOS je sprejel take sklepe, ki so izpolnili stoletno hrepenenje slovenskega naroda, ki so zagotovili tisto, zaradi česar je šel v borbo, zaradi česar je ljudstvo sledilo Osvobodilni fronti, kar so nosili štiri leta v srcu in za kar so umirali vsi borci Jugoslavije :
Svobodo in neodvisnost svoje domovine!
Postavili so tudi organe oblasti za izvedbo političnih, gospodarskih in kulturnih nalog. Delegati so govorili o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije, o gospodarskih, finančnih in zdravstvenih problemih, nalogah in ukrepih, ter o prosvetnih vprašanjih in ukrepih.
Sprejeta je bila deklaracija o vzpostavitvi bodoče vlade Slovenije in njenih upravnih odsekov, deklaracija o združitvi Narodno osvobodilnega sveta Primorske z organi slovenske narodne oblasti, ter mnogo gospodarskih odlokov. Ti sklepi so dejansko položili temelj slovenski državi in so merili že v svobodno bodočnost.
Zasedanje v Črnomlju je bilo torej važen mejnik med preteklostjo in bodočnostjo slovenskega naroda, ki je tedaj vzela usodo v svoje roke. Zato ima danes po 12 letih težkega samoprema-govanja take zmage, zaradi katerih ga spoštujejo napredni ljudje v svetu, zaradi katerih mu zavidajo tudi veliki narodi s slavno preteklostjo in ga hočeš, nočeš, morajo upoštevati tudi tisti, ki mu zaradi teh zmag žele smrti!	Mila Šenk.
(Slovenska izseljenska matica)
HIŠE NAPRODAJ
DORER NAKUP—$8,500
Hiša za dve družini na Homer Ave., med St. Clair in Superior'Ave. Obrnite se na RAY NAUSNER BROKER UL 1-3919	LI 1-9216
3 ODRASLE OSEBE
iščejo stanovanje s 4 sobami od E. 60 St. do E, 106 St. med Superior in St. Clair Ave. Pošteni plačniki in mirni.
VERONIKA SEVEHINAC 968 E. 70 St., UT 1-9290
HIŠA NAPRODAJ
Proda se hiša s 7 sobami; 4 spalnice, gorkota na plin, dva stranišča, zaprt porč, dve garaži z delavnico zadaj. Več sadnjega drevja. Blizu šol in cerkva. Lota 50x156, zadaj j(j 75 čevljev široka. Bo prazno v dveh mesecih.
Za vse podrobnosti pokličite RE 1-4365
V najem
SE ODDA TRGOVSKI PROSTOR IN STANOVANJE S 5 SOBAMI.
Vpraša se na
16725 WATERLOO RD.
DELO DOBIJO MOŠKI
KROJAČ
za polni ali delni čas dobi dobro službo.
Za delo na splošni opravi. Zglasite se pri EZELLA CLEANERS 7005 Superior Ave.
MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd.
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Rabi bi tudi govorili z MAŠI N ISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške.
Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.
JEKLARNA NUDI izvrstno priliko za delo v raznih oddelkih s priliko do napredovanja.
Dobra začetna plača in mnogo podpor za delavce. Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
AERONAUTICAL WORK
TOOL AND DIEMAKERS TOOLROOM GRINDERS
GENERAL MACHINISTS
Toolroom
PRODUCTION GRINDERS
INSPECTORS
(Line and Floor)
Tudi Operatorje za; TURRET LATHES
AUTOMATICS
. (Multi-Single-Spindle)
BORMATICS
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift. V primernem kraju.
Dobra transportacija. Ugajalo vam bo delati pri
JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop., v nedeljo od 10. zj. do 2. pop. Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
NAPRODAJ
WESTINGHOUSE LEDENICA
8 kub. čevljev, v zelo dobrem stanju.
Se proda po zmerni ceni. Pokličite IV 1-4543
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
YOU can be the
woman ol the year
VWAM rOR NURSiNe—


Tak I« #1* Mractar W Hem#
■t ym local ho^plM, eyftf
M •	m кмЈИКв
--1 ^
STRAN 1 "
' ENAKOPRAVNOST


i JANKO KERSNIK
1%1
iXl T
NA ŽERINJAH
ROMAN
(Nadaljevanje)
Vinka je pretreslo nekaj po vsem životu in'prsi so se mu težko vzdigovale; molče podal je grofici pled, katerega je na roki nosil.
Zavila se je vanj in stopila naprej proti kostanju, kjer je malo prej baronica sedela.
Rogulin je šel nehote za njo; kri mu je silila k srcu in premagoval se je z nadnaturno močjo.
"Kje je teta Amelija?" vpraša grofica, "menila sem, da bode tukaj."
"Kontesa je šla menda v grad," reče Vinko zamolklo.
"Kak lep večer! Prijeten pot bodete imeli domov," povzame čez nekoliko trenutkov zopet Veronika.
"Da, prav prijeten," odgovarja pikro slikar.
"Vi ste prijahali?" vpraša ona, •ne zmenivša se za naglas njegovih besed.
"Da!"
Molčala sta zopet nekoliko časa.
Rogulin je težko sopel in oprijel se je krčevito mladega kostanja, pod ^aterim je nekaj korakov naprej sedela grofica.
Ona vstane zopet počasi.
"Čas bode, da ideva nazaj k družbi!"
Slikar stopi naprej ter ji zastavi pot.
"Grofica Veronika," reče s svojim donečim glasom, "ki se mu je tresel pod vplivom notranjega boja, "kdo in kaj vam daje pravico, ravnati na tak način z menoj? Jaz vam nisem dal povoda, zato pa smem tudi terjati, da mi daste jasen odgovor. Nekaj tednov že, odkar sva bila tam doli v gozdu skupaj, umikate se mi vedno. Zakaj, to mi je uganka, taka, da more bolest, katero mi povzročuje, le oni umeti, ki ve, kako vas z vsem svojim življenjem ljubim. Veronika, ali veste, da mi ostrup-Ijate s svojim ravnanjem vsak trenutek in da nimam dovolj moči, v sebi to prenašati?"
Bil je tako razburjen, da je moral umolkniti.
Grofica, ki je bila spočetka malo prestrašena, pridobila je kmalu zopet svojo samosvet ter je, brezmiselno igraje se s koncem svojega pleda, mirnega obraza poslušala.
"Gospod Rogulin, ali sem vam dejala ali morda pokazala, da vas sovražim," — reče čez nekoliko časa lahko, kakor bi govorila o vremenu; "tega nisem nikdar storila! In v svesti sem si, da tudi nikdar nisem vnemar puščala, kq,r zahteva vljudnost!" --
Slikar je stal kakor okame-nel. Vse je vrelo v njem, a ganiti se ni mogel.
Pa le nekoliko trenutkov; moški ponos je premagal vsa druga čutila in, zravnavši se v vsej svoji velikosti, stopi za korak bliže in deje:
"Razumem vas, grofica; razumem, da vse to, kar je bilo med nama, vse to je bila igrača od vaše strani! Da ste mi s tem zagrenili nekoliko ur, to vas ne briga! Saj jih je v istini le nekoliko; kajti od te minute naprej mi spđmin na vas ne bode kalil nobenega trenutka več."
Grofica je hotela odgovoriti; a on je mrzlo pozdravljajoč dvignil svoj klobuk in stopil na kraj k ograji. Hladno priklonivši se, odšla je ona z vrta.
Rogulin se ni ozrl za njo, nego stal nem pri ograji z v tla uprtimi očmi. Slišal ni ničesar in
pred seboj mehak glas tete Ame-lije, ki je dejala;
"Čula sem vse! In prav je, da je tako prišlo — bolje prej nego pozneje. Kajti, dokler jaz živim ali kolikateri mojega rodu — tako dolgo kontesa Waldenova ne bode nikdar žena sorodnika Selške rodovine. Zakaj, tega vam ne morem povedati in tudi nikoli ne vprašajte."
Rogulin je skoro strmel v nepričakovano prikazen in v prvem trenutku ni umel njenega govora.
Potem pa so mu ko blisk šinile v spomin besede Andrejev^, ko mu je dejal: "Ne hodite na Zerinje," in sam pri sebi jih je mehanično ponovil: "Ne hodi na Žerinje!"
Grofica Amelija ga je bila že zapustila in odšla nazaj proti lopi.
Trenutek je še postal slikar na svojem mestu, potem pa se obrnil z vrta.
Bledr je bil, ko je pristopil k družbi pred gradom; Gernau je zapazil to, pa ni omenil nič, nego napravil se k odhodu .
Šla sta z drugimi oficirji do všake gostilne in od jahala. Govorila nista ni besede.
V	Rogulinovi sobi je gorela še dolgo luč in^n sam je srpo gledal v bele popisane lističe, ki so ležali pred njim. Premišljeval je, kakor ga je silila razburjena fantazija, zadnje dogodijaje in svojo pokopano ljubezen, katere zgodovino so pričala ona bela pisemca. Dolgo se ni mogel umiriti, misel se je za mislijo podila in vse se mu je sanjarsko dozdevalo. Nehote pa se mu je nekajkrat vsilil spomin o dveh mokrih očesih in na mehak glas, ki je dejal pred malo uricami: "Ko bi imela mamico, bi jo vendar nad vse ljubila." Tako je sedel pri mizi in pred njim je brlela luč.
V	tisti noči sta tudi Anica in Amelija bili še dolgo skupaj in deklica je pripovedovala teti do-godljaj med Vinkom in Veroniko na Ravnah, pri katerem je bila slučajno priča. In ko je teta odšla v svojo sobo, potem so tekle še dolgo -solzie po mladem, drobnem licu mali baronici, solze prvega spoznanja, prve bridke ljubezni.
Grofica Amelija pa je prišla bledega lica, s tisto nenavadno pikro potezo preko ustnic v svojo sobo in sedela v svojem naslanjaču, zdaj pa zdaj z glavo od-kimovaje, dasi je bila sama.
Naposled je stopila k mizi in vzela iz skrivnega predala majhen zvezek starih pisanj. Obličje ji je nekako mehko postajalo, ko je prebirala listič za lističem, in stari papirji so se tresli v njenih rokah. In ko je položila zadnjega iz rok — nagnila je svojo na temenu že osivelo glavo na mizo in — se zjokala. Ko se je zdramila čez nekoliko časa in osušila svoje rdeče, solzne oči, položila je stara pisma zopet nazaj v predalček in, zatorivši ga, dejala tiho sama pri sebi: "Krvava proga je ločUa tebe in mene in ta kri zabranjuje vsako vez med mojimi in tvojimi. Mislila sem, da je vse že zdavnaj pokopano in strohnelo, da naenkrat je zopet oživelo."
XIX
Drugega dne je imel stari Andrej s svojimi delavci na velikem razborškem travniku blizu Ra-dovelj mnogo opravila. Kosili so trdino in, ker se je bližalo v prihodnjem tednu še mnogo drugih del, trebalo je požuriti se. Bilo je okoli desetih dopoldne
zdramil se stoprav, ko začuje in stari oskrbnik je bil sedaj pri
koscih, ki so že težko brenkali po osušeni travi, sedaj pri ženskah, ki so v redovlju ležeče seno preobračevale. Postal je med delom malo pod veliko vrbo tik žerinjske ceste, ki je držala mimo.
"Pozna je, pozna!" oglasi se nekdo za njim s pota in suha postava žerinjskega oskrbnika pristopala je v znanih velikih skor-njih na travnik. Pipo je držal v ustih, toda menda le, ker je drugam ni vedel dejati, kajti toba-kovega dima ni bilo videti.
Andrej se je na pol obrnil k njemu.
"Pozna je; pa bode tudi dobra," reče počasi.
"Dobra pa, dobfa," prikima hitro gospod Mejač in nese ona dva prsta svoje desnice, katera je vedno, držeč tobak med njima, pritiskal enega k drugemu, pod svoj nos. '
"Vroče je!" reče zopet čez nekoliko časa, v katerem je ogledoval bližnje kosce.
"Prav za nas, bode se vsaj sušila hitreje," odgovarja Afidrej.
"Sušila se pa bode, sušila!" pravi gospod Mejač ter stopi naprej in vzame iz redovja šop sena ter ga pomane. "Sušila pa, sušila," reče na novo.
Žerinjski oskrbnik je imel nekaj na srcu; to je čutil iz nje-goveja ravnanja lahko vsak, kdor ga je poznal.
Andrej, ki je bil vsem ljudem nasproti navadno oduren, tudi gospodu Mejaču ni izkazoval posebnih časti in se je odpravljal počasi na drugo stran travnika. Mejaču pa to ni bilo po volji, kajti obrnil se je zopet in po stari navadi pričel:
"Pripravili niste še nič pri vas?" ter pogledal po strani Andreja.
Ta se ustavi.
"Kaj pripravili?" vpraša.
"No, za gospo!" odkima Mejač.
"Za katero gospo?" povpraša nekako osorno razborski oskrbnik.
"Pred pustom bode, kakor pravijo," — namežika oni.
"Saj vas ne razumem, gospod Mejač."
"I, no, poroka bode! Oh, to ga bo pil naš Jaka!" pravi oni ter dvigne roki kvišku, kakor bi že videl Jakoba, žerinjskega koči— jaža, kako se je vina napil.
Andrej je bil pri besedi "poroka" močno pozoren postal.
"Sedaj pa povejte, kaj za vraga vendar mislite s poroko, jaz ničesar ne vem!" reče z resnim glasom.
"Joj, ničesar ne veste, Andrej? Vsi že govore!" pravi ne-poboljšljivec.
Sedaj je bilo z Andrejevo potrpežljivostjo pri koncu.
"Za hudirja vendar, gospod Mejač, povejte, kaj mislite," vzklikne jezno.
"I, no, naši in vaši, kontesa in vaš gospod," reče poravnava je žerinjski oskrbnik.
Andrej nad nosom svoje obrvi stisne.
"Ali ste to v gradu zvedli?" vpraša.
"O, jaz ne, mislil sem, da vi rili, zavoljo mlade grofice Ame-
"Jaz, vraga, ne vem," pravi oni ter se obrne v stran.
Gospod Mejač je mislil še nekaj vprašati, pa mlad fant, ki je pritekel Andreja iskat, prestri-gel mu je govor.
"Gospod bi radi govorili z vami; doma čakajo," reče posel razborškemu oskrbniku.
Andrej se je molče napotil domov, naročivši koscem še nekoliko. Mejač pa je odšel na drugo stran.
Jako zamišljen je bil stari mož, ko je korakal proti Razbo-ru; govoril je sam s seboj med-potoma in včasi postajal. "To ne bo, to ne more biti dobro," dejal je večkrat — "in ona, kaj pravi ona — ta stara?"
Prišedši na Razbor, zvedel je, da ga čaka gospod v biblioteki.
Našel ga je slonečega pri mizi.
"Dobro, da pridete, Andrej — težko sem vas že pričakoval,"
reče slikar, ki je bil danes močno bled in utrujen videti, ter migne oskrbniku, da se vsede.
"Andrej, vi mi bodete danes nekaj povedali, kar bi bili morali že zdavnaj storiti, a česar ste se vedno močno branili."
Oskrbnik se je zganil pri teh besedah, slutil je, kam meri gospod njegov.
"Le spomnite se dneva, ko ste mi dejali: 'Nikar ne hodite na Žerinje!' Andrej, povejte mi, zakaj ste tako rekli!"
Ogovorjeni je molčal ter povesil glavo .
"Jaz vas prosim, da mi odkrijete svojo skrivnost, ki se, kakor po vsej pravici slutim, ozko strinja z imenom umrlega strica; Andrej, vi bodete to storili."
V oskrbnikovih prsih je kipelo in težko je sopel. Pa spomin na novost Mejačevo in preudarek, da bi to le mogoče bilo, prisilil ga je, da je dejal:
"Gospod, jaz vam neke skrivnosti nisem razodel, katero razlagati se mi je nepotrebno' zdelo, ker bi vam bila mogoče kaj neprijetnih ur prizadejala in ker sem menil, da je že zdavnaj vse pokopano In pozabljeno. Pa naj bo, ker hočete, saj je skratka povedano."
Starec si obriše s svojo ruto pot z obraza in nadaljuje potem, polagoma govoreč:
"Ko je prišel baron Selški sem v ta kraj, zahajal je pogosto na Žerinje in, kakor so ljudje govorili, zavoljo malda grofice Ame-lije. Njo morate poznati, gospod!"
"Amelija," vzklikne Vinko in potem, premagavši se, reče mirno: "Da, poznam jo!"
(Dalje prihodnjič)
Svojevrstna satira
I • v #
»bicaj
ev
v vsakdanjem življenju naletimo na mnoge navade in običaje, ki se nam zdijo nesmiselni ali hinavski. Tudi povprečno občinstvo jih najbrže dostikrat smatra za take, pa jim kljub temu sledi ali jih vsaj tolerira, da se ne krši starih tradicij.
Tako včasih prisostvujemo za-kuskam, govorancam, hvalisa-njem in ceremonijam, ki se nam zdijo bedaste in hinavske, in jim ploskamo ali pa vsaj nič ne rečemo. Vdani v usodo si mislimo, da tako je bilo in tako bo, in se pri tem sijajno dolgočasimo.
Vsled gori omenjenih in slič-nih vzrokov je v Dallasu, Texas, leta 1919 trgovec W. C. Everett s pomočjo nekaterih enako mislečih kolegov organiziral Bone-head Club. V slovenščini bi morda mogli tak -klub imenovati "klub trdoglavcev." Klub si je nadel nalogo "na glavo" postavljati razne ustaljene navade ali
^o\)R"VOf
t ^ 5	o

pa jih smešiti z bolj ali manj ostro satiro.
Predsednik kluba se naziva veliki glavar, vsi ostali člani kluba so pa podpredsedniki, katerim so poverjene razne naloge. Podpredsednik, katerega naloga je kolektati letno članarino $12 od člana, se imenuje "denarni grabež" in izterjava asesmente s pištolo v roki.
Člani kluba, ki morajo v svojem vsakdanjem življenju nedvomno večkrat prisostvovati dolgoveznim govorom, ki pomenijo malo ali nič, se včasih skušajo potom svojega kluba maščevati za to. Tako so bili na primer svoječasno povabili nekega odličnega zastopnika večje politične stranke kot govornika. Ko je bil govornik po predsedniku kluba slavnostno predstavljen in je začel govoriti, je predsednik udaril s kladivom in pro-klamiral, da je govornik prekoračil določeni mu čas, in je razpustil zborovanje. Člani kluba so zapustili dvorano in pustili govornika samega.
Pri neki drugi priliki je Bone-head Club iz oddaljenega mesta povabil kot govornika nekega odličnega zagovornika prohibici-je. Ko je povabljeni govornik prišel v klubovo dvorano, je videl po mizah polno steklenic piva in še močnejših pijač, na gdru pa se je zibal navidezno pijan predgovornik, ki je navdušeno poudarjal potrebo več in boljših alkoholnih pijač. Ko je povabljeni apostol prohibicije to videl in slišal, jo je brez besede odkuril.
Od časa do časa vprizorijo člani kluba tekmo krasotic, v kateri nastopajo člani kluba kot tekmovalci, za razsodnice pa so povabljene lokalne ženske kra-sotice.
Nekoč je bilo na klubov! seji ugotovljeno, da ima mesto Dal-
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.' MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.grdinatj'sons funeral Directors
10МСа*««Г»$Т.
ја»Фл'9тШи "КМшш* H990
ROBIN RE-SALE SHOP
NOVA IN RABLJENA OBLAČILA Tu dobite zelo primerna oblačila za pošiljke v staro domovino.
Poceni.
796 EAST 152nd STREET
Eisner's Flower and Gift Shoppe,
VENCI, ŠOPKI IN CVETJE ZA VSE PRILIKE.
TOČNA DOSTAVA.
33009 VINE ST., WILLOWICK, O. — tel.: WIckliffe 3-1887
DR. G. GLOSIK
OPTOMETRIST
3919 East 131st Street — SK 1-9775
OČI PREIŠČEMO IN IZPOLNJUJEMO PREDPISE. Izdelujemo okvire za očala in nadomestimo leče.
Popolna posluga za družine in posameznike.
Perilo operemo in obleke sčistimo v naših lastnih prostorih.
GARFIELD LAUNDRY
7802 SUKRIOR AVENUE
la^ preveč prebivalstva, nakar so člani polovili v Dallasu vse mačke, ki so jih mogli doseči, in so jih deportiran v sosedna mesta.
Božič proslavlja ta klub kot praznik neodvisnosti s patriotič-nimi govori ter z zažiganjem po-kalic in raket. Za dan 4. julija pa uniformirajo dva Santa Clausa, enega s severnega, enega pa z južnega tečaja, da razdeljujeta sezonska darila.
Člani kluba se točno udeležujejo mesečnih sej. Ako kateri izostane z izgovorom bolezni, ga takoj obišče ^dubov pogrebnik v svečani črni obleki. S seboj prinese cenik pogrebov in cenik krst. Bolni člani baje po takem obisku zelo hitro ozdravijo.
Tako Bonehead Club v Tex-asu na glavo postavlja vse mo-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
Good opportunity — GROCERY -MEAT MARKET. Terrific buy. Well stocked. 4 room apartment in rear. Selling, leaving town. See to appreciate.
WHitehall 3-1621
For Sale by Owner (retiring) _
MANUFACTURING COMPANY Including patents, dies, tools, etc. Good profit possible. National Market. Terms can be arranged.
Call HArrison 7-8504
GROCERY AND MEAT MARKET — Walk-in Cooler, refrigerator, cases, all modern fixtures, complete stock. Well established. Apartment in rear. Best offer.
BRunswick 8-7650 or BRunswick 8-0498
Good chance to buy FOOD SHOP Carries frozen foods. Toys and novelties. 2Vž rooms in rear, living quarters. Selling due to health.
MAnsfield 6-8074
DOMESTIC HELP
COUPLE to cook, general housework. Small resort in Northern Wisconsin.
MAnsfield 6-2483
Nice home needs COMPETENT WOMAN. 2 days work. General housework. No cooking, personal laundry. 2 children, 12 and 7 in home. Go. Call evenings between 6-8:30 AMbassador 2-3225
. or days RAndolph 6-6125
HOUSEKEEPER ^ Stay. New ranch home. 3 adults. Good salary. Must be neat, honest and reliable.
ORchard 3-4830
Lovely Subrurban Home needs COMPETENT WOMAN. General housework. Plain cooking. Must like 'children. References. Own room.
Highland Park 2-5968
MAID for doctor's hpme — Assist with children and light housework; other help. A good home for the right person.
ROdney 3-1036
Good Home needs COMPETENT WOMAN. Take charge of home, 3 children and sick mother in Elmwood Park. DP. welcome. Call Jack.
Dickens 2-1401
GOOD HOME — Stay — General housework. Own room, bath. 1 child. Current wages.
Call
Highland Park 2-5720, collect
goče konvencionalne navade običaje,- največ v svojo lastu® zabavo, deloma pa tudi z na®®" nom bolj ali manj otipljive sa tire. Ni dvoma, da bi mnogi p*)* samezniki sirom Zedinjenih o'' žav tudi radi pripadali take®'' ali sličnemu klubu, da bi dali du ška svoji satiri na račun raz"' nesmiselnih ustaljenih običaj®]'' Kot posamezniki pa se ne upaJ® upreti starim tradicijam kaj bodo ljudje rekli!
češi
—NEW ERA, glasilo
abz
COUPLE — or Experienced Maid. With employed, husband; 5 in family; modern country residence; top wages; large bedroom-sitting room; parking area; references required.
WInnetka 6-5075
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE FOR SALE
1539 W. GEORGE ST. — S"" { 1 to 5. Immediate possessi""'
room residence. Concrete tion. Hot water oil heat
;lud-
ing all furnishings. Owner's P $12,650. Terms can be arra"'
iric«
to buy ----------2.3's; M's. g:
transportation. St. Mel s t " „n-Selling due to illness. See i
Good chance BUILDING
predate.
NEvada 2-0"]! after 6 P'
HELP WANTED
NEED AT ONCE!!! (
MACHINIST' For General
• Steady	• 6 Day
• Pension Plan • Paid V«®
• Hospitalization rjijolS Factory Equipped with NeW See Mr. Smith or Mr. McB'"
KRAFT FOODS COMPANY ,11.
1600 Foster Ave. Evans*«*' Rogers Park 4-8220
WANTED TO RE^
RESPONSIBLE Adults nee room unfurnished * apa'"^'" л Any good location far Moderate rental.
Hudson
RESPONSIBLE Employed y wife, 3 small children, deSP p,, ly need 4-5-6 room, ^ ^ tgt f unfurnished apartment. P''® or N.W. Moderate rental-
AVenue
RESPONSIBLE Quiet
Woman, 14 year old ^au ^rj' need 4-5 room unfurnished w ment. Prefer Austin vicinn^j-ceP 9-5 WAbash 2-1865 ext. 5 Saturday. — MErrimac after 6 and Saturday. ____/
RESPONSIBLE Couple, 2
need 5-6 room unfurnished ' ment. Any good location-erate rental.	фф
CLiffside
RESPONSIBLE Young

children, need 4-5 room ^ nished heated apartment-Moderate rental.	-gjl'
CApitol after 5, wee»
LADY with son in navy jt" j rooms, unfurnished, Y 2 ifi and refrigerator, or ^ j room furnished vicinity of Skokie, Glen Evanston.	, 17,6!'
Phone AUstin^^ ve®'
RESPONSIBLE Gas Co, ^mP ^ wife, 4 children, desperate 6-7 room apartment. Pref®' Moderate rental.
spring
»Ni gomtb W* A* odds on agoiie' 1
HELP WANTED MALE
JOURNEYMAN MACHINISTS
fig
Prilika dobiti prvovrstno izkušnjo. Stalno delo—povprečno » ja. tedensko z plačo čas in pol nad 40 ur. Raznovrstna, zanimiva
Zaslužite dobro ko se učite izurjenega dela. .oipif® Plačane počitnice in prazniki. Brezplačna skupinska zavarov« —vključena. Hospitalizacija in zdravniška oskrlsa-_ Zglasite se ali pokličite in vprašajte za MR. TOBLt'
MAnsfield 6-7161 ali Linden 4-2200 JEFFERSON ELECTRIC CO. 25. IN MADISON — BELLWOOD, ILL
(Blue Bird Bus in CTA v bližini dveh blokov)