Ameriška Domovi ima
'?.y

/VLf /M&i BTJfc M šfUg Oth N^Imi JUI (ti Mk/B' K!?
l^klvk pt- Bm■ ■	1BI. v »BimLy l^rB K*'
m
AM€IUCAH IN SPIRIT fOR€l©N lN tANGUAGC OfUT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 23, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€W$PAP€fc
ŠTEV. Lxm — VOL. LXIH
Pred vojno niso varni
(udi deželni pridelki
Pridelek uničujejo s kemikalijami, ko je še zelen. Uničevanje je omejeno v glavnem na predele, ki jih obdelujejo rdeči bojevniki sami.
CLEVELAND, O. — Niso bili že od nekdaj, kajti zmeraj so domače in tuje armade gledale, da dobijo živež tam, kjer se vojskujejo, če ne zlepa, pa zgrda. Tehnika je danes že tako napredovala, da omogoča uničevanje deželnih pridelkov tudi takrat, ko šele zorijo ali pa so še zeleni.
Tudi v vietnamski vojni ni u-ničevanje pridelkov neznana stvar. Seveda delajo to le sai-gonske in ameriške čete, ki se pa zavedajo, da opravljajo zelo kočljive posle. Ni namreč dovoljeno po nobenih mednarodnih pravilih uničevati pridelke, ki so namenjeni prehrani civilnega prebivalstva. Je le dovoljeno u-ničevati take pridelke, ki bi čisto gotovo prišli v roke nasprotnim četam. Mejo je v praksi zelo težko potegniti, kar dobro čutijo naši vojaški poveljniki v Vietnamu.
Rdeči gverilci sami obdelujejo polja
Zato so uničevanje pridelkov, v glavnem samo riža, omejili na tiste slučaje, ki bi v njih letina prišla čisto gotovo v roke vietnamskih gverilcev. So pa to le gorati in hriboviti kraji v srednjem delu Južnega Vietnama, nekako severno od Saigona. Tam namreč gverilci sami obdelujejo polja in pospravljajo letino. Pri tem poslu je udeležena velikokrat par polovica moštva v partizanskih četah. Naše in sai-gonske čete se zato držijo sledečih načel: Ne uničevati pridelkov s strupenimi praški, ki jib sejejo letala in helikopterji, tam, kjer so kraji gosto naseljeni, pa tudi ne blizu mest in industrijskih krajev, prometnih križišč itd. Ne uničevati letine tudi tam, kjer skušajo kmetje čim preje prodati svoje pridelke, da ne bi padli v roke katerimkoli četam.
Prizadete ni niti eno desetino obdelane zemlje
V Južnem Vietnamu je okoli 8 milijonov akrov orne zemlje. Lani so naši helikopterji in naša letala uničili le okoli 70,000 a-krov, verjetno bodo pa s prihodnjim letom akcije za uničevanje obširnejše, kajti vietnamski partizani skušajo dobiti vsaj polovico potrebne hrane v krajih, kjer se vojskujejo. Akcije bodo verjetno omejene na srednji del Vietnama, pridelki v znani delti reke Mekong, ki je najbolj rodoviten predel, pa ne bodo prišli pod udar.
Na drugi strani pridejo naše čete večkrat v položaj, da morajo braniti vasi, ki pospravljajo letino. Obramba traja tako dolgo, dokler kmetje ne pospravijo pridelkov in presežkov ne prodajo v mesta.
Uničevanje riževe letine je s kemičnega stališča zelo težka stvar. Riž namreč spada med žita, ki jih niti s kemičnimi sredstvi ne moreš hitro in popolnoma uničiti.
Novi grobovi
Mary Duale
Po daljši bolezni je umrla 80 let stara Mrs. Mary Duale, roj. Radavanic z 22940 North Miles Avenue, rojena v Žumberku na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1902. Leta 1905 se je poročila s Paulom Duale-jem in sta bila med prvimi naseljenci v Randallu, koder sta ostala 60 let. Mož je 1. 1940 umrl. Mrs. Mary Duale je bila vneta delav-\a pri cerkvi in v bratskih organizacijah. Bila je ustanoviteljica cerkve sv. Pavla na E. 40 St. in St. Clair Avenue, članica Sv. Nikole br. 22 HBZ in Sv. Pavla br. 10 HKZ. Pokojna je bila mati 15 otrok, od katerih so živi: Mary Schmitz, Mollie Klasson, Anna Mlinac, Theresa Slossar (Sioux City, Iowa), Catherine Domsic, Helen Zarko-vich (Calif.), Frances, Barbara Baine, Mildred, Veronica Sce-nila, Agnes Mrakuzic, Andrew P., Paul J., Joseph A. in Frank S. Zapustila je tudi 4 vnuke, Fr. Anthony Slosar (Marquette University), Sr. Anthony, Theresa (O.P. v Cincinnati, O.), Sr. Mary Gene in Sr. Mary Antoniče (obe N.D.). Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v ponedeljek v cerkev Matere Božje v Bedfordu, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Frances Mezget
Včeraj je umrla v Laurel Nursing Home po dolgi bolezni 38 let stara Frances Mezget z 19517 Shawnee Ave., roj. Debevec .v vasi Martinjak pri Cerk-, niči na Notranjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1906. Pokojna jc bila vdova po 1. 1931 umrlem Antonu, mati Leona, Franka, Joe-ja, Antonie Tuck, pok. Johna, pok. Anthonyja in pok. Mary, 12-krat stara mati in 17-krat pramati, sestra Johna Debevca. Bila je članica Podr. št. 14 SŽZ in Kr. 3 Progres. Slovenk. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 7.45 zjutraj v cerkev sv. Pavla ob 8.30, nato na pokopališče sv. Pavla.
Nick Smith (Smiciklas)
Včeraj je umrl v Huron Rd. bolnici 73 let stari Nick Smith (Smiciklas) s 384 E. 160 St., rojen v Žumberku, od koder je priseli 1. 1900. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri N.Y.
Vodnik indonezijskih komunistov je mrtev
Po poročilu londonskega lista “Observer” je padel v roke vojaški patroli in bil po kratkem zaslišanju na samem mestu ustreljen.
LONDON, Vel. Brit. — Tukajšnji list Observer je prinesel daljše poročilo iz Džakarte v Indoneziji, v katerem razkriva, da je bil glavni tajnik Komunistične partije Indonezije Aidit ujet v osrednjem delu Jave, kamor je pobegnil po neuspelem poskusu prevzema oblasti. Vojaška patrola ga je dobila v hiši nekega znanega komunista, kjer se je skušal skriti. Po kratkem zaslišanju so Aidita ustrelili za samo hišo, kjer so ga 22. novembra v vasi Solo prijeli.
Skrivnost eksekucije komunističnega vodnika Aidita so varovali tako dolgo na pritiskanje predsednika Sukarna. Ta jo naj bi hotel objaviti skupno z objavo odločitve o Komunistični partiji. Sukamo se še vedno u-pira njeni prepovedi, vendar kaže, da je izgubil večji del svoje dejanske oblasti v korist vojske. Ta je potisnila njegovega glavnega in najožjega sodelavca Su-bandrio z vseh vplivnih mest in ga hoče sedaj poslati še iz dežele, s čimer bi izgubil tudi zunanje ministrstvo, ki mu je edino še ostalo.
Vojaki, ki vodijo deželo, so prišli do prepričanja, da more Indonezija iz sedanjp gospodarske stiske le z večjo zunanjo pomočjo. To more dobiti v Ameriki ali v Rusiji. Subandrio ni bil v nobeni od njiju posebno v časteh, ker je deloval za čim tesnejše vezi z rdečo Kitajsko.
— Po podatkih Washingtona vlada na svetu pomanjkanje kobalta.
pha in nečaka rev. Nicholasa X. Smiciklas (St. Pius X. Byzantine Catholic Church, Pittsburgh, Pa.). Brat John in sestra Mary Badovinac sta umrla pred njim. Pokojnik je bil član Sv. Nikola br. 26 HKZ in American Legion Post 999. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek ob desetih dopoldne v cerkev sv. Nikole ob 10.30, nato na
Integracija M jemije črnim ig&teijsm pose!
WASHINGTON, D.C. — Posebni odbor Narodne vzgojne zveze je te dni objavil, da je ena izmed negativnih posledic integracije šol na jugu dežele odpuščanje črnih učiteljev. V belih šolah ni za črne učitelje mesta, trdi poročite. V kolikor črni učitelji še ostanejo na šolah, morajo umakniti na zadnja mesta, pa naj bodo enako sposobni kot njihovi beli tovariši ali pa celo bolj.
V tekočem letu naj bi izgubilo 452 črnih učiteljev svojo zaposlitev, 216 v Floridi pa je bilo potisnjenih na nižje položaje.
Odbor trdi, da ; je upošteval samo one slučaje, kjer je mogoče brez dvoma dokazati, da so bili črni odpuščeni zaradi svoje rase, da pa je še na stotine drugih slučajev, kjer. je to očitno, pa se ne da dokazati.’Med črnim učiteljstvom v južnih državah je zato nastopila že nekaka bojazen za varnost njihovih služb in prenekateri se drže proč od vsakega javnega udejstvovanja izven šol, da ne bi imeli težav.
V VIETNAMU 30 UR MIRU
Poveljstva ameriških in južnovietnamskih čet v Saigonu so odredila 30-urno premirje v vsem Vietnamu. Za isto razdobje so ustavljeni tudi vsi letalski napadi tako na rdeče v Južnem Vietnamu kot na vojaške cilje v Severnem. Ameriške in južnovietnamske čete se bodo seveda branile, če bodo napadene.
SAIGON, J. Viet. — Danes je bilo objavljeno povelje gen. Westmorelanda vsem ameriškim oboroženim silam v Vietnamu, ki odreja premirje od jutri, na Sveti večer, ob šestih, pa do sobote opolnoči. Podoben ukaz je izdalo vrhovno poveljstvo oboroženih sil Južnega Vietnama. Ameriške in južnovietnamske čete bodo prijele za orožje le, če bodo napadene. Upajo, da bodo rdeči premirje spoštovali, saj so ga predložili sami že 7. decembra, le da so ga oni omejili na 12 ur od sedmih na Sveti večer do sedmih zjutraj na Sveti dan.
Razgovori v Jemenu propadli
PORT SAID, ZAR. — Predsednik Naser je zagrozil kraljevemu taboru v Jemenu, da bo podprl z vsemi sredstvi republikansko stran v državljanski vojni v Jemenu, če sedanji razgovori o končanju te vojne ne bodo uspeli in bo kraljeva stran zopet začela boj.
Pristaši kralja Budra trdijo, da so razgovori propadli, Naser in savdski kralj Fejsal pa silita k njihovemu nadaljevanju v smislu medsebojnega dogovora v preteklem septembru.
Debeli zidovi
SANTA FE, N. M. — Indijanske zgradbe v pueblosih imajo često do dva čevlja debele zidove, ki varujejo tako pred mrazom kot pred vročino.
Central železnici v delavnicah v Kalvarijo. Truplo bo položeno Collinwoodu. Zapustil je ženo' na mrtvaški oder v soboto ob Mary, roj. Popovich, brata Jose- sedmih zvečer.
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in malo toplejše. Najvišja temperatura 54.
Za 30 ur miru so se odločili, kot pravi ukaz obeh poveljstev, da bi “ohranili božičnega duha”. Do odločitve ustaviti vsako bojevanje na kopnem, morju in v zraku je prišlo po daljših posvetovanjih med Washingtonom in Saigonom. Prvotno je bil Washington naklonjen misli, naj bo •premirje na frontah odvisno od krajevnih poveljnikov. Ko se je oglasil sv. oče in pozval Združene države, naj sprejmejo ponudbo rdečih v Vietnamu za 12-urno premirje preko svete noči, ki bi moglo voditi h končanju vojne, je Washington vzel predlog znova v pretres in danes zjutraj po dosegi sporazuma s Saigonom z ukazom gen. Westmorelanda objavil svojo odločitev.
Kakšno naj bo božično premirje v Vietnamu!
CLEVELAND, O. — Naravnost si ga želi ves svet, toda le redki so, ki mislijo, kako težavno je to vprašanje. Vojskovanje v Vietnamu ne odgovarja našim pojmom o vojskovanju. Tam ni nobene prave fronte, tam je le cela vrsta posameznih front, ki navadno med seboj niso povezane. Pa tudi te kratke fronte niso zmeraj “žive”, velikokrat zmanjka na njih sedaj enega sedaj drugega nasprotnika.
Kot pravilo pa velja navada, da imajo pobudo za boje v rokah vietnamski komunisti. Naše in saigonske čete ne napadajo zlepa; navadno samo takrat, kadar so prepričane, da bodo zmagale. Ako imajo partizani podobno prepričanje, se v boj ne spu-
ščajo, se rajše umaknejo. V redno vojskovanje spadajo tudi napadi iz zased, ki navadno trajajo le kratke ure.
Zelo važno je tudi, da poveljniki posameznih front, čet in posadk odločajo, kdaj in kako je treba izvršiti napade in kako se araniti.
Ker ni ne redne fronte, ne rednega vojskovanja, je tudi nemogoče, da bi glavni štab odločal o premirju. To pravico mora prepustiti poveljnikom na frontah. Ako morejo stopiti v stik s partizani, lahko sklenejo premirje, vendar pa morajo naše in saigonske čete biti zmeraj pripravljene, da bodo partizani kršili dogovorjeno premirje.
Potemtakem bo premirje obstojalo v glavnem v tem, da partizani ne bodo napadali tekom .dogovorjenih ur. le izjemoma bi se zgodilo, da naše čete ne bodo napadale, na napade pa ostali pripravljeni partizani.
Premirje bo torej obstojalo v tem, da ne bodo pokali streli, stalna pripravljenost, premiki čet, prevoz čet. orožja, munici-je in hrane se bo pa vršil kot po navadi.
Sen. Young razklada predsedniku Johnsonu svojo zunanjo politiko
Eno tretjino vsega petroleja na svetu
LONDON, Vel. Brit. — Angleški strokovnjaki sodijo, da je pod površino Irana okoli eno -tretjino vse ležišč petroleja na svetu.
CLEVELAND, O. — Naš “mlajši” ohajski senator S. Young ima v politiki svojo srečo. L. 1958 je premagal takratnega republikanskega tekmeca in bivšega senatorja J. Bricker-ja, česar ni pričakoval noben politik razen — Trumana! Lani je zopet premagal republikanskega kandidata Tafta, česar menda niti Young sam ni pričakoval. Saj smo vsi mislili, da je ime Taft še zmeraj najbolj privlačno politično ime v ohajski državi. Vse to mu je dalo pogum, da gre v politiki velikokrat po svojih potih. Posnema torej Lau-scheta, pa ni tako spreten kot Lausche.
Young je bil zadnje tedne na “izletu v vzhodni Aziji”. Ogledal si je posebno natanko naš položaj v Vietnamu in prišel do prepričanja, da je Amerika tam svojo politiko pošteno zavozila. Ko se je vrnil, je smatral za potrebno, da napiše predsedniku Johnsonu dolgo pismo in da ga tudi objavi. Johnson pa z Youn-
govim pismom gotovo ni mogel biti zadovoljen, saj je v pismu lahko bral sledeče Youngove poglede in nasvete:
“Vietnam nima sploh nobenega strateškega pomena za ameriško varnost.” V tem se Young strinja s senatorjem Russellom, ne moti ga pa, da je general Eisenhower ravno nasprotnega mnenja. “To je morda držalo med 1. 1953-1960”, ne pa potem, pravi Young, kajti kitajski in ruski komunisti so se sprli in je ta spor postavil na glavo takratno razmerje političnih sil v jugovzhodni Aziji.
Za Younga ni vojna v Vietnamu posledica komunističnega vdora severnih vietnamskih par- Zelandiji. Ako bi ameriški
severnovietnam- ki svetujejo bombardiranje Ha-
oskrbo rdeče ske vlade.
Za spremembo ima Young tudi slabo mnenje o kitajskih komunistih. Pravi, da so to tipični “papirnati zmaji”. Youngu se tudi ne zdi prav, da ima naša obveščevalna služba CIA tako podrobno razpredeno mrežo v Vietnamu in na Tajskem. Predsednik bi moral proglasiti “praznično premirje” v bombardiranju Severnega Vietnama.
Sicer pa pomeni to bombardiranje po Youngovem mnenju le škodo za našo politiko v jugovzhodni Aziji. Tam imamo nekaj prijateljev le še v Južni Koreji, Tajski, Avstraliji in Novi
tizanov, ampak navadna državljanska vojna, kajti “80% partizanov, ki se borijo v Južnem Vietnamu, je bilo tudi tam rojenih”. To so mu baje tudi potrdili naši generali, ki so trenutno v službi v Vietnamu. Rdeče vojskovanje v Južnem Vietnamu ni torej pod poveljstvom in
bombniki še razdejali Haifong in Hanoj, bi ostala Amerika brez prijateljev po vsej Aziji.
noja in Haifonga. Med militariste pa šteje tudi sedanje šefe generalnega štaba.
Kakor so pogledi senatorja S. Younga svojevrstni, je pa treba priznati, da jih ni nabral samo po pisarnah v Saigonu in vietnamskem podeželju. Je oblezel vse kraje, se ni menil za nevarnosti, je iskal stike vsepovsod, izogibal se ni tudi frontam in bojem na njih.
Seveda pa ta pogum ne more dati njegovim nasvetom posebnega pomena. Kar trdi Young, so pred njim trdili že drugi in dobili primeren odgovor, včasih dober včasih slab. To usodo bo doživelo tudi Youngovo stališče. Da ga bodo pa vietnamski in kitajski komunisti porabili za svojo propagando, je jasno. Huj
Borni I>o zamenjal v Moskvi svojega poslanika
BONN, Zah. Nem. — Poslank Horst Groepper je bil včasih premalo diplomatski, tako je ob neki priložnosti poslal uradni protest svoje vlade v zunanje ministrstvo Sovjetske zveze v tovornjaku potom svojega šoferja za dovoz potrebščin poslaništva. Vlada dr. Erharda bi rada svoje odnose s Sovjetsko zvezo izgoljšala, tako se je odločila poslanika Groepperja odpoklicati in poslati na "njegovo mesto vljudnejšega diplomata. To bo menda sedanji nemški poslanik v Turčiji G. von Walther.
Zato bi pa letala iz Severnega ši bo njihov sklep, da so dobili v
Vietnama začela bombardirati Saigon.
Young da Johnsonu tudi originalen nasvet:	naj spravi iz
svoje okolice vse “militariste”,
ameriški domači fronti za in proti vietnamski vojni novega zaveznika, ki sedi celo v ameriškem senatu, kjer se dela ameriška zunanja politika.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so danes znova napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Uničila so velike elektrarne pri Hajfongu, ki so jih danes bombardirala v kratkem razdobju že tretjič. Tri letala se niso vrnila.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. se aktivno prizadeva za končanje vojne v Vietnamu. Napovedujejo, da bo nekaj o tem povedal danes v svoji božični poslanici svetu.
SAIGON, J. Viet. — Newyorski kardinal Spellman je priletel danes sem, da preživi božič z ameriškimi vojaki, kot je to delal zadnjih 15 let.
LONDON, Vel. Brit. — Neki diplomat iz vzhodne Evrope je danes tu izjavil, da Kitajci zadržujejo rusko pomoč Severnemu Vietnamu. Namesto da bi dosegla Vietnam v 10 dneh, potrebuje za to pot dva
Iz Clevelanda in okolice
Veselo v novo leto—
V	soboto, na Novega leta dan bodo v Slovenian Village igrali “Veseli Slovenci”. Na razpolago bodo kusna večerja, razne mrzle jedi in seveda izbrana vina, domače in holandsko pivo.
Seja—
Društvo Carniola Tent 1288 T.M. ima v nedeljo ob 9.30 dopoldne sejo v starem poslopju SND na St. Clair Avenue.
Asesment—
V	nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Unetiča ob 6. obletnici smrti.
Nov odbor—
Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ima za 1. 1966 sledeči odbor:	predsed. Louis Shustar,
podpredsed. Fred Krečič, taj. Ralf Godec, 3665 E. 105 St., VU 3-6324, blag. W. Kovach, zapis. Chas. Virant, nadzor. L. Shustar, S. Urbančič in C. Virant. Zdravniki: vsi slovenski. Seje ;o v SND na E. 80 St. vsako 2. nedeljo v mesecu ob enih popoldne.
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima za 1. 1966 sledeči odbor: duh. vod. rev. M. Jager, predsed. John Habat, podpred. Eugene Kogovšek, taj. Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., KE 1-7131, pom. taj. Joseph Ferra, blag. Louis Jarem, zapis. Frank Zni-riar, bol. taj. Mary Korošec, 670 E. 159 St., PO 1-1642, vratar J. Kastelic: nadzor. S. Somrak, M. Schmoltz, Al Marn; zdrav. dr. M. Rak, dr. L. Perme, dr. R. Stasnev. Seje so vsak 3. četrtek v mesecu ob 8. zv. v Slov. domu na. Holmes. Zastopniki za: Slov. dom J. Stariha, F. Stariha, M. Ruzicka, S. Barba, L. Petrač, A. Šuster, A. Flores, C. Pezdirtz; za žen. aktiv. Dorothy Ferra, za Ohio Booster Club E. Kogovšek in Al Marn, za Ohijsko federacijo E. Kogovšek, C. Pezdirtz, za konvenčni odbor Joseph Ferra, Eugene Kogovšek.
Urad bo zaprt—
Od jutri, v petek, opoldne do ponedeljka zjutraj ob osmih bo urad AD zaradi božiča zaprt. Kdor bi imel kako sporočilo ali novico, naj jo napiše, se podpiše in navede svoj naslov ter spusti listek v poštno reži poleg vrat v urad.
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SZZ so vabljene nocoj ob sedmih v Že-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Frances Mezget.
Hvaležna za pomoč—
Družina Avgusta Gzelmana, ki je nedavno prišla sem iz starega kraja, se vsem, ki so ji v prvi sili pomagali iz vsega srca zahvaljuje in želi vsem blagoslovljen božič in srečno novo leto.
Dopolnila jih je 80—
Danes obhaja Mrs. Johanna Karlinger s 1086 Addison Rd. svoj 80. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let.
meseca. Rdeča Kitajska je med tem ostro prijela Sovjetsko zvezo, da je orožje, ki ga pošilja v Severni Vietnam, ali zastarelo ali pa pokvarjeno. Trdi, da pošiljajo Rusi pomoč v Vietnam le zato, da bi imeli pravico govoriti pri urejanju tega spora. Peiping tudi zanika, da bi zahteval od Sovjctijo za prevoz njene pomoči v Vietnam plačilo v dolarjih.

6117 St. Ciair Ave. — Hinder son 1-0628 — Cleveland, omo 44l0a
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
j Johnson je za prvo dobo boja proti revščini določil j znesek $1.5 bilijona. To ni veliko, saj cenijo, da bo z desetletji treba žrtvovati za ta boj nad $100 bilijonov. Ako naj b: to bilo res, potem bodimo kar zadovoljni, ako bo raba prve vsote dala priliko, da se izkristalizirajo načela za boj revščini. Danes jih namreč še ni; kar jih je pa, so vsa od kraja sporna, velikokrat kar po nepotrebnem.
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fca Združene države;
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ž* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1S.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class') postage paid at Cleveland, Ohio
No. 246 Thurs., Dec. 23, 1965
BESEDA IZ NARODA
s

33S339I

Boj proti revščini, toda kako?
Da nima vsak četrti Amerikanec takih dohodkov, ki bi mu jamčili za življensko raven, ki jo zahteva ameriški gospodarski in socijalni napredek, je znana stvar, ki ji slu čajno oporeka le malo poznavalcev razmer. Je pa odstotek takih Amerikancev tako velik, da ne more noben sistem ki bi si ga Johnson izmislil, ustvariti “velike narodne skup nosti”, dokler ne da tej četrtini boljših življenjskih razmer. To je osnovni nagib, zakaj se je predsednik odločil za “bo proti revščini”, je to izredno lepo in hvalevredno delo morda celo naslov za velik socijalni program, toda v praksi se je hitro pokazalo, da organizacija tega boja ni tako lah ka stvar. Boj proti revščini ne more biti neke vrste dobro delna akcija, ki pozna le usmiljenje in ji ni treba imeti zakonov. Dobrodelne akcije so namreč zadeva zasebne po bude, ne nalagajo nikomur bremen brez njegovega pristan ka, ne dajejo pa tudi nikomur pravice do uživanja podpor.
Država je pa predvsem pravna ustanova, pozna le pravice in dolžnosti, ki jih more in mora odrejati samo z zako ni. Zato se mora bojevati proti revščini na drug način kot zasebna dobrodelna društva. Te razlike naša javnost ne vpošteva, zato že sedaj toliko zabavljanja nad organizacijo tega boja. Zabavljanje je večinoma brez podlage in upravičenosti, ker ne vpošteva značaja javnih akcij, ki velja tudi za socijalno delo.
Ako je federacija napovedala boj revščini, ga mora tudi smatrati kot boj. V vsakem boju je pa važna organizacija. Slaba organizacija pomaga nasprotniku do zmage, v našem slučaju revščini, ki je plod gospodarskega in soci-jalnega razvoja v naši deželi. V vsaki vojni mora biti organizacija bojevanja podrejena centralnemu vodstvu. Brez centralnega vodstva ni mogoče zmagati v nobeni vojni Johnson je zato tudi hotel podrediti vodstvo boja Shriever-ju; on naj končno odloča, kje in kako naj se ta boj vrši
Kongres je pa bil drugega mnenja. Zanj je revščina ne samo socijalni, ampak tudi političen problem. V boju proti revščini bo namreč federacija potrošila na bilijone dolarjev in nastane vprašanje, kdo bo delil te bilijone in katerih načel se bo pri tem držal. Kjer se delijo podpore, tam se rada vmeša politika. Volivci ne pozabljajo, kdo jim je pomagal do kake koristi od federacije. To dobro ve vsak politik. Zato je Kongres predvidel v zakonu tudi udeležbo lokalnih “interesentov” v tem boju. Toda, kdo naj bodo zaupniki teh lokalnih interesentov in kdo naj jih postavlja Na tem vprašanju se danes lomijo kopja med Shrieverjem in zastopniki lokalnih interesentov.
Lokalni interesentje morejo naravno biti samo lokalni reveži. Kdo naj izbira njihove zastopnike, v tem vprašanju se krešejo mnenja, pa tudi politični interesi. Vsak politik bi se namreč rad prismolil k temu poslu. Najbolj se poganjajo za sodelovanje župani tistih občin, kjer je revščina doma, pa tudi senatorji in kongresniki dotičnih držav in o krajev bi radi prišli do besede. Med obema političnima skupinama se je že začel hud boj, ki ga lepo slikajo razmere v boju proti revščini na primer v New Yorku. Tam je župan Wagner hotel, da občina organizira ta boj in ona odreja zastopnike revnih slojev. Pa se je takoj oglasil znani kongresnik Powell in izsilil imenovanje svojih zaupnikov tako v upravne odbore kot v upravo samo. Posledice so se hitro pokazale. Lokalni odbor je tako sunkovito “organiziral svoj boj proti revščini, v glavnem med črnci, da je zagazil v velike primanjkljaje. Ker je Powell mogočen kongresnik, ni administraciji preostalo drugega, kot da za primanjkljaje nakaže nove podpore. Nekaj podobnega grozi tudi boju proti revščini v Chicagu, verjetno pa tudi v marsikateri drugi veliki občini.
Demokratski stranki so taki prepiri neljubi, zato jih skuša poravnati s kompromisi. V lokalne odbore za boj proti revščini pridejo po tej poti ne samo zastopniki različnih revnih skupin, na primer črncev, vanj pridejo tudi socijalno Liisleči sodelavci, ki jim ni mar za skupinske interese. Imajo pa drugo temno stran; vsak zagovarja svoje “fronte proti revščini”, če smemo tako reči. Drugače gledajo na vprašanje revščine zastopniki verskih in dobrodelnih organizacij, drugače odborniki, ki prihajajo iz gospodarskih krogov, svoje poglede imajo zopet poklicni socijalni strokovnjaki. Na kaj naj se taki odbori zedinijo? Naravno, na kompromisne rešitve. Ali pa so te kompromisne rešitve tudi zmeraj najboljše? Velikokrat jih odbori sklenejo samo zato, da v njih ni prepirov, šele v drugi vrsti presojajo njihove koristi.
Nesreča je pri tem, da se revščina pojavlja v človeškem življenju v tisočerih oblikah in da ni mogoče naenkrat začeti boja proti njim vsem. Katera med njimi naj ima prednost? To je danes glavno vprašanje v tem boju. Odgovora nanj pa ne bomo tako hitro dobili. Tisti, ki so se Vpletli v ta boj in hočejo tam kaj pomeniti, radi porivajo v ospredje svoje politične poglede in interese.
i
Pevski zbor Triglav
Cleveland, O. — V zadovolj-sto vseh pevcev smo končali staro leto. Naše pevske vaje so bile med letom dobro obiskane. Letos smo nastopili v Pittsburghu, Pa. Meseca aprila prihodnje leto bomo gostovali pri Društvu Delavec SNPJ v West Parku, ki bo praznovalo 50-letnico. Lepo naprošamo vse pevce, da bi redno hodili k pevskim vajam.
Dne 16. decembra zvečer smo obhajali božič, peli smo primerne pesmi in preživeli večer v prijetnem razpoloženju. Odsotna sta bila zaradi bolezni le Joe Pultz in Fr. Loucka, mož naše tajnice. Zbor se želi zahvaliti vsem, ki so prispevali za nagrade. Osrečene so bile tri osebe. Prvo nagrado je dobila Mrs. Katharine Železnik, drugo Eugene Abbott in tretjo Frances Strel. Vsem trem iskreno čestitamo. Hvala vsem, ki so kaj darovali za božičnico, štirje povabljeni fantje “Slovana” so veselo prepevali z nami.
Opozarjamo vse pevce na 6. januar, na ta dan bo seja in volitve odbora za leto 1966. Pridobite še nove pevce, posebno fante, da bo zbor močnejši.
Delovati moramo složno, da bo zbor z veseljem napredoval. Saj petje je kot zdravilo za preprostega človeka.
Bliža se 19. obletnica obstoja, tako tudi mojega dela s peresom, zato se že sedaj odločite, kdo bo sprejel uradniško delo, tako da bo vsem po volji. Želim se zahvaliti uredniku lista za objavo mojih dopisov. Priporočam, da se v listu objavi Imenik in Društveni koledar. Naš letni koncert bo 8. maja 1966. Želim vam vesel božič in srečno novo leto.
Anna Jesenko, poročevalka
-------O-------
Mi sil® pravi Sifivansi in kaldians
1 pozabiti. Vsi bi morali med sabo postati zares prijatelji in tako naj bi ostalo, dokler bomo živeli. Slovenci smo razkropljeni po vsem svetu, vsakemu, ki sem ga kdaj videl v svojem življenju, bi rad za božične praznike segel v roke in mu želel vse najboljše. To mi na žalost ni moč storiti, zato s tem dopisom želim vsem vesele božične praznike in srečno in blagoslovljeno novo leto.
Jože Vrtačnik
Slov, dr^štveiiE fa na ieelter Avenus vafei na sEŠ¥@sfrovanjs
EUCLID, O. — Vse prijatelje Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue vabijo direk-torij Doma, Gospodinjski odsek in Klub društev v petek, 31. decembra, na silvestrovanje v domove prostore. Postreženi boste z okusnim okrepčilom, razdeljenih bo pa tudi več durnih nagrad in okraski, ko bomo jemali slovo od starega leta in vstopali v novo.
Kdorkoli se bo vabilu odzval, mu ne bo žal, ker pri nas je vedno veselo in polno slovenske domačnosti.
Vsem lastnikom certifikatov in prijateljem SDD želim vesele praznike in srečno novo leto.
Na svidenje na Silvestrovo!
Joseph Trebeč, predsed.
Cleveland, O. — Gornje vprašanje mi nekako leži pri srcu. Že dolgo živimo v tujini in dobro bi bilo, da bi se povprašali, če se še smemo imenovati Slovence. Kadar pridemo na kakšno prireditev, bi se kar radi ponašali med sabo, kdo je bolj zaveden Slovenec. Vendar, kadar je kak naš rojak zapuščen ali ga je doletela kakšna nesreča, jih je le malo, ki bi bili pripravljeni pomagati. Sam sem že bil v ežkem položaju in takrat so bali ob meni vsi moji zvesti prijatelji in zares pravi katoličani. Ob taki priliki sem se spomnil stavka: “Blagor usmiljenim, kaj-:i njih je nebeško kraljestvo.” Kje so vsi tisti naši reveži, ki jih je nesreča zadela med drugo svetovno vojno?'Kolikor toliko smo bili vsi prizadeti, vendar nekateri bolj kot drugi. Mnogo ih je bilo, ki jih je smrt doiete-'a in kaj vse so morali pred mrtjo prestati. Mnogo je Slo-/encev, ki še danes trpijo posledice vojne. Zlasti invalidov ne n smeli nikoli pozabiti. Če smo pravi Slovenci in katoličani, izkažimo se z dobrimi deli. Božič-
L. Verbič:
fh iipisi!
Wilmington, 111. — Vse leto sem se že veselila svojega dopusta, ki je nastopil letos prav zgodaj, proti koncu junija.
(Nadaljevanje)
V Mihvaukeeju
V parku sem srečala družine, katerih otroke sem učila pred sedmimi leti v Milwaukee, pa bi jih kmalu ne bila poznala, take so že odrasli. Srečala sem Meja-čeve, Bambičeve, Limonijeve, gospo Simčičevo, sestro ge. Puč-kove, dalje gospo Kristino Kolarjevo, s katero sem se seznanile ža na Gilbertu pred več leti. Z njo je bila njena sorodnica, gospa Jakličeva z Gilberta. Pa sem se vrnila k Strmškovim in Draganovim, kamor sta prišla še gospa in gospod Gornik z Jožkom. Prepevali smo do večera, ko smo se vrnili veseli v Milwaukee. Lepa hvala vsem za prijazno družbo in naj mi oprosti, če sem koga pozabila omeniti iz te druščine.
Ne smem pozabiti svojih dobrih prijateljev, družine Ivota in Micke Kunovarjeve, ki jo poznam še iz Hoterdšice. Z njima rada obujam spomine na čas, ko smo z gospodom župnikom, rajnim Jožetom Kapusom hodili po Italiji in iskali živeža. Čudila sem se Pvunovarjevemu Janezu, ki se je neverjetno potegnil in Mojci, ki je še vedno ista prijazna deklica. Peljali so me na svoje zemljišče v Racinu, kjer imajo zasajenega mnogo sadnega drevja najboljših vrst. Vidi se, da je bil Ivo v šoli na Grmu in se razume na vse to. Mici pa ima velik vrt cvetja in zelenjave. Pokazala sta mi, kje bosta
ni prazniki so tik pred nami. postavila dom, če jima Bog da
Skoro gotovo bomo na ta dan prejeli sv. obhajilo. Če si to upamo storiti, ne smemo niti v mislih koga sovražiti ali mu delati krivico. Je pa med nami tudi nekaj takih, ki duhovnikov ne spoštujejo. Vsak duhovnik je pravi božji namestnik, zato moramo duhovnike spoštovati, da nam ob zadnji uri ne bo pretežko hodilo.
Zlasti na Sveti dan bi morali na vse težkoče in neprijetnosti
zdravje. Ko smo si vse ogledali, nam je Micka postregla z dobro malico. Na zemljišču je zasilna koča, kjer lahko skuhajo in tudi prenočijo.
Ko omenjam Milwaukee, ne smem pozabiti prijaznega župnika č. g. patra Klavdija, ki bi mi bil gotovo zameril, če bi se ne bila oglasila pri njem. Pri njem se je mudil na poti k svojim sorodnikom novi doktor Sv.
župnik me je povabil, da sem se peljala z njima na Sv. Goro pri Milwaukee. Takrat je imel gospod velike skrbi zaradi slovenske cerkve, ki jo bodo podrli, ker bo tam čez peljala express cesta. Pred kratkim pa sem brala, da gospod škof že določil prostor za novo slovensko cerkev. Slovenci, ki so v Milwaukee zelo zavedni, pa naj bodo stari ali novonaseljenci, bodo gotovo radi pomagali s svojimi prispeviki. — Obema gospodoma prav prisrčna hvala za povabilo. Dnevi so tekli naglo. Na poti s Kunovarjevega zemljišča smo obiskali novi Levičarjev dom. G. sodnik je Ljubljančan in me po podobnosti obraza spominja mojega rajnega nečaka Franci-ta, gospa pa je sestra Ivota in Jožeta Kunovarja. Imajo čvrstega sina Janeza, ki je pravi Ljubljančan, prav nič se mu ne pozna, da je rojen v Ameriki. Po lepi slovenski navadi vsakega lepo pozdravi. Nikomur ne zavidam lepih, res krasnih domov, a neka otožnost me pa vendar prevzame, ko se spomnim svojega lepega doma in svojih domačih. Kako lepo sem si zamislila leta svoje upokojitve, a Bog je obrnil vse drugače, najbrž tudi v mojo korist.
Z Rozinovimi smo obiskali še Cimermaničičeve, ki imajo prijazen dom na 14. cesti. Gospa je sestra gospoda Kraljiča in takrat se je ravno vsa družina vračala z obiska pri gospodu, ki je obhajal 25-letnico mašništva. Z gospo sva se hitro sprijaznili in predstavila mi je hčerko, ki hodi v katoliško šolo. Ko sem ponovno obiskala gospo, sva se pogovarjali, kako dobro bi bilo, če bi ameriška šola dala pobudo našim otrokom, da bi se ne sramovali učiti svoj materni jezik. Tudi drugi ljudje se trudijo, da bi se njihovi otroci naučili svoj jezik in poznam dve družini litvanskih doktorjev, ki pošiljajo svoje otroke v Joliet, da se ob sobotah uče litvanščine.
V Milwaukee sem se srečala pri Svetličevih z gospo Grumovo in njenimi res vrlimi fanti, ki se jim pozna, da jih profesor Grum in gospa učita res lepe slovenščine. Gospa poučuje letos 3. razred na katoliški šoli ,v Milwaukee in o počitnicah je ob našem srečanju ravno končala tečaj, ki ga je odvršila z odličnim uspehom.
Ne bi bilo lepo, ako se ne bi oglasila pri družini Beznikovi, ki me je pred leti, ko sem živela v Milwaukee, večkrat povabila na svoj dom. To pot so ravno pleskali hišo in naj starejši sin Janez je pridno pomagal. Tudi njihovim otrokom se pozna, da se starši trudijo, da govore res lepo slovensko in so zelo vljudnega vedenja. Občudovala sem prikupljivost teh prijaznih o-trok in hčerka Mirijam mi je prav lepo zaigrala na klavir in menda igra tudi včasih v poljski cerkvi na orgle. Tudi ena mlaj šib hčerk mi je pokazala svojo klavirsko umetnost. Prišel je še gospejin brat, gospod doktor Krajnik, duhovnik vzhodnega obreda, in z njim smo se razgo-varjali o delovanju naših dragih v Argentini. Kako človek u-živa, če se more pogovoriti o raznih življenjskih vprašanjih s tako odličnimi ljudmi.
Tudi Majheničevih nisem pozabila. G. Ernest je ravno prišel iz bolnice po prestali operaciji. Gospa in dva fantka sta bila doma, starejši Ernest pa je menda pri vojakih v Vietnamu. Ob koncu mojega dopusta so ravno dobili slovenske plošče milwau-škega zbora pri Sv. Janezu. Hitro sem si jih oskrbela in pri Svetličevih smo jih poslušali. Tu se vidi, koliko truda je vložil v zbor gospod Ernest, izbira pesmi je tako lepa, zbor mu je res v ponos in veselje.
Ko obujam svoje spomine, moram omeniti najlepši in najvažnejši spomin na slovensko radijsko uro. Ze dolgo časa imajo milwauški Slovenci svojo radijsko uro, ki začenja vsako nedeljo ob desetih. Poslušala sem
Pomagajmo pri prouče-Ijenstva
vanju zgodovine nase-
CLEVELAND, O. — Pred nekaj leti je začela zbirati University of Minnesota v Minneapoli-su, Minn., vire in gradivo za zgodovino naseljevanja Minnesote in ostalih delov naše dežele s priseljenci iz Evrope. Prvotno je bilo mišljeno posvetiti glavno skrb naselitvi Železnega o-krožja, kasneje so to raztegnili. Sedaj že nekaj let vztrajno zbi-
delala v bolnici. Pozabila sem ime gospoda, ki jo vodi, vem pa, da pomaga pri tej radijski uri g. Galič, ki se zelo zanima za koncerte, njegove dopise berem tudi v Ameriški Domovini. Pred nekaj leti pa sta uvedla radijsko uro ob devetih g. Vlado Kralj in g. Marjan Zovič. Ta radijska ura začenja navadno z duhovno mislijo, ki jo precizno podaja g. župnik Fr. Klavdij. Oba urednika menjaje proslavljata vse praznike cerkvenega leta kot Božič z lepim božičnim vzdušjem, tepežni dan, Prešernovo proslavo, proslavo Jurčiča, Cankarja, Finžgarja, Preglja, razne navade kot ob žetvi, ob trgatvi. Poslušala sem trikrat in reči moram, da sem se kar težko ločila od Rozinovih, ki so me povabili k tej uri. Kako lepo podajata oba urednika in pa gospa Kraljeva, ki ji pomaga mala Bibiča. Tiste dni sem slišala “V družinski izbi”, “Bogkov kot”, “Žganci”, “Kod za kruhom pot gre” in še druge lepe pesmi, ki jih veže naša vedno lepa slovenska pesem. “Moj rodni dom”
rajo gradivo za razne narodnostne skupine vse od Fincev, Norvežanov, Nemcev, Rusov, Grkov, pa do Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov. Slovenski oddelek vodi že dalj časa Mrs. Mary Molek.
Slovenski del arhiva je že kar obsežen. V njem imajo na mikrofilmih večino slovenskih listov in knjig, ki so izhajali in še izhajajo v tej deželi, pa tudi nekaj drugega gradiva, ki so ga zbrali po raznih delih naše dežele, največ v Lemontu, v Chicagu in v Clevelandu. Brez dvoma je še veliko takega gradiva po slovenskih domovih vse od New Yorka pa do Kalifornije, od Minnesote pa do Teksasa, saj so se naši ljudje razleteli po vsej širni deželi. Stara pisma, osebna in druga, zapiski o društvih, kronike, dnevniki, arhivi društev, vse to je odlično gradivo. Kdorkoli kaj takega ima ali bi mu prišlo v roke, naj obvesti o tem: Immigrant Archives, University of Minnesota, Minneapolis, Minn. 55455.
Precej gradiva je bilo v zadnjih letih poslano v Ljubljano, kjer so se tudi začeli ukvarjati s proučevanjem zgodovine slovenskega izseljenstva in posebej naseljevanja v Združenih državah. V letošnjem poletju so se ljubljanska Univerzitetna knjižnica in druge ustanove, kjer je zbrano gradivo iz Združenih držav, sporazumele z Univerzo v Minneapolisu o izmenjavi in dopolnjevanju gradiva. Tako bodo imeli oni, ki bodo študirali v Minneapolisu, na razpolago tudi vse gradivo iz Ljubljane, oni v Ljubljani pa gradivo iz Minnesote. Poskušali bodo originale prefotografirati in tako oskrbeti z vsem gradivom obe strani.
Immigrant Archives so v zadnjem času prejeli več gradiva od Johna Jurina iz Berwyna, UL, in od Mirka Geratiča iz Chi-
začenja radijsko uro, ki je neod-‘Ca®f'v 'j6 pok.lo.ni!; ar^ivu ^5 .	,	J	različnih slovenskih časopisov m
vn on o /-»H vrer^rfo /N v»i i rt/n r-fo v-» o	11
visna od vsega drugega, na srcu je urednikom le to, da se goji slovensko zdravo vzdušje. In duhovna misel je vedno primerna dnevu oziroma nedelji, ki podaja uro. O našem Wisconsinu pa govori g. arhitekt Dušan Svetlič, ki popelje Slovence razne zanimive kraje, da imajo ljudje res koristi od svojega potovanja. Pesem “Tam, kjer murke cveto, tam kjer ptičke pojo ..ki mi jo je tako lepo povedala gospa Milena Svetličeva, me je nehote povedla na naše lepe planine, ki sem jih tako rada obiskovala. Da se lahko tudi tu v tujini spomnim nanje, mi pošilja moja sošolka Minka Ži-rovnikova ob vsakem letnem času cvetke s šmarne gore, ki jo rada obiskuje ob nedeljah.
Zadnjo nedeljo mojega dopusta sem šla z Rozinovimi in z g. dr. Goletom gledat predstavo Kristusovega življenja. Je veličastno delo, a precej odmaknjeno od Sv. Pisma. Mene je še najbolj prevzela Kalvarija, posebno križev pot in križanje.
Gospa Marica nam je ob povratku postregla z večerjo in morala sem oditi, da ni gospa, ki sem ji bila v druščino, preveč samevala.
Piišel je čas odhoda. Moja do-j Hibbing, Minn. — Draga Ame-bra prijateljica Francka Opeko- riška Domovina. Hvala za obve-va in njen nečak Gorko Hren, stilo o zapadli naročnini. Pcši-Ki je letos dobil naslov električ- ijam vam enoletno naročnino, nega inženirja, sta me prišla ker ne bi rad ostal brez časopi-
listov v celotnih letnikih, pa tudi razne letake, okrožnice in knjige. Rev. ■ B. Kotnik iz Le-monta je poslal arhivu rokopis z vsebino “Ave Marie”, slovenskega verskega lista, ki izhaja v
Lemontu.	V. L.
*
“Nevidna fronta”
Prišla je nova knjiga, ki jo je spisal pokojni polkovnik Vladimir Vauhnik. Popisuje, kako je vodil obveščevalno službo med drugo svetovno vojno v Berlinu, Zagrebu in Ljubljani. Njegove obveščevalne mreže so delale proti fašistom in nacistom za zmago demokratičnih sil. Polkovnik Vauhnik je bil eden najboljših obveščevalnih častnikov na evropskih bojiščih. Njegova knjiga je velezanimiva zbirka zakulisnih dogodkov in spletk med drugo svetovno vojno.
Knjiga stane vezana $5.50, broširana $4.50, s poštnino pa 30 centov več. Naročite jo lahko v Slovenski pisarni v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon EN 1-5926.
/Z NAŠIH VRST

Pisma, g. pater Kalist. Gospod jo že pred več leti, ko sem še
iskat ter me peljala v North Chicago, kjer sem prebila zadnja dva dni počitnic. Vsa družina Hrenova je res odlična. V družbi gdč. Francke in gospe Mici Hrenove obujamo spomine na domove na Vrhniki, v Logatcu, govorimo o njuni družini in o družini mojega nečaka ter nečakinje, o Italiji, kjer smo prebili begunska leta. Hudo je bilo za vdovo gospo Hrenovo, a ob pomoči svoje dobre sestre je preskrbela vsem svojim otrokom odlično izobrazbo. V Lemontu smo se razšli in Bog naj poplača vsem, ki so mi naklonili toliko lepega užitka v teh počitnicah.
sa. S časopisom sem zelo zadovoljen, ker pošteno piše. Najlepše Vas pozdravlja
Frank Bucher
Girard, Ohio. — Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine. Pošiljam vam enoletno naročnino. S časopisom sem zelo zadovoljna in ga rada prebiram. Pogrešam pa kuharske recepte, če morete, priobčite tu in tam kakšen dober recept. Prisrčne po-drave pošiljam vsem sodelavcem pri listu in voščim vesel Božič.
Vaša naročnica
Kady Anziček
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
• 4»
M iltvauški zapiski
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS §	AND A HAPPY NEW YEAR
1 1
1	funeral	|
5920 WEST LINCOLN AVE.
MILWAUKEE, WIS.
Lincoln 1-7533
For an Unforgettable Experience.
gj VISIT YUSOSUVIA |
For your 1966 visit to Yugoslavia with your loved ones, ^ whether you travel by ship or plane	M
REGISTER WITH US NOW	M
and you too can enjoy an unhurried carefree, relaxed and happy holiday.
Book through an official recognized and appointed by all air and steamship travel companies.
TRAVEL SERVICE, INC
624 W. Mitchell Street
Milwaukee, Wis.
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
OR 2-4880
ZORTZ'S BAR
m
ADOLPH - FRANCES, Props.
Phone: 383-9701
1339 S. 7th Street, MILWAUKEE 4, Wis.
COMPLIMENTS OF
BALKAN GROCERY
I
LUKA BAJIC, Prop.
1527 W. State Street, • Division 2-9742
MILWAUKEE, Wis.
S	JOHN REBEKNISEK’S
1 SUŠE? VALLEY FARM STORE
%	• Poultry For All Your Needs • Barbecued Poultry •
CHICKEN
M	Whole or Cut-Up • Buy the Parts You Like '
^	WE BARBECUE FOR PARTIES, PICNICS, ETC.
550 W. Mitchell Street	Ev 3-2174
Milwaukee, Wis.
IVlllWatiK'tJv-j vv	A*
BOŽIČNI DAR
Milwaukee, Wis. — Adventna pesem: “Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da, skor Zveličarja sveta”, je bila uslišana, Božič je tu. Nebo je poslalo Odrešenika. Mesija, ki so ga pričakovali narodi, je rojen na svet. S tistim dnem je zgodovina človeštva začela novo dobo. Prekletstvo, ki ga je prinesel greh, je bilo odvzeto in upanje se je rodilo v človeškem srcu. Od takrat naprej se je rodila v človeškem srcu želja vrniti ljubezen za ljubezen. Kako pokazati to ljubezen drugače kakor z darom. Prvi, ki so hoteli izkazati hvaležnost Bogu za veselo oznanilo, da je Bog rojen, so bili pastirji.
Za njimi so prišli trije Modri in za njimi nepretrgana vrsta ljudi, ki prinašajo darove v vseh mogočih oblikah. Nekateri, dajo v dar celo svoje življenje, da izpričajo svojo vero v Boga-Odrešenika.
Božična zgodba o rojstvu Boga je vedno lepa. Čeprav je tako preprosta, je kljub temu vedno radi slišimo. Tako se nam zdi o tem, kakor da bi vsak božič bil novo razodetje. Prav kakor poje pesem: “Odprto široko je sveto nebo”. Kako tudi ne. Vsak božič je ponoven opomin človeku: Bog je bil rojen, da reši človeka.
Le po Njem pride rešitev. Angelsko petje nam to potrjuje: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji”.
Angel božji je oznanil pastirjem: “Našli boste Dete v plenice povito in v jasli položeno.” Po tem bodo spoznali Zveličarja sveta. Ko je angel odšel, so pastirji rekli:	“Pojdimo torej v
Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod.” In pohiteli so in prišli tja in našli Marijo in Jožefa in Dete v jasli položeno. Da pastirji niso prišii praznih rok, se razume. Po svojih skromnih močeh so prinesli to, kar so imeli. Kar pa so prinesli, so prinesli s srcem, polnim dobre volje in pripravljenosti.
Po neki stari nabožni zgodbi, je nekdo od pastirjev, ki so bi-| li na nočni straži pri ovcah takrat, ko jim je angel oznanil veselo novico in so imeli priložnost slišati angelsko petje, imel pri sebi svojo malo hčerko. Ko so se' pastirji odpravljali, da poiščejo novorojenega Kralja Judov, je jhčebka prosila očeta, da naj jo ( pusti, da gre z njim. Pastirji so v hitrici in v želji, da bi čimprej prišli do kraja, kjer je bil rojen Zveličar, pozabili na vse drugo, tudi na svoje otroke. Tako je hčerka ostala sama. V razburjenju, ki je vse prevzelo, je preslišal prošnjo hčerke. Ker ni bilo odgovora in so bili že vsi na poti, se je tudi dekletce podalo na pot, da vidi ta visoki obisk, ki ga nameravajo pastirji. Iz njihovega obnašanja je posnela, da je ta obisk nekaj posebnega in ga ni hotela zamuditi. S seboj na pot je vzela svojega zvestega psa. Ta jo je spremljal povsod, kamor je šla in je bil njen varuh.
Ko so pastirčki prišli do hlevčka in vstopili, je ona ostala zu-j naj pri vratih. Ni si upala vstopiti. Vsakdo izmed pastirjev je prinesel svoj dar in ga položil pred jaslice. Deklica je vse to o-pazovala in se razžalostila, ker sama ni imela ničesar, kar bi j dala Detetu v jaslicah. Prav ni-j česar ni imela. V tem žalostnem razmišljanju pa jo zmoti angel božji. Vprašal jo je, zakaj je tako žalostna. Potožila mu je, da nima prav ničesar, kar naj bi položila kot dar pred novorojeno Dete. Vsakdo je to storil, ona pa je praznih rok. Tedaj ji reče angel, naj natrga rože, ki so irastle zadaj za hlevčkom in naj jih daruje božjemu Detetu. Ko-! maj se je nekoliko razgledala, je zapazila celo gredo belih rož, ki so rastle nedaleč stran. Hitro jih
je natrgala polno naročje in jih še bolj hitro položila pred božje Dete.
Ko je polagala rože pred božje Dete, je to imelo zaprte oči. Deklico je zanimalo, ali je njen dar dovolj dragocen, da bo sprejet... Prav takrat, ko je rože položila na tla, je božje Dete odprlo oči in se nasmehnilo tako čudovito, da je presunilo vso njeno dušo in jo napolnilo z nepopisnim zadovoljstvom. Bilo je to plačilo za njen dar. Tega oožanskega smehljaja ni vse življenje pozabila.
Ni toliko na tem, kaj damo ali prinesemo. Važno je, kako da-i. Ta deklica je dala rože z ljubeznijo do Deteta v jaslicah in je bila za to nagrajena z božanskim nasmehom. Za božič ljudje izmenjajo darove kot znak dobre volje. Če za darom ni ljubezni ali dobre volje, smo zgrešili svoj namen. Ljubezen je tista, ki jo ljudje podzavestno iščejo, in ne daru. Nebo nam je iz ljubezni naklonilo Zveličarja, tudi mi iz ljubezni do bližnjega
dajajmo samega sebe in bomo dosegli notranje doživetje boži ča in imeli pravega božičnega duha.
K VOŠČILA IZ MILWAUKEE |
Iz cerkvenega oznanila pri Sv. Janezu posnamem, da bodo pevci zapeli slovenske božične pesmi na sam Sveti večer ob pol dvanajstih. O polnoči bo slovesna peta sv. maša. Druge maše bodo zjutraj ob 7, 8, 9, 10 in 11. Letos je prvikrat dana pravica, da smejo ljudje, ki so pristopili pri polnočnici k sv. obhajilu, ponovno prejeti sv. obhajilo, če gredo k sv. maši na sam Božični dan.
*
Vsako leto na Božični dan so pri cerkvi sv. Janeza pete litanije Matere božje. Pete litanije so slovenska posebnost. Slovenci so jih vedno radi peli. Litanije bodo ob dveh popoldne. Navadno se nabere precejšnje število ljudi in tako zapojejo, da misliš, da poje 200 ljudi. Zares dajo občutka primernega za ti sti dan.
*
V soboto, na Božični praznik, e bo nobenega spovedovanja
(Dalje na 4. strani)
* VOŠČILA IZ MILWAUKEE
COMPLIMENTS OF
imui
FUNERAL
HOME
2316 W. National Ave., MILWAUKEE, Wis. MI 5-3278, MI 5-6065
ERMENC
FUNERAL HOME
W. Greenfield Avenue
at S. 54th
• INVEST NOW WITH INSURED SAFETY • 41/2% CURRENT RATE
If you are investing funds at this time for your parish, organization, or personal account, follow over seven thousand other thrifty Milwaukeeans and choose
BADGER FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSN,
4230 W. Oklahoma Ave., MILWAUKEE, Wis. EVergreen 3-3320
FfflTSCH BROS.
- FLORISTS -
I
1117 W. National Ave., MILWAUKEE, Wis.
MI 5-6680 - 81
?!

PLUMBING
HEATING
SEWER CONSTRUCTION
DEBELAK BROS., INC.
PHONE: 383-1132
1100 West Bruce Street, MILWAUKEE, Wis.
I

COMPLIMENTS OF
MAYFAIR FURNITURE CO. INC.
t-D-I-N-E-T-T-E-S —
701 W. Mitchell Street • Mlichell 5-3355 MILWAUKEE, Wis.
f
WISCONSIN BOTTLING WORKS
a.)	v
• WHOLESALE AND RETAIL BEVERAGES
728 South 7th Street • Mitchell 5-7620 MILWAUKEE, Wis.
DRAGAN'S GREEN VALLEY
.POULTRY .
FRESH OR FRIED CHICKEN
VSEH VRST DOMAČIH KLOBAS
ft?
%
GL 3-9541
7032 W. Greenfield Ave., MILWAUKEE, Wis.
MANUFACTURER'S SHOE OUTLETS $
Corner S. 7th and W. Greenfield
MILWAUKEE, Wis.
I
1
STORES
MI 5-0112

“Odpustil bi mu bil; in to je storil tudi naš oče,” je dejal Malahija Rosenthal. “Odpuščanje ranjenčevo pa še ne odpravlja kaznivosti hudodelčeve! Kam bi pa prišli, če bi pustili, sklicevaje se napačno na besede Kristusove, da bi smeli roparji, tatovi in morilci mirno okoli hoditi?... Drevo, ki slab sad rodi, v ogenj z njim! Vaš brat je že dobil, ponovim, odpuščanje našega očeta, ne da bi ga zaslužil, kajti ni prosil zanje in je res zakrknjen; sicer pa ga bomo izročili sodišču na življenje in smrt, to je pravica.” Tedaj je Velderndorffovec pogazil svojo viteško čast in svoj grb, zaradi brata, in pripognil koleno k tlom, vzdignil proseče roke in rotil divjega dvornega svetnika in duhovnike:
“O, usmilite se! Tako je še mlad, lahko obrodi še dober sad. Jn če se njega ne usmilite, dajte se vsaj njegove uboge žene! Umreti bo morala, če umre on! Že od včeraj leži vsa bolna, da je nisem mogel do zdaj pustiti same. — Vzemite mi moje premoženje, moj grad, moje posestvo in moj dvor, vse, vzemite mene samega za talca, toda prizanesite ubogemu nesrečniku, ne posegajte Bogu v sodbo, zaprite ga, saj imate samostanov in gradov dovolj, samo ne izročajte ga mladega krvavim sodnikom, ki mu bodo vzeli življenje, še preden je začel živeti!” “Ujetemu gadu je treba glavo streti, kdor jo varuje in neguje, je norec,” je zaklical Windhag. “Tu sem poglejte!” je pokazal vitezu s svojo jekleno roko na krvave madeže na tleh. “Tu je meril na življenje duhovnika, tu je po volčje napadel božjega moža, svetega in pravičnega moža, ki ga sam cesar imenuje
CHICAGO, ILL.
mmm —mm—m ■im ■—n
MALE HELP
MACHINISTS QUALIFIED $3.60 Per Hour Plus incentive Bonus of 10% - 20% - 30% and more over base Rate!
NO AGE LIMIT Unusual opportunity Free medical surgical life insurance. Paid pension plan, and lunch period. Paid holidays and vacations. Steady employment.
No job shop
Contact MR. ALEXANDER Bellwood, 111.
LI 7-7700
(248)
FEMALE HELP
Excellent opportunities now available for the following qualified medical personnel:
Registered toss
In. cardiovascular, medical, surgical, psychiatric, obstetrical etc., nursing in a teaching hospital with a large house staff. Excellent starting salary based on experience and education.
X-Ray TeehnoSogiste Medical Technologists ASGF
Salary commensurate with experience and ability. Liberal fringe benefits, including 9 hours per semester free tuition for continuing education. Apply, call or write Director of Personnel
ST. LOUIS imVERSITY HOSPITAL
1325 South Grand Boulevard,
St. Louis, Missouri 63104
svojega prijatelja. Vsak kamen v avstrijskih deželah bi se moral obrniti, Donava bi se morala v kri spremeniti, če bi tega človeka odtegnili sodišču. Ali nimate oči ne ušes? Ali ne vidite in ne slišite, kako zahteva njegovo smrt vse, kar živi in diha tukaj ob Donavi, in kriči po njegovi smrti? Iz ljudi pa vpije Bog! Ne bomo prizanesli sovražniku ljudstva, sovražniku duhovnikov, sovražniku božjemu, ne bomo!”
“Bog, Bog, nobenega srca!” je mrmral nesrečni Janez Adam. Vstal je nerodno s tal, segel s tresočo se roko po ruto, ki je dišala po mošusu, jo izvlekel iz nedrij in si potegnil z njo preko bledega obraza.
Nekdo izmed lilienfeldskih gospodov je dejal s tihim pod-smehom:
“Morda pa ga spozna krvava sodba za nedolžnega. Dobite mu le dobrega zagovornika!”
“Če bo sedel med sodniki mož, ki ima sina v tej starosti, ga bo oprostil!” je rekel Janez Adam in tistega, ki je govoril, skoraj divje premeril. “O, pa vi niste očetje, niste očetje!” je nato vzkipel obupno. “Bog je oče, zato je usmiljen, vi niste očetje, sicer ne bi mogli tako neusmiljeno uničiti mladega življenja ...”
Zvonovi so peli polno in čisto, skozi zaprta okna je prihajala v sobo njihova vesela pesem.
Ubogi mož je prosil za milost, da bi smel videti svojega brata.
“Četrt ure — pod nadzorstvom!” so odločili gospodje po dolgem razgovoru- Pač niso očetje!
Dva od njih, Rosenthal in neki drugi iz Lilienfelda, sta vedla moža v ječo. Jese je ležal na svoji postelji, jutrnje sonce se je svetilo na njegovih laseh in na solzah, ki so stale pod njegovimi očmi.. Začel se je , oblačiti, nato pa je zopet legel. Ža-
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI MOJEGA BRATA
Jerry Pirc
ki je zatisnil svoje mile oči 23. decembra 1960.
Ko bi ljubezen govorila in. solza mrtvega budila, ne krila Tebe, ljubi bratec, bi gomila.
V blag spomin zapisala
Tvoja sestra CHRISTINA Oak Park, Illinois, 23. dec. 1965.
losten do smrti. Tam zunaj nekaj zvonijo... Njegovi srepi, mokri pogledi tipajo po nasprotni steni. Tam so videti krvavi odtisi onih, ki so jim drobili v muki prste. Mož misli na dom, na miško, ki šiva povoje, in na otroke.
Zapahi zarožljajo. Ključ zaškriplje v vratih. Bele kute vstopijo. On se jim zareži nasproti. Le pridite, le! Povedal vam bom po nemško, kakor sem za-vritarju! Pa kakšen glas je vendar to: “Otrok, zakaj si nam to naredil?” To je vendar ... “Jezus! Janez! Janez!”
V trenutku je vstal s postelje, z dvema korakoma je pri Janezu Adamu in mu visi na vratu. “O Janez, to je lepo, da si prišel! Zahvalim te tisočkrat. Ni lepo samemu biti v tej luknji!” Janez je mrmral dobre in nežne besede in božal z orokoviče-no desnico široka pleča in hrbet ubogega fanta. Skrb in ljubezen sta delala njegovo obličje skoraj materinsko. Bela meniha kraj vrat šepetata med seboj: “Zdaj se joče.”
“Da, ker je ujet. Svojega zločina pa ne objokuje.”
Ko je držal Janez Adam brala nekaj časa molče v objemu, je vprašal ponosno, bolj sočutno kakor pa z očitkom:
“Zakaj si nam to naredil?” “Moral sem!” je odvrnil Jese. “Kdo pa te je silil?”
“Tista ženska— kri — trinog — Janez, pridi, sedi k meni, hočem ti vse povedati.” Ko je sedel Janez poleg njega, je začel pripovedovati z žarečimi očmi in neskladno dogodke prejšnjega dne.
“O Janez, strašno so me mučili, megera najhuje. Le poče-rnu so take ženske na svetu? S kačami me je bičala. In kute so ploskale v mojo sramoto .. . Potem je prišel stari volkodlak...” “Tiho, tiho!” je šepetal za-grljeno Janez Adam. “Duhovnika prisluškujeta in vsaka beseda pride v zapisnik...”
“Če pa je volkodlak! Janez, zver se redi ob evangeljski krvi! Jaz sem brezpravni zločinec! Moram v ječo, ti in miška pa v pregnanstvo! In naši bratje morajo vsi' umreti! Tako je rekel! O Janez, kako me gledaš! Saj sem moral storiti, saj sem vas moral rešiti — moral sem, ni bilo drugače.”
“Pa misliš, da smo zdaj rešeni?” je vprašal Janez.
“Enega je konec, ta vam ne bo več škodoval!” je zaklical Jese in se divje zasmejal. “Drugi pa se bodo ob tem zgledu bali.”
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Radi bi kupili
Zidan bungalow v Euclid, Ohio, za eno družino. Naslov se pusti v uredništvu lista. LIE 1-0628.	(246
V najem
Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330.	—(247)
Adenauer se pripravlja na odstop z vodstva stranke
BONN, Zah. Nem. — Dr. K. Adenauer bo prihodnje leto dopolnil že 90 let, pa je še vedno načelnik glavne stranke v Zahod. Nemčiji. Zastopnik Krščan-sko-demokratske unije je izjavil sedaj, da Adenauer prihodnje leto ne bo več kandidat za načelnika stranke.
O* -
Iz Milwaukee
(Nadaljevanje s 3. strani)
popoldne ali zvečer, tako pravi
oznanilo sv. Janeza.
*
Silvestrovanje ali praznovanje starega leta dneva in čakanje novega leta je zelo stara navada. Pri Sv. Janezu imajo to navado že več let. Tudi letos bodo proslavili ta zadnji dan leta. Vstopnina je $3.50. V to je vključena večerja, pijača (domače vino, pivo) in ples. Za muziko bodo poskrbeli Veseljkovi fantje, ki ne poznajo samo novo muziko, ampak tudi staro. Prijave za ta večer sprejemajo v župnišču.
1
I
§
VESELE BOŽIČNE	I
1
PRAZNIKE	|
IN SREČNO	|
NOVO LETO	1
JNazrnanUo in J&ahvJaia
Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas ie za vedno zapustil naš ljubljeni oče, stari oče in bratranec
ec
Previden 's tolažili sv. vere je odšel v večno življenje dne 5. decembra 1965.
Pokojni je bil zaposlen pri Mav Co. trideset fet. Upokojen je bil od julija 1952. Pogreb pokoj-nuta je bi! dne 9. decembra 1965 iz Grdina pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida kjer je Rev. Jošt Martelanc daroval slovesno sv. mašo zadušnico. Po pogrebnih opravilih v cerkvi je bilo truplo prepeljano na pokopališče All Souls in tam položeno k večnemu počitku.
Nepozabni pokojnik je bil rojen leta 1875 v vasi Otonica, odkoder je prišel leta 1900.
Ob tej nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo Rev. Jošt Martelanc-u za podelitev sv. zakramentov pokojniku na domu, za o-pravljeno sv. mašo zadušnico in pogrebne molitve.
Prisrčna hvala vsem, ki so poklonili cvetje in mu s tem izkazali svojo ljubezen.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj njegove duše.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojnika kropit, vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše, vsem, ki so ga spremili na
njegovi zadnji poti na pokopališče All Souls, in vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje.
Prisrčna hvala društvu Janeza Krstnika št. 37 ABZ za toplo slovo v pogrebnem zavodu.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi prijaznim sosedom za prelep venec cvetja.'
Hvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Hvala Grdinovemu pogrebnemu zavodu za vsestransko postrežbo in za vzorno vodstvo pogreba.
Ljubi oče, stari in prastari oče in bratranec, počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti sveti. Odšel si v večnost in rešen si zemeljskih skrbi. Mi se Tc bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spo-( minjali, dokler se ne snidemo pri Bogu v srečni večnosti.
žalujoči:
sin JOSEPH, Jr.	hčer ROSE MIKLAVŽ
ROSE ANN LEWANSKI in SHIRLEY STREKAL, vnukinji JOSEPH RONALD TEKAVEC in CONRAD STIBIL, vnuka Pet pravnukov
TONY ZEMMERMAN, JENNIE GQLECH, Akron, Ohio, bratranec in sestrična FRANK SEZON, Geneva, Ohio, bratranec ter OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, Ohio, 23. dec. 1965.

rČ----=
Družba
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
v Zedinjenih Državah	fftiiaf If? Inkorp. v drž. Ullnola
Severne Amerike UCUC*« JUHU, IH.	maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenvills, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlan.e Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIOS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, UL JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So, Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje^, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
V--.................,	------------^
ieeflng of if. John the Baptist Lodge ie. 13
First of all, I want to wish each and every one of you “A Very Merry Christmas and A Happy New Year”.
We had a wonderful turnout for the Scotch Doubles that were rolled off on Nov. 10th. Everyone had a good time. A delicious luncheon was served afterwards by Charlotte Tomazin.
Now, for the same old request. Please, let’s have a better showing at our Lodge meetings. It is a shame that more members do not attend. Remember, that it is up to the younger members to
attend in order to keep our Lodge active. Our parents worked hard to' get this Lodge on its feet, so let us show them that we could do as well, or better, than they did. In order to do this the attendance must be doubled to keep it active.
Our December meeting will be held on December 26th. Election of officers will take place, so it is important that we have a good showing. Three door gifts will be given away. We could all use an extra dollar at this time.
Once again in behalf of the Lodge a Merry Christmas to all.
Fraternally yours,
Tina Stanek, Rec. Sec’y.
5g!3Sa’«5>aSCS$3»5B^35gES!gJsa;»g;jBsa5aai!!S3jSgSSgEXS33ag{35a3aa5SaWgBE53ag!5Sgt3ag!sa
I	VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE	^
|	IN SREČNO NOVO LETO
ŽELIM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
1
2194 Glenridge Rd. Euclid, Ohio
JOS. ŽELE IN SINOVI
=	POGREBNI
6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-0583
I
=
URAD
Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
COLLINWOODSKI = 452 E. 152nd STREET
E
5
=
ruiimimmiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.